231. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 10. oktobra 1904
XXXVII. leto
I shaja vsak dan zvečer, izimat nedelje in praznike, ter terja po poitt prejeman aa avatro-ograka dežele aa vse ieta 85 K, aa pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, aa eden mesec 8 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem oa dom za vse leto 84 K, za pol leta 18 K. za Četrt leta b* K, za eden mesec 8 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 88 K, za pol leta U K, aa Četrt leta 0 K BO h, aa eden mesec 1 K 90 It - Za tuje dežele tolike več, kolikor znafia poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoanjatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrste po 18 h, če ae oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če ae dvakrat, in po 8 h, o* ne trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj ae izvole" trankovati.   -   Bokopisi se ne vračajo.  —  Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih alicab at. B, in sicer orednifttvo v 1 nadstropju, npravnifltvo pa v pritličja.
Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t« j, administrativne stvari.
ti
Slovenski Narod" telefon St. 34.
Posamezne Številke po 10 h.
it
Narodna tiskarna11 telefon St. 85
Zamorec se pere.
Se novorojeno   jsgnje ni tako krotko in nedolžno kakor dr. Ivan Susteršič — to je kratki smisel dol-goveznega   »Slovenčevega« besedi eenja o dogodkih  v zadnji seji dež. zbora.   K»toliško-narodna surovina, ki je uprizoril tako govedarski, tako barabski  škandal,  da so  se sramo vali celo njegovi najožji somišljeniki, ni ničesar  zlega storil nego je po sodbi Škofovega »Slovenca« »po pol n oma pravilno nastopil«.
Nastop postane sveda »popolnoma pravilen« če se uvažuje, da Susteršič vse to predrzno taji, kar je počenjal v zbornici in kar je tulil, kakor da bi bil obseden. A na srečo je bilo navzočih več sto ljudi, ki ao videli in slišali, kaj je ta stekli človek uganjal, in zato se »Slovenec« zaman trudi, da bi resnico popačil in sprevrgel.
Podali smo verno in natančno sliko o sramotnem početju ško-fovega prijatelja dr. Ivana busteršiča, sliko, k i se popolnoma v jem a s stenogrsfičnjm zapisnikom, in javnost torej ve, pri čem da je.
Značilno pa je, da je dr. Suster-šiča danes sram, da se sramuje svojega početja in da bi ga rad utajil. Pri tem postopa popolnoma tako, kakor je postopal tedaj, ko je prodajal žlindro in kradel čast kmetijski družbi. Ko so prišle njegove sleparije z žlindro na dan. je ravno tako, kakor sedaj, slovesno zatrjeval, da je »popolnoma pravilno nastopil« in da še novorojeno jagnje ni tako nedolžno, kakor dr. Ivan Susteršič.
Z*moreo se pere z različnimi zvijačami, s tajenjem in tudi z očitnimi lažmi. Tako pravi, da ga klerikalni poslanci niso pusti na cedilu, ampak so vsi planili proti dr. Tav carju. Resnica pa je, d a se noben klerikalec ni ganil. Celo dr. Sch\veitzer se ni upal blizu, dr. Krek ;e obstal   kakor pribit   na svojem
sedežu, dekan Arko je izginil iz dvorane, dr. Žitnik je nekoliko postal pri vratih, a je potem tudi šel za Arkom in de Drobnič se ni ganil, samo Jaklič je od svojega sedeža tik dr. Kreka nekaj vpil, kar seje slišalo kot »hov, hov«. Detela, Povše, Kodak, Pfeifer, Pakiž, Mejač in Dular kar očitno zabavljajo na Šuster-šiča in se je se zaradi njegovega barabakega početja, a se v klubu seveda ne upajo ziniti besede.
Susteršič je bil osamljen in nekateri klerikalni poslanoi priznavajo brez ovinkov, da bi ne bili niti prsta ganili, če bi bili narodno - napredni poslanoi Šusteriiča iz dvorane vrgli. Le enkrat bo mislih poseči vmes, tedaj ko so se bali, da besneči Susteršič podere deželnega glavarja na tla.
V tem, ko se zamorec na vse načine pere, da premoti javno mnenje in da utaji svoje sramotno početje, zdihuje iSlovenec«, da se Slovenci med seboj koljejo. Če mora kaj človeka ogorčiti, potem ga more ogorčiti to ostudno hinavstvo. Oi strani narodno - napredne stranke ni padla v prvih dveh sejah niti ena besedica, ki bi bila mogla dati povod za kako ostrejšo debato, kaj ie za tak sramoten škandal, kakor ga je vprizo-ril dr. Susteršič. Narodno - napredna stranka je natančno vedela, kake namene imajo klerikalci s predlogom zastran korespondenčnega urad«; vedela je natančno, da hočejo klerikalci pod krinko, da se potezajo za narodno koriat in čast, s to važno zadevo obstruirati in i njo zadeti n a r o d n o - n a p r e d n o stranko, ki je bila sklenila odklanjati nujnost vseh klerikalnih predlogov zara i tega, da pride deželni zbor do dnevnega reda. Vzlic temu je b k r a j n o lojalno nastopila pri ti stvari in nista njena govornika dr. Tavčar in Hribar v tem oziru niti besedice zinila. Vzlic temu je »Slovenec« prav po pasje se zaganjal v narodno-napredno stranko, končno pa je imel Susteršič
še nesramnost očitati dr. Tavčarju, da laže. Kaj mislijo klerikalci, da bodo narodno napredni poslanoi, k i imajo Čiste roke in čiato vest, mirno molčali, če jim človek kakor je dr. susteršič, človek, k a -teregasta sodišče in parlament postavila na sramotni oder, vedoma krivično očita, da lažejo, in Še odgovorili ne bodo? Šuateršič naj bo hvaležen, da je dr. Tavčar mogel samega sebe premagovati in da mu ni na njegove infamnosti drugače odgovoril. A k*j naj vzpričo temu reče človek o »Slovenčevem« zdihovanju, da ae Slovenci koljejo med seboj? Ostudno hinavstvo je to in nič drugega , a maščevalo se bo krutonaklerikalcih. Narodno* napredna stanka ve dobro, da je moralni provzročitelj vesga tega početja škof, ki s svojo duhovščino drži in ščiti te ko-r i s t o 1 o v c e Susteršičevega kalibra in zato naj se Šuateršič pere, kakor hoče, kar počenja, se bo plačalo celi klerikalni stranki.
Vojna na Daljnem Vztokn.
Novi boji pred Port Arturjem.
Neka ladja je zopet utekla iz Port Arturja in dospela v Tienoin; potniki na tej ladji pripovedujejo, da so Japonci znova navalili na Port Artur in trdnjavo naskočili s štirih strani. Vkljub dejanski pomoči s strani Togovega brodovja niso Ja-ponci mogli doseči nobenega uspeha, marveč bo zopet imeli ogromne izgube, zlasti na severni strani, kjer so podzemeljske mine uničile na stotine in Btotine japonskih vojakov. General Steselj hodi od utrdbe do utrdbe ter navdušje vojake, da krepko vztrajajo na svojem mestu in bo bore z naporom vseh svojih sil. V Tokijo vlada veliko veselje, da so baje ja poneke baterije uničile v portartur-škem pristanišču štiri ruske ladje. Toda to veselje je prezgodno, zakaj
v Port Arturju ne vedo prav nič o tej katastrofi, kakor tudi ne o tem, da bi bila križarka tipa »Askold«, kakor se je poročalo iz Vašingtona, vdrla iz pristanišča z namenom, da uteče v Šanghaj, a da bi jo bili pri tem poskusu presenetili Japonci ter jo potopili; res pa je, da so še vse ruske vojne ladje usidrane v pristanišču, ne da bi bila katera le količkaj poškodovana.
Iz Harbina 89 uradno poroča, da Japonci močno pretiravajo svoje uspehe pred Port Arturjem. Rusi so zapustili samo nekaj nevažnih pozicij, katerih pa Japonci niti okupirati niso mogn.
Občudovanja vredna hrabrost portarturške posadke in njenega poveljnika, izborna kakovost utrdb in relativno bogata zaloga živil in streljiva izključujejo, kakor zatrjuje uradno poročilo iz Harbina, vsako nevarnost, da bi trdnjava v doglednom času padla v japonske roke.
O izpadu portarturškega brodovja.
Iz Port Arturja ni zadnje dni nobenih posebnih noiio. Ker je raz sajal na morju v zadnjem času ailen vihar, so bile vse zveze s trdnjavo pretrgane. Ruski Častniki, ki potom brezžičnega brzojava občujejo iz Cifua s Port Arturjem, dasi zatrjujejo, da dobivajo svoje informacije iz trdnjave po kitajskih džunkah, izjavljajo, da je imelo rusko brodovje namen pretekli teden vdreti iz pristanišča, a je moralo ta svoj načrt opustit«, ker ga radi silnega viharja na morju ni bilo mogoče izvesti. V Tsingtavu pripovedujejo ruski ofiairj«, da se je posrečilo vse topove in vse streljivo s križarke »Diana«, ki se nahaja v Saigonu, spraviti v Port Artur, čemur se pa ne more prav verjeti. Angleški parnik »Hjrwick 11*11« izroči v Tsingtavu premog, s katerim je obložen, nekemu nemškemu parobradu, ki bo skušal japonsko blokado prodreti in se utiho-tanti v Port Artur.
Japonski načrt gledo Port Arturja.
Japonci nameravajo baje Port Artur zavzeti 3. n o v e m b r a, to je na rojstni dan Mtkadov. Vprašanje je seveda, ako jim ne bo ruska posadka tega računa temeljito prekrižala! Neki japonski cfioir, ki se je izpred Port Arturja vračal v Nagasaki, zatrjuje, da Japonci vedno bolj in bolj cernirajo trdnjavo, blokada je vsak dan strožja, živil je vedno manj, vodnih seservoarjev sicer niao zavzeli Japonci, vendar pa so deloma v strelni daljavi japonskih baterij da se morejo Rusi samo z največjo nevarnostjo preskrbljevati z vodo. Japonska armada dela obsežne priprave za zopetni splošni nmval na trdnjavo. Ujeti Rusi baje pripovedujejo, da je v trdnjavi mnogo mrličev nepokopanib (?) Vse bolnice so pre-napolnene, da so mnogo ranjencev morali spraviti na krov vojnih ladij.
Kako je bil knez Uhtomski odstavljen ?
Dopisuik pariškega lista »Eoho de Pariš« poroča is Petrograda: Ko ae je knez Uhtomski po pomorski bitki dne 10. avgusta v nasprotju a carjevim poveljem, ne da bi bile ladje znatno poškodovane, vrnil v Port Artur, je poveljnik trdnjave, general Steselj takoj sklical izjemno vojno sodišče, koje so pod generalovim predsedstvom tvorili višji oficirji mornarice in pssadke. S >dišče je admirala Ubtomskega proglasilo aa nezmožnega še nadalje poveljevati brodovju, in je zajedno lmnovalo poveljnika križarke »B»jan«, kapitana Virena, za admirala in povelintka portarturškega brodovja. T* ukrep sta odobrila tako namestnik Aiekse-jev. kakor tudi car N kolaj sam
Strategiški dvoboj med Rusi
in Japonci.
»N'\v York HaffmMc poroča o položaju na bojišču tako le: N*jinte-resantnejši strategiški dvoboi se bije sedaj v Mandžurski. Rusi skušajo Japonce zapeljati, da bi se zapletli v
0 pozdravljanju.
Pozdravljanje se imenujejo običajni znaki in pri tem izgovorjene besede, ali nemi znaki ali le besede, s katerimi se izkaže komu pri srečanju ali razstanku svoje spoštovanje, vdanost, naklonjenost ali prijateljstvo.
Pozdravljanje bo poznali že stari Hebrejci izgovarjajo svoj »Šalom leha« (mir s tabo!) Grki so imeli za vse slučaje kratek pozdrav »yjxXpz* raduj se!). Rimljani so izgovarjali pri srečanju »Ave« (pozdravljen!), pri odhodu pa »Vale« (zdravstvuj!). Isto jim j« značilo tudi »Salve« (dobro se imej!) Pri evropskih narodih je že od 17. stoletja skoraj splošno pozdravljenje t odkrivanjem glave. Sicer je bilo tako pozdravljanje že v 15 stoletju običajno, toda le za nižje napram višjim. Zgodovinarji pripovedujejo, da so že pri Frankih morali sužnji odkrivati glave, kar pa je značilo ponižanje. Sužnji namreč niso smeli nositi las, zato so morali vsakemu svobodnemu
Franku pokazati svojo golo glavo. Nadalje spada k pozdravljanju tudi podajanje roke, objemanje in polju-bovanje. Govorijo se pri pozdravljanju razna voščila, kakor: dober dan, dober večer, zdravo, srečo dobro, srečno itd. Pozdrav »hvaljen bodi Jezus Kristus« je priporočil papež Benedikt XIII. leta 1728 , a baš s tem pozdravom se goji marsikje hinavščina ter se profanuje božje ime, zato ga razumni šolniki skušajo nadomestiti s pripravnejšim pozdravom. Rudarji se pozdravljajo s svojim nemškim pozdravim »Gluok auf«, lovci z »lovski blagor«, ognjegasci z »na pomoč« itd. Pozdrav posebnega spoštovanja je poljubljanje roke, pri Rusih tudi obleke, napram rimskemu papežu pa — copate. Turki in večinoma orijen-talci sploh križajo roke č z prsi in pripognejo glavo tem nižje, čim odličnejšo osebo pozdravljajo. Mongolski državljani popadajo pred visokimi dostojanstveniki na trebuh ter poljubljajo zemljo. Nižji Arabeo zakliče napram višjemu »belam alejkum« (mir z vami) ter položi pri tem levo roko na prsi.  Pozdravljeni odgovori
»Alejkum eB — selam« (i z vami bodi mir). Odlični Arabci pa se večkrat objamejo in poljubijo v lice in potem svojo lastno roko. Laponci si pritiskajo trdno noB ob nos.
Zamorec v Centralni Afriki pozdravi na ta način, da vzame iz ust zelen list zavit v podobi rogu ter ga pozdravljenemu vtakne v usta. Zamorec z gvinejskega nabrežja ponudi pozdravljenemu perisče peska. Zamorec z Luzona se nagne popolnoma na eno stran ter pomoli pozdravljenemu spodnjo ustaico. Kakor Laponci, tako pozdravljajo tudi domačini na Novi Zelandiji drgnivši nos ob nos
Posebno čudno pozdravljanje ima neko divjaško pleme v Avstraliji: pozdravljenemu skušajo b podplatom desne noge obrisati obraz. Rjeni pihajo gostu v uho, domačini na Novih Hebridih pa mu zlijejo vede na glavo. Divjaki Vona Kongu v Ugandi se vržejo pred svojim knezom na tla ter se med raznim zvijanjem pokrijejo z blatom. Domačini ob Tungajika jezeru se pred svojim poglavarjem pripognejo čim nižje ter si pokrijejo roke in prsi b prahom.  Vona Usi v Cen-
tralni Afriki se vržejo na hrbet, plo sknejo  trikrat  z rokama, se potem naglo  obrnejo  na trebuh, ploskajo zoptt  z  rokama   ter   ponavljajo to čudno igro vsaj deset minut.
Ako se v Perziji bliža šah, po dložni poklekne ter trkne s čelom ob tla. Kdor bi pred takim azijskim vla darjem ostal pokoncu, bi zakrivil hudo razžaljenje veličanstva, kar se kaznuje s smrtjo. Nekateri azijski despoti so hoteli tudi evropske posla nike prisiliti k pozdravljanju po domači šegi. V 18. stoletju se je francoski poslanik na dvoru mongolskega vladarja uprl ter ni hotel pred njega poklekniti. Vladar je zaradi tega tako zameril, da je dal napraviti drog med vhodom, skozi katerega so morali poslaniki k njemu prihajati, tako da so ponosni tujoi zamogli k njemu le po vseh štirih priletti. Francoski diplomat pa je bil še bolj zvit: sicer je tudi lezel pod drogom, toda tako, da je vladar zagledal najprej visoko pri vzdignjena repa njegovega fraka, oziroma tisti del telesa, ki sta ga repa pri ravni hoji pokrivala. In že drugi dan je drog izginil izmed vrat.
Posebno se je v vitežki dobi gojilo graciozno pozdravljanje. Vitez je pripognil pred damo koleno, kar še nekako dandanes uče deklice po samostanskih zavodih. Pravi vitez ni bil nikoli pokrit pred odlično damo, temuč je klobuk snel, ga položil na prsi, ter se tako glob ko pripognil, da se je klobukovo perje dotaknilo koncev črevljev.
Različno  od  »civilnega«  je vo jaško   pozdravljanje.   Vsako n ur jo znano salutiranje, prezentiranje s puško ali s sabljo.  Z zastavo se v po zdrav globoko  zamahne.  V pozdrav se odda različno štev Id strelov. Na ladjah se zakliče »močt?o na krov!«, pri glavnih vojaških stražah pa »a puško ven!« Prt prihodu v tuie pristanišče pozdravi vojna ladja s streli ter izvesi zastavo svoje države in admiralsko. Vsak strel se mora odzdraviti. Ako pridejo nadvojvodi in najvišje osebe na vojno ladjo, pozdravi ae vladar s 33 streli, maršal z 19, isto tako poslanik, admirali, mornarični minister in generali pa s 17 streli To je, ako ne najbolj zastarelo, pa gotovo najdražje pozdravljanje.
bitko na reki Hun, kjer imajo Rusi izborne naravne obrambne pozicije. Japonci pa se zopet trudijo, da bi v gorah in gorskih prelazih zbrali ar mado, ki bi bila dovolj močna, da bi Ruse potisnila do Tielinga, kjer bi imeli Japonci boljše poz oije, kakor Rusi.
Izpred Mukdena.
Koresponuent »Novega Vremena« in »Birževih Vjedomosti« poroča iz Mukdena, da vlad« tamkaj najživah-nejše življenje in da se na ruski strani delajo velikanske priprave za bodočo bitko. Med rusko armado vlada silno navdušenje in splošno se prt Čakuje v najbližjem času velevažnih dogodkov. Splošno se sodi, da je sedaj Kuropatkinova armada že tako Številna, da bo lahko stopila v ofenzivo. G tvori se, da se že v nekaj dneh vname pred Mukdenom velika odločilna bitka. Vsi vojni poročevalci, ki so bili dosedaj v Harbinu, so dospeli v Tieling.
Ruska invazija v Koreji.
Poročila iz japonskega glavnega taborišča zatrjujejo, da nameravajo Rusi Korejo resno preplaviti z veliko armado. Zavoljo tega so se japonske posadke v severni Koreji znatno pomnožile. Večja ruska armada, obstoječa iz pehote, artiljerije in konjenice, je utaborjena pri Ssngčinu. Večinoma vse ruske posadke se nahajajo v obrežnih pokrajinah, v sled č*sar Japonci mislijo, da jim bo zadostovalo brodovje, da preženo Ruse iz teh njihovih pozioij.
Ekspedicija na otok Sahalin.
Iz Tokija se poroča, da je dobila sedma divizija nalogo, da zavzame otok Sdhalin. »Daily Telegraphu« pa se brzojavi j a iz binghaja, da so Japonci definitivno opustili za letos namen okupirati S ihalin in to ponajveč radi neugodnega vremena.
Zastava potopljene križarke „Varjag".
V uredništvu lista »Petit Pari-sien« v Parizu je razstavljena zastava križar&e »Varjag«, ki so jo Rusi sami pred Čemulpom razstrelili v zrak. V uredništvo jo je prinesel bretonski mornar Eugene Salaiia s francoske križarke »Pascal«, ki je bila usidrana v pristanišču C*muipe v času, ko so Japonci napadli ruski križarki »Var-jaga« in »Korejca«. Salaiin se je z rešilnim čolnom s »Pascale« nahajal v bližini potapljajočega se »Varjaga« in je rešil ruskega mornarja Prileb-skega. Skupno s tem je strgal z jambora zastavo s potapljajoče se križarke. Prilebski je hotel prapor osebno izročiti carju Nikolaju, a je umrl in Salaila ga je vzel, ko je odšel na dopust, sabo na Francosko, da bi ga izročil ruskemu poslaniku. Pred pretekom svojega dopusta je zastavo prinesel v uredništvo »Petit Parisen«, da jo naj izroči ruskemu poslaništvu
Boj proti Hunguzom.
General Kuropatkin se je odločil, da sestavi poseben voj, ki bo imel nalogo operirati proti hunguŠkim četam, ki so se v velikem številu pojavile za hrbtom ruske armade in ki neprestano nadlegujejo ruske patrulje.
Deželni zbori.
Gradec, 9. oktobra. V včerajšnji seji je bilo med drugimi tudi predloženo deželnemu zboru poročilo deželnega odbora o predlogu posl. dr. Hrašovca, naj bi se v Ž a 1 c u ustanovila meščanska šola b slovenskim učnim jezikom. Predlog je bil seveda odklonjen. Posl. B r a n d 1 je predlagal ustanovitev društev za zasilno klanje ter navajal, da posebno na Gorenjem Štajerskem ponesreči mnogo živine, katerih mesa last niki ne morejo porabiti, a izguba živine je občutna. Nasvetovana društva pa bi porabila meso ter povrnila posestniku škodo. Takih dru b<cv i naj o dandanes že posebno bno ;o na Češkem. Predlog se je izročil deželno • kulturnemu odseku. — Posl. dr. Schacherl in Rese 1 sta interpelirala deželni odbor saradi imenovanja pomožnih uradnikov v hiralnicah in bolnišnicah. —
Posl. Hagenhofer je predlagal ustanovitev posredovalnih uradov v smislu  državnega   zakona   iz leta
1869.
G o r i o a i 9. oktobra. V včerajšnji seji je posl. Grča interpeli-ral vlado zaradi ureditve goriških srednjih šol na narodni podlagi. Deželni glavar je odgovarjal na dva interpelaciji posl. dr. Turne glede namestitve ravnatelja deželni hipo-tečni banki in zaradi oddaje pohištvenega dela v tem zavodu. Zakonski načrt o zatiranju detelj ne pre-denice so je sprejel v tretjem branju. Za brezobrestna posojila vinorejoem, katerim je trtna uš uničila vinograde se je dovolilo za tekoče leto 20000 kron. Končno so se odobrili deželni računski sklepi za zadnja tri leta.
Koper, 8. oktobra. Poslanec dr. Bartolli je predlagal, naj se dovoli bivšemu deželnemu glavarju dr. Campitelliju v priznanje njegovih velikih zaslug, ki si jih je stekel za deželo kot poslanec in večletni deželni poslanec, letna renta 6000 K. O tem predlogu se bo razpravljalo v prihodnji seji. — Potem se je vnela dolga in ostra debata o delovanju deželnega kulturnega sveta. Poslanoi Mandić, K o m p a r e in dr. T r i n a j s t i ć so kritikovali delovanje deželnega kulturnega sveta, češ, da ne pospešuje kmetskih inte resov, temu) se bari le bolj a politiko ter ima pred očmi le koristi italijanskega prebivalstva, doČim slovanske zadeve popolnoma zanemarja. Zdatnih uspehov bi bilo od deželnega kulturnega sveta šele tedaj pričakovati, ako se razdeli v slovenski in italijanski oddelek. Poslanec dr Campitelli je zagovarjal deželni kulturni svet kot večletni njegov predsednik. — Pri razpravi o sklepnih računih zemlj. kreditnega zavoda za Istro je izjavil poslanec dr Stanger v imenu manjšine, da bo ista glasovala proti odobrenju računov, ker Slovani nimajo nobenega zastopnika v zavodu. — Poslanec Andrijčić je utemeljeval svoj predlog, naj bi se občinam povrnili stroški, ki jih imajo s poslovanjem v prenesenem delokrogu.
L v o v , 8. oktobra. Vodja poljske ljudske stranke posl. S t a p i n -s k i je utemeljeval svoj predlog za odpravo sedanjega sistema kurij in uvedbo direktne, splošne in enake volilne pravice za deželni zbor. Za predlog so glasovali tudi demokratje in M al oru si ter se je izročil ustavnemu odseku.
Pomanjkanje živinske klaje.
Dunaj, 9. oktobra. Vlada je že deloma odredila, kako je odpo moči vsled letošnje suše nastalemu pomanjkanju živinske klaje. Za sedaj je dala vlada poljedelskemu ministrstvu v ta namen na razpolago 500.000 K. S to svoto se bo posredovalo pri nakupovanju tživinske klaje, deloma pa se bo klaja tudi direktno naročila ter se razdelila po znižani ceni, proti poznejšemu odplačevanju ali pa tudi brezplačno najrevnejšim kmetovalcem. Tudi voznina po železnicah za klajo se bo deloma poravnala iz te svote Pozneje si namerava vlada za iste namene parlamentarnim potom zagotoviti svoto do 11 , milijona kron, da se po kmetijskem zadružništvu dovoli kmetovalcem brezobrestni kredit za nakup klaje.
Poostren položaj na Ogrskem.
Budapešta, 9. oktobra. Vsi merodajni ogrski polit ki so že izrekli najostrejše kritike o izjavi ministrskega predsednika grofa Tisze. Posl. Pol o nji imenuje izjavo nezaslišan atentat eksaltiranega moža. Grof T i s z a mora zasledovati gotove namene, ker znova razpihuje jedva pomirjene strasti. Nikoli še ni ogrski državnik izdal za narod poniževal-nejše izjave. — PobI. Ugron piše,
da ga veseli; da je ministrski predsednik znova izzval. Dobil je vtis, da hoče ministrski predsednik v kratkem razpustiti državni zbor; tako se da razlagati celi načrt. Ministrski predsednik hoče, da mu obstrukcija da pravni izgovor za razpust parlamenta.   Vlada je svoje volilce že
organizovala po oeli deželi in tudi denarja je dovolj aa volilni boj. — Vodja ljudske stranke pa piša, da grof T is za potrebuje poostreni poslovnik saradi brambnega zakona. Vendar pa je Ogrska nepričakovano zabredla v krizo, ki bo najbrže vrgla T i a s o.
Dogodki v Macedoniji.
Skopi je, 8. oktobra. Civilna agenta Avstro-Ogrske in Rusije Bta prispela v Skoplje.
Carigrad, 8. oktobra. V Koza-Vranešu se je primeril krvav spopad med kristjani in mohamedani, ker Brbski kmetovalci niso hoteli več dati običajne četrtine turškemu agi Sakir Kalicu, temuč so is svojih skrivališč streljali na ago in njegove sorodnike, ko so prišli pobirat desetino. Aga in dva njegova spremljevaloa so bili ranjeni, tri osebe pa so bile ustreljene. Tudi vojaški oddelek, ki je prišel iz Šahičev, je 200 oboroženih srbskih kmetov pognalo v beg.
Prepir za prestolnasledništvo v kneževini Lippe
Berolin, 9. okt)bra. Prepir za prestolonasledstvo v kneževini L<ppe se dotika tudi prestolonasledstva v Saksen-Meiningenu. Prestolonaslednik te države, najstarejši sin vladujočega vojvode, ki ima za ženo princezinjo Sarloto, sestro nemškega cesarja, ima le eno hčer. Po njegovi smrti bi dobil vlado njegov brat, prins Friderik, ki je poročen s sestro sedanjega grofa vladarja v kneževini Lippe Bieeterfeld. Ako se tedaj grofi Biesterfeld proglasijo ne sposobni za vlado ter se jim odreče enakoveljavnost glede rojstva, bi tudi zakon princa Friderika v Sik* sen-Meiningenu ne bil pravnovelja ven in njegovi otroci, nečaki nem škega cesarja, bi ne bili sposobni za vlado. S tem bi bila takorekoČ izbrisana vladarska rodbina v obeh državah, kar pač cesar Viljem najbolj želi.
Vstaja v nemški Afriki.
Berolin, 9. oktobra. Vojno ministrstvo je dobilo iz Afrike zelo resne vesti. Dokazano je, da bo treba nedogledne, drage kolonijalne vojne, proti kateri so bili vsi dosedanji boji po obsegu in gmotnih žrtvah uprav neznatni. Državnemu zboru se predloži zahteva za zdaten kredit
Kmetijska šola na Grmu.
IV.
Kakor nam je skrbeti, da pomagamo šoli s primerno preosnovo do boljšega razvoja, tako je gledati po drugi strani tudi na to, da je šola s svojim posestvom kolikor mogoče dobro urejena.
Šolsko posestvo je najvažnejši učni pripomoček na kmetijskih šolah, zato se mora na dobro urejeno in popolnoma opravljeno posestvo polagati največja važnost. Šolska kmetija mora biti zgledno obdelana! Na njej se morajo učenci učiti, kako je danes izkoriščati napredek v raznih kmetijskih strokah in kako je gospodariti, da se dose žejo boljši uspehi pri kmetijstvu.
Vse to bi bila lahko šolska kmetija na Grmu, ko bi ne bila prevelika, in ko bi imela ugodnejšo lego za vinarsko in sadjarsko stroko.
Dejstvo je, da je Šolska kmetija   na   Grmu   pri sedanjih delavskih   razmerah preve lika, in da trpita vsled tega šolski pouk in gospodarstvo.
Zaradi nujnih del na obsežnem posestvu grmskem se morajo učenci izrabljati za navadna dninarska dela, in to ob času, ko bi se moral redni šolski pouk vršiti. Zlasti v poletnem času se zaradi tega pouk pogostoma pretrga, časih za krajši, časih za daljši čas. Da trpi vsled tega šola, ni nam treba posebej naglašati. Šola pa ne trpi samo s tem, da se mora pouk večkrat pretrgati, ampak tudi zaradi tega, ker posestvo vsled ne-dostajanja delavnih moči ni tako obdelano, kakor bi moralo biti, in ker vsled tega ni tako instruktivno, kakor se zahteva na takih zavodih.
Ako ima biti šolska kmetija učni pripomoček, potem se mora spraviti na vsak način v potrebno soglasje z interesi šolskega pouka. Šolska kmetija ne sme na noben način ovirati pouka, ampak ga mora nasprotno v enem
in drugem oziru pospeševati in podpirati! če je preveliku, naj se pa zmanjša!
Z slo neugodno za šolo je tudi to, da so šolski vinogradi tako oddaljeni. Kaj takega se ne najde na nobeni šoli, kjer je vinarstvo tako važen predmet, kakor je pri sedanji osnovi na Grmu. Saj je v takih razmerah zadosten praktičen pouk v tej stroki nemogoč. In da je položaj v tem oziru Še neugodnejši, ima šola hkrati dva taka vinograda, v Trški gori in v Cdrdveih, ki ležita vsak na drugo stran, po dobro uro daleč od zavoda. Ali ne bi v takih razmerah zadostoval en sam vinograd? Pri šolskem posestvu moramo gledati pred vsem na inštruktivnost njegovo, kajti leta je merodajna za učne uspehe! Zato bo kazalo, da se tudi na Grmu na ta moment niti trenotek ne pozabi, inda se kmetija raje skrči, kakor da bi hodila v Škodo šolskemu pouku. Šolska kmetija bodi učni pripomoček v pravem pomenu besede, ne pa »učni zadržek« če se smemo tako izraziti.
Šolska kmetija bodi pa tudi z vsem potrebnim opravljena. Kje naj se pa učenoi in drugi gospodje poučujejo o porabnosti različnih strojev, ako ne na kmetijski Šoli, ki je na iašč za to ustanovljena* Ta bi morala že zastran uspešnega pouka imeti vse tiste kmetijske stroje na razpolago, ki se priporočajo za naše boljše posestnike, toliko bolj, ker jih na svoji obsežni kmetiji prav lako tudi dejansko izkorišča!
Opomba: V zadnjem našem članku pod tem naslovom: naj se b e r e v 8. odstavku prav: »Kajti o tem ne more biti nobenega dvoma, da bi v tako šolo gospodarji veliko rajši pošiljali svoje sinove, ne le za-raditega, ker bi se 8 takim a Panjem stroški izdatno znižali, ampak tudi zaraditega, ker bi se učenci — zlasti učsnoi zimske Šole — prav nič ne odvadili domaČi hiši in domaČemu delu«
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. oktobra.
— Ali se je lani streljalo \ kazino ? Uradni list se bavi danes z vprašanjem, Če se je lani pri demonstracijah dne 24. maja streljalo v kazino ali ne. Uradni list se sklicuje na dve uradni izjavi c. k r. državnega pravdništva, glasom katerih r grund-baltig wohl nicht gezweifelt \verden kann", da se je res enkrat ustrelilo. Z ozirom na to izjavo c. kr. državnega pravdništva pravi uradni list, da vlada potom korespondenčnega ali uradnega lista pač ne more ničesar preklicati, kar smatra poklicana oblast, namreč c. k r. d r ž. pravdni s t v o kot dognano in dokazano. Kar se tiče dež. predsedništva se mora pač priznati, da je z iz j a-vama c. kr. državnega pravdništva pokrito, ali to s u b j e k t i v n o mnenje c. kr. državnega pravdništva še ni nikak dokaz, da se je res streljalo. Zgodilo se je že t i s o č k r a t o v , da je drž. pravdniŠtvo bilo subjektivno prepričane o kakem kaznjivem dejanju in je dotične ljudi obtožilo, a pri obravnavi so trditve državnega pravdništva razpadle v nič in so bili obtoženci oproščeni. Nazor državnega pravdništva je v tem slučaju toliko manj merodajen, ker v tej zadevi sploh ni bilo obravnave in ja torej nemogoče presoditi, na kaka dokazila se opira mnenje državnega pravdništva in koliko so ta dokazila vredna. Stvar stoji sedaj tako-le: Vlada je opravičena, ker čisto gotovo ne more zavzeti drugega stališča, nego c. kr-državno pravdništvo, toda s tem še nikakor ni dokazano, da se je vkazino res streljalo. Olkrito izpovemo, da po našem prepričanju, po tem, kar vemo od verodostojnih prič, je absolutno izključeno, da bi se bilo streljalo. Najmanj, kar se more zahtevati, je, d a se dobesedno priobČijoiz povedbe vseh prič insve-denška mnenja, ker le potem se bo javnost prepričala, če je stališče drž. pravdništva utemeljeno ali ne.
— Volilna reforma. V petkovi seji je vsled velikanskega škandala, ki ga je provzročil dr. Suster-
šič, bila vsa zborniea tako razbur jena, da pač nihče ni bil pri volji, par ur pozneje sesti s istim Suster-šičem k eni miki in se i njim posvetovati zastran volilne reforme. Vsakdo bo uvidel, da po takem ba rabskem nastopu dr. Šusteriiča pa6 tudi nihče ni mogel priti na kako posvetovanje s tem Človekom, dokler ni dal Susteršič zadoščenja za svoje lopovščine. Saj brani ossbna dosto noat vsakemu spodobnemu poslancu da bi sedel pri eni mizi s kakim »Susteršičem. Ti eziri na lastno čast in na ficično neraspoloženje so dali povod, da je bila za petek sklicai seja ustavnega odseka odpovedana. To se je tem Isglje zgodilo, ker je skoraj gotovo že konec zasedanja dež. zbora. Daž. zbor je bil sklican, da bi delal in ne da bi v njem Susteršič uganjal burke kakor kak pijan konjaški hlapec. Klerikalci so hitro pograbili priliko, da je bila seja ustavnega odsaka odpovedana in so odložili mandate za ta odsek. Ta demonstracija je toliko brezpomembnejša, ker — kakor rečeno— najbržetako ne bo ve* nobene seje dež. zbora.
— Dr. susteršičev policaj laže. Tisti liberalec, ki bi bil po poročilu »Slovenca« iz zadnje de-želnozborske seje, kakor poroča dr. Susteršičev policaj Stafek, skoraj tepen, si šteje v dolžnost, slovenski javnosti pojasnit', da ni tako, kakor poroča Štefek, temveč se je stvar ravno nasprotno godila. Tisti prek. cani liberalec, ki se je upal sredi med Stefkovimi pobalini zavpiti »Živio dr. Tavčar« in »ven z Žlindro«, je policaja Štefka tako pičil, da je moral takoj tistega drznega liberalca, ki ne trobi v Susteršičev in Stefkov rog, s tisto oliko napasti, kakor je dr. .Msteršič v dvorani napadel dr. Tavčarja. Naskočil ga je v svoji sveti, od sv. duha razsvetljeni jezi in vprašal, kako da se imenuje in kaj da je zavpil. Ko mu je ta od govoril »ven z Žlindro«, se je štefek nekoliko časa obotavljal in končno v dotičnem obližju od dveh se na-hajajočih gospodov dobil tako navodilo, da se je moral takoj odstraniti. Ako bi tega ne bil storil, bil bi res tepen, toda ne liberalec, ampak dr. Šusteršiča policaj Stefek. Sicer se pi liberalcu teh najetih pobalinov ni bilo treba preveč bati, kajti ko bi se bil ta tako razjezil, kakor se je bil Stefek, bi bil gotovo z eno roko vse pobiče pometal čez galerije v dr. Šu-steršiča, ki je razsajal v dvorani kakor kak šnopsar v šnopsariji.
— Slovenska sola v Trstu. Glede razsodbe upravnega so dišča zastran slovenske ljudske šo!e v Trstu, je pripomniti naslednje Pritožitelje je zastopal dr. Grego-rin, ki je sploh vodil vso to veliko vojno za slovensko šolo in sedaj tudi s svojim stališčem zmagal. Vladni zaBtopnik je pri razpravi izrecno pripoznal, da pravičnost zahteva, naj se Slovencem v Trstu slovenske šole ustanove. Upravno sodišče je pripoznalo nezakonitost stilišča tržaškega magistrata oziroma vlade, da Slovencem v Trstu zategadelj ni treba slovenskih ljudskih šol, ker niso okoličanske slovenske šole od daljene 1 km. Pripoznalo je, da ne glede na oddaljenost okoličanskih šol, imajo Slovenci v Trstu pravic do slovenske šole, ako le v smislu § 59. drž. šolskega zakona dokažejo predpisano petletno število otrok. Zdaj je uspeh odvisen zgolj cd zavednosti slovenskih staršev v Trstu čim se dokaže po postavi zahtevano Število slovenskih šoUkih otrok, mora vlada skrbeti, da se ustanovi slovenska ljudska šola.
— O napadu na akademika Pretnarja na Jesenicah je obravnavalo v soboto sodišče v Kranjski gori. Inženir En dres je bil zaradi razžaljena časti in zaradi telesne poškodbe obsojen na 24 ur zapora, v plačilo odškodnine Pretnarju in vseh stroškov. Pretnarja je zastopal g. dr. Ravnih ar, Endresa pa dr. Eger.;
— Imenovanje. Sekundarljem v bolnici usmiljenih bradov v Kandiji je imenovan dr. Fr. Celestin L i e h s c h
Njegov prednik dr. I. Hubad je sel na prof Chrobakovo žensko kliniko na Dunalj.
— Katoliško prepričanje
je dober ščit posebno v kritičnih tre* notkih Poslanec grof Barbo je polastil dr. Snsteršica s tem, da mu je
poslal svoja sekundanta in ga po zval na dvoboj.  ŠusterSiČ je hitro hitro zlepel za svoje katoliško prepričanje in izjavil, da mu to katoliško prepričanje brani sprejeti dvoboj!
— Repertoar slovenskega gledališča. Jutri v torek predstavlja se tretjič v sezoni Meverbeerova velika opera „H u g e n o t i", katera se potem za nekaj Časa odstavi iz repertoarja. Kot prihodnja opera pridejo na vrsto Offenbachove „lloffmanove p r i-povesti", katere operni ensemble sedaj obenem z Wagnerjevim nL o h e n-grinom" študira. Drama pa pripravlja Gabriele Preissove: „Ženo sužnjo" in Gorkega „Na dnu življenja".
— Slovensko gledališče v Ljubljani. Naval na gledališče je bil veeraj naravnost velikanski. Popoldne in zvečer je bilo gledališče razprodano in kar milo se je moralo pro siti na stotine ljudi, ki niso mogli dobiti prostorov, naj vendar odidejo. Popoldne se je igrala toli priljubljena ljudska igra „Revček Andrej cek" in dosegla že od nekdaj običajni veliki uspeli. Gospod Verovšek je igral menda prvič „R e v č k a A n d r e j č k a". Tudi ostale važnejše vloge so bile v novih rokah in priznati se mora, da so se vsi sodelujoči umetniki in umetnice potrudili, da zadovolje občinstvo. Zvečer se je ponovila burka „ Rezervistova svatba". Občinstvo kar ni prišlo iz smeha in je aplavdiralo kar se je dalo. In to pripoznanje je bilo tudi zasluženo, zakaj igralo se je res vseskoz izvrstno, živahno in neprisiljeno in s tistim humorjem, ki je pri takih igrali prvi pogoj uspeha.
— Pogreb tako rano umrlega profesorja ar. V. Levoa je bil včeraj dopoldne in je pokazala udeležba, kako vsestranske simpatije je vžival pokojnik. Pogreba se je udeležila dolga vrsta dostojanstvenikov.
— Umrl ie včeraj gospod Matevž Treun po kratki bolezni v 84. letn. Pokojni je bil od leta 1847 pri trgovskem bolniškem in podpornem društvu v odboru zelo delaven in si je za povzdigo društva stekel mnogo zaslug. Bil je častni član in ravnatelj tega društva. Leta 1898 je bil odlikovan s zlatim zaslužnim križem s krono. Pogreb bode jutri ob štirih popoldan. Naj v miru počiva.
— Predsedstvo Slovenskega trgovskega društva 5,Merkur" poživlja svoje člane, da se pogreba umrlega predsednika trgovskega bolniškega in podpornega društva, gospoda Matevža Treuna, v kolikor mogoče velikem številu uieleže.
— Slovenskim književnikom! V spomin na veličastne dneve, ko se je v Belgrada zasnovala organizacija jugoslovanskih umetnikov ter se je položil trden temelj duševne vezi jugoslovanske omladine, sklenili so na dveh sestankih jugoslovanski književniki, slikarji in kiparji, da izdajo rJugoslovanski almanah". V jugoslovanskem almanahu objavijo se reprodukcije   na   prvi   slovanski umet-
izložbi v lielgradu razstavljenih umotvorov ter književni doneski bolgarskih, srbskih, hrvatskih in slovenskih pisateljev. Literarni del almanaha bo obseg-al 40 pol velike Četrtinke ter odpade na vsak narod Četrti del. V ureditev in ocenitev literarnih doneskov je treba slovenskim pisateljem izvoliti svojo Jtu*y, ki bo odloČila, kaj naj se obelodani v omenjeni ediciji. Vsled tega usoja se podpisani odbor, ki je v to pooblaščen po konferencah jugoslovanskih umetnikov in literatov v Belgradu, naj-vljndnejše vabiti vse slovenske književnike brez razločka stroke in smeri, da blagovolijo udeležiti se sestanka, ki se VrŠi v četrtek, dne 13. t. m. ob pol 9. uri zvečer v restavracijskih prostorih „Narodnega doma" v Ljubljani. Oni gg., ki pa ne utegnejo osebno udeležiti se tega sestanka, blagovolijo naj pismeno javiti svoje sodelovanje oziroma eventualne predloge na naslov: „Fr. Govekar, Ljubljana, mestni magistrat" dovolj začasno, da se more o njih obravnavati na sestanku. Rokopisi morajo biti v Ljubljani do 13. decembra t. I. V Ljubljani, dne 9. oktobra 1904.     Pripravljalni odbor.
— Zadruga gostilničarjev, kavaraarjev itd. v Ljubljani bode v kratkem ustanovila bolniško blagajno, vsled tega namerava v korist bolniške blagajne prirediti v prihodujem pred-pustu t. j. dne 14. januarja 1905 plesno veselico. V to svrho priredi zadruga svojim članom v torek 11. t. m. oh treh popoldne v gostilni g. Anzlina „Steirer Franzl" na Resljevi cesti št 16 prijateljski sestanek, kjer bode tudi dogovor
o izletu v Radovljico na obisk sadne razstave. Izlet bode v sredo 12. t. m. z vlakom oh 7 05 zjutraj z južnega kolodvora. Želeti je obilne udeležbe sestanka kakor izleta, kar je velike važnosti za vsakega člana. Izletniki se prosijo, da naznanijo svojo udeležbo g. Avguštinu Zajcu, gostilničarju na Rimski cesti št. 24.
— Iz nesrečna ljubezni se je pri Trbovliah obesil 23ietni pre-mogar Fran Kosmač.
— Pri izpratevalni Komisiji za ljudske in meščanske tole T Gorici se bodo pričele skušnje 4. novembra t. 1. Prošnje morajo biti predložene dotični komisiji vsaj do 20. t. m.
— Roparski napad. V če trtek ponoči se je dogodil ta le grozni zločin: 45 letni Anton Pahor iz Opatje-gasela, ki prekupČuje z Žitom, imel je v četrtek posla v Pierisu, v Ronkah in v drugih furlanskih vaseh. Okolo 6. ure zvečer prišel je v Pojan in vstopil tam v krčmo Josipa Vincija. Ukazal si je vina, in ko je nekaj Časa pil, je pri mizi zadremal. Bil je najbrže nekoliko vinjen. Ko se je okolo 8. ure prebudil, naroČil si je zopet vina. Ta čas prišli so v krčmo tudi pevci tamošnjega pevskega društva, ki so imeli v ti krčmi navadno pevske vaje. K Pahorju so pri-sedli: lOletni Feresin Alojzij in njegov brat 211etni Ivan, 211etni AngeljPetean in 21 letni Jakob Boe. Okolo pol enajste ure so zapustili krčmo vsi. Zadnji, ki so krčmo zapustili, so pa bili Štirje mladeniči, katere smo zgoraj imenovali in pa naš Anton Pahor. Pahor vrezal jo je proti Zagradu. A omenjeni štirje mladeniči so se mu pridružili, češ, da ga hočejo nekoliko spremljati. Ko so prišli v bližino Aquarolijeve strojarnice, napadli so hkratu omenjeni štirje junaki pijanega Pahorja. Bili so ga po glavi in po životu, ga vrgli na tla ter mu pobrali ves denar, katerega je imel s seboj, namreč kakih 240 K, od katerih se je nahajala večina v Pahorjevi denarnici. Potem so pa zbežali. Ko je prišel nesrečni Pahor nekoliko k zavesti, je vstal ter hotel nadaljevati svoj pot proti Sagradu. Komaj pa je storil nekaj korakov, bili so zločinci zopet nad njim. Začeli so ga zopet pretepati ter ga vrgli na tla. Angelj Petean odprl je potem ležečemu Pahorju po sili usta ter izvršil nad njim strašen nenraven čin. Ali nezadovoljen s tem, začel je Petean z nekim svojim tovarišem zopet udrihati po Pahorju, in ko sta menila, da je Pahor mrtev, zgrabila sta ga za noge ter vrgla v neki jarek. Cez nekaj časa se je Pahorju vendarle posrečilo privleči 3e do Zagrada. Tu ga je našel občinski stražar ter mu preskrbel prenočišče. Pahor, ki je bil prejšnji večer pijan, je menil, da je bil napaden pri Ronkih, zato se je naznanilo vso stvar orožnikom v Ronkih, ki so se pa potem prepričali, da seje napad izvršil pri Fojanu. Orožniki podali so se koj nato v Fojan, kjer so kmalo prišli na sled zločincem. Tri zloč nce so koj prijeli, doČim je četrti zbežal, a so tudi njega prijeli že v petek zvečer. Aretirani so sicer priznali napad, a so tajili, da bi bili vzeli Pahorju denar, kar jim pa nič ne pomaga, ker so pri Peteanu našli Pahorjevo denarnico.
— Utopljenka. Dne 10 julija so našli v Vrbskem jezeru truplo neke okoli 50 let stare ženske, ki se je, kakor se je dognalo, ali sama utopila ali pa ponesrečila. Znaki ka kega hudodelstva se niso našli. Po n&sreČenka j? bila srednje velikosti, dobro rejena, močna, plavih las, do brih zob in polnega obrazi. Oble čena je bila spodaj v belo perilo. Povrhu pa je imela črno krilo, Črno-svilnato bluzo, rokovice so bile iz fine sive kožuhovine, nogavice iz sive pavole s črnimi poprečnimi črtami, Čevlji pa iz finega črnega usnja. Na desni roki je imela zlato zapestnico v podobi verižice z dvema obeskoma. Imela je pri sebi biserni roŽnivenec, zlato žensko uro z jekleno verižico, dve marijaoeljski podobici in mrež-nato denarnico z vsebino 50 kron v zlatu. Istega dne je v tamošnjem obližju našel nek ribic" zavitek, v katerem sta bila dva žepna robca z imenom »E<ise«, očali in pečat s Črkama E. H., kar je najbrž bila last utopljenke. Identiteta ponesreči nke se Še ni dognala.
— Otrok se je iznebila. Včeraj je poslala mestnemu magistratu neka Marija Kosec iz Tržiča svoje tri otroke v starosti od 8 do 11 let; v pismu pravi, da jih ne more preživljati in jih izroča v oskrbo oblastvu in Materi božji. Mestni ma gistrat se je ubogih črvičkov res usmilil in jih poslal z blagotvorno vožnjo v njihovo domovinsko občino, kjer reveži najbrže nikoli več ne bodo vedeli — kaj je mati — kaj je oče! Pač žalostoo!
— Tatvine. Dne 6 t. m. je bila pekovskemu pomočniku Ivanu Florjančiču iz zaklenjenega kovčega na Starem trgu št. 3 ukradena de-narnioa, v kateri je bilo 20 K denarja, srebrna ura, vredna 10 K, ameriška ura, vredna 10 K in zlata, tanka oklopna verižica, vredna 40 K. Tat
je doaedaj neznan. — Brezposelni služkinji pa so bili v petek ukradeni v »Zavodu sv. Marte« v Streliških ulicah št. 2 pet kron vredni galoši. Tatvine so sumljive tam stanujoče brezposelne služkinje. Tatica je ga loše pozneje nekam podvrgla. — V torek je bila posestnioi Mariji Crni-čevi iž Orlega v frančiškanski cerkvi ukradena košarica s jajci in gobami, v vrednosti 5 K. Tat je navedene reči pozneje prodal v neki gostilni.
— Predvčerajšnjim je bilo železo-strugarju v To iniesovi tovarni Ivanu Beliču ukradenih 24 K. — Pekov saemu pomočniku Petru Kogeju je bilo 7. t. m. iz odklenjene omare v Florjanakih ulicah štev. 8 ukradenih 18 K in zlat prstan, vreden 5 K. Tat jo je popihal. — Vćeraj je bil v neki gostilni ukraden havelok, vreden 16 kron. — V soboto je bil izvošeku Francetu Čarnetu na Radeokega cesti št. 24 iz šupe ukraden 10 K vreden blatobran.
— V „larćo" sta streljala v četrtek na Vodovodni cesti dva hu domušna agenta in sta ai bila zbrala za cil neki robec, ki je visel pri tamošnjih hišah Ker je lastnica zahtevala pozneje za robec odškodnino, in ji je ta dva nista hotela povrniti, je naznanila zadevo orožništvu, ki ju je glede na to, da je bilo streljanje nevarno za mimoidoče občinstvo, are-tovalo.
— Težko telesno poškodovan je bil v soboto delovodja Frančišek Vrhovšek na Jesenicah Navedeneo se je v tovarni poškodoval na desni strani glave tako močno, da so ga morali prepeljati z vlakom v spremstvu do južnega kolodvora in od tukaj z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
— Opomin« Dne 4 t. m. si je bil pri slovenski gledališki predstavi neki mlad gospod izposodil pri balkonskem biljeterju na levi strani 18 kron vredno kukalo, katerega še do danes ni prinesel nazaj. Dotični go spod, kojega biljeter in garderobfca poznata, se opominja, da se izogne nadaljnih neprijetnosti, da prinese ku kalo takoj nazaj.
— Kap je zadela danes dopoldne v železniškem vozu med Zagrebom in £apre3ičem znanega Ljubljančana profesorja Emila Ziakovskega. Sorod niki so bili brzojavno obveščeni.
— Delavsko gibanje. V petek je prišlo 5 Hrvatov iz Amerike. 30 jih je šlo iz Bohinjske Bistrice v Reko, 11 pa iz Hrušice v Zagreb. — V soboto se je pjipeljdo z Reke s posebnim vlakom na tukajšnji južni kolodvor 500 Ogrov, ki so šli dalje skozi Maribor v Ameriko. — V H^b je šlo 5 Hrvatov, v HruMoo 40, nazaj pa je prišlo 40 oseb. — Včeraj se je odpeljalo 28 Hrvatov iz Heba v Reko, 16 pa v Zagreb.
— Semenj.  Dne 8. t. m. je
bilo na semenj prignanih 546 konj in volov, 325 krav in telet, skupaj 871 glav. Kupčija je bila vkljub sla bemu vremenu dobra, ker so prišli po govejo živino Korošci, po konje pa Lihi.
— Razpisano je mesto poštnega odpravnika na c kr. poštnem uradu na Kresnicah, pol. okraj Litij«, proti pogodbi in kavciji 400 kron. Letna plača 400 kron, uradni pavšal 100 kron in letni pavšal 378 kron za vzdržavo na dan štirikratne pehotne zvt-z* med poštnim uradom in kolodvorom ter za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. Prošnje v teku treh tednov na c. kr. poštao in brzojavno ravnateljstvo v Trstu.
— Dananšji itevilki je pri
loženo vabilo slovenskega trgovskega društva »Merkur« za naročbo meničnega prava, katero je izdalo in založilo to društvo. Knjiga je res praktično urejena ter jo prav toplo priporočamo.
— Izgubljene in najdene peči« G Marija Kernova je izgubila rjavo denarnico, v kateri je bilo 10 kron, nekaj znamk po 5 vin. in ključ.
— Ivan Poreber je izgubil zlat prstan z vijoličastim kamnom, vreden 10 K.
— Na južnem kolodvoru je b'<io iz gubljeno, oziroma najdeno: kurnik s tremi piščanci in raco, otroški klobuk, dva dežnika, kadetska čepica in 5 kg sladkorja. — Gostilničariea g. Jerioa Fortunova je našla v soboto zlato žensko uro — Steklar Karol Kosoh je izgubil srebrno Častniško veri žico, ki je imela za obesek čve-terokot, na katerem je bil vpodobljen na eni strani Sv. Juri, na drugi pa ladja.
— Tujci v Ljubljani. Mesaoa
septembra t 1. je došlo v Ljubljano 4110 tujcev — za 1091 več kot prejšnji mesec in za 1109 več kot v istem mesecu lanskega leta. Od teh se jih je nastanilo v hoteli: »Pri Slonu« 947, »pri M licu« 775, »pri L lovi u a 470, »pri Južnem kolodvoru« 175, »pri Avstrijskem cesarju a 182, »pri Štruklju« 129, »pri Iliriji« 218, »pri Grajzarju« 207, »pri Bavarskem dvoru« 123, v ostalih gostilnah in prenoči šdih 884.
— HrvaŠke   novice. —
Skrajno predrzen vlom so izvršili neznani zlikovci v blagajno za železniški tovorni promet na zagrebškem kolodvoru. — Ga. Z. Borštnik Z v o n a r j e v a je otvorila v Zagrebu dramatsku šolo. Zagrebški listi obžalujejo, da noče več svojih nenadomest Ijivih talentov posvetiti gledališča. — Hrvat padel pri L i a o j a n g a. Kakor poroča „Zastava", je padel v bitki pri Liaojangu tudi podpolkovnik Pajo Jovanović Kolarović, sin trgovčeve vdove Kolarie iz Broda.
— Najnovejše novice. M o n t
Peli c na otoka Martinique je začel zopet močno bruhati. Para, ki sc vali iz žrela, se vzdiga do 5000 metrov visoko.
— Ženska — ropa ri ca. V nekem gozdu blizu Dunajskega Novega mesta je Jjictua ciganka Barbara Rigo napadlo krošujara Wen ninger j a ter ga oropala.
— Odlična družba v cestnem jarku. Blizu Milana so padli v globok cestni jarek z avtomobilom vojvoda Orleanski, princezinja Orleanska, vojvodinja Aosta in markiza Guiccioli. Vsi so dobili lahke poškodbe.
— Ruska carica vdova se je prišla za več tednov zdravit v Ko* danj, ker se je precej hudo prehladila.
— Dva svoja brata ustrelil je blizu Hamburga kmet Kristensen, ki je ponoči bil na lovu ter je smatral svoja brata, ki sta v grmovju čakala na divjačino, za srne.
* Kratka sreča. V Parizu se je 501etni b« gati tovarnar B a n g 1 o s smrtno zaijuDil v zapeljivo krasatico, lHIetno prodajalko Natalijo L a n g-1 o i 8. Zaman se je pehal za njo, za-m*n ji ponujal denar in darila. Končno pa «e ga je lepotica le usmilila, a le pod pogojem, da se z njo zakonito poroči. Težko se je odloČil za to Žrtvo bogataš. Pa kako se je začudil, ko takoj prvo jutro ni bilo več njegove oreČe v postelji. Mlada žena ga je za puit la že ponoči, seboj pa je vzela tudi tovarnarju vse dragocer.oati iu 30000 frankov gotovine. Tekel je takoj k piliciji tatvino ovadit, toda tam so ga poučili, da tatvina med zakonskima po zakonu ni kažnjiva.
* Grda tiskovna pomota. VratislavBki »Generalanseiger« -e pereč*! povodom naravoBlovskega kongresa tudi o predavanju glede gorile, ki živi v ondotnem zoološkem vrtu To poročilo se glasi: »Dr. N . . , sedaj sanitetni svetnik v Gross Lichter-foldu, se tudi udeležuje shoda naravoslovcev v Vratislavi. Ta gorila je ▼ zoološkem vrtu že 16 mesecev in 6 dni«.
* Skupni dolg Zjedinjenih držav znaša še vedno kakih 1000 milijonov, od katerih je treba plačevati obresti. Sedaj ta dolg zopet narašča, ker znašajo stroški vlade več kot pa dohodki že nekaj mesecev sem. Prva dva meseca tega fiskalnega leta so imeli skoraj 24 milijonov dolarjev primankljaja. Navzlic vsem naporom ta primanjkljaj le raste.
Književnost.
— »Slovenskega Sokola11
zadnji dve številki, 9 in 10 za meseca septembar in oktober t. 1. sta izšli skupno v enem zvezku. Ker je v teh številkah opisava vsesokolska slavnost in ne izide o tej posebna spomenica, opozarjamo, da se dobita obe številki v enem zvezku v knjigarni L Schwentnerja za ceno 50 vin Opisu slavnosti je pridejanih 9 slik.
— Izvestja muzejskega druživa. Sešit«k 1. in 2. imata sledečo vsebino: Franc Pokorn: Doneski k zgodovini Bleda in okolice. Dr- Fran Ilešič: Kompetenti za mesto novomeškega prosta leta 1789 in 1790. Jernej Pečnik: Prazgodovinska najdišča na Kranjskem. Viktor Ste-ska: Frančišek Mihael Paglovec. Viktor Steska: Jahrbuch der k. k. Zen-tral Kommission fiir Erforschung und Erhaltiing der Kunst und historisehen Denknale.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 10. oktobra. Koroški deželni predsednik baron Hein in šleški deželni predsednik grof Thun sta dospela semkaj. Uradno se zatrjuje, da navzočnost teh dveh visokih uradnikov na Dunaju ni v nikaki zvezi s kako spre membo v deželni upravi na Koroškem in v Šleziji, marveč da je grof Thun došel na Dunaj samo zbog tega, da se dogovori z dr. KOrberjem glede odgovora na nemško interpelacijo v deželnem zboru v zadevi slovanskih para-lelk na učiteljiščih v Tešinu in Opavi.
Brno 10. oktobra. Socijalni demokratjo so včeraj pod vod-
stvom svojih poslancev Hybeša in Elderscha priredili velikanske demonstracije proti nemški večini dež. zbora.
Praga 10. oktobri.. Socialni demokratje bo tu demonstrirali za splošno in enako volilno pravico.
Budimpešta 10. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice ja Pran Kossuth vstal proti ministrskemu predsedniku Tiszi. Z ozirom na Tiszovo napoved glede izpremembe opravi 1 n i k a je rekel Kossuth: Ogrski vladar ima na razpolago tujo armado, ki je že večkrat nastopila proti ogrski ustavi. To se lahko zopet zgodi. Zato moramo mirnim potom braniti ustavo Kadar to ne bo več moglo mirnim potom zgoditi, pride revolucija. Ce bo v parlamentu premagan naš cdpor proti Tiszovim namenom, je revolucija neizogibna.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 10. oktobra. General Kuropatkin je izdal poseben manifest, v katerem naglasa, da M bih* dosedanje operacije ruske armade take, ki so edine mo^le zagotoviti ruskemu orožju končni srečni uspeh, in razglaša, da pride sedaj na celi črti v ofenzivo. Dalje pravi, da je takoj sprva, ko je dospel na bojišče, zaukazal aplofclO umikanje cele armade v neomajnem zaupanju, da je to umikanje neizogibno potrebno, ako se hoče do-seri popoln zmaga in ako se hoče odločilno poraziti sovražnika. Xa bojišču je sedaj po carjevem ukrepu zbrana zadostna armada, da zagotovi sijajno zmago ruskemu orožju. Ako bi pa sedanji sprednji voji sami še ne zadostovali, so v ozadju še zbrane številne rezerve. Doslej je sovražnik, opiraje se vedno na velike vojne sile, lahko začel z naskoki, kadar je sam hotel. Zdaj je prišel od cele armade toli zaželjeni trenotek, da bomo mi nastopali proti sovražniku. Čas je prišel za nas, da prisilimo Japonce, da se uklonijo naši volji, kajti naša mand-žurska armada je sedaj dovolj močna, da lahko začnemo z ofenzivo.
London 10. oktobra. Kuro-patkinje že začel zofenzivo. Ruska armada se je pomaknila do reke Hun; prednje straže so zasedle že več strategično važnih točk in pregnale Japonce iz J a n t a j a.
London 10 oktobra. Japonski poslanik pravi, da po njegovih informacijah poskusi rusko brodovje tekom prihodnjih dni zapustiti Port Artur.
vhIo. ki daje zdravniku in pacientu, najboljše jamstvo za izdatnost sredstva, Je kemiška analiza, ki je vsekdar potrdila —
na|ioTrdsno    množino !«"#*» v
y.fl4'/iin(<*ui  llnu   IrUHniHrJtt 1*1-
c*<«ollJu v IJtibljanl na IlunajtfLtl renti. Zunanja naročila po povzetju. 4 17
Darila.
Družbi sv. Cirjla in Metoda so od 1.
do 30. septembra 19j4 poslali prispevke in dariia p n. gg. in društva: Upravnistvo .Slovenskega Naroda* v listih od 3, 710., 15., 17., 21., 24. in 28. septembra izkazane zneske skupaj 366 K 47 vin; upravništvo „Slovenca- 32 K; podružnice: v Polzeli zbirko ob veselici 2^. avgusta 60 K; za Velikovec in okolico 1C3 K 20 vin; ženska in moška, podružnica v Kamniku Cisti dobiček ob veselici 310 K, (med temi kot pokroviteljnino gospe Terezije Kemperle 200 kron.) Bralno društvo v Dolu delež Čistega dobička od veselice 10 K 26 v; Loški dile-tantje čisti dobiček Gregorčičevega večera 40 K 40 v; drastvo „Kamnik v Kamniku pokroviteljnino 200 K; Šent jakopski Mohor-jani 24 K 10 v; Ana Hrenova izKrakovaga pokroviteljnino 2< 0 kron ; Anton Stritof i K, Anton Brce župnik 4 K. Jožef Žagar, župni upravitelj pri Sv. Lovrencu ob Temenici 40 K; Kari Dolenc, ravnatelj pom. urada na Dunaju l K; Kadojca Vivod in Janko lic iz Šmarja dobiček pri Igrah 10 K; N. Poniž, Gorica 3 K Hrabroslav Jenko, Lipica 2 K, dijaki iz Sv. Petra pod Sv Goro nabrali v veseli družbi 30 K, Adela Detela v Dobu »0 K, Ivan Mlakar 2 K, Fr. Demšar
4 K, Ivan Novak, Dole, 2 K 70 v, Forto Herle ▼ Solčavi zbirko 2 K 61 v, Frank
Sakser, New Vork. kot preostanek med Slovenci v A Lenki nabrane svote 2a na-bavo traku društveni rastavi Ijubij telov. dru&tva „Sokol- 120 K, Ivan Sakser župnik
5 K, Fran Masejj uatanovnino 2o K. Za mladinske spise: 58 K 10 v. „Za narodni kolek41 180 K.
Blagajništvo družbe sv. Cirila In Metod*!
„APENTA"
„Omed najboljših faiinskih odvajalnih mineralnih voda'*. 2840-2      Giuseppe Lapponi
telesni zdravnik Xj. Setosti papeža.
Zaloga v Ljubljani pri Mihael Kastnerju in PeterLassniku.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dun. borze 8. oktobra 1904.
Kalošbenl »unirji.
4*/t majeva renta ....
4°/0 Brebrna renta ....
4°/0 arstr. kronska renta 4°/0     „ zlata
4° « ogrska kronska „ . . 4°/0     „    zlata      „   . .
4°/0 posojilo dežele Kranjske 4,/t°/0 posojilo mesta Spljet
4V,0/«
Zadar
4*/A bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. *•/•     >       .       „     ž. o. . zst. pisma gal. d. hip. b. pešt.   kom.   k.   o. z.
*v.°/.
*V,°/o
•V.0/«
•8/l°/. *v,°/.
10°/0 Pr.......
zast. pisma Innerst. hr. „       „     ogrske cen.
dež. hr.......
z. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
4* t°/o obl. češke ind. banke . 4Q/0 prior Trst-Poreč lok. žel.
4°/0 prior. dol. žel.....
8°/0 „ juž. žel. kup. »/tt/f . **    o avst. pos. za žel. p. o. .
Srečke. Srečke od L 1860*'j ....
>   . 1864 .....
t iz Sri. t? ■    •    •    • «
„    zem. kred. I. emisije .
n m »11- n
„ ogr. hip. banke . . . „     srbske a frs. 100"—
„ turške......
srečke ....
Basilika
Kreditne „ . . .
Inomoske „
Krakovske „ • . .
Ljubljanske n . . .
Avst rud. križa „ . . .
OgT.      -       n »      •    • •
Rudolfove „    .   . .
Salcburške „    .   . .
Dunajske kom.    „    .   . .
Delnice.
Južne železnice .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ » . . Zivnostenske „ . . Premegokop v Mosta (Briix) Alpinske motan .... Praške žel. indr. dr. .   . .
Rima-Mur4nyi.....
Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe .
9990 »9'90
100- -119*65
9805 11930
99*50J 100-25! 100 — 100-95
99 60'
99-60 101*50
107 — 10050
100-50 10010
100 — 100-75 98-50 99 — 30625 101*—
18575 264'— 16425 309 - -299---273-— 94 — 133-21- -483-— 78*— 85--67 — 54-29- — 65 — 77*— 530 —
86 654 1641 673 782 249 670 480' 2434 1 525 1 315 [I 510 175
10
75
50
Blago
100 10 100*10
100- 20 119-65
t-8'25 lit 0
101 —
101- 25 100-~ 10195 100 —
100 30 10250
107-95 101*50
10110
101 —
101 — 101*75
308-25 102*—
187-75 269*— 166-25 319 — 309 — 278 — 98 — 134-— 22 — 493*— 83-— 90 — 71-— 56 — 30-— 70 — 81-— 540-—
8710 655-50 1651 — 674 75 783 — 250-— 676* — 481-50
— 2443 —
— 526 — 318 — 511-- -177*-
Talnte.
C. kr. cekin....... 11-33 1138
20 franki........ 19*04 19-07
20 marke........|| 23*47 2355
Sovereigns.......jj 23*»j| 24 —
Marke......... 117-40 117-60
Laški bankovci...... 95*10 9530
RubUi......... 253-50 254-50
Dolarji.........|| 4*84| 5'—
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 7. oktobra 1904. Termin.
Pšenica za oktober .   .   .   za 50 kg K 10*18
. april ....    „   50 „   „ 10*62
Rž         u oktober 1904 .    „  50 „   n 7*52
, april ....    „  50 „   , 799
Koruza   „ maj   ....    „  50 „   „ 7*52
Oves      -  oktober ...    „   50 „   „ 6*91
,         „ april ....    „  50 „    „ 7'30 E Tek 11 v. nespremenjeno.
ffleteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2.    Srednji zračni tlak 736*0 mm
Okt.	Čas opazo-vaDja	Stanje barometra v mm	Tempera-1 tura v °C.	Vetrovi	Nebo
8.	9. zv.	7312	72	al. Ezahod	oblačno
9. ■	7. zj. 2 pop.	730 0 7'16	8-2 86	sr svzhod p.m. vzsh.	oblačno oblačno
H	9. zrv.	'34 3	6-5	si. svzhod	oblačno
10. t?	7. zj a. pop.	735 9 734 6	53 75	si. jjvzhod si. jjvzhod	dež de2
Srednja temperatura sobote in nedelje: 91° in 7 8°, — normale: 1170 in 12 6°. — Mokrina v 24 urah: 18 2 mm in 6 6 mm.
Kot dojka
želi vstopiti
(ama)
zdravo dekle v dobro rodbino.
Naslov  pove upravništvo „Slov. Naroda". 2940-1
55
Grenčica
Plorian"
in liker 6-231
Florian"
najboljša kapljica za želodec.
55
Pred ponarejanjem se hrani z vzorcem in znamko.
Solzaželodec
Julija SchaumannB
deželnega lebarnar|a v stoekeravl.       233—11 b Mnogo iet že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje prebavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja.
Dobiva se v Taeh renom. lekar- p«.. I cl/atilipo U l'7'l   '^'Podilja se po poštnem povsetju nah avstr.-ogrske drxaya.       U0I1U I ulVulIJIUO IV I I vi če ne naročita najmanj % ikatljici.
Glavna zaloga: d^maJULIJA SGHAUMANNA v StockeravL
Naprodaj je lep, velik, popolnoma volku podoben
pr^ pes
izvrsten čuvaj za na verigo.
Kje  se  kupi,  pove upravništvo „Slov. Naroda4*. UBft&— 1
Iščem v najem dobro obiskovano
gostilno
Ponudbe sprejema Der»noiek, posestnik na Babnem, Celje. 2864—2
Suhe gobe
kupim v vsaki množini.
Ponudba z vzorci in ceno na naslov: Tomai Chaleupka, 8vetoo u Billnv. 6echy. 2937—1
vrtnar
samski ali oženjen, za stalno službo v bližini Trsta.
Natančneje v posredovalnici za delo iz službo Th. Novotnv, Dunajska cesta štev. 11. 29<29 9
T
irfotMko bolulaiao In podporna druilto v i.j itli ij mu i
javlja tužno vest, da je njega mnogoletni, velezaslužni častni član in ravnatelj, gospod
Matevž Treun
zasebnik, lastnik zlatega križa  s krono za zasluge, načelnik kreditnega društva Kranjske hranilnice itd.
danes ob 8. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 84. letu svoje starosti, po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Truplo nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 11. t. m. ob 4. uri popoldne iz h-Be žalosti v Krojaških ulicah St. 5 k Sv. Krištofu prepeljano ter ondi v društveno raker položeno.
Diagega rajnika priporočamo v blag spomin. 2941
V Ljubljani, dne 9. oktobra 1904.
Fran Terček Alojzij Lilleg
ravn. nam. tajnik.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod. Iz Trozr^egra reda.
|VelJHven od dne 1. oktobra 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA. NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoM osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selsthal v Auasee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Stejr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, ces Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Auostetten na Dunaj. — Ob 11..uri 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See, Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, direktni voz I. in II. razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri B m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ischl, Anssee, Ljubno, Celovec, Beljfck. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Lipsko. Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, FranzenBfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solnograda čez Klein-Reifling, iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne i/ Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 t zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nea-ljah in praznikih in le oktubra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
a aamasto? n sarama
* po najnižjih cenah ima le * s *
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. 180.
1 prekrasno pozlačena, 36uridoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za go spode, 3 komadi tf. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smo tke iz jantarja, l elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat mo&njiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par man&etnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz doublezlata s patentiranim zaklepom, mičen album s 3*5 prekrasnimi slikami, B šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in 6e črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 1 80. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 2939 se denar naprej pošlje
Dunajska razpošiljalna tvrdka
Ch. Jungvvirth, Krakov št. 105.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Je odprta le Se kratek čas!
Vsakdo naj torej hiti, da si jo še ogleda! Razstava je odprta vsak dan od 8. zjutraj do vida zvečer.
Vstopnina 30 vin. 2787—12
V hiši ,Narodne tiskarne
v Knaflovih ulicah št. 5 se odda za 1. februvarij 1905
stanovanje
v III. nadstropja, obsoječe iz 3 8oby kabinje, shrambe, poselskc sobe, kleti in podstrešja.
Več v upravništvu nSlov. Naroda-.
Prav v '"^^^BBBl
telIw VV6 ^*veu? Ji;n* Udi
POPOFF
najboljši ČBJ sveta.
\«|*rt*#faj  le V   orlaliittlnili  ruskih KAvoJih.
2935-1
Velika češka sladkorna rafinerija, ki je nje znamka na Kranjskem
priljubljena in dobro vpeljana
išče za Ljubljano in za provinco
pri ljubljanskem in pri občinstvu na provinci dobro uvedenega, spretnega, stroke vajenega in
zaupnega agenta
ki bi se mu event. poverila konsignacijska zaloga. Vljudne ponudbe pod „Zuckeragent 2883" na insertnf kancelar Jan Gregra, Praga, Jindrišska ul. 19. aes-
Krojaški salon za gospođe 2332 9
IVAN MAGDIĆ
Ljubljana, Stari trg št 8.
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozemskega blaga.
Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole.
Žalne klobuke
nagrobne vence in trakove
priporoča v največji izberi
po najnižjih cenah
Karel Recknagel
na Mestnem trgu štev. 24.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuj* 111 prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital 14 1,000*000.—
Zamenjava iu ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirja,
izžrebane vrednostne  papirje in   Zararu^e srečke proti vnovčuje zapale kupone. Ir-ctr-sn.! Izgr"u."fol.
Vinkuluje  in devinkuluje  vojaške ženitninske kavcije.
U-^l"   Eskompt in lnkasHO menic.   "£3] t—t.~    Boren« naročila.      * ^
Podružnica v S P LJETU.
<3^5=   Denarne   \ lov«"  "prejc-ma ==>^
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vloženi denar obreatuje od dne vleje do dne vzdiga. 39—118
Promet s čoki in nakaznicami.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".