^^ dan razen sobot, nedelj ^ ' in praznikov. tau napadanje Stalingrada ,i H* * 24 dni, toda ruski bram- "Ako višiška vlada res Izvrši, F*1 vztrajajo na svojem me- kar namerava, da namreč pošlje f MjadHcjveSko močjo. | v Nemčijo na tisoče francoskih 8t. Paul. Minn.—Državna delavska federacija je naznanila, da ne bo priznala skupnega sveta, ki so ga ustanovile unije Ameriške delavske federacije in Kongresa industrijskih organizacij v Minneapolisu. V pravkar objavljeni izjavi uradniki federacije naglašajo, da ne morejo priznati nobenega odbora ali sveta unij ADF in CIO, dokler se voditelji Ameriške delavske federacije in Kongresa industrijskih organizacij ne izrečejo za likvidacijo konflikta. Državna delavska federacija bo sledila smernicam in se držala programa, ki ga odobri ADF na svoji konvenciji. Izjavo državne federacije sta podpiaala predsednik Robert A. Olson in tajnik George W. Law son. V tej naglašata, da vprašanje izravnave jurisdikcijskih sporov ne spada v območje nobenega akupnega odbora«ak sveta. Uatava ADF jasno določa, da imajo le mednarodne unije pravico razaojanja v sporih, ki se pojavijo zaradi jurisdikclje. Akcija državne delavske fede-rsclje je sledila zahtevi nekaterih unij, naj pojaani svoje stali Šče napram skupnemu svetu, ki so ga ustanovile unije ADF in cio v Minneapolisu. Člani tega sveta so reprezentantje petih unij ADF in trije organizatorj unije United Aadio, Electric & Machie Workers cio. TI so po ustanovitvi naznanili, da je namen sveta odprava juriadlkcij-skih sporov, podpiranje rfmeri-ftk^t vqjnth naporov, zaščita or-£ant*!rsff?h iff nem-ganfrtrfchlh delavcev in vsestranska kooperacija z Rooseveltovo administracijo. Stališče državne delavske federacije je ¿bjaanjeno v deklaraciji, v kateri je med drugim rečeno, da bodo akupni odbori in sveti priznani takrat, ko ae bosta Ameriška delavska federacija in Kongres ihdustrijskih organizacij po svojih voditeljih iz» rekla za združenje. Izgledi za združenje se še niso pokazali. Državna delavaka federacija iz tega razloga ne more sankcionirati ali priznati akupnih svetov unij DF in CIO, ki se ustanove, AMERIKA DOBILA NAtELNl-I KA ZA KAVČUK Odmerki ma kttrivno olj« im 1 po »rednjtm zapadu STROGA K KAVČUKA PRI rV16' T - N\iront!|r^ »ko«; N Mjilingradom " --- i"vrhovnega HrÄÄ ponavlja pri-1 * ..... >jo Nemci skoro iT -I daj bo nudila uao veuao pon.ov E Z ' 80 P°n,lyljawPr naiemu Mvražniku, da bo prišla d- imajo Nemci skoro konflikt z obligacijami premoč v zraku nad SU- v i,aT "Lnliri>dnih zako- Cez tisoč nemških na ^'Juj. noč in dan smrt in izj*Vil """ g^nj, na brambovce v me- Kasneje je državni Ujnik Hull v< erajšnlmi boji so se povabil k aebi francoskega po- umaknill le na sUnika in mu je povedal, da vla- siostu zapadno od da Združenih držav ne bo mirno K^l drugod se pa nlao gledala tega početja vUde v IJi^nke premaknile Vichyju. Odgovorni možje v Vichyju se morajo zavedati, da ■ F nekoliko ^ 'zk«-n Hh Ibove ,><,s id^jamkar. jugoslovanska konferenca srn centrov t JIT^7— tli . se vrši v Washingtonu ROLA OUA 16. sept.— predsednik V K V| t ! njihova akcija sodelovanja severni Rualji Jpm¿iio mora prej ali slej roc H, I v. Wialni m Izjavila prvič oblekli vrh 1 tej s«.¿oní. Zelo, k',t ljud «UK.v „ w .Nemčijo mora prej ali slej roditi zima. V Mo- katerih ne bodo veseli. H H di'bel sneg. P'. ' »vadi. Je b< /Vcu/a//n/i7i —dem ¿r/io tudi v Sulin-\1T I Korah na Kavkazu\CehoV Uitnlj*** Berlin. IS.eept-iRadio v New Yorku >—Nemška tranaoceanska časnikarska agentura poroča iz Prage, da je bilo tamkaj 12. aep-tembra ustreljenih aedem Cehov, ki ao bili obtoženi veleizda-je in spoznani za krive pred Ijud-dalje ome- »kun sodiščem. V Bosanski Krajini divjajo boji v bliiini Sitnics Iz Banjaluke so poslali Nemci in ustaši 80 tovornih avtomobilov, polnih vojakov, v pomoč napadalcem. Ne svojih postojankah blizu Sitnlce so ae faši sti utrdili ter izkopali jarke. Sedma in oarna napadalna geril ska brigada iz Krajine sta 1 spretnim manevriranjem obkolile sovražnika, katerega izgube so zelo težke. Gerilske čete v predmestjih Zenice ao začele v zadnjih par dneh z živahnejšim delovanjem in ao oavobodlle več ducatov vasi v tem ozemlju. Gerilski oddelki v vzhodni Bosni so se ponovno spopadli z nemškimi četami v predmestjih Sarajeva, predvsem v odseku med kroji Sefhizovac In Čevlja-nfh , I , — I Vojaki zunaj Amariks na bodo volili Washlngton, D. C., 16 sept -Department« za armado in bojno mornarico sta včeraj odločila, da je nemogoče pošiljati glaaov-nic ameriškim vojakom in po-mortčakom. ki ae nahajajo na Waahingion. Donald M. Ne! vojnega produketysfcega odbora, je imenoval Williame M. Jeffer-iz Ofoahe, predsednika železniške družbe Uhion Pacific, za načelnika kavčuka. Jeffers Ima oblast razpolaganja z zalogami kavčuka v Združenih državah za Čaaa vojne In dajal bo direktive vsem federalnim organizacijam, ki zbirko, konzervirajo in čuvajo kavmik. Predsednik Rooafvelt je že potrdil to imenovanja in Jeffers je bil obveščen, da ima zaupanje vseh odgovornih federalnih oblastnikov, ki bodo; z njim sodelovali. Jeffers je kaanSije Izjavil, da ae zaveda, da bQ nlegova naloga zelo težka, kajti mhče ne more ustreči vsem prizadetim, vendar ae bo potrudil, da 0 O vršil avojo nalogo v interesu tyade In zma ge Združenih držav. V nižji kongresni zbornici je bila včeraj kritik* počila Bs ruckovaga odbora klede odmer-janja gazoiina, ki 00 kmalu potrebno po vsej deželi zaradi kon zervlranja kavčuka. Kongres-nlk Kelly (demokrat lz IUlnolsa) je pobijal Baruchoftro priporoči lo zi gazolinake odmerke, češ da gazoiina ln olja le nikjer ne manjka, edina težava je trana-portacija. Washington. D. Cm 16. sept.— NA priporočilo odbora za kuriv-no olje je Donald M. Nelson, šef produkcijskega odbora, včeraj odredil prodajanje kurlvnegs o« lja na kupone v trinajstih državah na arednjem zapadu, uklju-čivši državo IUinoii. Datum odmerjanja olja še ni določen, toda pride kmalu, namreč še pred zimo. V zimskem čaau ae kurivnega olja največ porabi, ko nešteti lastniki hiš ln komercialnih poslopij kurijo v centralnih pečeh za ogrevanje z oljem namesto a premogom. Če bo huda zima, pravi Nelson, bo pomanjkanje tega olja toliko večje. Zadeva »tem oljem je tata kot je z gazollnom. Tega blage aa-mega na aebi je dovolj, teda traneportnih aredstev manjka, ker ae rabijo v veliki meri le za vojne namene. Koncentrirgma propaganda proti osiiču Waahlngton. D. O—(JIC).— Urad za informacije (Office of War Information), kateremu na-čeluje Elmer Daviš, je imel 9. aeptembra sestanek z zastopniki vseh zavezniških Časnikarskih agen tur v tej deželi, katere v rasnih jesikih dajejo informacije listom o situaciji v evropskih krajih ln nudijo gradivo tk propagando proti nacifašističnemu oaišču. Na tem sestanku je bil storjen korak, da se vae te agen-ture združijo v medzavozniškem informacijskem odboru, ki bo v tesni zvezi z Davisovim uradom za informacije. Jugoalovanaki član tega med-zavezniškega informacijskega odbora Je Vladimir Ivanovič. Jugoslovanski informacijski center is New Yorka sodeluje sra-ven. Dalje so zastopani čajUri center tudi iz New Yorka in drugi. Na tej konferenci je bilo tudi poročilo o članku v listu Washington Evetiing Star s naslovom "Yugoelav Government ln Exilt to Drop Ex pen si ve Publicity," čigar avtorica je neka Heles Lombard. Smisel tega članka je, da namerava jugoalovanska vlada na zahtevo Elmerja Da vlaa upreti svoj informscijskl center v New Yorku, ker jo preveč stane. Skratka je bil ts čls nek zelo sovražen Jugoslovanskemu informacijskemu centru, tako da ga so Jugoslaviji sovražni llati v tej deželi, med temi tudi madžaraki list "Magvar Ba- Domače Oblaki ln poadravl Chicago.—Vincent Posun, Mul-berry, Kana., In Mary Cuder, Pittsburg, Kana., ata 16. t. m. obiskala gl. urad ln uredništvo Proavete. Kongroo ae vrll 19. decembra Chicago. — Slovenakl narodni kongrea se vrši 13. decembra. Prvotno je bilo zaključeno, da ae bo vršil 6. decembra, toda avditorij Slovenakega narodnega doma v Clevelandu nI prazen tega dne in datum je moral biti preložen na teden dni kaaneje. Ume» slovenskega velaka Gary, Ind.—Dne 5, aeptembra je aaržent Malh J. Piškur, atar 21 let, umrl vaelnlšnici v Tren tonu, N. J., za ranami, katere prlzadjal ne-napadal ' Poročajo, da ja kosi rokah Nemcav in 'bn<»vile srdite na-' 'n* /u in v okolici f " od Moskva.) Roosavalt popravil pomoto o Jugoslaviji Waahington, D. C., 16. aept Predaednik Rooaevelt je v svojem nedavnem govoru po radiu omenil junaški odpor četnlkov proti oaišču v Srbiji. Kaaneje, ko je bil na to opozorjen, je rekel, da je imel v mislih Jugosla vijo, ko je govoril o Srbiji. Spozabil ae je zaradi tega, ker mu je Srbija oetala živo v spominu, odkar je začel še v mladih letih zbirati poštne znamke vaeh dež« na avetu. Takrat še ni bilo Ju goalavlje. 41JS12 Cikaianav dalo kri za ranjsnes Chicago.—Upravs ameriškega Rdečega križa poroča iz Wash ingtone, da je doalej med drugimi 41,912 oseb iz Chieega pri- ameriške mu je prejšnji ki zamorec, ki noftem, ao je AKkir čakal ns Oglu ulice na vos ulične železnici. Napadalec je bil kaaneje prijet v Baltimoru. Zakaj je bil napad izvršen, še oi pojaanjeno Plškurjevo truplo je bilo posla« no domov v Gary, kjer je bil pokopan 9. septembra. Pokojnik je bil član SNPJ in zapuščs starše, sedem brstov in tri sestre. Is Colorada Pueblo, Colo.—Dne 6. septembra Je pri avtomobilski nesreči nyaazelap,M takoj ponatisnili. # Izjavljeno je 6ilo, da Davtaov urad nima nobene zvese s tem člankom, niti a Heleno Lom-bard. Arthur Sweetaer, pomot, ni direktor OWI; je dejal, da je. Amerika lahko zadovoljna s Ju-goslovanakim informacijskim centrom, ki z ostalimi zavezniškimi centri vred vodi efektivno propagando za zmago Združenih narodov v tej vojni. A Hovi uspehi jugoslovanskih gerilcev Boji v Bosni in Dalmaciji Meekva, 5. aept. (ICN)^Ra. diopostaja "Svobodna Jugoslavija" je oddala alodeče uradno poročilo vrhovnega poveljstvs gerilske in proatovoljake armade z dne 3. aeptembra o bojih v Bosni, Krajini In Slavoniji: Boji pri Sitnlcl, ki so trajali več dni, ao se zaključili dne 29 avgusts z velikim porazom nemških čet. srditih bojih je uspelo moštvu sadme in osm« krajinske napadalne brigada, da odbije aovražnlka in ga prisili k umiku. Nemške izgube so več sto mr tvih ln renJenih, vojakov ln 0(1 cirjev. Nate čete zasledujejo aovražnlka v smeri proti Bgnja 1uki. Zadnje dni ae bevijo naše čete s čiščenjem tega ozemlja in preganjajo oetanka poralenih Nemcev in uetašev. Več vaai je Vojni urad za informé* ci jo sklical ssstansk PREDSEDNIKI ORGANIZACIJ POVABLJENI Elmer Davia, načelnik vojnega urada sa Informacija v Washingtonu, D. C., je posval predsednike oziroma tajnike slovenskih in vsekakor hrvaških ln srbskih podpornih organizacij, naj se snidejo 19. aeptembra ob treh popoldne v njegovem uradu. Namen tega aeatanka je, kolikor je Davia aporočil posameznim povabljencem, da ae zastopniki ameriških Jugoslovanov med seboj pogovore ln ublažijo, če je mogoče, nekatere sporne zadeve med seboj. Vojni urad za informacije je Ml namreč poučen, da so velika nesoglasja med ameriškimi Jugoslovani, posebno med Srbi ln Hrvati, glade zadev v stari domovini; ameriške vlada pa ne vidi rada, da m Američani jugoslovanskega porekla kavaajo med seboj, namesto da bi složno sodelovali pri delu sa sipago Amerike ln Združenih narodov. I Is tega raaloga hoče vlada imeti vse informselje direktno od odgovornih Jugoslovanov samih, kaj Imajo med aeboj in de mogoče, da bt svoje Dolenjskem,—Daljo je umrl Jos. Oaterman, star 70 let ln doma lz . Bele Krajlne.-Nadalje je umrl John Merhar is Ribnice. Nov grob v lewi Albla, Iowa.--Tukaj je umrla za rajtom rojakinja Frančiška Mašek, roj. Maaelj, atara 62 let. Bolna je bil« 12 let in umrla je 7. aeptembra v bolnišnici. Tukaj zapušča moža, v St. Loulsu dvs ainova, v New Yorku hčer in v Besconu, lows, brsta. Is Pennsylvsnile - Strabane, Pa.—Ignac Tomšič in žena sta pred dnevi obhajala 36-letnlco svojega zakonskege življenja v prijazni družbi sorodnikov in mnogih prijateljev Čestitke!—V Monaci, Pa., je pred kratkim umrl Martin Hodnik, star 78 let ln član društva 619 SNPJ. Zapušča ženo, tri sinove in hčer. , Is Clevelanda Cleveland.—Dne 14. t. m. je umrl Frank Truden, «Ur 38 let In rojen v Ložu, kjer zapuščs mater ln več bratov ln aeater Tukaj je bil 21 let in zapušča ženo ln hčer. Bil Je član društva 5 SNPJ. Is Steubeaville. O. Hteubenvllle, O,—Filip J. Ka-tlč, mladi član društva M3 SNPJ, Ja zadnje dni odšel v Colum bus, kjer bo študiral na ohijaki univerzi kemijsko Inženlrstvo Obilo uspeha? laki nearefti goče, da bi «voje »pore porav-fcna Strah. nalL Skratka; na konferenci V Turjaka na Waahftagtcmu bede ismenjatla ca v Slavoniji. Fašisti ao tako ža prešlo v roka oavobodtteljev,1 začeli « brutalnim terorjem tU ki ao uplenili precej vojaške j čltl hrvaška kmeU v vaaeh oko! opreme. V bojih v bližini Četniia so uničil« naše čete tri nemške Unke in zruši U dve leteli. Prebi vaiatvo osvobojenih krajev je z velikim navdušenjem posdrsvi tega mesU K ai tat i odvajajo ali uničujejo celokupno prebivalstvo Uh krajev. SUvonaki kmetje bože pred nasilnimi oevojevalci in se akrl-vajo v gozdovih; na stotine ae »stasnjena ____mnenja, da se bo vlada dobro Informirala, kaj delamo. Vincent Cainkar Je bil povabljen v Imenu SNPJ, JoŠe Zalar v imenu K£KJ in Janko N. Rogelj v Imenu ABZ. Glede drugih As ne vemo, kdo je bil povabljen. Na seji JPO-SS zadnjo soboto je bilo nekaj rasprave e tej konferenci in br. Cainkar le poročal, da je pismeno urgiral Elmerja Daviss, ns) poleg predsednikov naših Jednot ln sves povabi tudi vse UJnlke, tako da bo večja reprezentacija. Pfiporočil mu je tudi, naj povabi na U sesU-nek tudi Etbins Kristana ln Franka Zaitsa, ki naj predsUv-ljaU Jugoslovansko socialistično zvezo. Ds li bo Daviš upošteval to sugestijo, še'ni znano. Ker Je za ameriške Jugoslovs-ne velike važnosti, da Je naša vlada prsvllno informlrsna o njihovem delovanju g osirom na vojno ln položaj v JufoeUvlji, Je seveda zelo potrebne, da so na tej konferenci, katera ge vrši jutri, nsvzoči vsi oni, ki lahko predlože najboljše In najobjek-tivnejše informacije. Cez 57 milijonov delavcev uposlihih Vitek upoelehoeti Julija ! - T* ČTLZl »o moštvo gerilekih brigad. Voč JIh je pridružilo gerilekt In pro- raznih bojiščih zunaj Znižanih ranjence na ^ prostovoljcev iz <*robojer.h stovolj«kl armadi. držav, z« kongres volitvev ma^ca M J», vJ^Tuioi pridružilo geni ......... novembru Če bi s tem poeku- brs! pp vseh Združenih državah __ aili, bi naleteli na velike teževe 461493 po j n tov človeška krvi ^ in P"***o|J>ki «rmedl. in rezulUt bi bil največja zineš- j Vse U kri je posušena in shra-! Pred nekaj dnevi ao gašell njava. Volili bodo lahko le oni njene, nakar ja rszpealana na Nemci in ustaši prodirati vojaki in pomorščaki, ki se še vss bojišče za rabo v nahajajo doma v taboriščih. [ slučaju. vsakem ozemlje, ki je zasedeno I rtlakih skupin v bližini na od go-Pa kr s Južno-dalmatlnski gerilski bs taljonl «o zdsj že celih šoot dni e srditem boju proti laškim od-de I kom. ki so začeli hkrstu iz različnih strsni prodlret! proti puaUijenkam na planini Biokovo Wsahlaftoa. D. C- 16. aept — Združene države so dosegla višek upoalenosti Industrijskih delavcev v vsej svoji zgodovini v zadnjem juliju, ko je število vaeh upoolenlh delsveev naraalo na »7.300,000 To število prodeUvlJe okrog OftO^OO delavcev veš, kakor v prejšnjem maeocu Juniju, čas tri milijona več, kakor v juliju prod enim letom in skoro deeet milijonov več kot meeese julije 1940 Ogromna večina teh deUvoev je aevodo upoalenii v vojnih in-duatrijah. _____ rtmUiP. Rok Ud.) M vrnejo Gobezdanja, katerim ni treba verjeti kariero, ko so zbrani zaal PROSVETA THE ENLIGHTEHlIEMT GLASILO m LASTNINA 8LOVEMSKE NARODNE PODPOR** Or* aa of i Naročnina m Wrukn» driavo (1 M late. 8SJS aa pol lau. SLS0 «a |7M aa colo loto. SI 7» «a pol loto» aa Subscription ratoa> ida tho UattaSJStoto. U o—im por roar. Chicago «M Cierno »7.40 por countrloa MJO por yoar. p hMMHMH in publUhad bf Naalov na m kar PR1 2117-SV So. LawndalS Aro» Chi tog». XHkMÍ0 MEMBER Of THE FEDERATED PREM Nokaj o soil JPO-88 aa politično soboto, y pr< dne Ii N- Sanja, kakor tudi dela, rem so razpravljali. PJ nikov ameriških Slovencev, terth namen nI la gmotno, pa* ¡pa tudi politično pomagati svojim rojakom v domovini, kolikor jnam je tukaj to mogoče vršiti. Ker mi /rt vseeno, kakšna bo usoda slovenksega naroda po tej vojni ali. Itako se bo pisala njegova bodoča zgodovina, sem tudi jaz imenovano sejo posetil, toda le kot opazovalec, vsled česar Želim spregovoriti glede tega zborovgnja par besed s popolnoma objektivnega stališča. _ i Na tej soji je bilo definitivoo ■ v ^FF^l^^lJL l^^fc^iS* pojasnjeno od zastopnikov, ki so na naslevu pomoni, da vam Jo « tem datumom potekla naročnina. Peno- H- i ^^ vite jo pravočasno, da se vam listne^-funtKi SM-S | odsek, ki je Ml tedaj izvoljen, je bil popolnoma podrejen odboru I za jugoslovansko pomožno akci- Odgovorni federalni organi poročajo, da se po Ameriki širijo j0 slovenskega oddelka In ds ni razne govorice, ki navidezno ne pomenijo dosti, v resnici pe so imel nobsne pravice delati kak* škodljive, ker razjedajo dobro razpolož^ije ljudstva. Z drugimi šnih načrtov ali zaključkov brez besedami povedano: onim, ki tem govoricam na verjamejo, ne dovoljenja -----' " .... .w.ki .n<* če v^ie število liudi veruie istim. T«t_____ . zaključka, ignoriral je izvoljene škoditi^ stvar pa postane reanai če večje število ljudi veruje 1 istim. Toda odsek je šel preko tem klepetuljam. To jc vsa razlika. zaključka, ignoriral je izvoljene V naslednjih vrsticah omenjamo glavne govorice te vrste in reprezantante^raznih organizacij .ven so pojasnila, ki povedo, zakaj so ta gobezdanja dalač od I^Ti^T^S^ zraven "sjte po vadi MMriiklh meatth M govori, \ tvena predsednica je °P^avl*a| Jugom iz Warrena, O., ter j v« pogrebne obrede pri pogrebniku drugimi> čijih ineR& • in na pokopališču v slovenskem sem tvu 21 in vsem članom, ki »o po- r ^ «ecal v Slovenj kojnika tako lepo spraiili k J domu s pnjaznim rojakom U* njemu počitku in za venec. Hva-|»°™LSUbla^ 'n tudi vsem drugim, ki ste se udeležili p6greba in za darova ne vence, ste Kot vanja pri Ur dobro valciji je priraMrl sprejeli gr*m' r se ameriški skupno rszne resol V spomin pionirju Mlhraukee.—Dne 15. avgSsta učkl stojijo sedaj, I je v Pueblu, Colo., umrl Joe iia predlog, ka- Morgel, sUr 78 let. Prav gotovo je bil eden najstarejših članov bivše fiSPZ in po združenju SN-m dnevu zboro-1 Pf. Bil je med ustanovitelji lj discipliniranih društva 39 v Aguilarju, Colo., niziranih zboro- kamor se je priselil leta 1889. ti na V Ameriko je prišel pred ne-resa, I kako 00 leti v Cleveland, O. De-pro- lal je po raznih krajih v želez- jih imena pa ne vem. Pokojniku naj bo lahka ameriška gruda! VIä naj w laujut h* je pravila, je sedaj Pueblu zapušča sinove Franka, I * kampanji za Johna to Joeva, v MUwaukeeju P Le P J ^ pa hei Mary Ermenc. 1 - A. C. Ermenc. težko izvršiti na| nje kongr načrt katerega na~J bilnih rudnikih po Michiganu, naj več pa po premogorovih, kajti v mladih letih se je selil iz kraja v kraj, kakor je biU že sUra end sedinlll sa delo. sprejeti izvoliti odbor Itjl. Poleg tega se še računa na majnarska navada,. da so šli za banket, javno manifastacijo in boljšim delom in zaslužkom, ne vem kaj iS vse. Ako se bo vsa Ampak tiste cas$ so bile povsod to dslo izvršiti v enem dnevu, bo enake suženjske razmere za ubo- . baje plačali pet doUrjev za ' sweater" in na njam so našli znamko, vprašal za noben nasvet in jima ki pove, da je bUgo prišlo od Rdečega krila. tudi ničesar sporo&l 6 delovanju ras treba dati priznanje onim, ki go delavsko paro: trdo delo, dol-bodo izvršili Vse priprave. ge ure (tudi po 16-18 ur so pre-Ker Je to vteašanje Uko važ- bili ubogi trpini pod zemljo), bor >, da se mu je treba posvetiti j ren zaslužek, proUkcije in zava To klepcUnje se razširja z namenom, da se očrni Rdeči križ. I dotičnega odseka) brezpogojno Resnica Je, ds Rdeči križ ne prodaja ničesar. Kar dobi, bodisi prisnall svojo zmoto ali krivdo, obleke sli čessr koli, to odda brezplačno. Morda se je pripetilo, kar bi bilo dobro, da bi naši lju-da je kos blaga, ki je bilo v posesti Rdečega križa, prišel v roke djs v UJ deželi tega prehitro ne prekupčevalcev, sa kar pa uprava Rdečega križa ni odgovorna posabi h ln kaj Ukega se sploh ne dogsjs v splošnem. Ta neprijetni slučaj nam bi Poum se govori o slsbem sdrsvstvenam.sUnju v vojaških tabo- f^^J^rJ^^ riščih. To stanje ogroža zdrsvje vojakov. To govorjenja ima ^^I^uu iLTe na oŠ" prozoren namen, da priprave .Urše in oaUla prodnike volkov a roi. . t sme zaupati važna reprezenta- Fakt je, da se gobezdanja U vrste tiče vseh Uborišč, la imena Lna krajev so različna. Glede vseh govore, da Jih trumoma oblegajo J prostitutke, ki okužujeJiTvojake s spolnimi boleznimi. To Je grda a/^^^^^ffiV1"SLiS Ui Vss Uborišč a ao pod atroglm zdravatvenim nadzorstvom in f*" ¿u v «liitn d^ vojaške upr.ve-lm.jo oblast ds počistijo v» prostore okoU Ubo-rišč, kar tudi delajo, kjer koli m pojavi kaj sumljivega. Nobene1 r ' nevarnosti nI glede okuževanja. _ ČetrU lažnjlva govorica Je, d. vladni oblastniki sproti wšgejo IJ^*Je j,"v kratkerrT času v« stari papir, ki ga ljudje znašajo skupaj v kampanji. Noben gvojega življenja storil veliko oblastnik ne del. tega! Ves nabrani papir gre v papirnica, kjer m0ralno škodo med našim naro-ga predelav.jo v kartnl (debel) papir, ki ga potrebujejo za papir» dom v nate zaboj«. Skoro ves kartnl papir sa armado bo v Um letu L^ težko, ako spi oh dala še po- izdelan Iz starega papirja, ki je bil zbran od zadnje jeseni. Kmalu | ravnati. bo potrebna novs kampanja za prihodnje leto. Peto gobezdanjc je nsperjeno proti delsvcem m vojnim bon-1 treba premišljenega postopanja dom. Glasi se, da jeklarski dcUvci prodajajo vojne bonde, k a te-1 v bodoče, kajti Še ena Uka norih akupiček jim je bil odtrgan od plače, nizko pod ceno (menda petindvajaetdolarakc bonde po $15) in akupiček potem zapijejo. Namen tega klepetanja Je jasen. Prvič je treba potisniti delavce med pijance in drugič je treba narediti vtis, da vojni bondl niso dosti prids.. . Ampak U sovražna propaganda aa sama ubija, lnoma nevtri Da se ksj Ukega ne ponovi, je pa bo vsaka politična v prid našega ljudstva no resno, Je priporočljivo, da bi ga rovalnine pa nobene. Delavec je tudi upošUvali. Zaključki sami, I imel v prejšnjih kot so bili sprejeti na seji, nel-mule ie bil° v pomenijo ničesar, če ostanejo sa V delodajalcu. letih malo ceno veliko bolj škoda DeUvci so se sami mo na papirju ln če se z odloc- ponujali in bili zadovoljni z bor noatjo ne prime *a delo. «o eksisUnco, oziroma si niso Treba bo žrt*»vanja in več na- mogli pomagati, dokler ni prišla vdušanja zs stvšr, ker če tega ne organizacija, bo, ja vsako govoričenje ln pisa- In uko ie 8^ari delal S nje brezpomembno. Ni pa zado- w P°til P° tistih zatohlih, temnih stj, da pokaže tivnost samo isto priti tudi e ter ak- jamah od Virginije do Colorada , pač pa mora I Ko so v okolici Trinidada, \ ............. našega tu li- Aguilsrjt, odprli nove premogo- večega lj*udstva~ katerega glas je rove, je bU on med prvimi Slo-treba slišati nanrej. Če to ne bo venci, ki so tam dobili delo.^Ker in tudi fi- J« tam še prerijska puščava, sodelovalo, agitiralo _ . nsnčno pomagalo, potem je ško-l* Je postavil borno kočo za za dé računati, da bi započeU a cija uspela. F. A. Vider. Olaa Is Montane ak-1 vetje, hodil na etelo in se Um za sUlno ustavil. V tistih krajih je doživel dosti tragičnih dogod kov, kajti pod Rockefelierjevim Hardin. Montana. -—Pošiljam I vlastodrštvom se je dogodilo vam nekai demuriTza Prosveto, mnogo ekiplozij v ti8tUl prem°" rodnost akcija v prid našega rju domovini med nami pokopana Opazujoč zborovanje s popol stališča, kot Last vojnih bondov ni prenosljiva! če Jih kdo kupuje poceni zato, I omenjeno, je težko reči, če so se da jih bo dražje prodal, jih bo držal sam, ker jih ne more prodati, vsi sborovslcl resno savcdall ve-Fakt pa je, da se to ne vrši. Federalnim oblaaUm so znane vse | like naloge in odgovornostivpra tranaskeijc s temi bondl ln doslej ie niso zasledile kakšnega navala na banke ah druge privatne finančnike z vojnimi bondl. To klepetanje je navadna propaganda, kateri pa ne bo nasedel noboh (umeten človek. £<• ena govorice ae plazi naokoli, kakor kača v travi. Ta je. da v tem in tem vojaškem Ubortšču vsak dan—ali vsako noč—po dvi krojaka izvršita samomor. Namen je iatt kot je pri govorici o spolnih boleznih, da se ubije dobro razpoloženje pri civilnem preblvalatvu doma, najprej da pri aUršth ln drugih sorodnikih vojakov in pomorščakov. V enem primeru so to govorico prignali do Isvora. V neki pkentpr aU v osmih mesecih umrU samo dva mola. Mrllško-gledna poroU je dognaU, da se je en vojak smrtno ponesrečil, drugi Je pa puatll au ml j Ivo samomorilno pismo'* V resnici je tega moža mosUvno zmanjkal-, m najbrte ga Je vseU noč ln— o veda- dokler ga ne najdejo bo uradne mrtev. To ao vsa dejstva p lede samomorov Ampak sa Kobeadato, ki Izvršujejo Hitlerjevo hlužbo petokolemake propsgandr so Uko ••povedi" mastna klobasa. Ne pozabimo, da Ima nseijska petokolonaka propaganda v Ameriki tri cilje. Prvič hoče narediti razdor med Združenimi narodi, drugič hoče narediti raador med Amerttant samimi da ae bodo kavaali med seboj in—tretjič -da bodo Američani na ta način zanemarili svoj vojni napor. t Xt nasedajte gobesdačem* Nt verjemite Jim!- secev. Lapa hvala, ker sta me čakali. Tu je dokaz, kako koristna je ProsveU, ker svoje naročnike tudi za denar počaka. Naj še malo omenim glede teh svetovnih homatij in strašnega ubijanja pa uničevanja. Nisem Še slišal, ds bi padU kakšna bomba na kapitalizem in ga uničila. Prav Uko tudi še niaem slišal, da bi bila padla kakšna bomba v Rimu. Tam v Vatikanu - v .y*..šLi * v i 1 ™ *r , v • mm*'* ^ ^ ■ s m tm -j iz Chicaga. Ker se mi oba vidita prav uljudna človeka, je vredna , ....__. T, Ida ju na tem mestu omenim kot Hvala dobra družabnika. Lojze mi J ppili na pogreb te predstavil mrs. Mary Udovichi 50 e.n„Cl ; Chicaga, ki je tudi v, vredna, da jo omenim kot pogumno ženo. Kot ona m ne- je postal—stoparocenini Američan Herminia. Pa,—No, hvala ____________ gu, od zdaj naprej me ne bo več | ^íáhko* doügli"večjil^rü H Mary! Nič se ne ustraši tiste pričakovane brzojavke ali telefona, ki si ga prejela; kot si mi povedala. Takih hudobij se m zmanjka. Kadar ne bo več tak hudobnih ljudi, šele takrat bo pekla vest, da nisem v Ameriki predka ali pravi ^merikanec. Do 5., 6. in 7. septembra sem bil ¿>od tem vtisom, ali tiste dni se^ini je ^ d;b7a dopisovalka prosve'te. želja izpolnila kajti pravijo, c^ ^ y . še nkn bU v slovenski metropoU da ^ ^ ^ —v Clevelandu—da nun v Amer . . . Rar... c Tudi sem se srečal z mrs. M* ry Krainz iz Detroits, ki je tud riki. Zdaj pa lahko zapišem, da sem stoprocentni Amerikanec V tam dopise Franka Barbica, ga do zdaj osebno nisem poznaj marveč le po dopisih, katerih erhastih hlačah. ' napisal že nešteto, dobrih in sla Prav za prav nisem bil me L^JJ ^ zanimivih. AU vsefl pripravljen na kaj takega ne z ge ne mQre ustreči pa magM Zdravjem m tudi finančno ne. samo čisto matematiko Ali vseeno so me dobi i, dvsem rftyno ^^ M(k, moji družini voljo izpolnil V pe- sya ^ la frk se kar nenadoma 'Predno smo se tudi mi alprt vsa moja družina razen sUrejše-d moja hčer]uDo ga sina ki e moral na delo- ^ gliko Franka Barbi te praviKkaj ce bi šli m^ & inJnjeg0vega sina. Potem nnln nnfflAdat. Ni me vzelo dol- « 4 . ,„° lf __ se še mi slikali, pa Steblaj« polo pogledat. Ni me vzelo dol go da sem bil pri volji in I^va7n Ma^Udovích."in^ec dejal: "Če vas vse' veseli n ce balincarje sm0 sneli, ct Je ' liza v redu, da nam kje na ^d prijeli, poti ne opeša, pa pojdimo." Si-1 novje me zagotovo: "Nič se ne bojte, ata, "lizi" bomo že mi ta-\\ P"/?^" 7 ;r ' i(>l Jco zrihtali", da bo, šla tja in na- ;^brid«e¡.^J¿Ui « Domov grede smo se usU» v prijazni slovenski naselbin mi C j." In tako je bilo. to prišli tja in nazaj brez vsa kih neprilik. Srečno 1° utrujeni na želodcu in tud drugače. Tam smo šli v Slov« ski dom, ki je zelo pripraven Mi smo se namenili, d. gremo Potovalnega ^ od doma v soboto popoldne. Ali N» P™ P» " v tistem hipu pa pHde moj svak Tam £, rkaj> «jrt^ Charly Moiina iz Warrena, Vp* * I In l/um •'Iz CM potem pa smo odložiti na drugi dan. Tako smo šele v nedeljo opoldne zapuatlli Herminie in se prifurali, vB šajo nas, od kod in kam. "I* 0» velanda domov na Herminie, Pl Cle \—"0 Uko?" Tam sem bil pr«< 0 . Uko nepoznan kot v metropoSj e 011 Li._____1__«„«raial kdO IS končan Namle «'< — Končan, nam JeI^„j..loncmani»Karr«» M debelo, kajti zakoni so bili samo za lastnike, delavec pa jo dobi malo simpatij — Jože je bil tudi v tistem veli kem štrajku leta 1913-1914 v Co-loradu in ga pomagal voditi Premogarjem je prišla na pomoč sUra delavaka boriteljica "mati Jones. V tistem štrajku je vU dala prava civilna vojna med štrajkarji in kompanijami, ki so imele na svoji strsni tudi "po-stavo". V delavski kronologl, bo tisU sUvka zapisana kot "kr vava drama", ko so se delavci borili za priznanje kolektivnega pogajanja ln za pravico do unije. Pokojni Joe Morgel jc bil dvakrat oženjen. Z drugo ženo jc imel pet otrok. Žena mu je bila belna dolgo let, ali navzlic vse/ revščini mu lahko štejemo v priznanje, da nI šel nikdar skebat. In čeprav je bil neuk in nepi-smen trpin, je vedno osUl zvest | principom nsprednega delavstva I in deUvski borbi. Z delom se je izgaral kot sUr konj. Drugače je bil še sdrav, ali noge ao mu odpovedale In ko ae ni mogel I več sam bočljati, se je pred par leti preselil k svojim sinovom v Puebio, kjer ga je 11 avgusta rešila trpljenja nagla smrt. De , m» Slovenci res čvrst m žilav i narod, je tukaj zopet en dokaz. Pokojnega JožeU je spremilo ravno program bilo žal, ker nismo slišali pro- veland okrog šeste ure, ko j ravno pr< bilo žal, grama in ----'T'"," I šest čevljev in pol in pravi, Lauscheta pa glavnega predsed-1 Jj oLxiY««. «ri Nover nika SNPJ Vincenta Cainkarja. Kot so prav fajn gpvorfla in napravila dober vtis na občinstvo. Ampak človek ne more biti tu I rt kod si?"—Vr" ln Um vse hkratu. Če sem tu,Lov»» ne morem biti Um. Vseeno me pa veseli, da smo posetil i U SNPJ day, jaz in moja družina. V Ker nismo susau pro- , ~ . , . . ..«ol našctza župana Franka krat 86 mi Predstavl m0Z! našega župana rranKaj^ ^ ^ -n pravi, da jI doma od Bršljina pri Novem m^ nam povedali, sU oba "" Ul , ti fi^avi* itn? n aovorfla in napravil. "Menda, saj je to tudi moj«» Mož je Ukoj napolnil pivom in začeli smo se pnjtf" rj,ljru>""lT UIUAIIMI- v, I pogovarjati. Ali nas je * »• svojem življenju še nisem videl ^o ^ »mo sc kmslu po toliko občinstva skupaj kot na ^ da ^ ^^ 0«las»mo ^ Uj slavnosti v Clcvelandu. Jaz1 ne bom sodil pravično, če zapi z I njih. Ta mož je bil »u 4 u:i 4 H,. , 4 .. ,iz Ambridga, drugipaj« šem, da jih e bilo toliko Intol^L^ Mirnc ^ ,n brt ko aH meni se jc zdelo da je Knafe,C| ^ pravilno ra* bilo na tisoče moškega in žen- leJ skega spola, starih in mladih iz Torej vsem onim. vseh krajev dežele. Zdelo se ml L^,» na poti in ns W Je Uko, kot da sem izgubljena [SNpj v cievelandu, i*^ * najboljše. In kar je najbolj ovca med njimi, kajti v metropoli nisem mogel spoznati skoraj nikogar. Grem malo nraoli in zagledam našega potovalnega zastopnika Antona Zorni ka iz naše naselbine. On j%mprno govoril z Jožetom I rmanom iz Akrona. O., in Tone mi gg>redaUvi. No, potem sv* se pa takoj hitro spoznala. Potem je bil pa kar on moj vodnik. Vprašam ga, če je mogoče tudi Tone Valentlnčič iz Sharona navzoč. Pravi mi. da je te da ga bova poiskaU. Ampak zdravje. Če imaš to, ta* Če pa tega ni. hima* druf^ kot mizerijo ln prazno vero in Boga.^ riBt ^ SCit"11 [Testi z ronte v poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov partlict*ci isčoJo denarja p,veličev finančni minister je E po«v ** prijavo ddgov Sim jugoslovanski državi. Sviti je treba ne le vrednote, C je izdala jugoslovanska Z temveč tudi one, katere je Savijs prevzela po sentžer-Ci in trianonskf pogodbi, L od bivše Avstro-Ogrske. v...— [»varovalna družba Jugo-slavij 1 ►rager Neuer Tag poroča: Na iraškem so izvedli sledeče emembe zavarovalnih družb: »red kratkim osnovana druž-«Domovina" je prevzela an-Iko družbo Royal Exchange jel družbe Jugoslavije. Osta-> Jugoslavije je dobila druž-Ujedinjenja. Beograjsko Za-igo so prevzeli Assicurazioni »erali; Srbijo in Foncier pa ¿ba Riunione Adriatica di urta. Jugoslovanski Phoenix povzela Napretkova Zadru-(Sarajevo). Društvo Suma-I je v likvidaciji. Xinav SA pripade koncernu fdeburger Versicherungsge-bchaft; Ujedinjeno pa konzer-Muenchner Rueckversiche-igsanstalt. Vse italijanske izbi* imajo svoj sedež v Tr- i ' v...— poalovanaki bojevniki uničili ustaško črno legijo ioskva. 24. avg. (ICN).—Ra-ipostaja "Svobodna Jugoslavije oddala sledeče uradno po-ülo vrhovnega poveljstva ge-I in prostovoljske armade z 21. avgusta o bojih v pred-[jih Imotskega: jc bataljonov prve gerilske idalne brigade nadaljuje svo-rodiranje v smeri južne Dal-ije. »ne 16. t. m. se je moš-teh bataljonov v bližini I-bkega pri vasi KlenaK spopa-zedinicami ustaške črne le-i, redntijirvaške armade in z ško domobransko skupino, like ¿ete so poskusile proti-d, a so podlegle silnemu o-strojnic in pušk in bile po ti borbi popolnoma poraŽe- Havaa javlja iz Budimpešte: Poglavnikov glavni stan je izdal svoje poroČUo št. 5, v katerem opisuje položaj in stanje bo-; ev proti "komunističnim" upornikom. Poročilp zatrjuje, da so ustaške formacija v sodelovanju z italijanskimi Četami izvedle u-spešne operacije čiščenja severno od Plitvičkih jezer in prizadele sovražniku resne izgube. Zagrebško časopisje objavlja nove vesti o položaju bojev v Josni. Po mnenju teh poročevalcev je treba deliti te boje v tri stopnje; prva, ki se je vršila v marcu in aprilu, >je izločila v Slavoniji približno 2100 upornikov, dočim so bile v nekaterih predelih Bosne očiščene posamezne oblasti. Druga stopnja je bila med 15. aprilom in 15. majem, ko so laš-te, nemške in hrvaške vojne si-e uspešno delovale na HrvaŠkem in prizadele sovražniku izgube, ki štejejo več sto mrtvih. Tretja stopnja se je začela 15. maja in še ni končana. Njen namen je čiščenje v Hercegovini Uer na hrvaških mejah in v Črni ijori. V teh borbah je sovražnik že izgubil 500 mrtvih in več kot 500 ranjenih. Hrvaški listi u-pajo, da bo "kmalu" uspelo očistiti vso Hrvaško "komunističnih" upornikov. * Havaa poroča iz Rima: Laško časopisje posnema uradno poro- ed spopadom je bilo ubitih ktašev črne legije, medtem je bilo 12 ustašev in vojakov ih. Vojni plen uključuje 50 t, 15,000 strelov municije in p vojni material, ti dan je poskusila motorlzi-i laška kolona prihiteti na loč poraženim ustašem, toda je v zasedo gerilcev in se nla umakniti. Neprestani po-m težke izgube zasedenih in ustašev povzročajo strah fcicdo v vrstah «oVražnikov. v severni Dalmaciji so bi-v zadnjih dneh na različnih ih bitke. V...— °* s sv.,jo krvjo. 1 Ksparde gre pot v pravo-IVr" samostan Paprača, v ka-** h- bili uporniki utrdi-• ' Zadar pa leže Ejj^ k. je še v rokah K a pa rdi in okolici bitke. Spominjam k / osebami, ki ni-r v Bosni in nima-i*»jma o položaju. mislijo, da tukaj 1 " leči v posteljo, a-k« tesno pri sebi. —I »» sem videl mnogo pri-d '»emi imam ne-»>«• hiše in poruše- čik» iz Zagreba, po katerem so trije bataljoni ustaških čet, ki operirajo severno in.zapadno od Plitviških jezer, prizadeli težke tuzgube uporniškim ^kupinam, ki so se zbrale v okolici Brinja. V...— Prebivalstvo v Belgredu Obnova prinaša zaključek judskega štetja v Belgradu z dne 24. junija. Belgrad je štel tega dne 295,718 prebivalcev (142,993 moških in 152,725 žensk). Selgrajsko domovinsko prsvico ma samo 105,431 oseb. V ... — Jugoslovanski vojni ujetniki sbe-šsli U Norveške Stockholm, 23. avg. (ONA). — Danes smo tukaj izvedeli, da je skupina jugoslovanskih četnikov, catero po bili Nemci ujeli v borbah na Balkanu in poslali na delo, da v severni Norveški zida jo utrdbe, pobegnilo iz delavskega taborišča in po izredno težav nem pohodu preko planin, ki je trajal celih 14 dni, varno prispela na Švedsko. Ko je švedske obmejna stra ža naletela na to skupino begun cev, so bili vsi popolnoma izčr pani. V nacističnem delavskem taboru so z njimi ravnali izredno surovo. En sam obed so dobivsl na dan, in sicer krompirjevo ju ho in četrt kg kruha. Begunci so posebno hvsležnl norveškim domoljubom, kl so dobesedno tvegali življenje, da pomagajo ubežnim četnikom preko švedske meje. Prihod te skupi ne Jugoslovanov je prvi dokaz zato, da Nemci tirajo ujetnike na delo iz Srbije na Norveško. To nanovo potrjuje, da Nemcem zelo primanjkuje moških dela v nih moči. V,..- Obsodbs komunistov v Skoplju London, 23. avg. (UP). - R« dlo Berlin je oddal brzojavko transoceanske časopisne agentu-re v Sofiji, ki poroča, da je bilo v Skoplju v južni Srbiji 20 članov neke komunistične organiza- cije obsojenih na zapor od 15 do 20 let. jjfc . Nove surovosti sasedbenlh obla* silvSrbiJ! ' ' Bern, Švica, 22. avg. (NYT). — Po neki brzojavki' iz Budimpešte so bile zasedbene oblasti v Srbiji zaradi širjenja komunističnega terorizma v teku zadnjih tednov "primorape", da poostre ukrepe za potlačenje prestopkov proti javni varnosti. V dekretu, ki je bil objavljen danee, je predvidena smrtna kazen za vse osebe, ki bi dajale po-tuho takim skupinam, katerih imena so znana. I DrugI Člen tega dekreta določa smrtno kazen za vsakega žari-darja, policaja ali vojaka, ki ne n predal oblastem vsakogar, katerega ime pozna. Ravno tako je določena smrtna kazen za krade-nje, uboj, prekupčevanje na črni borzi in vandalizem. Tretji člen določa, da bo javno pretepen vsakdo, kdor bi kradel živila. IV... — Jugoslovanski gerilci zavzemajo bunkerje ln utrdbe Moskva, 21. avgusta (ICN).— ladiopostaja "Svobodna Jugoslavija" je oddala sledeče uradno poročilo vrhovnega poveljstva [erilske in četniške armade z dne 19. avgusta o bojih v predmestjih Kupresa in imotskega: Zadnjih 18 dni se bojujejo na* padalni gerilski botaljoni v predmestju Kupresa in v mestu samem proti močnim sovražnikovim edinlcam, ki so sestavljene z vstaških čet, črnih srajc in legije Francetiča, znane zaradi njenih divjih zločinov. Naše čete so očietile vse vasi in pred mestja ter so že trikrst prodrle v mesto samo, kjer so se razvili posebno hudi poulični boji in ee-o spopadi z bajoneti. Izredno hudi boji so divjali med 13. in 16. avgustom, v teku katerih so naše edinice zasedle vse bunkerje in utrdbe, kl ščitijo vhod v mesto. V spopadih v Kupresu in v predmestjih je padlo 550 vstašev, dočim je bilo več kot 600 vojakov in častnikov ranjenih. Tudi naše čete so ime^ e precejšnje izgube. Druge napadalne brigade, ki delujejo skupno z južno-dalma tinskimi gerilci, posvečajo mno- bosanskem mestu, ki leži 160 milj zapadno od Belgrada. Vesti Iz tajnega glavnega stana generala Draže Mihajloviča, jugoslovanskega ministra, trde, da so njegove čete v zadnjih bojih ubile, ujele ali ranile 515 sovražnih vojakov. Poročajo tudi, da je bil v nekem kraju zajet ves italijanski štsb. . ReŠliev mornarjev Jugoslovanake ladje London, 24. avgusta (ICN).— Iz Kenije prihajajo vesti, da je neka portugalska ladja izkrcala preostale mornarje neke jugo-slovsnske ladje, kl je bila v angleški službi potopljena od japonske podmornice v Moaambi-Ški ožini. ... ^ Nov nemški q(lrltelj na Balkanu London, 24. avgusta —Londonski radio poroča v svoji oddaji v srbohrvaščini: ' "Odpor proti Nemcem in notranje homatlje na Balkanu so tsko narasle, da je bil Berlin pri-moran odposlati na to balkansko fronto posebnega poslanca—ml-rltelja. To naltigo ao predali generalu Lehru, krvniku Belgrada, ki je za Hitlerjem najbolj odgovoren za neltevilne žrtve, ki ao padle v Belgradu. Videti je, da bo njegova prva naloga veliko, "čiščenje".»* rumunskl vojski. go svojih sil ln svoje delavnost prodiranju v smeri Hercegovine, da napravijo zvezo med južno Dalmacijo in Hercegovino, v mnogih vaseh in predmestjih Imotskega. Tudi med Tomlalav-gradom in Imotskom so naše čete zasedle veliko Število naseljenth krsjev. V rezličnlh okrožjih južno in zapadno od hercegovin-ske meje divjajo srditi boji. Ofenzive gerllsklh brigad ln bataljonov v Bosanski Krsjinl se uspešno nadaljuje. • . • ~ Smrt J ugoelovanakega četniške-ga letalca London, 24. avgusta (UP).— Glavni stan generala Draže Mihajloviča poroča, da je med zrač, nim napadom na Banjaluko padel prvi jugoslovanski četniški letalec Rudi Gajevac. Več kot 6 mesecev Je bil samotni orel naše zračne sile, predno so domoljubi dobili ojačanja letalcev Po najnovejših vesteh razpola gajo zdaj četniki so 15 lcUli. Ka kor smo že poročsli je tudi lete lec Iz Paveličeve zračne sile prešel s svojim letslom ns strsn ar made generala Mihajloviča. 1 • i Četniki uporabljajo letala v bojih s nacisti London, 23. svgusts (UP).-Dsnes tukaj poročajo, da Je 15 jugoslovsnsklh letal prizadelo velike izgube posadkam osišČa in oddelkom nemških čet v Banja IiallJ enake lsgube v Jugoslavia Znani ameriški Čjssnikar, plsa Ulj In radlogoVornik William Shlrer, Objavlja dne 23. avgusts v svojeri redhem tčdenskem poročilu "Propaganda Front," ti skanem v The New York Herald ' 'ribunl, sledeče rszmotrivsnje o aških Izgubah na Balkanu, v ugoslaviji ln na Grškem: "Kdor pazljivo zasleduje laške radlooddaje, dobi izvrstno sliko o položaju Četniškcga vojskovanja v Jugoslaviji in v Grčiji. Po uradnih podatkih o Izgubah, ki ih je Rim aam oznanil, ao lzgu->111 Italijani na Balkanu v ^zadnjih štirih mesecih štirlkrst toko mrtvih kakor v Rusiji ln tri četrtine toliko, kskor v severni Afriki. Rimski rsdio zatrjuje, ds imsjo Italijani v Rusiji veliko armado, a v severni Afriki tvorijo njihove edinice veČino moštva, s ksterim rezpolsgs ns cistični maršal Ervin Rommel." Poslanica star okraj' skim Slovencem Frajsk Laueche. šupan Cle velanda. Oblo. govori pe radiu Slovencem v staram kraju |4,PoŠiljam vam to poslanico kot ) Župan Clevelanda, Ohle, ameriškega mesta, v katerem živi dvakrat toliko ljudi, kakor v Belgradu za čaaa preteklih srečnih dni svobode. Govorim vam tudi kot človek, ki je ponosen na svoje slovenske pradede, kajti moji roditelji so prišli v to deželo iz okolice Ljubljane, torij iz Jugoslavije. MoJa poslsnica je vesela ln glaei: Moji rojaki eo uvideli, da so vaši sovražniki tudi naši sovražniki. Prvi oddelki ameriške ar* made, kl bo Štela najmanj deeet milijonov mož, že stopajo vse? povsod po svetu na bojnih poljih na stran svojih zaveznikov. A Še mnogo večje delsvska arma* da—ameriških mož in žena—sa zbira okoli strojev nsjvečjegf Industrijskega sistema na svetu ogromnimi rudokopi, jeklar-ami ln orožarnami, ki bodo do avljale topove, ladje, puške ln letala za zmago demokracije. Panes ti delavci praznujejo dan, katerega jim je Amerika posvetila—dan dela—in enodušno prisegajo na svojih shodih po vsej deželi: svobodno delavstvo bo zmagalo! Ta prlsegs je svečana obljuba zasužnjenim jugo-slovsnsklm delavcem ln delav-druRih detel, kl Ir > , i »v«',, W r M* tO n« rr auui ,unfl p"roča, da so v -''k'. 'eno premoga Skupina reških vojakov na Glasovi iz ' — —— „ „ . Uli naselbini Poročila ia čaeoplaja ped nacl fašističnim nsdsorsivom DONAUZEITUNG poročs pod naslovom *Nagreds prince Ev gene": V spomin FelUe HUlleckerja so Nemci hoteli poudariti zaslugo vsegs nemškega preblvslstvs za Bsnat ln jugovzhod. Pri tej svečanosti je govoril vseučlllškl profesor Hssslnger, kl je spoml njs! ns to, ds gre hvsls nemške nsrode skupine v Banstu velikim uspehem Junaškega vojskovodje prince Evgens ln njegovih prehodnlkov. NJemu gre hvala zato, ds so mogli obdelsti pu ščavni svet in gs pretvoriti v naseljene In cvetoče pokrsjine. Zasluge Fellaa Milleckerjs so v< like. kajti napisal je zgodovine Vršce, PanČeva, B^čkereta. Bele Cerkve, narodnega razvoja v teti krajih in v vojhi granlci. H Za njim je govortl rsvnaUl dunajske univerze, profesor dr Knoll. kl je poudarjal, da Duna zdaj znova spleta svele tradk »o nalne zveze f Jugovzhodiim. Kuratorjl ao enoglaafu/skla-nili dodeliti "nagrado princa Ev geha" spomiinj pokojnegs Ml leckerjs. To vsoto dobi vodja nemške nerodne skupine dr. Srp Jsnko, kl Je Izjavil V svojem od govoru: "Hočemo se vrnili na zaj k svoji nemški krvi. da bi mogli razvijati v sebi, vse »veje cerh vsfch zdaj v pesti nscistov, da bodo kmalu zo|>et svobodni. Izmed nsjiepših ln največjih vzgledov, kl navdušujejo naše delavce, pa je junaško držanje ugoslovanske armade, katere trabrl upor proti nadmočnemu sovražniku je povsod po svetu »od/.igal plamen svobode in nje (ov sijaj. Poročila o jugpalovan skem junaštvu in neomajnosti ;redo skozi tisk v tukajšnjem asopisju ln nas U s podvojeno i mo potrebno pomoč vešl plemeniti hrabrosti. lObljubljam vam in zagotav jam vaa, da bo sils, katero zdaj rade Amerika in njeni zavezniki, tako nevzdržna, da bo kma-u udarila in razorožila vaše za iralce. Kadar pride ta čas, se bodo morala združiti vas ljudstva in vsi narodi, ds vsepovsod ns svetu zsjsmčljo svobodo in jrsvico. Ameriški delavci pozdravljsjo ns svoj Delsvski praznik jugoslovanske delavce in jim kličejo: Bratje, svobodno delavstvn fn )savica bosta zmsgslst" darove v korist in procvlt nafi» mu nsrodu." fte Isti popi»ldsn Je bil v okvir Ju te sveČsnosti «isnovsn v Vršeu inštitut zs narodno raziskovanje. Dr. Vladislsv Weifert Je predsvsl o dialektih v Banal u Preeanečenje Imperial. Pa.—V 1 nedeljo, 6. septembra, je bil dan veaelja in obenem tudi Žalosti. Številni so se dogovorili, da pri-e "surprise party" mojemu sinu Jusephu, ki v kratkem odpotuje k vojakom. Meni so rekle hčere, naj greva z Joe vom v Pittsburgh na obisk bolnikov v St; Mary Hospital. Ker sem vedula, kaj nameravajo, sem jim prav rada ustregla. Tako sva se s sinom odpravila v Pittsburgh, k|er sva obiskala bolnike is naše bližlne-Nicka Rutaja, Majka Kulbisa, Georg» Hupmana in Alexe Da-nosena. Bolniki so bili veseli nsjlnegs obiska. Moj sin se je poslovil od njih in jim Želel hitrega okrevanja, oni pa njemu srečno pot in povratek. Ko sva se peljsla proti domu, sua se ustauila v Imperialu v društvenem aomu. Tjtm sta naju čakala moj brat Tone ln mol Ob desetih zvečer mu pravim, da sem trudna ln da pojdimo domov. Ko prietemo domov, je bilo vsepolno avtov okrog naše hiše, v hiši pa tema. Ko je sin stopil v hišo ln odprl električno luč, je zadonel glas Številnih prijateljev: "Surprise, Joe .*. ." Res Je bil velik "surprise" tudi za njegovega očeta ln mamo, ko sva videla, da ima najin sin' toliko prijateljev, ki so prišli, ds se poslov« od njege. Ts večer bo nsm ostsl v trsjnem spornimi. Številnim prijsteljem prisrčne hvsls zs presenečenje najinemu sinu ln za darove. Bilo je vsegs dovolj, jedeče ln pljsče. Zabsvsll smo se do pozne ure v jutro. Ko so se prijatelji aačell poslavljati od Joeva, se mu je teko milo storilo, da se je razjokal na glas. Ssj Še pesem prsvl: "Soldaškega stsnu se prav nič ne bojim, znance in prijatelje pa težko zapustim . , ." Joseph bo odpotoval k vojakom 22. septembre. On je zvest član društva 106 SNPJ. Dne 20. septembre' ps gospodinjski odsek društvs 106 prsz-nuje svojo petletnico z banker torn. To bo naša skupna večerja. Gotovo na svidenje ob petih popoldne v našem društvenem domu. * Anne öorenc. Kako Je bilo v slušbl' Ellaabeth, N. J—Danes, ko tn pišem, je Delsvski dsn. Nekoč sem ts dsn delsla v službi pri Judih. Gospodinja ni bila zadovoljna, da bi imela kaj prostega čssa, kajti oni so skrbeli, da bi dekli ne plašall kaj po nepotrebnem/ Oni so imeli božične praznike v septembru, Gospodinje ml prsvl nekega večere, da mi drugo jutro ni trebe vstati ob šestih In tudi ne nsprsvljstl rajutreks. Mislim si, ksj bo, ksj-tl za Laljor dsy ni hotela nlr vedeti. Jedli niso 24 ur nič. Imeli so malo triletno deklico. Drugi so odšli v tem pel, me z deklico pa na sprehod. Ko Je bil njih post končan, so imeli pravo gostijo. Kitajec, ki je imel lepo farmo za mestom, Je prln šest gosf In vozil je tudi sedje k nsm. Ts družlns Je bila zele moder ns, kar se hrene tiče. BIH so vsi iz Berllne, Njih nsjmlajšl zet, po jiokllcu zdrsvnlk, Je bil Čeh ln je govoril Češko ln slovsško. Pri njih je bila stsra mati ln dve poročeni hčeri. Ena Je imela trli letno deklico Dally, ki me je zelo rada imels. Ons je btls z menoj doms, drugI ps so šli ne svoje delo v trgovine. Bili so bogst! Tri mesece pred menoj so pri šli v Heleno že drugič iz Beril |ns. Stera mati je bila msks ži- j dinja. Po starem običaju ja pras-novala nedeljo v soboto, estell so bili bolj moderni, se rav« nah po drugih ljudeh in imeli trgovine zaprte cfc nedeljah. ' Meni so plačali $30 na mesec, kar je bila za tiste čase in tiate kraje Že dobra plača. Ampak dela asm knela veliko. Praia, peglala in kahala sem za esem ljudi ln čistila 13 sob. Imeli so tudi {>apagaja, ki mi je nekoč ušel Iz kletke. Oplazila aem ga šibo, nakar je pričel kričati: "Agnes, no, no M,," Vsak večer me je tožil pri večprji, kako je bilo podnevi, all Dally je povedala, da je "Poppy no good". Njej so verjeli ln bili veseli, |ter se Je z meno' ----1----- govarjala. zabavala in me za-oa nekdaj sem otroke ljubila, otroci pa mene. ln ko zdaj opazujem sosedove otroke, kl se pograbijo pri svojih igrah, me razveseli u tepeš. Saj je še peenlk rekel, da je le med otroki veselje doms. Frank Berbič nam je lepo opl? sal svoje počitnice ln kako je napačno razumel glede postelje, oziroma mpd "blrd" in "berth". Tudi meni so bili znani M vozovi ■inladlh letih. Z možem sva spala v Pullmanevem vozu iz Puebla v Kansas fclty In is St. Louisa v Pittsburgh. Ali ml nismo vprašali sa "berth", marveč za "bed". Tisti krat ni bilo vse tako moderno kakor je danee. V moji rojstni vaai so otrobi vprašali ob veliki noči, kaj pomeni tiato streljanje v Semiču. Sosed jim je odgovoril, da Je Kriatua "usten". To je blls naša belokranjska "nemščina". Tam smo Istaknili kakšno "nemško" besedo in se s njo prerinili v širni svet. Afnee Peeertoh. Svetovno časopisje o Draži MihajloviCu Glas protlnsclstlčnlh sudot • ikih Nemcev, časopis "Einheit", kl izhaja ▼ Londonu, prinaša v svoji številki od IA p. m., pod ovom DraŠa MihaJlevič In inek Aleksandru uetje. la lehn W. Edel- anačaj Jugoelovs pri lično dolg člknek C. Nlvena. : . T Svet opasuje s velikim občudovanjem junaško borbo jugo« slovanskega naroda, kl ja sva- vlča, Nt potrebno, da poeeba* , poudarjamo svojo naklonjenost em hrabrim junakom, ki sada-ajo Hitlerjevim sssedbenim da* am udaree za udsrcem in tako unaško dvigajo prapor svoboda. > V začetku Niven objaanjuje, a je Jugoelevija kljub vsem vr-nsm svujlh vojakov in izvrstni morali svojih Čet isgubSs vojno v teku 12 dni. Toda takoj potem so se ssšela shirati manjša krdela vojskov, ki nim hoteli prt-sns ti poresa. Pozneje so se združile v večje čete, kl so al zbrale Is svoja sreda vodjo, kl e kakor od Boga poslan. Znsn Ja pod Imenom Draša Mlhajlovič in vee svet daries Še občuduje njegove nesmrtna uspehe. Bori se sa slvar Zedl-njenih narodov, obkoljen od sovražnikov kakor na otoku« obda-nem od razburkanega morja. Ta boj divja v onem delu Srbija, ki je bil vedno stbeljks jugoslovanske borba sa svobodo n kjer nemške kasenske ekspe-dicije napadajo vasi in masla in pobijejo na tisoče nedoUMk Judi. Nadalje članek opozarja na izredno važnost tega odpora aa stvar Zedinjenih narodov. To je prava druga (ronta. Čete generala Mihajloviča pa •o obenem naj zanesli vejše jamstvo za to, da bosta mir in rad zavladala na belkdhsklh ozam-jlh, kadar priAi da* zmagoslavja. Sploh pa, zaključuje članek, Draževo vojskovanja nI le v korist Jugoslavije, temveč podpira tudi yse svobodoljubni» nsrode v borbi se svobodo pod jsrm I jenih narodov ln osamel j 3360 Kanadčanov podlo pri napada no Ditpp* Ottaws. Kanada, IS. sept — Poveljstvo kanadska armade uradno poroča, da je bilo pri napadu "komandotov" na frsneo-«ko pristanišče Dleppe IS. avgu-ala Kanadčanov ubitih, ranjenih in pogrešanih. Te nspsd ao v glavnem isvrŠUe obosešane sile la Kanaue, sedelevali pe eo tudi Amesščanl PROSVETA MAU LJUDJE MILAN PU G EU OSAT (Se nadaljuje.) Spočetka je majhna in črne, e vsek hip postaja večje in ogromnejie. Glavo noči pokonci in iz nje se vale dolgi in nepregledni oblaki gostega dime. Rohni, ropoče. prasketa, mirno se bliža in mogočno, kakor hi plavale ne nevidnih krilih ped nad zemljo sredi teh poljen in holmov. Ns vse strani pluhti od nje silovita moč, ki se Uri po ozračju kakor grom neba ah bobnenje potresa. Oster žviž ae oglato iz nje, reže zrak kakor nevidna ostrina in se zsjeds v uho kakor nekaj bodečega in nevarnega. Železničarji tekajo pred postajo, dvoje, troje potnikov izstopi, vlek stoji črn, dolg in šumeč. "Kdaj se zdsj vidimo?" ss nenadoma oglasi Mirtič, v obraz je bled kakor rjuha, roke ae mu tresejo, govori, kakor bi bil naenkrat oelebel, onemogel in glava mu leze nekam na prsi proti zemlji. "O Božiču!" odgovarja nekako za njegovim hrbtom oče in tudi njegov glas se je izpremenil, postal voteL "Ako Bog da zdravje!" dostevlje. Ako Bog de!" Tinlce zaihtl in zakrije oči z belim robcem, Mirtič ae oglasi vnovič čisto rahlo in obupano: "Nikoli več se ne bomo videli!" Izpregovori in se hipoma oklene s trepetajočimi rokami materinega vratu, kakor bi pri njej iskal zavetišče in rešitve. Oklepa se je tesno, kakor bi ne merel več od nje. < Vlak že žvižge, oče izpodbujs, ds je trebs vstopiti, sin omshuje tik matere^ hoče oditi, odhaja, Milics kliče za njim in mu ponuja bel, z jedili napolnjen zavoj, lokomotive zehrope in se zgane, vozovi sunejo drug ob drugega, mati se oglasi prestrašeno, skoro zeječi: "Kaj ti je, Tone, kej ti je?" Tone leti nekem v sredo vlaka, iztegne^roko, ds bi se oprijel voznegs ročaja, ssgrsbl mimo v zrak in med bežeče železje, skloni se in pede. Vse zakriči kakor podivjano, zsvornice zaškrip-ljejo, lokomotiva zabučl ln se ustsvi, vozovi se sujejo med seboj ln obtičijo črni in mirni. Mirtič je le mrtev. NA GRADU V tisti sobi gradu, kjer drže tri okna ns vrt; sedi danslhje poletno popoldne priletne gospodarica greščskinjs Tereas ln liste po knjigi. Njene ženske dobe se obrsčs proti štiridesetim letom, lasje so pričeli potegoma Aveti, kože se je nabrala zlasti okoli oči ln po čelu v tisočere gube ln gubica, ki se vedno množijo ln večsjo, a ona je še vedno gospodičns. Po njenem mnenju je toge Krivo življenje in zlasti rsznl slučaji. Zdravnik Iz bližnjege mesta, g. dr. Lovro Kociper, jo je že držal nekoč v sobi okoli pasa in ravnokar je bil pričel razkrivati svojs čuvat vs, ko Js plsnils nenadoma v sobo rajns ss-strs Vincencijs ln zakričale: "Pojdite dol, hlapec Jure se Je obesil!" Hlspcc Jure, ki Je bil velik pljsnsc, se je res obesil. Konec gs je bilo, sli tudi tsko ugodnih situsclj z mladim doktorjem ni bilo več. Bilo je, kekor da je kdo odkrite ln tople besede zsplsill. Pozneje nekoč spomlsdi je mnogo govorile s veleposestnikom Jurco iz Primorskegs. Spomladansko popoldne sta Uko pred leti stala pred gradom, sušca meseca je bilo, ravnokar je bil zapadel nov sneg, kl se je ps že v toplem solncu topil, ds je od vseh strani curels in žuborele voda. Stojita pred gradom, pa pogleda mladi veleposestnik najprej na levo naokrog, potom na desno, nato po vseh grajskih oknih in v grajsko vežo. Nikjer ni bilo žive duše in on reče: "Kej bi vi napravili, recimo, če bi ves Jez pri ti priči poljubil!" "Hm!" Je rekla one v prijetni zadregi. "Kej naj bi napravile ... Ali nej bi ves tožila — zaradi poljuba?" On ae Je bil že sklonil — takrat bi bdo, če nikoli ne — ali v istem trenotku Je zegrmek» na strehi, sneg se je vsul po obeh, njemu odbil klobuk, njej zmešal frizuro, de je bile v hipu vas kuštravs in razdejena in morda steči v grad. Po mnenju gospodične je v življenju vse odvisno le od sreče. Kdor ime njo, ime vse, kdor je brez nje, nima nikoli nič. Nej bo lep, naj bo bogat, nej bo še tsko moder, če mu ni sreče mile, ne bo vse skupej nič, ¡m nej ae loti čeaar-koli. O sebi ve in dobro oposnava, ds nima sreče. Ne gradu semotari, izplačuje dejevce, ki ji obdelujejo polje in vinograd, najema jih in od-puiče, ps tsko živi dslje s dneve v dan. Vse njeno življenje Je v zsdnjih letih brez izpre-membe enolično. Danes Je vse teko, kakor je bilo včeraj, Jutri bo vse tsko, kakor je danes. Dolgčas je torej. Zunaj na vrtu cveto rdeče vrtnice in njihov vonj prihaja v sobo kskor nekaj opojnega in omamnega. Zsdaj zs vrtom se pomiče kmeti-i ki voz, kmet Lukec gre z bičem v roki tik konje in eden izmed njih kriči: "Oče, oče, glejte, kolo se vrti!" Lukec pljune v stran in odgovori: "Ps jezik podstevi!" Zoprno je, zoprno. Zlesti take poletne popoldneve. Zunej vročine, znotraj soparica, povsod puščoba ln dolgčes. Gospodično Tereza zmišlja nekaj časa, pa stopi počasi do vrst, odpre jih in zakliče po hodniku: "Marjeta, Marjeta!" Zapre zopet vrata, sede nszaj na široko rožnato vilo, in kmalu pride tudi Marjete, stara in košata grajska dekla. "Uh, uh" — se pritožuje — "ta naš mladi pastir Petere ima pa že teke besede, de človek ne ve, kam bi pogledal, ko ga sliši, fie mene, ki sem stara, je vendar tsko sram, ds nikoli toga!" 'Temle," kaže gospodične Tsrszs, "ns omari, js ključ od male kleti ns levi Iz tistege soda natoči, ki je v nJem starine, pa prinesi polno steklenico!" "I," misli Msrjets, "ksj bodo pili?" "Vroče mi je," pojssnjuje gospodične. "Po tisti stsrini preklicani jih bo šele kuhalo ln jih bo!" Jo oniks dekle in kima s glavo. "Pa dolgčes mi js!" dods gospodsrics. "I," jecne zopet Merjets. "Ps bi stopili mslo k nsm doli, k družini. Tak rsvs in ksvs je vedno, ds ims človek rss dosti poslušsti!" "No, ls pojdi, ps prinesli" ukszuje gospodlč-ns. Msrjets grs in sa kmslu vrne s polno steklenico in kozsrcem, j>ostavi vse skupaj ns mizo in odide. Vino je Uko, kakor bi stopili cekine, pe jih zlili rsztopljene v steklenico. Pri točenju se iskri in peni in ksr zvezde se pode po kozercu. Gospodične Tereza nagne kozarec in gs iz-pije do dne. Sedi naprej, natoči novege in njene misli so kmslu vedre in vesele, brezskrbne in mUde in tudi dovzetne in pogumne. Se dhigo čašo izprazni, nasloni se nazaj ns zofo, smehlja se prav prijetno in {»lshko zapre oči. Ne sedi bogve ksko dolgo, ps se zečujejo zunej ns hodniku koraki, nekdo se usUvi pred vrsti in nslshko in vljudno potrks. (Dalje -prihodnjič.)' 0 gozdu in nekaterih njegovih ljudeh Dr. Hlnko Dolenec (Nadaljevanje.) Kun je dvoje vrst: so belice in zlatice. Prva je bolj znana, ker se nahaja povsod po naši deželi in celo po poalopjih se ugnezdi, ali jih pa obišče po zimi. Zlatica je pa gozdna žival. Kjer nI debelega, širnega in akalovltega gozda, tam ni zlatice. Ona rabi velik hlev, kakor pravi svet. ln ji ni nič za to, ako preišče eno noč tudi več stotin oral gozds. Belica ima beloaivkaato pod lanko in črnikaato reso, ne vra-tu pod glavico pa snežnobelo liso. Zlatica pa ima zlstorjsvka sto podUnko, bolj rjavo nago čr no reso, na vratu pod glavico pa krasno, bolj ali manj rumeno liso, ki ae v resnici žari kot sUto in ji daje ime zlatica. Imenujejo jo tudi žlahtnico. ker Je nje ko lica, čeprav manjša od beličinr. Vedno precej dražja. Tudi bolj vitka je zletica od belice in po drevju je bolj poskočne kakor veverica, kateri je nsjvečji strah, ker njena gneada Ji dosti krat služIjo sa posteljo, nje ži vol pa največ za hrano. Brehm pripoveduje, da Je preftlnjajočr gledati, ksko veverice bege s drevesa na drevo pred zasledu- jočo jo zlatico, kako s trepetsjo-čim glasom oznanjuje svoj smrtni strah, ds se upehana vrže kar z vrha dreveaa do Ul, da bi si otels življenje, da pa zlatici le redkokdaj uide, ko jo je zasledile. Jaz to Brehmu verjamem, ker sem se sam prepričal, da je veverica, koder prehaja zlatice, zelo redka, in po mojem mnenju so U, polh in miši zlatici glavni živež. Zakaj, to že povem. Belica ne hodi rada po drevju, največ se umakne na drevo le, ko Ji preti nevarnost, n. pr. pred psom. Veverico, miši in polhe pa zasleduje tudi ona, pobira ps tudi udje in pri poelopju Je tudi kuretlni zelo nevarna. Kune ae lovijo v pasti In z zasledovanjem. Za paati služijo železa, Ukosvani ključi, in pe kladice. železa in kladice se po-kladajo po skalovju in po gozdu, koder ima kuna navado prehajati. Za vedo ae najraje sUvl perutnina. Ključ je sUva od Ul Iz dveh pripognjenih dreves, kl skup atisneU, kadar žival poprime sa vedo. Kledtca je za kuno najbolj nevedna sUva in obstoji is več koaov lepo obdelanega le-aa. Sredi sUve ae dene vade Ključ Je preveč vidna atava in zato ne priporočljiva Kladiet pa škodujejo miši tn ptiči, n. pr ga II Se pomdil delavec Richard Spencer, upoalen v vladni ladjedelnici t PhiladelphijL njo. Nikar ne misliU, da je to ksr tsko za živaljo kakor za črto na pepirju! Žival prehaja semtertje in večkrat skriža svojo pot Zahaja tudi po goščavi in po grdem svetu, kuna posebno še iztika po votlinah, po katerih večkrat preide daljno pot in stopi na dan na precej oddaljenem mestu Zlatica lazi tudi po drevju in pride do Ul j» daljšem preslsdku. Ps ksj bom o tem govoril! Kdor je količkaj po snegu hodil ze živaljo, Je izkq|al, da je še zajca, ki se Uko značilno loči s svojim sledom od drugih živali, teževno doslediti in določiti, od kstere kljuke je šel ns lož. Pravi kunsr pa ve ločiti večerni in jutranji sled, bodisi v prhkem, bodisi v južnem snegu. Celo sled zlatice loči od sleda belice. Dihur ali veverica ga ne smeU nikdar zmotiti. Gorje prvencu, ki se de preslepiti veverici! Ta ostane sečetnik in nevednež še dolgo let. / Kar sem jtoznal kunarjev, bolj sposobnega iS sled nobenege ne nego mlsjšega PangreU iz Pod-cerkve. Ts ni sledil pravilno samo po snegu, tudi po blatu, prahu, listju, travi mu je služila vsaka najmenjša izprememba, ki je navadno oko niti ne zapazi, da je živel zasledil in ukrenil, v katero smer je prešla. Jaz sem se mu nekoč čudil, ko mi je nagnal srnjaka, in to po samem listju. Prav do mene je prišel po ravno istem tiru kakor srnjak. Vprašal sem ga, kako je to mogoče, in rekel mi je: "Pri-pognite se, gospod, pa glejte nazaj! Ne vidite 11 črtice, kl je označena s privzdignjenimi listki?" Kar sem pa jaz zapazil Šele potom, ko sem se spognil, to je bilo Psngretu vidno kakor divjaku Indijancu. Vsako najmanjšo izpremembico na listju ja zapezil Pangre in tudi takoj razložil, je 11 od ptiča ali od živali, ki prehaja po tleh. ■Pangre je vedno gledal po tleh ln okoli sebe ln zspazil vsako malenkost, dasi je tako mirno prehajal in, rekel bi, melomamo kreUl, da bi spremljevalec ml- ioje, ki se lotijo vede in s tem sprožijo sUvo. Kdor nsmerava loviti na sU-ve, privsjs žival že jeseni s tem, ds rszmeU vsdo po mestih, po ksterlh bo sUvll. Kledlčar po-sUvlja tudi že zgodej jeseni kladice, ki jih pe ne naproži, da se jim živsli privadijo. Kladice so nssUvljajo po izpodmollh« ln gkslnatih votlinah; kajti kuna, ki sssleduje miši in druge živeli, ki ee oglbljcjo snega, lztlka sevede po tekih prostorih, ki so zavarovani pred snegom. Kar velja za kladico. velja tudi za sUvo žele*. Pri obojih sUveh mors hI ti lovec zelo previden, de gs Isstnl sled ne ovedi, kam sUvi, sicer dobi hitro pomagača, ki skrbi s tujim trudom se svoj žep. Oorje, ako se pri tem delu sUvec in ASbiralec srečaU! Nabiralec mora imeti lahke pete, da ae ot-me srditosti ln maščevanju sUv-es. Prsvi lov se prične šele potem, ko sspade prvi sneg. Sled živeli kaže lovcu, kod prehaja 4n kam Je torej najprimerneje sUviti. Sled Je pe tudi kažipot sa lov po saakplovanju. Ts lov pravssprav vzbuja straat pri naših gozdarjih, ki so pečejo i njim. de jim ni prestajati doma. ko so nevedni ljudje 11 laka jo le bolj se poč. •nea in sled ovadita voo. Niti ganiti oo ne orne Živel, da bi pravi gozdar ne vedel kam zs slil, da kar dremlje po poti. Njegov oče, že sedemdesetleten sUr-ček, pa tudi še dober pešec in boljši strelec nego sin, je bil vse bolj živahen od sina in se je večkrat jadikoval ob sinovi počasnosti, vendar v dvomu, kam je žival krenila, kje se je prisUvi-la, kako zastaviti, od katere strani pognati, je največkrat obveljala beseda mlajšega PangreU. Puška se je pa pri njem malokdaj zaman oglasila. Pangre ni pomeril, če se žival ni pristavila, in ne vem, ali zlobnost ali resnica mu je prisojala tudi to, da Pangre vselej poklekne na eno koleno, predno pritisne za zmet. Le gpvorite, kar hpČete, jaz pa pravim, da zasledovalca in pri-ganjača nisem poznal, kakršen je bil mirni, redkobesedni Pangre!— Kunar se odpravi v gozd, kakor hitro zapade sheg. Najugodnejši sled daje sneg, ki zapede z burjo, kajti ta sneg ne obvisi na drevju in je prhak. Da ga zapade pèdenj visoko in na zmrzla tU, potem je prava ura za gozdarja lovca. Ljudje, ki se Spoznajo, odhajajo pri prvem vidu Od doma. Navadno ima vsak sekiro, malho ali torbico ob strani, v njej pa železa ali sak, ogenj pa kaj za pod zob. Družijo se po trije, tudi štirje in eden med njimi nese tudi puško s seboj. Pu-škar odhaja iz vasi po vrtih in za hišami in najrajši pred dnem. Kjer se neha polje in se prično pašniki in potem gozd, Um je na gotovem mestu sestanek. Potem se lovci razidejo, še prej se pa domenijo za mesto, kjer se zopet snidejo. Eden gre navadno ravno pot, drugi po straneh naokrog in na novem sestanku si dopovedo, kaj so presledili. Ako je kunji sled v obhojenem svetu, potem se prične razgovor, v kateri kraj je držal sled. Ako sled ne drži iz obhojenega sveta, potem se ve, da je v krogu, in I prične se žival "krajdati". Te 'besede si jaz nisem mogel prav | raztolmsčitl. Pomeni le toliko, kakor žival v kraj deti, ali čez, ( da je v krajdi, t. j. v krogu, ki je 1 's kredo zaznamovan? . . | Beseda se rabi različno: Okraj-deli smo žival, v krajdi smo jo imeli, dolgo kraj do smo naredili, hitro je bUa v krajdi. Vzemimo, da žival zasledi lovec, ki prihaja na levi strani kroga, da je pa tisti, ki ¿e šel po sredi, ni prisledil, potem je gotovo, da je v prostoru, kl sta ga obšla U dva lovca. Ako jo je lovec, ki je šel skozi sredo obhojenega sveU, tudi presledil, potem določi lovec, ki je obšel desno stran, je li žival se upokojita v presledenem svetu, ali pa je odšla naprej. Vzemimo, da se dogodi poslednje, potem se prične nov krog, toda U že z manjšim okrožjem, kajti nadejati se je, da le predaleč ni odila. Srednji sle-dilec gre potem navadno že za sledom, posebno ako je po kraju in po navadi živali se nadejati, da se v tej' okolici rada upokoji. Ko je žival naposled vendar že dosledena in okrajdana, potem se prične lov. Kjer se prične sled mešati in križati, Um se navadno ugiblje, da si je kuna že iska-la postelje. 4 Lovci gledajo pogostoma na košate smreke in hoje, ako ne bi zagledali kakega veveričnega gnezda. Če ni po sledu očividno, da je žival šla na drevo, potem se na deblo le potolče, in ako Je kuna v gnezdu, hitro skoči iz njega in se pomakne proti vrhu med veje in lovec ji nameri s puško in jo sklati z drevesa. Ako pa sled pelje npravnost na drevo, na katerem je gnezdo, potem se ustreli kar v gnezdo in kuna se prekucne iz njegs, če ni ranjena prav do smrti, sicer pa obtiči kar v gnezdu, ki je trebe potem do njega splezati in jo dobiti. Kakor je mogoče, da je žival v gnezdu in na drevesu, do katerega ne pelje sled, Uko se tudi dogodi, da je ni v gnezdu in na drevesu, do katerega drži sled. £io in drugo, ker kuna zlatica, kor sem že omenil, prehaja tudi po drevju, gre od Ul po oddaljenem drevesu in se spravi v gnezdo šele po daljnem potu po vejah in drevju. CgTOTEK,J7. gSPTEyJ Dogodi se tudi, da kuna 1 8«ttda, da bi ^ o, m da jo, ne da biC. aamo prežene. lov po drevju in*l Proč, posebno kadar b ln je jasna noč. ?riSr2 * daleč naokrog do tal m da ni gnezd/ čeprav so, kune le ni v Z ^ Sla je v duplino. „ šuplje v drevo. Takih j debelem gozdu več in se nal jo tudi Uka drevesa, katerb *daj ne pozna, da imaj0 gori in med kako r<*« dovolj dupline, da se kunal tli« potakne. (Dalje prihodnjič.) zava verico, tile prične daleč sveti tudi, Sledu čepre nem. daj de M spodaj ko do njo ZASTOPNIKI LIST . PROSVETE se vsi društveni tajniki ia uiata člaaL kl Jih društva irrolijTf avrbo. / Maši nastavljeni lokalni b pe ralni aoatopnUd aa določat* okn sot Louis Baxhorich. sa Miivato Wis. ia okolico. Anion Jaakovich. sa Citrate Ohio la okolico. Andrej Pirti is Ely. Miaa, državo Minnesota. Frank Klun la Chisholma. M« so Chlshoisa la okolico. Frank Cvetan is Tire Hill Pa, vso srodnje-vshodno Penna Anton Zornlk is HtrmlnU, vso aapodno Penasylvanijo. Joe Paternal ia Library. Pu sapa dno Pan na. John Zornik sa Detroit ia oko| Polog vseh tek pa lahko mk ti all naročnik sam pošlje «volo s« direktno Uatu PROSVETA 2817 So. Lawndale Ave. Chlca* TISKÀRNA SJ.P.'J. • sprejema Vsa • v tiškarško obrt »padaftiša dela . Tiska vsbils zs veselice in shode, vizitniee, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrveUkem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cone zmerne, unljsko delo prve vrsta Pišite po inforanacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2857-59 S. Lawndale Avenue - - Chicago. IUlaok TEL. ROCKWELL 4884 naroČite si dnevnk prosveto Po sklopu 18. redne konvencije so lahko naroči na list Prosvete is prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov la eno društae k eni naroi-aiaL Liat Prosveta stane sa vse enako, aa člane ali nečlane smo m eno letno naročnino. Ker pa člaal še plačajo pri aaeamenfu II JO u tednik, ae jtat to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni rsroka. rstt. da )o Ust peedvas sa člaae SNPJ. Liat Praevete |e vaša laitaias k gotovo Jo v vsaki drušini nekdo, kl M rod čitol liat vsak dan. Pojasnilo»—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ¿1» SNPJ, ali če oo preseli proč od druiine in bo sShteval sam svoj tednik, bodo moral tisti član iz doUčne družine, ki Je Uko »kupe» naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lnu. in obenem doplačati dotično vaoto liatu Proeveta. Ako tel» « stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum za to vsoto naročnikih Cena liatu Proeveta Jot Zo Zdruš. dršave In Kanado 88.88 Za Cleero la Chicago Je — r » 1 t»dnik ia S tednika la ... I tednike In _ 4 tednike ln _ I tednikov to ... 2.40 — 1J8 nič 1 tednik ta .... 2 tednika ta . I tednike ta -4 tednike ta .. ft tednikov to • JO _ » 10 _ 1.00 _ 1J8 , Za Evropo |e_____________ Iapotaite .podaji kupon, prilošlte potrebno vteto j Money Order v piemu ta al naročila Preaveto. list kl |e vaša lastnin* PROSVETA. «UPJ. 2817 So. Lawadale Ave. Chicago. 1U. Prllnliao pošiljam aarošatao aa Uat L lase-------------------ČL vsoto I št Vatovlto tednik to so pripišite k moji od 2. 8. 4. ft. CL ČL ČL ČL Drftava P ŠL št. ŠL ŠL