Štev. 190
TRST. četrtek 8 julija 1909

MDM
IZHAJA VSAKI DAN
tudi oh nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj«
Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. <6 stot.) y mnogih fcobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele *tev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 et. mm, ©smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p® 20 st. mm. Za oglase ▼ tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka madaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot- Oglase -prejema Inoeratni oddelek uprave „Edinosti-. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za
V edinosti
Primorsko.
jo moč I
mxs» NAROČNINA ZNAŠA A\\>
za vs=e leto 24 pol leta 12 K, 3 mesece G K ; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava r.e ozira. Kfcroenln* na nedoljaho Izdanja „EDITJOSTI" stane : oelo-1	letno K 5*—O, pol le*a 2 6O ———
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nofranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se na vračajo Naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO : uilca Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODI N A. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnRni račun St. 841 652. TELEFON 5t. 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Dr. Wekerle pri cesarju.
BUDIMPEŠTA. 7. 0g\ biio izroča z|a»i je skrajno nevaren. Dunaia: Avdnenca m nisf-rtk* g* preds^ka gredov. le trajala nad eno uro. Pred a dijerco *e je ministerski predsednik podal v k«bin«tEO^ pi k;er je nekoliko česa delal.
SOLUN 7. Mohamedantko prebivalstvo v Drami je pozvalo v§e narodnosti, naj te pridružilo bojkotu proti Gkom. Položaj ▼ Dra-'	Bati ee je resnih iz-
Mini-
Kredanski voditelji v Atenah.
CARIGRAD 7. List , Tanin11' poroča,
•srno *:er je ne«o««o CeH» «r»i.. —^«.-jda ee pr,d7Čerai p0 notf Krečanski vodi *terski predsednik je potem obiskat minutrm ^ Michgli Dakis in Venizelos na neki
mnanje stvari barona Ae h rent hala in se ž rjim dlje časa razgovarjal. Ob 1 in pol mi »e e dr. Wekerle povrnil t rg-tko palačo. Tukaj je i slavil novinar eno, da je ceaar pritrdil predlrg m ministerskega sve'a.
BUDIMPEŠTA 7. „Og^aki biro" «oroča z Dunaja : Miauterski predsednik Ar. TVekerle je na d^naSnji avdijenci predložil cesarju
grški torpedovki peljali ▼ Atene, da v sprejmejo navodila miniitra za unanie stvari Bal-tftzzi-ja, kako naj se *edeo krečani po razglasu zaščitnih vlasti. Po 24 urah so se vrnili v domovino. Krečani so baje potrti.
Povodnji v Ameriki.
DENVER 7. Povodnii v državah Colo-
sklep roinistersk gi sveta ter poročal o sklo- rado, Ohio, Miisouri in Mskjiko so napravile pih rg-Bfch atraok. Cesarje odobril na sto tisoče fckndp. predloge micister*kega sveta — Juh-šnia Številka ogrskega urada?g* lista miobči novo
Proces Enlenburg.
w	,	BEROLIN 7. Danes je pričrla kazenska
imenovanje o^ir^ma p-tr'itev Weker'e egi razprftva *,roti knezu Ealenburgu. Obtožen'c kabineta. — Poslanika zbornica se sestane v * izj&vj]y da ne more slediti razpravi. Sodci
r.<Vnt<k nk 1 A ri»i npc/1 inltirl ne mt (J 1 ftfabft ,	■	____t____t	3 J. _ 1__* J____
soboto ob 10. uri predpoludae, m?gotska dyor je zftufea7ai> da zbcrrica iitega dce ob 2 uri pop. Minister- prej$geta Eulonburga. ■tro s°i o tej priliki pred^svi obema. — Mi-river.ki predsednik dr. W*kerle je cb 2 uri
45 min. pop. edpetoval v Budimpešte.
takni dva zdravnika — Med zdravniškim preiskovanjem se je Ealenburg onesvestil. Na izjavo zdravnikov je viši drž. pravdni k dr. Preus predisgal. naj se razprava odgedj.
Viharna seja italijanske zbornice. • Sodni dvor je odgcdil razpravo na nedoločen RIM 7. Zbornica razpravlja že od 30. čas. Viši državni pravdnik je umaknil svoj junija zakonski cairt glede p godb za poštni predlog, na) bi se obtoženca aretiralo, in trgovinski promet po mor a. Govorilo je k	Potres.
predmetu rnn go g vornikov vii so zakonski	PARIZ 7. Kakor po'rcčajo iz Konstan-
™irt	r&zPra^a1'-.	je:tine v Aižerii. so včeraj po ccči čutili v
b:!o u oJenih 24 dnemh redov »ll"P»-.okoKd Ain Milila več potresnih suokov. V moievalmh predlogov ter en dodatrn člen. r&zhČLih vaseh urcjencev je bilo razdejanih D.nes e med drug mi govoril v aroii stvari ve5 bi5	d gQ b;U ubiU 20 je bilo
revolucncnsrm poslanec Coiaianci in rekel:; raniemh
Ako se je postavilo pred državno sfd.iče ^ * ' -
cek g v mioi?tra (m^uil je Nabija), ker si je; Klel 7. Jahta Hohenzollern", na kateri pmaotil nekoliko predmetov, bi se moralo se-' se je nahajal cesar Viljem, in spremljevalni daj Je z ve£o prsnico pestariti pred to so* ledili „Hamburg" in .Sleipner" so ob 4. uri dišče nekega Renatcra ia nekega miniEtra. popeludne priplule v tnka šnje pristanišče. Ta opazka io pro?zrr.čila na nrnegih straneh Berolin 7. Tuka šoja bclgarika diplo-živahne proteitne klice. Miaister^ki predsed- mat^Da 8g .ccja je pov šana v odposlan-nik Giolitti se je d ignil in je živahno apo- stv0i Dosedan i diplomatični sgeot je ime-itrofiral govornika. Postni miriiter Schanzer covaa cdpcs'ancem' in pooblaščenim mini-je bi zelo razburjen in se ;e hjtđl fitiri . ali 6trom.
petkrat zagnati v Colajanni ;a, vendar so to| *	---
preprečili drugi ministri in poslanci. Nekateri i	DrŽ9.Vni ZbOT.
poslanni so S^hanzeriu aplavdirali, ga objeli |	. T	. . ... .
in mu stiskati rok . Vsled velikega hrupa je! DUNAJ 7. Zbornica ?e nadaljetala ra?> predsednik prekinil sejo in ukazal sprazniti i P™™ nujnega predloga glede mmontetmh gaieriie. Ker je pa nemir trajal dalje, je pred- i šoi- Pob1" Korošec se pritoževal o za
sedmk zul učil sejo.
Novo srbsko posojilo.
BELIGRAD 7. Državni svetmk P.-.ču se
postavljanju , in zanemarjea u slovenskega šolstva ta Štajerskem in Primorskem. — Posl. Velich se je pritoževal o šikanab, katerim je od straoi deželnega šolskega sveta
je včeraj podal v Pariz, da prične pogajama j izpostavljeno Komeuskega društvo na Dunaju. gkd* novega posojila. V isto svibo se poda pctem je govoril poslacec Gostinčar " ' drugi polovici meieca avgusta
v Pariz v tudi minister za un&nje »trari Milovanović. Krncem tega mšseca se Milo?anov:ć poda v Marijine va i Car Kikol3j odpotoval v Poltavo.
PETERHOP 7. — (Petr. brz. a^.) Car Nikoiai je danes predpoludne odpotoval v Poitavo. Spremilo ga je več velikih knezov, minidtertki p. ds^dnik Stolipin in dvorni minister Frederiks,
Iz Turčije.
CARIGRAD 7. — Uradni list dementuie vest, češ, d* je hotel bivši sultan Abdul Ha-m d pobegniti in da je prišlo o tej priliki do krvavih spopadov med notranjo in ucanjo stražo v vili Ailatini.
SOLUN 7. Včeraj ie vlada kupila vi'o Ailatini. Vilo, za katero je viada dala dosedanji posestnici Scciete immobilliaire d' Orient, 10,000 faatov, je prevzela vojaška oblastri a.
slovenski.
DUNAJ 7. Debata o cuicosti Metalko-vegi predegi je prišla do ak epa^ ca kar je biia razprava pretrgana. — Kot cem seje je uložil poslanec S.^.ma, kot načelnik iEDunitet-n- ga odseka, ene;g čen pr:tait ker policijskim fuiikcijonarjem ni bilo dovol eno se odzvati pozivu, da bi prišli pred imunitetni odsek.
Prediednik Pattai je izjavil, da se je minister notranjih zadev v r^ovoru ž niim skliceval na to, da ima odsek na razpolago zapisnik z iz;a>ami, katere s" podali dotični funkcijonarji pod službeno priseg?, a zadeva je tudi že pred scdaijo. Dalje sa je skl ceval minister ra poslovni red, po ko.em se ima vršiti občevanje zborn ca z unanjim svetom pomočjo centrale. Socijalni demokratje iu češki radikalci so sprem^ali izvajanje pred sednika z neprestanimi pfuj-klici na ministra notranjih zadev.
To se je tudi po končani seji ponavljalo
PODLISTEK
Avtobiografija
Črtica. (SLAVKOV).
Oprava Borisove sobice je sestajala iz prej imenovanega stola in mize, iz stare, skoraj popolnoma gnjile omare ia iz nič boljše postelje. Šip omara ni imela, a Boris je prilepil na njen okvir štiri velite papirje, kar ie še precej dobro zaitopalo šipe. Ravno taki umetni šipi je napravil na okna, kjer so mu tadi manjkale prave šipe, ki mu jih je razbila burja. Solnčna svetloba je Miio prod rala le hkozi dve pravi, ti je stekieni ši>i, ki bili še v okc.u. To bi bila torej popolna slika Borisove sobe ! In ▼ tej sobi je nccoj B^ris zabavljal čez burjo in zimo, ki se mu je zdeia predolga. Da, da, doiga je ta zima in kakor kaže jej ne bo še konca !
Tako se je veselil Boris pomladi, ko bo lahko brez skrbi in b. ez strahu pred mrazom hodil na piano in se nh?ži?al prirode, njenega ži Ijen,a in d.hp, ki jih rako potrebuje, da »i ž njimi ojača teio in dušo, da. posebno dušo,
ki je toli strašno potrta, zlomljena......! Pra-
viio, da č ovek, ki g* je narava obd žila z rahiočutuo dušo polno lepih idealov in misli, ne čuti drugače nego ž njo. A Boris je spoznal, da se tudi ta duša tare, uničuje, ako mora trpeti in se mučiti za obstanek t In Boris je trpel in še kako trpel I
Od jutra do noči je pisal in prevajal različne romane tu;ih literatur v svoj materinski jezik z upanjem, da mu založnik vsaj enkrat pošteno plača trui, ki ga je imel. A zmotil se je in tedaj je bil iezen na se, ca oderuha in sploh na ves svet! Plačeval mi je založ> nik prevode tako nizko, da je bila ta srota Borisu prevelika za smrt, a prem a; h na za življenje. Ia večkrat, ko je prinesel založniku tak prevod, so mu zadonele po ušesih besede: „Prevod je sicer dober, a snov ni interesantna in ni aktuelnega pomena. Ne morem plačati nič!" — A tedaj se mu je stisnila pest, duŠilo ga je ▼ grlu in premagovati se je moral da ni skočil na brezsrčneia in ga pričel da-
desetlet a na več umetno. Umetno efemerni vspehi. pa ne more biti,
m?re verjeti taki trditvi. Na Oočinsh je bilo s;cer res tudi gostov z izventržaškega ozemlja. Ali g o, maia, rg-rmna večina je bila tržaška — iz mesta in okolice. Takih mas, takih v g p e b o v, kakor smo jih dosegli na zadnjih volitvah,ni mo'no umetno ustvarjati ! Take borbe, kakoršnjo bije tržaško Slovenstvo že front, ni m žao vzdrževati se morejo dosezati hipc», | Gigantske in trajne borbe ako ne dobita redi nih snovi iz samosvojih tai — iz narave. Italijani raj ie ne dajejo varati po sleoenju brezvestnih bnjskačev, češ, da je slovensko g banje umetno, da je le delo nekaterih „mestateri". Čim dalje bodo vstrajali v tej krivi veri, tem dražje jih bo stalo — spe znanje.
Vedenje naših maa na Opčinab je bilo neoporečno tudi se stališča pa metne g i in razsodnega italijanstva. A kakovo je bilo plačilo za to ? Banditski napadi v nočni temi, zavratni napadi mnrgh na pospmiČ-nike 1 Italijani : kriče vam te dni o žal eniu na vašo škodo! Mi pa vam kličemo: naj-krvaveje žaljenje in največa sramotaza italijanstvo je bilo torjeno s takim banditstvom,
ga s t r a-
honetstva. Za tako „junaštfo44, ko se
tako dolgo, da je minister notranjih zadev zapuitil svoj sedež in zbornično dvorano.
Prihodnja seia v petek.
Imunitetni odsek.
DUNAJ 7. V imunitetnemu odseku, ki ■e je ba^il z imunitetno stvarjo poslancev Beera in Wutsche7a, ki sta bila aretorana povodom neke štrajkovgke demonstracije, je bil prečitan dopis ministra za notranje stvari. V tem dopisu navaja minister vzroke, zakaj ne more ugoditi želji, izraženi od odseka, da se pohabijo policijski organi. Odsek je sklenil, da bo proti temu dopisu pismeno energično protestiral in da spravi st*ar pred zbornico.
Italijanom!
Govorimo i a adreso Italijanov, ki so vredni teg* Častnega imena. Nočemo se namreč spuščati t:ko nizko, da bi se se svojo čisto roko na tem mestu dotikali časnikarskih malopr dnežev, ki ▼ izreainih uredništvih poživljajo na poboie, in b a n d i t o ki, sledeči tam divjašk m pozivom, v temni noči in organizirani v g uče napadajo za-vratno in pretepajo bestijalno mirne slovenske pasante. To je početje, ki pokriva storilce s
sramoto. Naj se le vaijnjo v svojem smradu.____^____ _
Pcštena roka ne more posezati po njib, noče spremljanim cd sramotnega se onesnažiti in jih i_u«ča raje, naj se zaJuše	~
v svojem lastnem blatu!	J jih 5, 10, 15, 20 in tudi več junači proti
Govorimo na adreso tistih Italijanov, ki;^edaemu posamičniku, imate vi Italijani iz* so vredni tega imena, tistih Italijanov, ki; borno ornačenje, ki se glasi: viita, vigliacche-niso na sramo o svojemu laitnerou narodu ia ria, vigliacco! Ia ljudje — propalice, ki jim ^a katere more italijanska mati, ne da bi j je prostaštvo in zločinstvo v krvi, ki so le v morala pordečeti od srama, kazati
da bi
_____ __ ______r	to so
moj i sinovi!
Na Opčinab, torej na slovenski zemlji, smo slavili s k i rod
slavil svoje slavje. Hujskači pa so aričal«, ____
je to nečuvena drzcoit, proTok&cija* zločinsko šljajte osvajanje, atentat na italijanstvo, žaljenje ns.- Tam je rognega značaja tega oremija !
Ne ngše slavja, ampak ta hujskerija je najne?ramneji atentat ra — resnico! Sil.ce-vati se moremo na klasično pričo, ki je našim Italijanom veljala doslej vsikdar kakor avtoiiteta. To je — „Piccolo". „Piccolo" sam je bil, ki je tekom zadnjega volilcfgi boja nepisal izjave, da nikdo ne oporeka slovenski okolici pravice do lastnih zastopnikov v okolici. „Piccolo" priznava torej, da je okolica s!o7enska! Po kaki 1 g ki se more torej trditi, da je shajanje Slovencev v slovenski okolici provokacija za italijanstvo ? !
In čujte gospoda italijanska : slavje na Opčinah so opazovali mnegi Italijani, ki so tudi glasnim govorom v materini svoii besedi kazali svojo italijansko naredaest. Njih po-zivljfcm^ kakor ptiče I Naj se rg'ati le eden sem njih, ako je bil žaljen le z eno samo besedo in ako se mu je deg dilo kaj neljubega ! Ne: med množico tiaočev in ti«ečev zbrano na Opčinah, ni padla niti beseda in ni bilo storjeco dejanje, ki bi bilo žaljivo za Italijan?. Naše množice »o ■ e le vesel i 1 e s v o i e g a, ne da bi se dotikale so-edovfga! Na naši sirani ga ni netpamet-neža, ki oi hotel neg rati Italijanom pravo do BTobod iega življenja na tej zemlji! Obenem pazahtevamo jednakega prava z a - s e. A če Italijani to naše naravno Dravo občutijo kakor narodno žaljenje, potem jim seveda ne moremo pomoči in jim moramo naravnost in odkrito povedati, da bodo taka„ž a 1 j e a j a" vsakdanji dogodki.
Novinarski rokovnjači skušajo sicer opravičevati svoja zločinska hujskanja s trditvijo, da je slovensko g banje tu umetno importi-rano. Le igaorant, ki živi z g'a*o v vreči,
sramoto vsakemu narodu, — taki ljudje si usojajo govoriti vam o narodni čaiti 1 Pošten
___, ____„_____ . i Italijan more imeti !e en čut nasproti takim
v nedeljo svoje slavje. S 1 o v e n- ljudem in to je čut — srama 1! je na slovenski zemlji Italijani! Ra«oden človek misli ob vsa-
kem koraku svojem na posledice. Razmi-tudi vi o svojem pol: žaju. Zalrdje od vpeh strani slovensko ! Če hočete napraviti le en korak iz mcVa, stopiti morate na slovenska tla in med slovensko ljudstvo. I) dočim ima r.aŠ elemeLt praro domovin tva v mestu sameu), potrebujeta vi na deželi slovenskega g:itjljubja. Brez tega bi vam bilo n. p r. vaše športno življenje okovano v železne okove. Vi se ne morete veseliti božje narave in ne morete si krepiti duha in telesa v svežem zdravem zraku, ako ne zahajate med naše ljudčtvo ? Kaj bi bilo — pomislite ! — ako bi to naše ljudstvo začelo vračati za nemilo — nemilo?! Naše ljudstvo je dobro, je blfgo in obzirno ; to je dokazalo ravno se slavnostjo na Opčinah, radi katere vas banditi tako brezvestno bujskajo v boj, ki vsm more do-neiti le prokletstvo in nesrečo. Mi se ne bomo spuščali v nižave, kjer se izve»tne novinarske propalice valjajo v blatu ; mi jih ne bomo posnemali v tem, da bi klicali na sli-7d;čno maščevanje. Toda poznate-Ii psihologijo narodne duše. Vse pozablja; pozablja tudi na osebna žaljenja, ali aapadov na čast in dostojanstvo skupnosti ne pozablja lahko.
Razsoden Italijan ras umeie, kaj hočemo reči. Zato poživljamo poštene Italijane, naj razmišljajo o posledicah, ki bi mogle navstati sa vse njihovo življenje, aJco ne zaustavijo z energičnim odporom sramotnega rokodelstva svojih — degenerIrancev !
viti. Tako se mu je zgoddo tudi danes. Ves zmučen ia potrt je prišel domov. „Snov ni torej dovolj interesantna temu skopuhu, a meni gre tu za življenje, za obstanek*, — tako mu je šumelo po glavi, ko je sedel doma za mizo in mraz mu je začel stresati ude. „Pograbil bi ga bil in prav pošteno naklestil. Zaprli bi me bili a tam bi bil vsaj začasno preskrbljen".
„Dali naj bi mi vsaj jesti in ne bilo bi treba, da tu zmrzijem v podstrešju lačen in žejen. Toda, kaj tacega ne smem upati jaz, ker sem se rod.l pod še cesrečnejšo zvezdo. V njej stoji zapisano z neizbrisljivimi črkami: trpljenje, a peštenja.
Pošten, da pošten moram ostati, ako tudi nočem. Sojeno mi je že takow. Take misli ao obdajale Borisa in vstal je mahoma cd mize ter začel letati gori in doli po sobi. Mraz ga je tresel tako, da ni mogel ni pisati, ni sedeti.... Vzel je z zida svoj stari površnik ga ogrnil okoli sebe, šel na prejšnje mesto in začel premišljevati.... Bil je ves otrpojen, da ni mogel ni svojih mislih zbrati«.... Strmel je tja ▼ steno in čakal, da mu fiine rešilna misel ▼ glavo, ki ga otme gotove pogube, propasti. „Z menoj je pri kraju 1 V moje j
200 xlOGO
u
v
Pod tem nadpiiom je minolo seboto Slov. Narod" poživljal svoje čitatelja na o d-o v o r nemškemu pisatelju Petru R o s s e g-
žirljenskei drami se odigrava finale in to prav tragičen finale, ako se me vsi bogovi ne usmi-
li o in mi pošljejo pomoči. Gispodinji sem že dolžan šestmsaečno stanarino ! Ravica me niti ne terja za njo, kakor bi vedela, da nimam s čim plačati.
Tisto malo denarja, ki sem ga prihranil v boljših čaiih, sem porabil in zdaj sem suh, prav suh! Berač sem in to še popoleo, tako sestradan berač, da mi že kosti gledajo iz kože. Še par prizorov in zadnji akt te komedije ali pravzaprav tragedija mora končati. Da bi bil vsaj kratek 1"
Nemirno so mu blodile misli po glavi in ga mučile do skrajnosti — — —. Zazeblo ga je v roke in začel je letati zopet po sobi. M slil je in mislil, a rešitve ni bilo od nikoder. V duhu se mu je ustvarila slika, slika žalostnega ko oca, ki ga gotovo doleti v kratkem. —
„O pridi, pridi ! Objemi me ter poljubi, ti bela žena, moja edina l;ubica, edina rešitev! Najina usta se bodo iklenila v pel ub, ▼ hladen poljub, ki me reši tega zemeljskega pekla in me posta?i tja kamor spadam, zmota je bila, velika zmota, da sem jaz prišel na ta tvet !	(Pride še.)
Stran II
„EDINOST" St. 190
V Trstu, dne 8. julija 1909
» a r j u v Gradca, ki j9 pred nekimi meseci načrt. po katerem naj bi se za zloglasni nemški „Schilverein" zložilo dva milijo ra kron kakor stdca glavnica. Ta saj ki £0 namreč ca!eži!a na obresti, ki bi zna-žale ra leto kron 80.000, p katero vsoto bi se v:arževale vse po navedenem „Schulve-ref'-u"' u.tacovljtna šole na nemško-slovanskih mejnh in tu3i med S ovani v svrho pene m jLvfacji revnih slovantkih otrok...
Na Rosseggarjev razglas tistega načrta v d majikem „ i'sgblattu" so začeli prihajati od vseh serani A-'itrije ia Nemčije, kakor tudi iz diugih krajev, kjer bivajo Neocci, iz-d^t ti prispevki za oni dvamilijonski „Rosieg-g'rjev B*ladu, in to v toliki množini, da se imenovani pozivatelj v prej omenjenem „Teg fciattu" št. 182 od dae 4. juiija 1909 2e po-naša z ugodnim vspehom svojega načrta ter prati v dotičnem avoiem uvodoikii:
„Meine Ruh' ist hin, meine Arbeit iat schwer,
deuu ich will werden Millioner."
Ob enem se b&ha*ti sin imovitfga nemškega narodi rrgi v navedenem seitivku, na koh najivea nač.u njfgm rojaki nabirajo in skladajo sroje prispevke za „schu!vereinski"| z&klad. On piše: „Dijaško društvo, ki šteje; jeiva trideset členov, revno družeče, jej sklenilo, da vsak nj:gov Člen spije skozi vse! leto na dan po eno čašo manje piva, da s,; tem prihranjeni denar posveti šolski uitanovi.i Prihranek iznaša nad d mož, ki je že leta in
potovanje na sever, seje temu potovanju od-j gog*a;D ;cj povedal ter dal prihranjeni deoar za obram-j^	'
fceao šlako ustanovo. Pet bratov in sester'
„Veleizdajniški" proces
v Zagrebu.
(90. dan razprave.)
Zagreb 6/7.
Priča Mije pl. M i 5 k i ć iz Kostamice je govoril na »ploh o „srbski propagandi" stremljenju S č^no, ker Veleizdaje kazal.
Priča Kostajnice skih sestankih, kmetje govorili, dela grbe.
slovansko obatrukcijo na drugi strani. Prvi pogoj da je baje preoinova vlade na jesen.
Izstopiti bi morala ministra Hochenburger in Biiinski, ki bi se nadomestila z dvema slovenskima ministroma. Nade da je, da na tej podlagi prids do premirja.
o „srb3ki propagandi"*, o bev v Srbiio. To je neopravi- j Srbi v Hrvatski so — Hrvatje, pa tudi on ni konkretno do-!
proti
Poljska ljudska stranka vladi.
Poljski klub je imel v torek sejo, v kateri je očital voditelj poljske ljudske stranko Draginja Dumbović iz načelnika poljskega kluba Globinskemu, da je je vedeia pripovedovati le o srb- posredoval brez pooblastila m-d vlado m opo-ca katerih da so srbski sricijo. Poljski klub nima nik?kega povoda se da so — Srbi! Tcdi je vi- ogrevati za pooblastilni zakon, zbog kojega na srbskih srajcah uvezene srbske bi trpela med vsemi deželami največ Galicija.
Poljska ljudska stranka da je odločena sto-Tudi priča Josip Bartoš ja čul gc- piti takoj na stran Jugoslovanov, ter nadalje-voriti kmete, da bo šo ie potem bel e, ko ze- vati borbo preti vladi, ako češki agrarci cd vlada tu kralj Peter. O tem pa, kaj > o nehajo cd obitrokciie. zakrivili obtoženci, ni nič go-. voril.
Dalmatinoi in obstrukcija Slovencev.
Dr. Ivčavić objavlja v „N. Fr. Preise" .izjavo, da eo on in njegovi tovarili iz Dal-
v okolici tudi
sam
..	-	g r & e po naročilu, vmei ]e uvs
srbske grbe, čul je nevati srbske pesme, . let" 6tedi[ deoar » Pnća Rudolf P a v č i d, krč-ar
P> raslogDv,
obrtniškega stanu, ki motajo delati din na d .n za gjspedarski svoj obstanek, »o sel združiti ter pedpisali obvezilo za skupno' Uyls6an e cbčutHvo vieokega zntska! M irai-kaksen revež prihaja z nekaterimi krocicasri. ki ne cdgorarajo mojemu načrtu ter jih d uS.vo vsprejema, k*jkor navaden šolski prispevek 1 V radostnem tekmovanju prihajajo ra'.na dijaška, n&rodca, strokovna, umetnika,
Pač pa je priča Nikola Babić izpovedal, da je obtoženec Pavel Matijašević, učitelj, rekel, di je Bosno osvojil „nitko in
nitkovič*, k?r je žaljenje veličanitva.	:macije proti sedanji obdukciji v državnem
Priča Ivan Spi c mi er, mL je videl zbo kef žel da ge re§i trgovinsko pogodbo Kostajnice slike kralja Petra m z Homunijo in pooblastilni zakon. ki sta je izdel oval srbske fcpebna IZ pcilti§kih in gosoodarakih grbe po naročilu. Videl je uvezene ,pu8timo 0dprto vprašanje, je-li obstrukcija v
sedanjem trecotku umestna ali ne. Ali zdi se , , , . _ , .,7;nGin, da ie dr. Ivčevićavo ooraviče?£nje v je izpovedal, da je ču! govoriti, ? N> F,f Reiie« VTgakam~alučajuše
je to srbska zeml a m da vlada tu .manj© umestno nego - s l o v e a-
!?Il,P^rV o L12 JFlatl: w^17ela Sr" «ka obctrukci ja! Tudi d-omimo zelo, :bra 1 »Z: veli Srbi!- Ni mogel pa po-dft bi za?edaa daim^ka javnost odobravala ve d a ti kdo je tako govoril in tako vikh- tafco poatopanje> kl kal. Tudi mu ni znano, da ob»tc]i srbska - - r i propaganda in da S bi streme v Srbijo.
poslancem d)ilo
ni druzega nego zaletanje hrbot prijati-lja v kritičnem t^enotku. t. . , m . . . „ . . , . ^ teaQ nazoru naa ne moti dejstvo, da Priča Anton To p lak iz Kostajnice ;je dalmatinskim poslancem d^ilo baje iz Dal-
I je čul v „neki
krčmi
ska zemlja ia da bo vladal kralj Peter, nekem srbskem shodu je bila mrd srbskimi zastave mi na sredi tudi hrvatska. S trm
Vf i i t r P f 8v"imaciie De,)Cai Piiena in brzoj a ?k, naj se ti za vlsdal kr£li Peter, ^a; vzamejo pri Slovencih za to, da pranehajo z
obstiukcijo. G?, so bržkone izrazili žalio po
druža miška društva, sestavljajo «e odbori, dai arTo^eFmkrkirati^ da' latudTmzU H- Ukih brz0^.'kah .in ~ doblli. 80 3ihl V?5a"
Ga BO fivtea marfcira.1, na 1« tuai mala ti.- š ]e . ah si:rajna opozici!a preti Bie-
pre^topila v vehko Srbijo. 13------1
so srbske pssmi in vsklikali
Po njegovem mnenja obstoji propggmda, da
se ustvari veliko DnSanovo carstsro. Glavni
propagatorji so svečeniki in učitelji.
Ros
par
Priča vere, cbč. širijo
n e
nabirajo tfckoimeno*ane stavbene kamenčke poj vatata dra tiaoč kron! Razun tegi »e oglašajo razne; kmetike občine, n, pr. okrog Dunaja, z načrti, no katerem naj bi se po tisoč prebivalcev tkupno zavedlo, da plsča vsak posa-mi^nik skezi pet let po deset kron, ki se potem prirede kakor stavbeni kameni po dfa ti*oč fe»-on.M
N lok način so pndpisali Nuzici od eg^rjevoga poziva dodmes, torej v teku n eičcev, kron 400.000. Naposled si Rostegger prisvaia Se zaslugo, da je s svojem pozirom, kakor pravi iroLišk, izzval protmpor pri nasprotnikih Nimce , pri P o 1 j a k i h in Italijanih ra južnem Tirolskem — da bi ee pa tudi mi pchlevci in zaspani Slovenci drznili nasprotovati iijegovemu pcnamčbvalnemu načrtu, o tr.m s našemu r^ornjcštsjerskemu „Wald-schu!rjeistrua, kakor se imenuje sam, niti ne sdsjo! Kaj bodo ti bore slovenski rmame-vr? in žiu proti nau2, nemškemu „Herren-veku*!?!, misli si menda prevzetni g:a6ki „Mill o ar".
vendar je ca začetku tfg» «eitavka nEvedeai poziv naSt ga „prvega" dnevnika dobil :;e v par dctvih g'asno g )toreč odziv. Kck r poreča predr,ioočn]i „S^ov. Narod", se je na njegov sobotui povi* priglasilo „Družbi r?. Cirila in Metoda" 17 narodno zavednih Slovencev in Slovenk, ki so voljni darovati po 2C0 K, V en m dnevu je bilo terej subik^biranih 3400 K, kar »pričuje, da je poziv našel navdulenfgi odmeva v vseh rodoljubnih srcih...
T'epodbu]en po tem veselem dejitvu sem se tudi podpiianec odločil, poseči v svoj piitu žep t^r sem dane« položil svoj „mali dar domovini na aitaru, kar sem ob eiiem ra:g asil v .Slov. Narodu"
'% - o u i nerth-Stu gkh-H chenbargerjevi vladi opravi-. ;čena aU ne ? , pa b?mo c<iaehavali
od
do
opozicije sedaj iz czirov do tega, petem
.onegj, potem nas ne bo nikdo smatral res-
XT	. . , .. , t> j - nimi in postanemo le žoga r rck&h vlada in
Na vprašanje branitelja d.ra B u d i- n,sprotEih Rtrack.
s a v 1 j e v » Ć a, da-li mu je znano da je j pa brez zamQre ,
vz'ic t:m „pcj8"0u, Htvstov, fei drze e Srbi.;	--
b 0vdf7s°rilhrči: Hrf atsi£i Ei Sr"i	K ogrski krizi.
i Dr. Lueg=r izjavita v ^Reichspoati"
ogrski
I zet Sofinič, muslimanske f. Dr. Lueger izjavlja v „Reichspoati«, da stražar v Kostajnici, vp, di Srbi lje .Ž3 d.anea 5C??°70' da ^ ogrska knza reSena srbstvo. Ve, da se vrše sestanki, aliiF	ZtiJJah ^^ neovisnosti^ Na
ve. o čem se tam r a z p r a r-	drŽ8?neSa 2Jbo,ra nf. moŽD? m,J,ll,tl»
v 1 j s.
Priča Lazar Katur, učitelj slatn9 vere je čul pevati srbske pesmi, čul, da bi poveličerali kralja Petre.
Predsednik je kon&fctiral, da ge današnje izporedbo priče v rcnogočeno razlikujejo od onih v priskavi. Priča je to pojaSn eral in rekel, da srbika zavest živi v naroda srbskem, odkar cbftoj'. Predsednik: „Vi ste rekli, da srbr.ke avtonomne šole imajo nalogo, da Širijo srbstvo". Priča ie rekel, da je učil, kar mu je nalagala dolžnost po čitankah in predp;s:h vlade.
Na to so sa čitale izporeibe. Dne 8. t. m. bo dovršeno zaslišavanje vseh prič. Jutri ce bo razprave radi pravoslavnega pravnika. Nastić pride v petek na vrsto.
ser bodo potrebne delegacije, a ogrska de!e-fgacija ne dovoli potrebnih kreditov brez kon-
ali nil098^' me<^	glavna koncesija vo-
■hina reformp po volji Košuta. Kakor se torej kiža, bodo Košutiianc: tnumfira i na vsoi črti. j A na tem no? i glavno krivdo baron Athren-
Itbal, ker se ni pra^očaino postavil po robu ter je puščal, da so se strari razvide do tam, i kjer so danes.
iz puete bahavoiti, temveč edinole v vzgled
Italijansko veeuciliščno vprašanje.
Včerajšnji „Piccolo" se ba\i v daljšem članku z vprašan em kompromisa med Italijani in Slovani, poitavljaje se pri tem n a in to nikakor nejpopolno odklanjajoče stališče.
in vspodbujo imovitnejši svojim znaLc m in prijateljem ter sploh vsem redo-ljubom širom slovensko domovine in zucaj niebih meja. Ta svoj skromni čin sem podprl z naslednjo motivacijo :
Ako se je nemški pisatelj Peter K Roisegger čutil poklicanega, pozivi % imovite in z vsemi kulturnimi darovi blagoslovljene N;mce na skladanje — dva-znibjonskegA zaklada na korist njihov egi ,Schu vereina", ki ima izrecni in očiviani
Pravi da, čim bi Italijani za ceno univerze priznali Slovanom kake koncesije, bi postala italijanska univerza grob za itaiijanstvo Trsta 1 ! I
Na to „Piccolovo" trditev, ali bolje fctrah, nimamo opaž ti druzega, nega da more biti to italijanatvo na zelo slabih nogah, ako bi da' §a spravile v nevarnost šole, ki bi b:!e u«ta-novljene za — Slovane 1 Ker da tu ne more biti govora o drugem, nego o koncesijah na polju šolstva, je jasno. Mi bi se proti primernim kompenzacijam čif to
namen, ponemčevati ter za zidanje „nemškega' ne bali univerze v Trstu. Italijani pa se moitu do Adrije" pripravljati ii&šo ubrgo bt>ie za	ekzistenco že radi kake nižje
deco — čutim se jaz, sin revteg i sioveosk g\\ slovenike iole. Zdi se nam, da prede italijan
naroo ča, dolžnega, da položim svoj „maii že salsmensko slabo 1 Odkrito povedano:
dar domovini na altar", in to ne sedniin obvezilo m, ampak kar v 200 kron.
Ker sem jaz — »i parva licat nere m£gnis ? — nekako sličen nemškemu svojema s* dižtlmu Petru K. Rossegerju po s-.oji živi enski usodi kakor samouk in rpisatelj", — usojam si
compe- j
pravkar položeni „dar"
samonikli
tuii as, oprt na svoj t<><i<«»	„
p.ziv jatl sroje znance in prijatelje na ne-mučno in radodarno skladanje prispevkov na proepeh dične naše „Družbe 8V. Cirila in Metodaa in to s pristavkom : kdor ima mnogo, naj da mnogo — pri tem pa ni treba
zgolj z be*! imamo boije mnenje o vrednosti It ali j anstva gotovini T Trstu, nego „P.ccolo". Vemo sic?r, da vse j to itaiijanstvo ne »teji na ravno najbolj trdoih nogah, a da bi je mogla ugroziti — kakor že rečeno — kaka nižja slovenska šola, tega nismo verovali.
Vprašanje stoji za nas jako jednostavno. Če „Piccolo" le slika hudiča na steno z namenom, da bi koga premotil, potem je ovadil svetu, da imamo posla s pajaci. Če pa je res tako, kakor slika „Piccolo" črno, potem je itaiijanstvo Trsta bolnik, ki ga ne more reiiti tudi univerza in vlada mora staviti vprašanje: čemu naj bi radi te italij.
namreč, d t bi bogataši dajali tudi le po 200 kron ! — Kdor pa ima malo, naj da malo in to z dobrim srcem — takoj r gotovini ▼
smic'u GregirčiSevegi naročila:
„Ne B&mo, kar vel ĆTa mu stan — kar more, mož je storiti dolžin!" —
V Ljubljani, v dan sv. Isaije proroka 1909.
Prostoslav Kretanov.
smrtne sence ozlovoljala krepko ▼ spenjajoče se, življenja polne Jugoslovane?
K parlamentarnemu položaju.
Oe imajo sinoćnje vesti kaj podlage, je menda vendar prifilo do nektga sporazumlje-nja med vlado in strankami večine na eni ter
Dnevne vesti.
Naši poslanci med svojimi volilcl. Na »željo volilcev v Rojanu, so došli v ponedeljek zvtčer v tfcmošnje „Kontninno drušivo" eg. poslnnci ozirema mestni svetoraici za III. okoličanski okraj : dr. Martini s, Svetkc Martelanc, Štefan Ferluga in Josip Pertot, djčim sta se gg. dr. Just Pertot in Alojzij Goriup opravičila z nujnimi posli. Kako iskrena je žsija naših volilcev, da pridejo v čim tesneji kontakt se svojimi zastopniki, je pričalo dejstvo, da sta bila vrt in dvorana nat!cč?no polna občinstva.
Sestanek se je vršil v dvorani in predsedoval mu je g. F. G o d n i k. Govorili so vsi Štirje poslanci in poizvedovali o željah in potrebah volilcev. Izjavili so, da store tako po vsem svojem volilnem okraju. Hvalevredna ;e inicijativa rojantkih volilcev, a vse pri-ziavanje zaslužujemo poslanci, ki ao se tdko drage volje odzvali pozivu in zadostili s tem splošni tendenci demokratiziranja politični c* življenja. In cbčinstvo jim ja na glasen načm izkazalo sroje zadovoljstvo.
Po oficijelnom razgovoru se je vrSiia animirana zabava. S/irala je g)dba, razlegalo se je petje in mladina zasukala.
Način, kakor se je nam daja jamitvo, da odločne zastopnike, a ti poslednji potrebno zaslombo v volilcib. Tako je treba dandanes. Minuli so časi, ko je vodstvo sedelo le za zeleno mizo in dajalo svoje nkaze. Kdor hoče dandanes delati za narod, mora—med narod!
Koliko tržaških Italijanov je vredno italijanskega Imena? Pred to kočljivo vprašanje je postavljeno tržaško itaiijanstvo po neumnosti znanega Werkovega novinarskega trna-tišča. Mož, ki piše z gnojnimi vilami, je bil namreč napisal kruto sodbo, da tržaški Italijan, ki na dan Sokolove slavnosti ne stori svoji dolžnosti v smislu njegovega poziva napoboje, eni vreden italijanskega imena. No, oa Opčiuah ni zvriil noben Tržačan te „dolžnosti", ▼ mestu pa se je izkazalo par — pobalinov. Ti so torej jedini, ki so prati sinovi slavne matere Italije, od druzih pa ni nikdo vreden italijanskega imena! Tržaški Italijani naj se le lepo zahralijo Werku na tem — komplimentu.
se je tudi malce
izvršil ta sestanek, bod3 imeli vcliici
Ali Werk, — Werk, ki toli »t-ogo presoja kvaliteto italiianstva ? J Je-!i on vreden j italijanskega imena ? Kako k vraga, ko tacega imena — nima II Čim bolj kriči o italijan-jstvu, teaa glasneje spominja svet, da je — slovenski renegat!
Na nizkotno maščevanje nad našim ljudstvom poživljajo italijanski listi — na proganjanje na gospodarskem polju. Pripravljeni smo sicer tudi na ta odijozni in sramotni način boja in vršili ga bomo — to nai si zapomnijo gospodje — z vso potrebno odloč-I nostjo po načelu : zob za zob ! Gospodarsko ■življenje ima svoje zakone, ki jih ne more spremeniti noben še tako rabijaten žtrnalist. Oni morejo morda sicer škodovati kakemu i posamičnemu slovenskemu delavcu, ali našega | delavca v njega celoti gospodarsko življenje
1	našega mašta jednostavno ne more pogrešati. N':š element ja neizogiben sestaven del v trgovskvm prometu. A kaj ie čkoda, ki bi jo oni zamegli napraviti kakemu posamičnemu
j slov. delavcu vspričo dejstva, da tržaški Itrgimapo velikem delu na slova n s k i h 11 e h s v o j e odjemalce?!!
Zioreii italijanski žurnalisti v svojem deliriju ne mislijo na to, mi pa se zavedamo, I da imamo v realnih razmerah megočno orožje i proti njim !
To bodi zapisano ša posebej na adreso ! zavarovalne družbe »Assicur&zione Generali", ; ki ie bilo pozrano od nekega lista na nizkotno maščevanje n^d slovenskim poštenjakom, ki Di storil v nedeljo zvečar nič druzega, nego da &e je branii pred kanibalskiin napadom in je b r a a i l a v o j o 1 a s t. Mi ne vemo kako ukrene družba. To pa vem-*, da bodo druga zavarovalnice zadovoljne, oko bi i bili gospodje tako nespametni da bi se dali iod hu'skačev zavesti v kako nizkotno mašče* j vanje! Vedo n&j, da brč mi odločno braniti j slednjega in tuii naj skromnejšega slovanskega čioveka.
imsnovanje. Predsednik c. k. pomorske oblasti je imenoval kancelista Antona Z o r k o ofic'jalom.
C. kr. trgovska in navtična akadanvja.
V dneh 5, 6. in 7. iuli;a so se vrš'Si zaključni navtični izpiti pod predsodatvom gosp. E gena G.lcicha, c. k. drorn ga oretnika in nadzornika navtičnih šol. Na izpitih so bili prisotni k^kor odposlanci c. in k. vojne mornarice, miniaterst-a za trgovino in trgovske zbornco gg: L^orsida Palete-G ptlab^ig, poročnik l:ni'eko ladico B ra'.ird Jil g i i -itaz Kiodnk Bad nich. J.ditg i dela izpitov 83 ja udeležil tudi predsednik c, kr. pomorske oblasti g. Anton Dćlles.
Velika delavska veselica v prid štrajl(u-jočim dJavcem in delavkam v Aj:ovščini. V
včerajšnji „Ed noiti- je nekdo i/,! kel pomislek, češ, da ne gre, da bi na cn ia :&t d^n priredili N. D. O. in ženska pr d užnica sv. C rila in Metoda, ncpovedai: veselici. Temu nasproti nas ni strah reči, da je vsaka bojazen neopravičena. Slovenskih delavcev v Trstu je toliko, da lahko napolnijo ne nemo dveh *r'ov. ampak lahko tudi reč. U jati je tora\ ..a boita toliko velika delavska veselica N. D. O. v Barkovlj&b, na korist štrajkiročih v Ajdovščini, kolikor S% Ifactk3 veselica po-družoice sr. Cirila ia Metoda dobro Gbisk&ne. Pfcč pa ne amecno pozabiti na nekaj. Nedelj ■ik« veselica N. D. 0. se vrši v prid štrajku-joč h. Vže s tem je povedp.no, da gre za nujno podporo nujno potrebnih tovarišev. Pretežiti t&kšuo prireditev na drug. dan, kakor »e ja svetovalo v včerajšnji ..Eiin-.s'i* bi no-m^njaio ne ia vstvariti novih žrtev Štrajku-jočim tovarišem v Ajdovščini, ampak bi naravnost nasprotovalo principu solidarnosti med delavstvom. To si morajo vs: zapocnntti. Zitoroj naše geslo naj b"« : tovariši, t nedeljo na delavsko vasel'co v B »rko 1 e (r\arodni dom").	Več o.gaaiziranih djiavcev.
Daljni potres. — Na tukajšnjem c. kr. pomoriktm observatoriju so pred*inočaem potresni apa^ti zabe.ežili daljni potres, katerega daljavo s^ ceni na 1000 km. — ZačsttK eb 8. uri 21 2" zvt-čer, maksimum ob 8, uri 25' 19", konec ob 9. uri 14 minut zvečer.
Sokolska slavnost v Radovljici v zvezi z razvitjem zastave je ža v n-deljo 11. t. m. Vsi Sokoli, ki so nameravajo udeležiti te slavnosti, naj se prijavijo danes zvečer ob 8. in pol v telovadnici „Nar. doma".
Ciril-Metodova veselica V .a ona slavni pevtka društtu v Trttu in okolici, k&tara mialijo sodelovati v nedeljo 11. t. m. pri Ciril Metodovi veselici, ki se bo vršila v prostorih „Narodncg; docia* pn sv. I?anu, so Sičtio dobro do&la. Četudi riso morda dobila piamen^ga vabila. Veselica se bo vršila ob vsakem vremenu.
Zj kolo srečo ie podaril g. Horak 50 kravat, 20 nasov, 4 galanterije, g. Ponikvar
2	kipa, g. Gisperčič <-n » roito.
Tržaška maša kronika.
Nezgoda. Emilija Petranovič. stara 60 let, stiinu oča v ui. Andrea R»picio š:. 4 jo zdrsnula po parketu in »i zlomil* desno nogo. Podajač D ;mioik Be?ilacq ia, star 25 let. med pre epom d.bii rano na glavi m ismi. Ooa ita bila spreuta v bolnišnic:«.
Tatvina 10.000 kron. V*sod brzojavne tirainica reškega tnbr nla j« bil včeraj ardtirnn pek Anton C i*, t-tar 32 lef, iz Dutovelj, češ, da je v D-!cicf.h na Hrvatskem vkradel K 10.000. Skrival so je pri brstu
V Trstu, dne 8. julija 1909
»EDINOST« St. 190
Stran IH

Josipu, stannjočem v nI. Molin a rento št. 62. Izročili »o ga dež. sodišču.
Loterijske številke	izžrebane dne 7,
julija 1909 :
Praga 64, 24,	66, 1,	25.
L v o t 80, 22,	45, 49,	79.
Koledar in vreme. — Danes : Elizabeta
kraljica. Jutri: Anatolija dev. Temperatura včeraj ob 2. uri pop. H- 22>0 Cels. — Vreme včeraj: deželno,
Vremenika napoved za Primorsko: — Ob'ačoo in deževno. Zmerni vetrovi, Temperatura mila. Počasno boljšanje.
Društvene vesti*
Glasbeno društvo „Trst* v Trstu, vabi
člene in njih pri at.lje na ustanovni občni zbor, ki se bo vršil jutri ob 9. uri zvečer v prostorih .Tržaškega podpornega in bralnega d rušiva", ulica Stadion št. 19. I. nadst, Pridite v čim večem številu.
Priprav, odbor. Telovadno društvo tržaški „Sokol"
D -k iški nerfcščaj I Prosim, da se
zberete v petek dae 9. t. m. ob 5, turi popoludne v telovadnem kroju »ca vrtu g dr. E. Slavita, Via Do-menico Roasetti št. 67, kier se damo fjti grefirati. Na zdar !
H. Furlan.
Telovadno društvo „Sokol" v Vrdeli. —
Danes v četrtek se v.ši cdborova seja. Br. odborniki so naprošeni, da se gotovo vsi udeleže današnje seje.	Predsednik.
Pevsko društvo „Ilirija" naznanja, da so redne pevske vaje vaaki torek in petek. — Pevci so naprošeni, da rćdao zah&jajo k vajam, ker se bodo u5ili novi zbori za društveni koncert, ki ga priredi .Ilirija" na obletnico razvitja svoje zastave dnj 22. avguita na ▼rtu „Konsumnega dru5tvaa pri sv. Jakobu, kar naj u/ažu ejo cenj. bratska društva o d Ječanju dnevov za svoje prireditve. Dne 3. oktobra priredi društvo koncert v dvorani ,-Ni.r. doma" v Buzetu. Pevske vaje so vsaki torek in petek od 8. do 10. zvečer. Naj inihče ne manjka, da bodo nastop časten. — Vspremajo *e nove pevsko moči, ulica Montecchi 15 I nad.
„Tržaško podporno in bralno društvo", ulica Stadion š e*. 19. v^e odbornike in njih namestnike k važni bo,i, ki bo danes ob navadni uri zvečer.
Akademičnega društva „Triglav" v jrfidcu izredni občai zbor se bo vršil v četrtek dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v dmševenih prostorih.
Darovi*
V počeščeoje prazcika sv. Cirila in Met.
nabralo je tx pevsko društvo „GM>ota" v „Nar, domu" v Barkovljih » prid moške podružnic3 drutbe sv. C;riia in Metoda na Greti K 16, šaitiajsto krono je d dil g. g stiiničar. — N" zdar. Denar je pre7zel blagajnik omenjene podružnice.
Na veselici otr. vrtca v Rojanu nabralo se je K 20.
Za štrajkujoče v Ajdovščini so darovali — ki kor n.ni poročaio is Ajdovščine: podružnica N D. O. v R cmsojih K 10, g)*p. Pr me ti g i»ec v Trstu K 10, gosp. Slavo Borttnik u L ubijane K 10.
Clril-Metodov dar v prid tržaški moški podružnici ®o plačali pri „ Trgovgko-obrtoi zadrugi g*.: Dr. Jjs. M iitnii K 10, Tomaž Zidnik h. f.tcgraf A. Jirkič K 5. Jernej Nc vak E 2.___
Nar. deiav. organizacija.
Narodna delav. organizacija priredi
prihodnjo nedeljo, dne 11. julija t. 1. ob 5. uri pop. v »Narodnem domu« v Barkovljah ljudsko veselico v prid štraj-<ujočih tovarišev v Ajdovščini. Opozarjamo že dane3 vse tržaške, mestne in okolieanske tovariše d a to zabavo in človekoljubno prireditev,
Ka tej veselici sodeluje iz prijaznosti pevsko-bralno društvo »Adrija« iz Barkovelj ter istega Tamburaški zbor in Dramatični odsek.
Isti čai, ko >e je vršil shod, je glasoviti Am&nn ■ pomoSjo svojega lina ter onega nadutega nemškega Janza lastnoročno kuril pod kotli in sicer s senom. — Ali je res tako n&gajiv, ali pa tako neumen, da počenja take budalosti, kajti nikdo ai ni zamogel razlagati njeg)vtrga počenjanja, ,Sarovo vedenje, zavratnost tega tevtonskega Švicarja so izpo-znale tudi ck. oblasti.
Naj ščuva kamor in kolikor hoče : mi delavci smo do danes jasno pokazali, da ga nadkriljujemo v možatosti kakor tudi dostojnem vedenju. Amann — od zadnjega shoda nazivan sv. Miklavž — naj ne misli, da bo še nadalie šikaniral domače poštene delavce ! Naj si iztepe iz glave idejo na nemško kolo-nizacijo, kajti mi se bomo znali postaviti vedno po robu takim nakanam. Brunner in družba okolu njega naj pomislijo, da smo danes organizirani, združeni v»i kakor en mož. Za osmi stoje mase vsega narcdafga delavstva ; niti najrevnejši delavec ne bo trpel glada, če prav bi trajala stavka tudi leto dni in 8e več.
Vo aričeva slavnost v Kobaridu. Slavna
slovenska diuStva ! Kakor je bilo že naznanjeno v raznih časopuih, praznovali bomo letos v Kobaridu dne 8. septembra lepo slavnost : odkritje spominske plošče in spomenika ran j. H. Volariču. V«e slovensko ra^umništvo je poznalo Vola-riČa osebno ali po delih kakor nadarjenega, marljivega skladatelja. Ves narod pozna in j prepeva n egove pesmi. Zato se pa ta slavnost na sme omejiti samo na Kobarid, am pak biti mora odmev vsega slovenskega naroda, kakor so njegove skladbe last vsega 'slovenskega ljudstva. In v«akio, kdor pozna j pok. Volariča kakor nadarjenega neumornega skladatelja, njegov oživljajoči, društveni dah, j njegovo požrtvovalnost in navdušenost za na-| predek is izomiko svojega Dar di, priznati Imora, da je popolnoma zaslužil to majhno ! javno priznanje po smrti. Najbolj pa to d>-kazujejo njegova dela, njegove skladbe. Ni sicer dolgo živel ia je d 38pel komaj do popolnosti, a vendar nam je podal mnogo v kratki dobi svojega žirljeaja, Malo je skladateljev, katerih pesmi bi se tako vdoznačile in priljubile slovenskemu ljudstvu, in malo je skladateljev, katerih petmi bi se tako rado in tako pogosto prepevale kaker Volaričeve. Njfgove pe.mi se prepevajo po vsej Sloveniji i v vs^h pivikih zborih, ra vseh veselicah in jslavnostih. One so la«t v«ega naroda, Zato je pa todi vsa Siovenija dolžna pridružiti se Koba:idi ter dati neko priznanje, pečeščenje Volaričevemu imenu in njegovim zaslugam, j Vabimo torej uljudno vsa canjena učiteljska in druga društva, vse pevske zbore, da nam pridejo na pomoč, da se nam pridružijo, da tako skupno počastimo in oživimo Volaričev spomin. Oaa društva pa, kat3ra bi se no mfg a udaležiti celotno, naj bi se udeležila vsaj po zastopstvu. Prosimo tudi, da bi vsako društvo naznanilo svojo udeležbo do konca t ga meseca „Odteku za Volaričevo slavnost" v Kobaridu, kakor tudi pesem, katero bi samo želelo p m. Tolminsko učiteljsko društvo bo pelo sledeče pesmi: „Gospodov dan", „Slovan na dfcn", .,Pcg)vor z domom" in „Ne zveni mi". Splošna želja je pa, da bi veličastno Volaričevo peiem „Slovan na dan" pela pred odkritjem spomenika vsa udeležena društva ; zato jih tem potom uljudno prosimo, da bi blEgivolila upoštevati našo željo.
Narod, ki cani svoje zaslužene može, dokazuje s tem svojo zavednost, svojo zrelost; j zato pa upamo, da bomo imcli čast marti-| kako cenjeno društvo pozdraviti v Kobaridu — in Kobarid vas vsprejme z največjim veseljem ter se bo vedno s ponosom spominjal t ga dneva.
V Kobaridu, dne 4 julija 1909.
Odsek za Vclaričevo slavnost,
S Kanalskega. Dne 4. t. m. na predvečer g-du »v. Cirila in Meteda bilo je videti v Kanalski okolici vse polno kresov, slišati pritrkavanie zvonov in streljanje s topiči. V Ročinju na hribčeku sv. Pavla, so Ročinci spuščali rakete.
To je iep dokaz, da živi ob italijanski me;i zaveden slovanski rod.
NOVA PRODAJALN. BLAGA ZA MOŠKE OBLEKE
TRST, ulica S. Caterina štev. 9 -- Piazza Nuova
je bogato založena z veliko izbero v zadnjih novosti za pomladansko sezono
po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA.
Mera sraic. oTratnfltoT, ovratnic, zapestnic itd. - Na želio se pošiljajo uzorci.
1 M. German 1
J Trst, uiica Ponterosso 3, Trst [J
0 Zaloga semen. Specijaliteta slad- JI korneaa rearata in špinače. U

kornega regrata in špinače
Na željo pošljejo se ilustrovani ceniki zastonj In pofituine prosto.
Prodajalnloa ovetllo : Uli o a Michelangelo Buonarroti.
GBC
D
Kupujte „Narodni kolek".
V nedeljo II. julija 1.1.
priredi v sv. Križu pri Trstu god-beno društvo „LIRA"
? ples in zabavo ?
na vrtu gostilne „NA POŠTI" Fran Košuta. — Preskrbljeno bo tudi za kapljico dobrega domačega črnega in belega vina ter vsakovrstnimi jedili po zmernih cenah. Priporoča se si občinstvu za obilen obisk
ODBOR.
Jedna uećci odulet. pisarna
na Rfeol (Fiumo) traži
dva stalna činovnika,
koji govore i pišu hrvatski i italijanski, odnosno njemački i talijanski ili hrvatski.
Plaća je prema sposobnosti izmedju 60—140 K. Reflektirati će se samo na one natjecatelje, koji stoje na dobrom moralnom glasu, i kojima su imuć-tveni odnošaji sasvim u redu.
Prednost imati će oni, koji poznavaju odvjetničku manipulaciju, imaju lijepo pi3mo, te znadu pisati strojem.
Informaciju daje Inseratni odd. Edinosti.
Umetni zobje .v.
FlomblffaaJ* zobov.
Izdiranje zobov brez m m vsake bolečine
v zobozdravniSkem kabinetu
9rJ.Čermakin(;.£usche?
T RS T
ullea 4«Ha Caserma itav. 13, II narftt.
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
Pohištva
Spalne in jedilne sobe na izboro.
Najnovejši uzorci.
Trst, Via dei Rettori št. I
Telefon št. 71 Romano IV
Zdravnik in ranocelnik
fiDr. Dinko lecilnzit
specijalist
za otroške bolezni
v ulici Stadion 6, I. n. Telefon 18, IV (gledal Fenioe).
ter ordinira od 2. do 3. ure popoludne.
OB
i flurelio HerMg
Civilni geometer. — flvtorizovanl zaprisežene«
Trst, Corso štev. 30
■prejme merenja, ekikorporaclje, lntalacljc Itd. •ploino vsa geometrična dela,
Pozor! M. LEVI Pozor!
Trst, ulica S. Giacomo štev. 7 (Corso) Trst
Kupuje rabljeno pohištvo, ponošene obleke In Šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom.
Vesti iz Goriške.
Štrajk ajdovskih predilcev: Iz Ajdo?*
It ne : Vudstvo tuk&jšuje predilnice se je posluževal t aadnjem času vseh možnih in ne-možnih ^redatev, potem katerih bi zamoglo zavesti štff»jkujoče do omabor&D a. Ali vkljub 'vsiia razDim mahio&cijam, vkhub lažujivim ovajanjem na ck. politiČDh obla&tib, ostalo je delavstvo Dtom&bljivo in zre danes vedrim licem v gotovo zmago. Z gotovostjo bi te dalo trditi, da se štrajk de nikjer drugod ni rodilo t&ko mirno, uzorno, disciplinirano, k&kor tukaj. Da imata ns vodstvu stavke predsedstvo kakor tudi odbor podružnice N. D. O. glavno zasluga, temu se ne da oporekati. Dela se nenmorno ter vspod-bu s delavstvo k ustrajnosti ia dostojnemu ve (i soju.
Zadnjo nedeljo smo imeli tukaj sbod na ograjenem dvorifiča Bratinove g^stiine. Cen-tti>;a N. D. O. je pedala na sbod naSega vi-i tovania Jakliča, ki je s svojim gjvorom spiavil navzoče delavstvo do viika navdušenja.
črevesni katari dojencev se po prehrani s ,.KUFEKEa in mlekom najlaže omeje, ker je mleko z živilom „KUFEKE* v črevesu manj nego kravje mleko samo podvrženo vre-tjem. ki jih provzročajo črevesni katarji. — „KUFEKE" dela mleko bolj bogato po vsebini, lažje prebavno, varuje pred pogostimi motenji prebave in zagotovlja otrokom izborno uspe vanje.
ZovaroDol. Me živine v sv. Križu
priredi
dne 1. avgusta t 1. ob 5.7* uri pop.
javno tombolo
8 plesom, pri kateri sodeluje kriška godba.
I.	Dobitek (člnkvlnn) 100 kron
II.	Dobitek (tombola) 200 kron
K obilni udeležbi uljudno vabi OĐBOB.
g|* gOPOMBA. V slučaju alabega vremena vr5i M tombola prihodnjo nedeljo.
]
NAGLUHI
ali oni, ki trpijo na nŠeflih, ako hočejo ublažiti ali ozdraviti bolečine, naj rabijo mojo
nouo, poboljšano slušalico
Ista se mora nositi v ušesu. — Cena komadu K 7, dva komada K 13. PoSilja po povzetju
Alojzij Soha uma nn, Dunaj V
Leitge&gasse 7
Prospekti zastonj ln poštnine prosto
| war Za turiste, potnike, louce |
in vse one osebe, ki morajo mnogo hoditi, je
*I
#
jako priporočen, #
Lvaiponion-Prendini je čudovito mazilo % ki varuje noge proti mehurjem, žuljem # :: in gorečlcl po dolgih pohodih :: W GENA ŠKATLJI 1 KRONA, g Zaloga v Tratu : Lekarna Prendini in ^ Agencija Zulin, kakor tudi v vseh ve- 5* Čjih prodajalnicah in mirodilnicah. jj
OLIGON:
elektro-mosnetični aparat
ofdravi in pomaga tudi pri najhujših boleznih, kakor n. pr. revmatlzem, protln, Ischias, nespečnost, mrtvoud in drage bolezni. Vb6 podrobnosti »e nahajajo ▼ prospektu. Cena velikemu aparatu K IO, malemu K 6. - Pošilja samo po povietj«
Alojzij Schaumann
Dunaj V, Leitgebgasae St. 7
97
„Tržaška posojilnica in hranilnica
reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza della Caserma St. 2, I. n. — TRST — Y lastni hiSi. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št.
95*
Hranilne vloge Bprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
Rentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Poaojlla daja na vknjižbo po dogovoru 5°/o—6°/0J na menjice po 6°/t, na zastave po 6Vi0/« in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt
Imz najmoderneje nrejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd.
kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svejo deco. Poštno -hranilnični račun 816*004


Stran IV
„EDINOST" št. 190
V Trstu, dne S. julija 1909
Vesti iz Istre.
Odrešite vendar enkrat slovenske učite-ijiščnike !! Sretu je dcbro znano, kako se itblijanstTO povtrdi ponaša s svojo 2000letno kulturo. Ali reveži bijejo s tem sami sebe po zobeh, ker sploh o kaki knltnri pri niih ni
otnnje na dunajeki tehniki stolica za zrako-plovstvo ter da so zato postavljeni v dtžavni proračun krediti. Drugod store pa privatniki največ za razvoj letalne tehnike. Veleicdi-stri alec Hfcry Dtut»cli je daroval vseučilišču v Parizu 500 tisoč frankov za osnovanje in vzdiževanje 2rakcplovsk( gi initituta ter je
govora. Pokazali *o i e iiiočkr. in tisoč., da stoje obljubil plačevati še po 15 tisoč frankov na i a tisti stopinji, kakor stoječasno divji Hnni. j ietQ ▼ ta namen. Isti uuivem je daroval tudi Ali po.darjamo, da ne govorimo o ita.ijan-1 g^j industrijalec Bazil Zukarov 700 ti»oč tkem narodu kakor takem, ampak le o naših ^ osnovanje posebne stolice za zrako-
—	divjakih. Reči, ki so se dogajale vedno v j pl0vgtvo.
Kopru, osobito v zl dajem Ča*u, so Tadcstni, Ve|fk ghod Q ve|eizdajniškeiiiu procesu dckazi, za gon ravedeco trd:tev. Znanoit y Parizu Te dni se je ob ogromDi udeležbi koperskega itahjanrtva ne sega črez kopertki. yM y Pflrizu velik shcd ki ,e je pretTOril mali kTuč. R-reže »o jazo bod e v oči celoi, - a nQ mBn:festac5jo ^ obtožene Srbe. a
—	nedolžne planmkt, ki t omenja internacij ob8odbo wdan^ga reiima na Hrvatskem, jonalne. Gore slovenskima	ii je imei{ghcda - predBedc?Bl prcf. E. Denis. O vzro plamcko na k obufeu 1 \kih in razvojn pr0cesa je poročal pitatelj
Sfrčal mu je raz glave kiobnk m klofute J Viktor M,cardo. Zatem sta še govorila pro so igrale pn tem av0]o ulogo. Topa le tedaj, f€9nf E E^mnnt in noviE8r Gaulis. Vspre-ko je cela druhnl srečavala posamičmke. ~ jeta je h)U resolucija, v kateri se zahteva, 8reca za-te Garibald., da ne živiš več, kerjda 88	n(tafj< Rei0lucijo odpcšljejo
bndke solze, b. moral pretakati, ko bi .lišal parlamen£ T Budimpešto.
(gostilna).
Najden ogromen djamant. Nedavno temu OrksStrOn po našli v ekrožju Kumberl£y v južni Afriki diamant izred-ie velikosti, ki je popolnrma proziren in čist. Glasom vesti tamošnjih listo*, je diamant tako velik kakor Cu linsn, ki ga posedoie angleški kralj.
Stoletnico rojttnsga dne Ljudevita Gaja proslavijo dne 15. avgusta t. 1. v Krapini na Hcvf tskem.
za gostilno s tridesetimi komadi ■e proda. Ulica Romngna St,
1219
1 CPP CQ »po-obna oseba za točiti vino ▼ vino-i ObC cd toču 'epezio vini). Od litra po dogovoru. Kavcija 400 kron. Naslov pri Inaerataeio od-delkn Edinosti.
1216
o junaštvih svojih neodrešercev. Posebno ]u-raško so se držali ti divjaki na predvečer šolskega sklepa. Cela truma kakih 100 oseb, (oili so to italijanski učiteljiščoiki iu koperuki piiarčbi) se je vlačila zvečer po mestu. Od
MALI OGLASI
se računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat vet. _ Najmanjša pristojbina stane 40 stotink. — — — Plača se takoj.---
5®
m9 Uj
m
Hiša na prodaj brežini. Hiša iona hlt-v,
vodnjak, tri kleti iu vse pros-tore spadajoče k gospodarstvu. Ponudbe na naslov Maitn Fertut, Na>rs-žina 159.	(1195)
Najkrasnejši izlet
postaja Divača Solidna in hitra postrežba. Tekoča voda. Kopalifče. Krasna senca pokg reke. Na razpolago je tudi teč zračnih aob za letovi-čarje. Za-obilen obisk se pripo očd lastnik IVAN DUJC. (1196
m;Xq 8 sreini prostori, z vodnjakom in 80 k fer. risba Trta prve vrste se proda tlizu postaje Vr-<jt-la (Sv. Ivan). Cena 4100 kron. Naslov pove Inse-Tatni t ddetek Edinosti.
Mal tiocker
prodasta za K 160.—
6 prostorov, a zavesami in 1 koleselj s kolesaini na olj« ne . Hlev ulica del Bosco. 1224
1238
Umrl je na Dunaju bivši krščansko-icci-jalni fOilanec Josip Gregorig.
Velika latinska drtžba odkrita. — Iz Arada poročajo cd 6. t. m. : Policija je od
Nova
gobrojea obiss: sv jim'
elovensfca brivnica ulica Sette Fontane 12
prnrfo op moderna sp«lna soba ter pohištvo II UUfl oO za kuhajo, i o zelo nizki ceru. — Kie ? pove InReratni oddelek Edirosti pod it. 1226.
se priporoča slavnemu občinstvu za mno-, n^-j^ oQ meblovana soba ulica Gaspare Gozzi )bis£. — Anton Novak. — Svoji k UUUcl OD fit. 3, II. nad., vrata 5.	:00
1239
Odda se
meblovaaa soba takoj v najem urad- N 0 V BVtOmOb*! proda. Ceuu 2000 kron. niku. Ulica Boccaccio St. 2, v.ata 12. ; Ponudbe pod šifro ,.ANTO 2i00", poitno-leieie
_Ljubljana.	1223
Išče se
dekla z d*žele za hišna dela, stara 22-40 let-	1241
VI/nnniuS na Krasu, priredijo dne 25. RUpriVI juilja 1909 madenlči PLES v gostilni g, Žega. Svirala bo sokolska godba iz Prvačine.	1228
te druhali je bilo napadenih več slovenskih! fcrila veliko tatinsko družbo, ki je štela 37 dijakov, ki so se posamično, n-č hudega slu-| fciecov ter plenila potnike in kradla želez-teči, mimo sprehajali v večernem hladu. Pele; njSfe0 pc§iij8tve. V tn so upleteni razni žeto palice, pokali tupatam samokresi in mar- i ležoi&fei uslužbenci. N( kateri prvaki drnžbe so fciido izmed slovenskih dijakov je odnesel	življenje, drugi so pobegnili.
neljub spominček iz te garjeve zalege. Pcši- Odiuitili so iz službe pet železniških usluž- , . -v, .,-	, Vnaiemsefdda
liali so jih v Trst, Gorico, tudi za Solkan ve b^cev.	LetOVISČIllkl pOZOr! Id K naprej
ta golazen.	j	___ _____. „ Lni. .	__ j 18 sob krasno meblovan h v restavraciji K a r o 1
Vedo pa naj, da nam ni treba hoditi od! _ P°^e1epa oporoka v kateri se fire za ^. 8 k 0v s č HerPeije-Koziua, oddaljeno oi koio-tu morda radi tega, ker smo na tujih tleh,! 12:GG0.C00 kron, o ne pr sla b^diirpefttanske mu dvora 10 minut v isti restavraciji se toči pri^n
ker Koper leži na slovenskih tleh, kakor;	*>< «>" SeS^rSSS k«THco0Cera?£lca^ ^D^iSe
so Trst, Gorica in Solkan. Otočič, ki obdaja; 3/ hišni posestnik VVcU penareou opereto >n
i Jetovižčniko" bi imele po zi ižani ceni cmenjenovino
slovensko morje. — Mi pojdemo od tu inmo-| da Te P°	Po^ao^«1 od svrjfga su.ca kakor tudi tuhinJ(iko po8trežbo z gorkimi inmrzimi
rsmo iti od tu ker ves razumen svet ve 12,000.000 K. \Vobl še ni aretiran, ker baje jedili. Za vsako obširno pojasnilo obrniti seje na da Kop« ni kraj za sloveniko učiteljišče. 'i bi*a v Karlovih Varib.	g. Šiškovič-a, Črnikal, Istra.	1191
Ob tej priliki
poživljamo slavno vlado, naj Ž3 enkrat *rže v koš svojo dvojno mero ia naj da našemu narodu to, kar mu gre po vsej pravici! Pazi naj, da ne doživi kakega nemilega presenečenja. Ako ima milijone za Nemce in Italijane, zahtevamo, da žitvuje tudi za nas nekaj tisočakov. — Šole nam d a j t e I
Ob enem pa poživljamo slov. poslance, da se konečno zavzamejo za nas in da zahtevajo takojšno premestitev učiteljišča v tolnčno sle v. Gorico! —Ven hočemo iz gnezda, kjer žive dvatisočletne kulture — barbari.
Iz Mačkolj, — Kakor ste že sporočili v „Edinosti", bo slavilo braino druitvo „Primorske" dne 15. avg, desetletnico svojega obstanka. V z>ezi s tem
ogomil Fino
!M arar t Sežani
ima svojo
novo protisi-Jainico v ar
t TBSTU ul. Vinc. Sellini 13
B
Automobilisti in motociklisti pozor!
Giuseppe Colonna, Trst
Specijaliteta vu kanizovanih poprav na pnevmatikih
Lastna delalnica: Ulica Acque št. 4
Vulkanizovanje, moja lastna specijaliteta, lastno izdelovanje Antiderapantov iz usnja in Caoutchouc-a, pokritja z gladkim gumijem, plakete in poprave z ela-— — stiko na počenih ali prerezanih pnevmatikih vsake znamke. — —
Poprave se izvršujejo točno in solidno ter se zajamčijo. CENE ZMERNE.	CENE ZMERNE
nasproti cerkve sveL Antona novega
Vsakovrstne Verižice po pravili tov. cen?h
B

draga bratska društva.
Dručtvo „Primorsko" ima svojo zgodovino, ki na drastičen ne čin osvetljuje naše sedanje žalostne razmere. Ustanovil je društvo naš rojak, a danes mu nasprotuje isti njegov a.tanovitelj, da-si se društvo ni niti za las odmaknilo od svojega prvotnega programa.
Dolinski gospod kapelan se je vrgel pc- ik sebno ca našo vas. Ta prireja svoja preda- ^
Novici ^ ilovice
ne zamudite obiskati dobroznano slaščičarno
___________________________________
slavjem bo veselica, h kateri so vabljeca tudi ^
&
(S
| Hatteo Stoppar, Trst |
Cffi ulica S. Oiacomo št. 7 (Corso) Š
Fitijalka: Via Ciuseppe Caprin štev. 9	®> kjer najdete bogato in veliko iabero Konfetov bomboniero in
vanja, naperjena proti ljudem, ki ne Toglaš^o ® po zmernih cenah. - Vina in likerji prav^ dobri v	^
žojim. Ali dosegel je le bore malo. Izuzemši fg DOtilkaH. i eieian mo«	^
par starih ženic in par „mož", ki so ped ISSSSSSČS^SSSSSS^ komando svojih boljših polovic je ostalo -—------—i---
iQidejam' Novo pogrebno poajetje (ti.stibieiindr.)
Zato se nadejamo, da ie razvije slavnost	z bOOatO ODPemO Za vsakovrstni pogreb
dne Id. avgnsta v sijajno manifestacijo na- H^^	- ^
redne miili v Bregu a ob enem v ediočen
1000 uerizlc:-:
iz doufile zlata ronof. zastonj
T svTho reklame za ta*e novo izdelane verižice Iz double-zlutti in razširjenja našega ilustrovaneg.i cenika
tako verižico iz double zlata "^as
proti Kron t*— (tudi v znamkah).
Po povzetju Kron 1*70 .*.
B. Schwarz
Wien XVI!/1, H rmayrgasse 5.

Za birmo
• o
m

rtane mun v isregu a on enem v euiocen -	m . ..si,-!,
protest proti ljudem, ki bi hoteli zasejati med m prodsjalnico mrtvaških pred-
nas prepir in sovraštvo.
Narodnjaki! Siovencil Dne 15. avgusta v M&čkolje!
Književnost in umetnost
„Dom in svet". Junijska številka ima sledečo viebinu: Za Adri o . . . Povest iz nakoško-benečanekib bojev. Spisala Lea Fatur, Raj duhov, zložil Anton Medved. Zlati nauki, zložil Anton Medrei. G lebje. Pripovedovanje. Spisal Franc Bregar. Humanitt in vrag. Zložil J. Mohorov. ? Zle žil J. Mohorov. Par ur v Turina. Spisal prof. Andrej Plečnik. Smrekova vejica. Črtica. — Spisal Ivo Časnik. V samotnem gozdu. Zložil Anton Medved. Prstan, Zl žil J. Mohorov. Nedeljsko popoludne. Zložil Vekoslav Remec. Vrnitev in ločite^. Zložil Anton Medved. Na poti do vseučilišča. Spi.al Josip Puntar, Prva razstava v Jakc-pičevem umetniškem paviljonu. Slovenski umetniki. Napival Josip R'gali. Sam ne veš. Zložil Anton Medved. Kojižernobt. Glasba. To in ono. — Š:eviiko krasi 12 kraanih
metov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic, perle, porcelana
ZALOGA !
VOŠČENIH SVEC. — Prodaja na debelo in drobno.
Se preseli meseca julija t. I. v Corso štev. 49.
blizu lekarne Rcvis (Piazza Goldoni).
Specijelni dohodi : Zlate fn srebrne ure
z vzjvečjo garancijo Zlate in srebrne verižice, prstani, uhani z dijamanti ali brez istih. Priveski itd.
Jato zmerne, te markirane cena. KUPUJE in MENJAVA.
Nova
prodajalnica
G.Kehiayan
TEST, Corso Itev. 23
!

Točna In nolldna post: etoa.

ANTON SKER
mehanik, saprlaotoul izvadeseo
TRST, Carlo Goldonijsv trg štev. II
Zastopnik tovarne loles in motokolos „Pncb
Razne vesti.
Koliko železne rude je še na svetu ? —
Nekateri trde, da sestoji notranjost naše zemlje iz železnih rud in da je vsled trgi ta i za Človeško pleme tako potrebna ruda nei/.- j crpljiva; drugi zop^t trde, da to ni res, da j •o marveč skladi železne rude že zelo ome- i jeni ter ;ih cenijo skupsj na približno 9000 m>li. j ton. Od te množine spada na Nemčijo 2200 i milj., oa Anglijo celo samo 220 milj. ton. j Ako bi bilo to res in ako bi konzum železa j tudi ne raste), kar pa ti verjetno, bi v 90 let.h človeštvo porabilo vse železo, kar ga je j ie na svetu.
Za zrakoplovstvo. V proračunski debati je naučni minister grof Sturgkh izjavil, da se '
| Prvo mmU podjetje za prevažanje poMštva in špedicij. Melje Rudolf Exner, Trst
= VIA DELL A STAZIONE Štev. 17 ==
Fllijalke: v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU Prevažanje pohištva na vse kraje ta- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiStvo, dolgih 6 do 8 metrov.
Pošiljanje predmetov, ki 8e jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse svetovne proge.
Surejema se tudi coMStvo ii drnge prcdiste 7 sirambo v lastna n to pilomliena soba stiaiiSča.
EDINI TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE VAPIIU PirA&JPP" IN SHRANJEVANJE PREPROG «wMUUlfl ULtHs^Ln
I Napeljava ln saloga Električnih BTon^to*, lu61 In prođsja b ! mofocoT, eocofonoT, in fonogra?ov.	pr!prnv u Mit! p
j Lasvna dc'.a»nica ea popravljanje *Jt. »troje*, kol' n, motoko-«- >1
; Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah.
TELEFON štev. 1734.
Točna ln solidna postrežba.
Nova prodajalnica manifak-turnega blaga
VELIKA IZBERA
G. F. Della Pietra manifakturnega blaga in dro-
_DCT	bnih predmetov.
Specijaliteta: Izdelano perilo
ulica Conti št. 10 r za mo5ke in 4enske.r
Platno in razne tkanine.


Ura z verižico
== popolnoma zastonj.
Da aeznanima cenj. čitatelje z ca5o tvrdko^ kakor tudi z nfcš mi žepnimi arami za gc-•pode ia gos; e. sklenili §mo d?rovati vsr.kc-mur, ki nam pošlje za po&tne atrcSke K 1*— (tudi v znamkah) krasno uro z veriž'co ■ in ca5 iiuetrovani cenik. ........- ■:
Pišite takoj na tvrdko ur
HENRIK " WEIS5
Dunaj 99. Poštni predal.