Pcitaiaa plaž*«* r g*i«riKŠ.
«0» 153.
'V UUBLLJANI, 4,	1S25.
žt«?lfe« Diti J-—. LETO II.
/mm DNEVNIK
\
I*ba}« IMk dan opoldne,	aedelj
in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20-—, inozemstvo Din 80-—
neodvisen potitifen lisi
UREDNIŠTVO IN U1*RA VNI3TV0; SIMON GREG0RCTC1VA ULICA 6TBV. 18. TBLBttHi STB V. 852.
RritegM M m« unfej«. — Offeri j» taurtfn.
vpr«*»ujom naj *« s* odjjovor. p*i poštnem ček. urada
«wr
Ne odnehamo. Zasedanje skupščine se danes zaključi.
»Trbovlje! V tej besedi je obsežena vsa sinteza politične organizacije samostojno - demokratske stranke v Sloveniji . . .<
(Uvodnik »Jutarnjega listat.)
fs* polno gesel, vse polno fraz so že vrgla slovenske politične stranke med »roj® volilce, toda o glavni stvari, ki gospodarsko in kulturno zadene prav vsakega Slovenca, o tej niso govorili. Na komando slovenskih političnih strank se j® moral slovenski voliglec razvnemati tm centralizem in avtonomizem, se ogorčavati proti federalizmu in regionalizma, se razbiti zaradi liberalizma in klerikalizma na dva dela, debatirati obenem s svojimi voditelji o republikanizmu in monarhizmu, prenašati- v lastni rodbini prepir še zaradi neštetih drugih izmov, le o glavni stvari se ni govorilo
—	e Trboveljski premogokopni družbi j« molčal ves naš tisk in so molčale v s® naše stranke.
Ib vendar je Trboveljska premogo-kopna družba prvo vprašanje Slovenije, ki zadeva prav vsakega Slovenca in ki sega V prav vsak slovenski žep. Drag premog — m izdelki naše industrije so dražji ter v nujni posledici tudi kmetijski pridelki. Drag premog — in milijoni slovenskega narodnega premoženja So izgubljeni v korist ljudi, ki stalno ŽiT® izven naše države, a so gospodarji našega premoga. Da bi imela Trboveljska ravno polovico manj dobička, da bi izplačala samo 30 odstotno dividendo in Slovenija bi razpolagala z 20 milijoni dinarjev letnega prebitka. Stanovanjsko bedo bi se dalo ubiti s tem denarjem, naš« gospodarstvo dvigniti in našo kulturo razširiti. Denarni deficit brez primere predstavlja za nas zato Trboveljska preraogokopna družba.
Toda niti v tem ni njeno najmanjše ^0. Trboveljska premogokopna družba g« ni zadovoljila s tem, da je s pomočjo uslužljivih prijateljev nacionalizirala same sebe in postala gospodar slovenskega premoga, ona je šla še korak dalje im hotela z dobičkom od tega premoga osvojiti še slovenske denarne zavode. S Slavensko banko je bil storjen začetek, z Ljubljansko kreditno banko naj bo zaključena nova faza zavojevanja Slovenije. Ne samo premogokopi v Trbovljah, vsa Slovenija naj bo revir Trboveljske!
Ib že ne zadosti! Trboveljska premo-jokopna družba je hotela postati tudi političen gospodar Slovenije, hotela je imeti jamstvo, da nihče ne bo mogel nastopiti proti njej, da bo vse javno mnenje v njenih rokah in da se bo odiranj® slovenskega naroda vršilo nemoteno.
V	ta namen si je Trboveljska kupila samostojno demokratsko stranko in s tem vladni pardon. V ta namen si je kupila vh® slovensko časopisje, da' ne bodo imeli samostojni demokrati težav, kadar bodo branili interese Trboveljske.
Ne moremo trpeti, da bi se Slovenija gospodarsko izmozgavala. še manj pa moremo trpeti, da bi se z denarjem Trboveljske naša javnost demoralizirala. In vato smo stopili v boj s Trboveljsko in zato v tem boju ne bomo odnehali.
Pa tudi ni več potrebno, da bi odne- , hali. Ne govori več samo Ljubljana, da j je treba pregledati, kako je Trboveljska j nacionalizirala samo sebe, ‘to zahtevo I postavlja danes tudi Zagreb in ne bo \ dolgo, ko jo bo postavi! tudi Beograd. i
Da pa se to zgodi čim preje, mora j skrbeti vsa slovenska javnost, se mora J za kardinalno vprašanje Slovenije za- ! veeti ves slovenski narod. Prepričani !
TISKOVNI ZAKON SPREJET. — ENAKO ZAKON 0 JUGOSLOVENSKEM PANTHEONU. — VESTI 0 VSTOPU DA VIDOVIČA V VLADO.
Beograd, 4. avgusta. Politična situacija v Beogradu je tekom včerajšnjega dne zabeležila več važnih momentov. V zakonodajnem odboru je bil definitivno sprejet tiskovni zakon. Danes bo zakon izglasovan v skupščini. Na včerajšnji skupščinski seji je bil izčrpan ves dnevni red. Sprejet je bil zakon o Panthe-onu. Skupščina hiti z delom in, kakor iz gleda, se bo že danes zvečer razšla na
RADIČEVSKI DRŽAVNI PODTAJNIK IMENOVAN.
Beograd, 4. avgusta. Zvečer se je vršila konferenca vlade. Na njej so razpravljali o obči situaciji in o delu v skupščini. Vlada je sprejela poročilo večine zakonodajnega odbora, ki je bilo potem dano v tisk in bo razdeljeno poslancem. Vlada je sklenila, da se danes zvečer skupščinsko zasedanje zaključi. Ako se bo opozicija abstiniral^ iz skupščine, bo vladna večina takoj sprejela tiskovni zakon. Na konferenci vlade so govorili tudi o resornih vprašanjih. Ila-dičevski ministri so izjavljali, da je kralj včeraj podpisal tudi ukaz o imenovanju novih državnih podtajnikov. Za podtajnike so imenovani: v min. socialne politike: dr. Basariček, v prosvetnem ministrstvu: dr. Pasarič, v agrarnem ministrstvu: Vlado Andric, v finančnem ministrstvu Samuel Kocian.
Radikalni ministri so izjavili, da bo skupno imenovanih 10 državnih podtajnikov. Tako trdijo, da bo imenovan v agrarnem ministrstvu za južno Srbijo — Boža Milovanovič, za Vojvodino Ivkovič. Za podtajnika v ministrstvu za šume in rude bo imenovan Lazar šuvakovič.
NOVI VELIKI ŽUPANI NA HRVAT-SKEM.
Beograd, 4. avgusta. Sinoči so v krogih radičevskih poslancev trdili, da je kralj podpisal Maksimoviču ukaz o imenovanju novih velikih županov. Za velikega župana v Zagrebu je imenovan dr. Treščec, v Karlovcih Zdravkovič, v Osjeku dr. Gaj, v Sremu dr. Barer. Vsi omenjeni so radičevci. Kralj je na Bledu obenem podpisal ukaz o upokojitvi d sedanjih velikih županov.
Beograd, 4. avgusta. Zemljoradniški poslanec Čeda Kokanovič je predložil predsedništvu skupščine zakonski predlog o spremembi in dopolnitvi uredbe o postopanju begluškega zakona za Bosno in Hercegovino od 12. maja 1921. Zakonski načrt vsebuje 140 .členov z. dopolnitvami. Kokanovič zahteva, da se stvar nujno reši.
ZDRAVSTVENO STANJE G. PASICA UGODNO.
Beograd, 4. avgusta. Iz Karlovih Varov poročajo, da so zdravniki: dr. Be-sarovič, Toepfer, dr. Mixa in dr. Adler izdali komunike o Pašičevem zdravstvenem stanju, ki se glasi: Pri današnjem pregledu g. Pašiča in pri študiranju rezultata raznih analiz, izvršenih v preteklem tednu smo ugotovili, da je preneha-
lo	vnetje žolčnega sistema radi kamna. Temperatura je normalna, puls krepak in ritmičen. Zlatenica je izginila na obrazu, pravtako tudi na sluznicah. Telesni občutek je dober, subjektivno razpoloženje bolnika izvrstno. Apetit dober.
smo, da se bo to tudi zgodilo, ker vsak, kdor bo v tem boju molčal ali celo pomagal Trboveljski, za tega bo slovenski narod znaL, da je —• k u p 1 j e n.
počitnice. Vlada je cel dan konferirala
o	delu zakonodajnega odbora in o občih spremembah v državi. Opozicija se bo danes abstinirala iz skupščine. Vlada in opozicija se pripravljata na hudo borbo med narodom. Sedaj se vršijo konference vseh glavnih odborov strank. V političnih krogih se je sinoči mnogo govorilo o vstopu Davidoviča v vlado.
KOMBINACIJE OPOZICIJE.
Beograd, 4. avgusta. Veliko zanimanje političnih krogov je vzbudila vest, da je bivši demokratski poslanec G joka Popovič govoril na Radičevem shodu v Crik-venici. Opozicija misli, da pomeni to, da hoče biti Stjepan Radič solidaren z opozicijo in da na jesen ne bi mogla biti izključena kombinacija Ljuba Jovanovič-Davidovič-Stjepan Radič. Stjepan Radič je Popoviču obljubil, da ga bo sprejel za svojega poslanca.
JUGOSLOVANSKI KLUB V NEPRILIKI
Beograd, 4. avgusta. Na konferenci Jugoslovanskega kluba so razpravljali o situaciji. Položaj klerikalcev je zelo težak. Izgloda, da so klerikalci radi vstopa posl. Puclja v hrv. selj. klub vztrajali na tem, da blok zavzame energično stališče proti sedanji vladi. To je glavni vzrok, da se šefi bloka niso mogli takoj sporazumeti, ker so bile zahteve klerikalcev preostre in nesprejemljive.
PROTEST OPOZICIJE PROTI TISKOVNEMU ZAKONU.
Beograd. 4. avgusta. V zakonodajnem odboru je včeraj Vladna večina izglasovala tiskovni zakon. Danes bo ta zakon izglasovan v skupščini. Opozicija je sklenila, da se današnje seje skupščine ne udeleži. Sinoči so sc sestali šefi opozicionalnih grup in člani opozicije v zakonodajnem odboru. Na sestanku fo sklenili, da se popolnoma abstinirajo ir skupščine. Danes pred sejo skupščine bo opozicija na posebni seji stilizirala svojo irjavo. V skupščini bo prvi poročal v imenu manjšine dr. Zanič, nato bo posl. Grol prečital izjavo opozicije o njenem abstiniranju. Po izjavi bo opozicija v znak protesta radi reakcionarnega in nazadnjaškega tiskovnega zakona zapustila parlament in prepustila večini, naj sama izglasuje tiskovni zakon. Skupno z opozicijo bodo nastopili tudi zemljoradniki in samostojni demokrati. 7. izglasovanjem tiskovnega zakona bo skupščina razpuščena.
ZA ODPRAVO KRIZE V LESNI INDU-
STRi.ii.
Beograd. 4. avgusta. Sinoči so poslanei HSS in radikali e Viado Andričem na čelu izro-
-	čili ministru za šume pismeno predstavko radi nastale krize v lesni in rudarski industriji v vseh prečanskih krajih. Posledice krize se jasno vidijo zlasti v Bosni in Sloveniji ter ogrožajo eksistenco vseh državnih podjetij. Iz državnih rudnikov je bilo odpuščeno večje število delavcev. Minister je obljubil, da bo storil vse potrebne korake, da se Manje zboljša.
OPTIMISTIČNI ZA.TEDNIOARJI.
Beograd, 4. avgusta. Zajedničarji izjavljajo, da je posl. Marko Došen včeraj prisostvoval v Zagrebu seji Hrvatske Zajedniee in tako postal njen član. Obenem so se širile s tem y zvezi tudi vesti, da je Marko Došen izstopil iz Hrv. selj. kluba. Za zajedničarje je to zelo važno, ker bodo mogli sedaj, ko se je njih število zvišalo na šest poslancev, ustanoviti svoj posebni klub.
VELIKE TiRAgInJiE
CIJE V ITALIJI.
Rini, 4. avgusta. V St. Giovanni je prišlo do krvavih spopadov med prebivalstvom in policijo. Prebivalstvo je namreč protestiralo proti draginji. Pri demonstracijah so bile štiri osebe ubite in 15 težko ranjenih. Tudi policija ima težke izgube.
Seja skupščine.
ZA ODPRAVO »PROGELPATENTA«. - »I-JAJEN GOVOR POSL. ANGJELINOVIČA ZAKON O PANTHEONU SOGLASNO SPREJET.
Beograd. 4. avgusta. SkupČinska sej* se j* pričela ob 18.45. Obisk je bil zelo dober, tudi galerije so bile polne, dasi dnevni red ni bil nič kaj pester. V predhodnem del« seje j« bil prečitan ukaz o predsedniku ia članih glavne kontrole, dalje, da je zakonodajni odbor končal delo na tiskovnem zakona in d* se slednji nahaja pred plenumom »arodn« skupščine, ki bo o njem razpravljal. Pravni minister je zahteval, da se izročit* sodišču poslanec HSS Marko Došen radi prestopka po §§ 103. in 104. srb. k. z. in Juraj Žnidarič radi prestopka klevet.
Takoj po prehodu na dnevni red je poslanec Ž a n i č predlagal, da se takoj ukineta cesarska naredba t. k. Priigelpatent ort 20. aprila 1854. in okrožnica e. kr. glavnega za-povedništva v Zagrebu od 16. septembr* 1873. Dr. Zanič utemeljuje svoj predlog in pravi, da sta se oba patenta uporabljala zlasti pri prošlih volitvah. Skupščina sprejme žnni-čev predlog. Ta predlog je bil takoj izr oče« zakonodajnemu odboru, ki ga mor* najkasneje v roku treli dni rešiti.
. Na dnevni red pride potem zakonski načrt | posl. Moskovljeviča in tovarišev o ustavitvi | postopanja in izvrševanja odlokov v agrarnih pravdah v Dalinaciji.Moskovljevič zelo obsežno motivira svoj predlog. Nato pa mu odgo-I varja v tej zadevi pristojni minister Pavl«
| Radič, ki pravi, da je v svojem zadnjem govoru pri debati o dvanajstinah izjavil, da bo agrarno vprašanje v kratkem rešeno in sieer s posebnim zakonskim načrtom. Zato smatra, da je Moskovljevičev predlog odveč in da hočejo zemljoradniki le tekmovati s HSS v popularnosti. Ako v imenu vlade odgovorni minister izjavi, da bo ta stvar rešena. potem je odveč, da opozicija zahteva, da so ta stvar reši. Da pa »e vendar ne bi o tej stvari posebej razpravljalo, izjavlja, da v imenu vlade sprejme nujnost tega predloga. Mo-skovljevič se brani, da je svoj' predlog postavil zato, da se ta stvar reši takoj, ne p* na jesen. Skupščina je sprejela nujnost teg* načrta.	<*
Nato je bilo sprejeto poročilo odbora z* proučavanje zakonskega predloga o spremembi teritorijalne pristojnosti kotarskih sodišč v Zvomiku, Bjelini in Brčkem. Glasoval« je 194 poslaneev.
Sledilo je poročilo odboj* za proučevanj« zakonskega načrta o narodnem priznanju za domovino zaslužnim ljudem (zakon o Pantheonu). Črnogorski federalist Sava Valeti« j« izjavil, da on in njegovi tovariši ne morejo odobriti v vojni zgodovini države znane nelojalnosti nekaterih poedincev. žeto zapuščajo sejo. Za njim je govoril izveebtelj večine Laloševič.
Na koncu je govoril še poslanec G r g a Angjeiinovič, ki je s svojim govorom navdušil «elo narodno skupščino. Večkrat j« šel burne aplavze desnice in leviae. Izvajal je med drugim tudi sledeče: Ako katera na-•ija dolguje zahvalo prejlnjim generacijam, zahvalo junakom, ki »o padli in untrli na polju časti, to dolguje naš narod. Cela naš* zgodovina ni nič drugega, nego velik boj za naš narodni obstoj, za naše narodno livljenje. Ako uporabim frazo, je vsa uaša zemlja velik pantheon, ena sama velika grobnica za svobodo in čast našega naroda padlih junakov. že odkar so se naii pradedi naselili na tem polju, se vršijo neprestani In krvavi boji, v katerih smo ohranili zemljo in narodno življenje. Svetovna vojna naj bo konec t« velike epohe krvavih bojev za naše življenje. Zato se v imenu manjšine pridružujem predlogu vlade, ki lioče na viden nači« izkazati : časti tem borcem za svobodo.
; Angjeiinovič predlaga nato, da se prene-: sejo v Pantheon tudi ostanki Fran* bupila. j Min. za vere se zahvaljuje Angjeli«oviču in i priznava zasluge pokojnega Supila. Pripomi-j nja pa, da je mnogo za ujedinjenje zaslužnih j mož. Zato ne more upoštevati njegovega i predloga, ker zakonski načrt velja samo za ! narodne poslanee in oficirje. S tem vpraša-; njem pa se bo vlada bavila posebej. Nato i je bil soglasno z 201 glasovi sprejel zakonski j načrt o Pantheonu. Seja je bila zaključena j ob 20.30., prihodnja se vrši danes ob U. dop. j Dnevni red današnje seje je sledeči: Poročilo i odbora za tiskovni zakon, poročilo odbora za i prošnje in pritožbe in volitve odbora za pro-! učavanje zakonskega načrta Moskovljeviča in 1 lov. o agrarnih pravdah v Dalmaciji. *
DEMANTI BOLGARSKE VLADE.
> Sofija, 4. avgusta. Bolgarska vlada demantira vse vesti o ultimatumu turške vlade in zatrjuje, da so odnošaji med obema državama povsem normalni.
Vodstvo Radičeve stranke in Slovenija
Nedeljski »Jutarnji list« je priobčil na prvi strani debelo tiskan članek z naslovom: V Hrvatski dobro — v Sloveniji še bolje!
Članek je očividno inspiriran od vodilnih članov Hrvatske seljačke stranke in pisan v onem briljantnem slogu, ki je odlikoval znane članke »naročite strane- . Zato smemo smatrati uvodnik »Jutarnjega lista« kot ofi-cielno mnenje vodilnih politikov Radičeve stranke o današnjem položaju. Z ozirom na veliko vlogo, ki je pripadla Radičevi stranki posebno pri določevanju vladne politike v Hrvatski in Sloveniji, pa je uvodnik »Jutarnjega lista« tudi program vladne politike v Sloveniji. Zato smatramo za nujno potrebno, da podamo uvodnik »Jutarnjega lista« v celoti. zlasti še, ko je »Slovenski Narod« že skušal falzificirati zmisel izvajanj »Jutarnje-ga lista«, da bi cvetela njegova partizanska špekulacija. Zaradi večje jasnosti bomo nekatere odstavke posebej podčrtali, da bo program nove vlade do Slovenije vsem jasen.
Značilni uvodnik »Jutarnjega lista« se glasi:
»Na Hrvatskem dobro — v Sloveniji še bolje!
Ko je bil pred dnevi potem zakonitih zastopnikov naroda, organiziranih v radikalni in seljački stranki, sklenjen sporazum med Hrvati in Srbi, tedaj je marsikdo mislil, da se bodo čez noč izvršile temeljite spremembe na vseh poljih narodnega dela, najprej pa v vrstah državne uprave. Tako se je vsaj vedno dogajalo pri spremembi režima. To je bilo tudi razumljivo, ker je sprememba režima dosedaj pomenila pravzaprav samo spremembo akterjev v izvrševanju oblasti. Svrha sporazuma med Hrvati in Srbi in pri sklepanju sporazuma postavljeni cilj sta znatno večja ko prevzem in izvrševanje upravne oblasti. Kakor ni sporazum suhoparno pisan dogovor in protokol, temveč stvar srca in čustvovanja, ko tudi razuma, zato tudi pri določevanju sporazuma ni bila glavna svrha in glavni posel razdelitev ministrskih port-leljer, kaj šele razmestitev posameznih upravnih uradnikov. In zato vidimo, da so ▼ glavnem še danes na vseh mestih Hudje bivšega režima, postavljeni na poizkušnjo, da sami popravijo vse zablode, ki so jih za Jasa prejšnjega režima in pod vplivom samostojnih demokratov vršili med narodom.
Napaka bi bila, da bi se sporazum Hrvatov in Srbov manifestiral v preganjanju in perseknriji uradniškega aparata. To napako se je delalo v preteklosti in zato se je ne sme ponoviti v sedanjosti. Spremembe posameznih oseb se ne bodo vršile v znaku preganjanja niti kaznovanja, temveč bodo posledica organične preureditve vsega javnega življenja in izvajalo se bo samo ono, kar bo zahtevalo življenje in njegove potrebe.
Narodna skupščina odhaja na počitnice. In
naravno je, da se skupščinsko delo v tej dobi prekine in da se ustvari možnost za pripravo parlamentarnega dela na jesen. Vlada bo kljub poletnim počitnicam v glavnem ostala z majhnimi presledki skupaj, ker to zahtevajo interesi države in naroda, naroda. ki po 71etnem nedelu ali slabem delu, uričaknje intenzivno in uspešno delo onih, katerim je poverjena uprava države. Poletne parlamentarne počitnice bodo uporabljene, potem ko bo izvršeno imenovanje državnih podtajnikov, oblastnih županov itd., v posameznih ministrstvih za izdelovanje zakonskih načrtov, ki so najnujnejši in ki imajo priti s pospešitvijo pred Narodno skupščino. Med drugim bo izdelan zakon, s katerim bo
evropskem kontinentu najboij klerikalna dežela. Kranjski klerikalizem je bolj organiziran in bolj globok ko celo belgijski klerikalizem. In če ne bi Radičev pokret na Hrvatskem imel nobene druge zasluge, kakor to, da je podrl in onemogočil klerikalizem, bi že iz tega razloga predstavljal ta pokret neprecenljiv kulturen dobiček.
S tema dvema elementoma, s klerikalizmom na Kranjskem in z liberalnim vetričem na Štajerskem se mora računati. Iz tega se takoj vidi, da bo posel v Sloveniji mnogo težji in delo mnogo dolgotrajnejše, kakor na Hrvatskem po sklenitvi sporazuma.
Če Slovenci danes niso zastopani v vladi, potem je to posledica posebnih odnošajev, ki vladajo v Sloveniji. Oni, ki so politično organizirani v klerikalni stranki, predstavljajo antinacionalni in anacionalni ultramon-tanizem. Liberalni del je slab, njegova politična organizacija pa je organizirana na terorju in korupciji.
Trbovlje!
V tej besedi je obsežena vsa sinteza politične organizacije samostojne demokratske stranke v Sloveniji, njen izvrševalni organ pa je ORJUNA. Sila in denar, to sta bili dve stebrni točki, okoli katerih se je sukala in se še danes suče politična organizacija samostojno demokratske stranke v Sloveniji.
Vse ono, kar se more subsumirati pod pojem Trbovlje, to pa so one bre»-»tovilne takozvane nacionalizacije, s« mora brezobzirno podvreči reviziji.
Izvršilni organ samostojno demokratske stranke, ki se imenuje Orjuna, tega treba spraviti v meje njegovega dopustnega delovanja. Smo država, ki ima zadosti i vojske i orožništva i policije, in zato ni treba nikomur, najmanje pa politični stranki, da vzdržuje teroristične organizacije, pa naj nosijo one kakršnokoli obeležje in kakršnokoli nacionalistično etiketo.
Da se normalizirajo razmere v Sloveniji in da se zopet spravijo v sklad med slovenskim in nemškim elementom, ki predstavlja veliko gospodarsko silo, treba popraviti vse one napake, ki jih je na posamezniku in na imovini izvršil teror. Naša naloga je, da
dimo, kakor tudi le predobro razumemo, aa ga je ravno ta stvar tako pogrela, da se je zatekel k falzifikalu. Trbovlje so pač najbolj ranljivo mesto samostojnih demokratov ..i da bi to rano vsaj malce ublažili groze z agitacijo o velehrvatskih aspiracijah radičev-cev. Zdi se nam več kot smešno misliti, da bi v državi, kjer je odločilna moč v rokah Beograda in ne Zagreba, moglo postati vele-hrvatstvo nevarnost in zdi se nam, da bi težko razžalili vedstvo Radičeve stranke, če bi mu pripisovali to ambicijo, da hoče prodirati z velehrvatstvom v Slovenijo.
Sicer pa je »Slovenski Narod« sam razkril lažnivost svoje trditve, ko je iz neprevidnosti ponatisnil tudi ouo polovico stavka, ki pravi, ua se mora %Tlada nasloniti na one svobodoumne Slovence, ki niso za samostojno demokratsko nasilje, ki pa tudi ne morejo biti klerikalci. (Ta zadnji del je »Slovenski Narod« seveda izpustil.) Ni upalil svoječasni bavbav »Slovenskega Naroda« o protidržavni nevarnosti radičevcev in ne bo upalilo njegovo najnovejše strašilo z velehrvatstvom.
Nad vse značilno pa je, da je »Slovenski Narod« docela zamolčal vse, kar govori »Jutarnji list« o klerikalizmu. Mladinski popol-duevnik se pač zaveda, da bi mu ušli zadnji pristaši, če bi čitali v »Jutarnjem listu«, da so radičevci veliko bolj protiklerikalni, kakor pa vsi naši mladini, ki so pač znali proti klerikalcem kričati, ne pa tudi delati.
Glavna kost pa je za »Slovenski Narod« nastop »Jutarnjega lista« za naše Nemce.
O manjšinskem vprašanju smo že dosti pisali in kakor v mnogih drugih stvareh, tako se nismo tudi tu strinjali z mladinsko gospodo. Vsled predvojnih in medvojnih tradicij menda ni v Sloveniji vprašanja, kjer bi vladala taka nejasnost, ko v manjšinskem. Zato je treba tu vsako stališče na široko pojasniti in ga s konkretnimi primeri oživeti, ker drugače je vse polno prilike za napačne inter- . pretacije in tudi falzifikate, kakor dokazuje uvodnik mladinskega popoldnevnika. Iz tega vzroka pa se danes tudi ne moremo pečati s tem vprašanjem, temveč storimo to ob priliki, ko bo morda tudi »Jutarnji list« izpo-polnil svoja izvajanja.	!
Ni bolj žalostnega za politika, kakor če je .• tako slaboten, da si ne upa pogledati resnici ! v oči. Glavna misel uvodnika »Jutarnjega lista« je izražena v besedi »Trbovlje«! In to i
niti sposobna, da z medsebojno neiskrenostjo in izigravanjem reši problem, ki »ahteva iskrenost, ljubezen in požrtvovalnost enako z,a vsa tri plemena in bo zato Orjuna, do konca dosledna, nadaljevala v narodu najostrejšo borbo proti prevari, da je mogočna, srečna in napredna Jugoslavija mogoča brei edinstvene jugoslovenske nacionalne zavesti.« — Vsled kuriozitete resolucije smo jo objavili v celoti, da vidi javnost, kaj v«« s« servira v Jugoslaviji kot nadstrankarstvo. Političnega pomena pa resolucija nima, e i*. mer se bodo še prepričali tudi njeni voijo. Bojimo se, da prepozno.
= Resnica prihaja vendarle na da». Vt i« dolgo od tega, ko so mladinski listi pisarili, da je nastal v radičevskih vrstah razkol in da postajajo disidenti vedno močnejši. P* vse te napovedi so se izkazale kot zelo slab* pobožne želje in disidenti so doživeli povsod zaporedoma same neuspehe. Ti so so postali končno tako očitni, da jih niso mogii tajiti niti najbolj fanatični nasprotniki radičevcev in tako je moral končno pricapljau tudi mladinski popolduevnik in priznati, da se je t Zagrebu v nedeljo vršilo zborovanje delegatov HSS in da so vsi 103 delegati odobrili politiko St. Radiča in obsodili disidents im da se ni našel niti en delegat, ki bi nagovarjal disidente.
= Zatišje na maroški fronti. Maršal Pitaim se je vrnil iz Maroka v Pariz in se je iakoj po njegovem prihodu vršila v predsedstvu vlade konferenca, kateri so prisostvovali poleg predsednika vlade še vojni ministe» im maršal Petain. Po poročilih pariških listov je podal maršal Petain na tej konferenci poročilo o stanju na maroškem bojišču ter zahteval, da se v Maroko takoj pošljejo go dva infanterijski diviziji in večje število topništva. — Na maroškem bojišču vlada »a tišjo. Abdelkrim utrjuje svoje postojanke, dolini prihajajo na fronto vedno nova francoska ojačenja. Tudi Španci pripravljajo efenuve proti Rifanom.
= Italijanska svoboda. Dopisnik ameriškega lista v »Chicago Tribune« je bil od italijanske vlade izgnan iz Italije, ker da jo »•-zaželjen tujec. Kakor poroča dopisnik v *•-item rimskem listu, je bil izgnan vsled STO jih poročil o Matteottijevi aferi.
tujce, ki so pod silo razmer prisiljeni, da misel je mladinsko glasilo premolčalo. žive v naši sredi, privežemo z ljubeznijo in S tem pa je tudi povedalo, zakaj kliče: uslužljivostjo k sebi, da postane za njih ne- i Pustite pri miru Slovenijo, in s tem je ob-potrebno, da bi ljubimkali s komurkoli pre- ' enem pozval vse prave slovenske pariote, da -	-	—	-	-	■	*	■	store	vse,	da vlada Slovenije ne bo pustila
pri miru, temveč da bo izvršila revizijo raz-
Prosveta.
ko meje. Slovanski element, gotovo pa naš hrvatski — in mislimo, da tudi slovenski — ima v sebi mnogo asimilacijske sile. To dokazuje tisočletnica naše preteklosti, ki nam priča, da niti en tuj element, ki smo ga našli na svojem teritoriju, ali ki se je favoriziran v naših krajih naselil, nas ni mogel podrediti ali denacionalizirati. Nasprotno, se je nam posrečilo te elemente podrediti in jih posvojiti.
Nimamo interesa, da se zaradi lastninske
pravice ene hiše, enega doma, razvnemajo strasti in vznemirja javno mnenje doma in da se iznašajo naše domače stvari — in to majhne in malenkostne stvari — pred veliko
Evropo. 	_____________
Da se normalizirajo razmere v Sloveniji,
končno odstavljeno z dnevnega reda agrarno ( da doJ)i kratko IVpzo * morjem Poudarili vprašanje, ki je_ istočasno i gospodarsko i t g da . treba y gjovenjj; izdelati čisto politično vprašanje, če se vsporedno s ; nQV sjs{em Ta sjstem se mora nasloniti na povrne red v našo npravo. sodiščem povrne niih tradicionalna neodvisnost, ako se na-rodn sajamčijo njegove demokratske pravice, pravico ihorovanja. govora in svobodneea iz-
 V •	 •	i:	nn^nm	tiol-O	QA	* n 5 n m f* 1
ne gre samo v izmenjavi tega ali onega velikega župana, temveč gre za izdelavo novega ssitema v obeh pokrajinah, ki po svoji legi naravno gravitirajo proti Hrvatski,
Kranjska proti Gorskemu Kotaru, Štajerska -------------------------
preko Zagorja k Zagrebu. Ena prvih nalog • gičnega nastopa je bil nato posl. Trnjar pn-naših narodnih poslancev in ministrov HSS . tegnjen k seji ministrskega sveta, kjer je bo morala biti, da se štajerska preko Rogat- i po odločnem nastopu dosegel znane olajšave, ca in Krapine zveže s Zagrebom. Kranjska j Zato smemo brez vsega reči, da bi brez
nih nacionalizacij in potipala Trboveljsko premogokopno družbo, ki je v hipu, ko je segla v naše politično življenje, — postala izvor vsega zla, ki tare naše javno življenje!
Ne predebele!
Nedeljski »Slovenec« poroča, da je uspeh
Jujoslovansl tga kluba, če so dosežene olajšave glede davka na delavski zaslužek. Čudimo se, da se iSlovenec«. ne sramuje uporabljati tako demagoških neresnic, ki bi bile vredne kvečjemu mladinske »Domovine«.
Bodi zato še enkrat konstatirano, da je edina zasluga, če je bil davek na delavski zaslužek omiljen, radičevskega poslanca T r -n j a r a , ki je po poklicu grafičen delavec. Zagrozil je, da izstopi iz kluba, če se davek na ročno delo ne odpravi. Vsled svojega ener-
svobodoljubne elemente, ki ne pripadajo teroristični organizaciji samostojnih demokratov in katerim njih svobodoumni duh ni dovolil, da bi šli med klerikalce. Te svobo-
praga, tedaj bo na Hrvatskem — dobro. j k{ ne bo ]ahjj0 [n hitro končano. V Sloveniji ;
I treba pričeti s podrobnim delom od spodaj! . In Slovenija.	^	i	y prv; vrs(j treba preprečiti, da bodo javni j
Počim je trebji v Sloveniji samo popraviti j nameščenci eksponenti političnih strank. Priž- ■ storjene napake In uvesti red in dati nor- j n;ca jn izpovednica na Kranjskem morata ! ■ malnemu teku krvi svoboden tek, pa stoje i prenehati biti agitatorici g. Korošca, učitelji i stvari v Sloveniji popolnoma drugače. Naš . na deželi pa agitatorji in propagatorji žer- j svet. tako v Zagrebu ko v Beogradu, se pre- 1 javščine. Učitelj se mora vrniti v šolo, du-malo bavi s Slovenijo in ji posveča premalo t hovnik pa v cerkev. Poštni uradi morajo pre-.	—*—:	nehati biti tajništva in informacijske pisarne
samostojne demokratske stranke. Slovenskemu seljaku. ali kakor sc sam imenuje, kmetu, treba odpreti pot neoviranega gospodarskega razvoja, njemu treba dati možnost eksistence. da tudi na tem delu države tacvete blagostanje.
Hrvatski narodni zastopniki, ki so bili de-
paSnje. In vendar je Slovenija sestavni del naše države in slivenski narod eden od najbolj marljivih.
Slovenija predstavlja
dva narodna tipa: kranjski in štajerski. Ni samo slučaj, da je Slovenija razdeljena na dve oblasti, nasprotno so to razdelitev zahtevali v prvem oziru ,	   *	.
trosDodarski momenti, a v drugem, ker se	’ loma izvoljeni	tudi	v	Sloveniji,	se ne	sma-
kultumi razvoj Kranjske in Štajerske znat-	j	««mo	7nstonnikom	hrvatskega naroda,
no razlikuje. Pod raznimi vplivi sta se tudi različno razvijali. Te činjenice se ne sme	j
izpustiti iz vida in z njo je treba brezpogojno računati. Vpliv liberalnega duha je bil	;
znatno močnejši v štajerskem ^eli^kakor	(
v krai močan,
kranjskem, kjer je bil vpliv Rima tako . beli, da bo na 1 ičan, da je danes Kranjska menda na vsem | m ji še bolje!
Falzifikat »Slov. Naroda \
trajo samo zastopnikom hrvatskega temveč čutijo dolžnost, da zastopajo tudi one, ki danes niso zastopani po krivici in zablodi one gospode tam in tako, kakor bi morali biti zastopani.
Hrvatski narodni zastopniki bodo poskr-da bo na Hrvatskem dobro, a v Slove-
Jla ta uvodnik »Jutarnjega lista« je reagiral v uvodniku »Slovenski Narod« in sicer na način, da ne moremo njegovega uvodnika imenovati drugače, kot falzifikat uvodnika »Jutarnjega lista«.
Iz vsoga uvodnika je iztrgal tri misli in še Te nepopolne in vse te tri deloma stranske misli označil kot glavne misli, zato da je mogel potem sfabricirati svoj novi šlager o velehrvatstvu, ki da hoče pojesti Slovenijo!
Čisto je pa prezrl vse, kar govori »Jutarnji list« o Trbovljah, čisto je zamolčal, kar piše »Jutarnji list« o »klerikalizmu« in niti ■t besedico ni omenil, da zahteva »Jutarnji list«, da se zveže Kranjska z morjem, Štajerska pa preko Krapine z Zagrebom. Ravno
tako pa molči »Slovenski Narod« čisto o tem, da zahteva »Jutarnji list«, da prenehajo biti javni nameščenci eksponenti političnih strank in da treba uvesti režim, ki bo varoval vse državljanske svoboščine vsakega posameznika.
Ne čudimo se, če je »Slovenski Narod« docela zamolčal pasus o Trbovljah ker samo s tem pasusom je bil zadet na smrt, ko grozi revizija načina nacionalizacije Trboveljske premogokopne družbe za vedno zapreti samostojnim demokratom oni fond, ki je vzdrževal samostojno demokratsko časopisje, v katerem igra najbolj klavrno vlogo ravno falitni »Slovenski Narod«. Da je torej »Slovenski Narod« ta pasus zamolčal, se ne ču-
poslanca Tmjara bil davek na ročno delo * sprejet, kakor je bil predlagan.
Prav radi verujemo, da je bil tudi Jugo- j slovanski klub za odpravo tega davka. Toda, • kateri opozicijonalni klub ni pri nas dosledno [ za odpravo vseh davkov? Kateri davek pa je , bil zaradi tega že odpravljen? Čisto lepo je, če »Slovenec« svoje poslance hvali, bilo bi pač prežalostno, če jih ne bi hvalil niti »Slovenec«. Toda zaradi tega ni treba lagati! Naj bo »Slovenec« uverjen, da s tako lažnivo reklamo svojim poslancem le slabo služi, ker naš narod še nikdar ni bil za tiste srake, ki se bahajo s pavovim perjem!
Politične vesti.
—. Trgovinska pogajanja * Avstrijo zaključena. Trgovinska pogajanja, ki so se vodila z Avstrijo, so zaključena. Sestavljeni sta dve konvenciji: trgovinska pogodba in konven-; cija o veterinarski službi. Naša delegacija je i načrt konvencij predložila danes zunanjemu ; ministrstvu. Ko odobri skupščina konvencije,
5 stopi trgovinska pogodba z Avstrijo v ve-.' ljavo.
= Okoli čl. 74. tiskovnega zakona. Vlada ‘ je končno vendarle popustila in odobrila sledečo stilizacijo čl. 74.: Popolna ali v izvlečku objavljena resnična in nepristranska poro-. čila o razpravah narodne skupščine ne tvorijo i kaznive odgovornosti, če ne vsebujejo kaznivega dejanja proti kralju, članom vladarske hiše in če ne poživljajo državljanov, da s silo menjajo ustavo in obstoječe zakone. Caso-pisi, ki objavljajo ta poročila, so dolžni objaviti zahtevane popravke. S to stilizacijo je spor okoli čl. 74. likvidiran in naša država obvarovana sramote, da bi morali novinarji odgovarjati za napake poslancev.
—Orjuna proti vladi RR. Glavni odbor Or-june je sklenil sledečo strankarsko resolucijo: Blok radikalov in radičevcev je nov člen v vrsti eksperimentov, s katerimi brezvestni partizani zavirajo že sedem let napredek Jugoslavije. Glavni odbor Orjune, dosleden nadstrankarskemu (!) in protiparti-zanskemu (!) značaju svojega pokreta, zavzema najostrejše stališče proti tej kombinaciji, ki je rezultat strankarskega aranžmana dveh plemenskih strank. V zavesti, da je Orjuna edini pravi nosilec integralnega jugosloven-skega narodnega edinstva, je Orjuna prepričana, da kombinacija RR ni niti pozvana in
KONCERT DELAVSKIH PEVSKIH »ltf-ŠTEV.
V avgustu, torej v vročini, je kon«*rt ied-kost. Doživeli smo ga v soboto zveče» v Unionski dvorani, priredila so ga delavska p»v-ska društva, ki so se zbrala v Ljubljani povodom slavnosti 401etnice svojega Bajctaiej-šega strokovnega društva.
Kar naprej povemo: Z največjo skepso šli na koncert, kajti od delavcev, ki po ovoji težki službi v rudnikih in tovarnah ter rainih
drugih obratih z velikim idealizmom lahaja-jo zvečer k pevskim vajam vendar ne moremo zahtevati takega prednašanja kot ga lahko pričakujemo od drugih naših pevskih drm-štev. Toda bili smo presenečeni y dobrem smislu besede. Noben pevski zbor, ki nastopil na koncertu ni pel slabo. Glede v»po-reda samega bi se dalo mnogo pisati. Dobrih skladb je bilo na njem bore malo, mnogo pa takih, ki na resen koncert ne spadajo in vel takih, ki so bojna gesla proletarskih organizacij — večinoma nemškega izvora in oo navduševalne himne vseh onih, ki se aa kr ah bore. J. Schen, nam popolnoma m«po*n*na glasbena veličina, je prvačil.
Skupni zbor vseh združenih delavskih pevskih zborov, broječ okoli 180 pevcev, je pol njegov delavski pozdrav docela enotno, *
dobro intonacijo, primerno navdušeno, ietudi premalo ostro. Niti v tenorjih, niti t basih
nismo opazili preveč krhkih, surovih glasov. Čutilo si je, da so znali posamezni zbori pesem prav dobro in imponiral nam je skrom«'' ni pa vseeno zamozavestni nastop mladeg* pevovodje g. Krista Perka, ki je že pn popoldanski vaji mahoma obvladal peveo i* raznih k-ajev, vajene raznih pevovodij. Podrobne kritike o petju vseh nastopajoših zborov ne nameravamo pisati. Povemo 1«, da so nekateri peli zelo dostojno in lepo, med njimi nekateri obe pesmi na pamet, bre*' not, da so peli slovenski zbori boljše kot hrvaški gost radničko pjevačko društvo »Jed-nakost« i7 Zagreba in da se je najbolj odrezal pevski odsek Grafika iz Ljubljano pod vodstvom g. Danila Bučarja, dasi so bili v Jerebovi »O kresu« tenorji »elo »kro-gani s čisto intonacijo.
Pevovodje so nastopali pogumno * iajeme onega »Svobode« v Hrastniku, ki je Adamičevega »Vasovalca« in Mirkovo >Na trgu« razvlekel do nezaslišanih dolžin in neverjetne dolgočasnosti. Delavsko glasbeno društvo v Ljubljani je pelo dva Adamičeva moška zbora ;Je pa davi« in »Serenado«, obe % baritonskim* solom g. Zupana, ki ima lep glasovni materijal, katerega bi bilo škoao p«' ščati v nemar in ne izobraziti.
Koncert je trajal skoro tri ure. Dvorana jo j bila skoro popolnoma zasedena in občin*4'*0 je vse nastope sprejelo z živahno, vča**h PraT burno pohvalo. Pevovodje in pevci vseh sodelujočih društev pa naj prejmejo asvoj trud in za svojo požrtvovalnost naše odkrito priznanje. Njihov nastop nam je bu v veselje.
'L P.
»Prerod« s prilogo »Zdravje«. Ravnokai jo
izšla 8. številka tega obče priljubljenega lista z zelo bogato vsebino. List se Je v »ad-njem času zelo razširil, kar je gotovo doka«, da zastopa pravilno usmerjeno stališ*6 v tres-nostnem gibanju. Naše čitatelje bo posebno i zanimala priprava za ohranitev sadjevca ali ; vina v sodih, kar pomeni za našo državo is- M reden napredek, škoda, da nimamo prostora I o tem natančneje spregovoriti. Zato svet«je- f mo vsem brez izjeme: naročite list pri up revi »Preroda«, Ljubljana, Poljanski aaoip W-Ne bo Vam ial!
Dnevne vesti
VLADA IN TUJSKI PROMET.
Železniški minister Radojevič je dovolil polovično vožnjo vsem tujcem, ki prebijejo 14 dni v našem Primorju. Kakor je odredba ministra Radojeviča dobra, tako je le polovi-iarska, dokler niso dovoljene obiskovalcem naših drugih zdravilišč in kopališč iste ugodnosti. Zato upamo, da bo železniški minister »e usmilil tudi Slovenije ter dovolil tudi tujim obiskovalcem slovenskih letovišč iste ugodnosti, kakor jih imajo obiskovalci Primorja.
Toda vozne olajšave ne zadostujejo. Veliko bolj vplivajo na potnika razne neprijetnosti, ki jih doživi pri prehodu meje. Predvsem »e mora že enkrat nehati, da vidijo carinski uradniki v vsakem potniku — tihotapca. Do potnikov je treba biti drugače uljuden, kakor pa je večina naših obmejnih organov. Vse obmejne postaje bi morale imeti jasne orientacijske table za potovanja v naša zdravilišča in letovišča. Revizijo potnikov je dalje brez izjeme izvršiti v vlaku. Običaj, ki vlada
v	Boh. Bistrici, da določa dež, kdaj je revizija v vlaku in kdaj ne, je gotovo unicum, ki ni nam v ponos.
Največja neprilika pa je nepotrebni vizum. Tako odveč je ta uvedba, da bi bilo prekasno, ee bi bil vizum tudi takoj odpravljen. Naši vladi pa menda sedanji vizum še ne zadostuje, ker je povišala za Avstrijo vizumsko pristojbino. Avstrijski listi so vsled tega ogor-ženi in mi ž njimi, ker kako naj sprejme tujec dejstvo, da raste naš dinar, obenem pa zvišuje država davek!
Da bo od zvišanih vizumskih pristojbin trpel samo tujski promet, je jasno in da bomo imeli od tega mnogo večjo škodo, kakor pa od tistih dinarjev, ki jih bodo dali vedno bolj redki tujci, pa je tudi jasno.
Zato proč z vizuinskimi sitnostmi in vlada naj prične z delom za dvig tujskega prometa. Korak ministra Radojeviča je bil dober pričetek, ki pa izgubi vso vrednost, če mu novi ukrepi vlade ne slede.
jf
1
— Kongres Češko9lovaško-jugoslovenskih lig ▼ Rogaški Slatini. V nedeljo se je vršil ob priliki proslave Masarykovega jubileja v Rogaški Slatini kongres Češkoslovaško-jugo-slovenskih lig v Jugoslaviji, čigar namen je bil posvetovanje glede ustvaritve organizacije, ki naj poglobi delo za čim najtesnejše zbližanje jugoslovanskega in češkoslovaškega naroda. Kongresa so se udeležile poleg Ceškoslovaško-jugoslovenskih lig iz Ljubljane, Maribora številne druge organizacije, kakor Čehoslov. Obec iz Ljubljane, Češki klub iz Maribora, Češka Beseda iz Zagreba in čehoslov.-jugoslovenska Liga iz Beograda.
V	celem se je udeležilo komgresa preko 120 oseb. Na kongresu je bil izvoljen začasni odbor Zveze Češkoslovaško-jugoslovanskih lig, obstoječ iz 26 članov.
— Kungjuui razširjenje etične kulture. Od dne 9. do 12. t. m. se vrSl v Sarajevu kongres za razširjenje etične kulture. Za udeležence je dovoljena polovična vožnja po državnih železnicah. Prenočišča v Sarajevu so brezplačna.
— Meteorologična stanica y Splitu. Po odredbi poljedelskega ministrstva se ustanovi ie ta mesec v Splitu nova moderna meleoro-iogična postaja.
— Nova veterinarska gola. Po odredbi poljedelskega ministrstva se otvori koncem tekočega meseca v Vir-Pazaru v Črni gori nova veterinarska šola za domače prebival-»tvo.
— Odobren kredit. Odobren je kredit 1,560.720 Din za popravo ceste Niš—Mramor. Dela se prično jutri.
— Odpravljena ekspozitura. Finančno ministrstvo je ukinilo ekspozituro katastrskega urada Murske Sobote v Dolnji Lendavi. Funkcije prevzame katastrski urad v Murski
"SOberti.
— Država Georgija za Darwinovo teorijo.
Georgiška zbornica je zavrgla predlog, ki so ga stavili fundamentalisti in ki meri na to, da bi se izdal zakon, ki prepoveduje propagiranje Darwinove teorije v šolah.
— Prepoved samomora na Grškem. Gr-ika vlada je izdala odredbo zoper samomor. Ta odredba je bila te dni prvič praktično ▼porabljena. Znanega hazardista so zasa-iili v trenutku, ko se je pripravljal za samomor, potem ko je bil zaigral vse svoje premoženje. Kandidata samomora so kaznovali, obsojen je bil zaradi nošnje prepovedanega orožja.
— Amundsen namerava poleteti še enkrat ■a severni tečaj. Iz Newyorka poročajo: Danes je prispel sem raziskovalec severnega tečaja Ellsworth, Amundsenov spremljevalec. Izjavil se je napram novinarjem, da podvzame še en poizkus, da doseže severni tečaj. Seveda letala za ta namen niso popolnoma prikladna. Zrakoplov bi bil zato bolj primerno sredstvo. Gre pa zato, če ne bi bil mogoče predrag. Tudi drugi polet je projektiran iz Spitzbergov, seveda s prejšnjim iz-vežbanim moštvom in pod osebnim vod-itvom Amundsena. Ellsworth upa, da pridobi potrebnih 85 milijonov dolarjev s prodajo filmskih pravic in s predavanji.
— Podraženje kruha v Italiji. Iz Rima poročajo: Ker so se podražile vsled zopetne earine na žito cene moke za 35 do 40% so bile poprejšnje cene v večini mest razve-
1	javljene. Mali kmetovalci, posebno v južni Italiji tožijo, da so z ozirom na podaljšanje roka prostega izvoza, objavljenega 14 dni pred zopetno uvedbo carine, letošnjo žetev že prodali, vsled česar so veliki mlini utak-nili na njihove stroške ogromen dobiček v žep. Cena kruha se je zvišala v Rimu za 35 cent., v Genovi pa za 40 cent., ter se bo, kakor se govori, še bolj zvišala. Vlada bo podvzela vse potrebne mere, da prepreči vsakršno Spekulacijo. Govori se tudi o zopetnem zvišanju carine na moko.
— Amnestija t Italiji. V Italiji je bil izdan te dni dekret o amnestiji za politične zločine. Izvzet je samo umor in uboj ter vsi prestop-
ki, naperjeni zoper domovino, dobre šege in taki, katerih motiv je dobičkaželjnost.
— Prost izvoz žita na Poljskem. Dne 28. julija je bila na Poljskem ukinjena izvozna carina na žito, tako da je sedaj izvoz žita iz Poljske popolnoma prost. Pridobitni krogi pričakujejo od tega velik pritok tuje valute, kar bi imelo za posledico veliko izboljšanje poljske trgovinske bilance, ki je bila do sedaj pasivna. Največje zanimanje za poljsko žito kaže dosedaj Angleška, ki hoče dati poljski industriji na žito posojilo 25 milijonov funtov šterlingov.
— Nameravan atentat na Coolidge-a, Edisona in Rockefellerja. >Daily Express« poroča iz Newyorka: V Tampi (Florida) je bil aretiran neki Norman Klein, ki je osumljen, da je nameraval umoriti predsednika Coolidge-a. Pri zaslišanju je Klein baje izdal, da obstoji zarota, katere cilj je umor Forda, Edisona in Rockefellerja.
—■ Velika vremenska katastrofa v Mistel-bachu. V Mistelbachu (Avstrija) je bila te dni huda nevihta, ki je zahtevala med drugim tudi tri človeške žrtve. Tekom ene ure je padlo nad 100 milimetrov dežja in toče. Večji del žetve je uničen. Česar ni uničila toča, je odnesla voda. Toča je izbila krompir iz zemlje. Voda in orkanu podoben vihar sta ruvala drevje in žito ter odnašala izruvane stvari kilometre daleč. V hipu je nastala povodenj. Utonilo je mnogo živine, poškodovanih je mnogo poslopij. Škoda se ceni na preko 50 milijard kron. Ubite tri osebe so iskale zavetišča pod nekim železniškim predorom. Pridrla je nenadoma voda, padli so ter utonili.
— Neurje na Slovaškem. Na Slovaškem so bile te dni hude nevihte, posebno v okrajih Galszegs in Bodrogkoz. Padala je debela toča, ki je uničila večji del žetve. V občini Hamss je zahtevalo neurje 4 človeške žrtve. Štirji delavci so iskali pred dežjem zavetja pod nekim drevesom. Udarila je strela in vsi štirje so obležali na mestu mrtvi. Tudi v vasi Barano je divjala huda nevihta. Strela je udarila v hišo, kjer je sedela družina ravno pri obedu. Družinskega očeta je ubilo. Izbruhnil je požar, ki je hišo popolnoma vpe-pelil.
— Nesreča na cestni železnici. Te dni sta trčila v Londonu dva voza cestne železnice. Dvanajst oseb je bilo več ali manj ranjenih.
— Slabi strelci. Dne 27. julija je imela avstrijska artilerija na strelišču Bruck-Neudorf vaje. Ob 5. popoldne so priletele 4 granate v vas Winden. Ena je zadela hišo posestnika Georga Hoffmanna, druga je padla na glavno cesto sredi vasi. Ostali dve pa na kraj vasi. Vse štiri granate so eksplodirale. Človeških žrtev po čudnem naključju ni bilo. Pač pa je bila materijalna škoda precej velika.
— Medvedi in volkovi v Hercegovini. V zadnjem času se je zverjad v hercegovskih planinah silno razmnožila. Posebno volkovi, ki prihajajo v krdelih v vasi ter povzročajo prebivalstvu veliko škodo. Poklali so že toliko živine, da so par kmetov naravnost uničili. Sedaj so se pojavili celo medvedi. Pred nekaj dnevi se je pripetil v Šnici (Duvno) zanimiv slučaj. Neki deček je pasel živino. Ker je pripekalo sohice, je sedel pod bližnji grm in, ker mu je bilo dolgčas je vzel v roke »frulo« ter pričel piskati. NenMom.i ga »poboža« medved po plečih. Deček ?e je prestrašil ter poklical na pomoč svoja dva psa. Medved je dečka pustil ter navalil na psa. To priliko je pastirček porabil ter zbežal domov. Na pašo si sam ni upal več. Ker pa je pozabil v svojem strahu pod grmom čepico, so jo šli čez štiri dni odrasli s sekirami, vilami in podobnim orožjem opremljeni ljudje iskat. Ko so prišli do grma, se je prikazal medved, toda ni se jim upal postaviti po robu, temveč pobegnil je, čim najhitreje je mogel. Kakor volkovi, povzročajo tudi medvedi prebivalstvu veliko škodo, raztrgali so celo žo več konj in volov.
— Morilec Amalije Leirer. Iz Budimpešte poročajo: Policija je prišla v preiskavi zoper Ladislava Okolicsanija, ki je pomagal Juliju Podorsu pri umoru Amalije Leirer ns sled interesantnim dejstvom. Okolicsany je obdolžen, da je hranil v svojih uradnih prostorih razna razstreljiva, s katerimi je nameraval pognati po umoru Leirerjeve v zrak praški brzovlak. Domneva se, da je pobegnil Julius Podors z vlakom, na katerega je nameraval izvršiti Okolicsany atentat na Češkoslovaško-. Okolicsany se je hotel na ta način iznebiti Podorja, kateremu je bil izročil nakit Leirerjeve v shrambo.
— Roparski napad. V Zaječaru je bil izvršen v noči od 20. na 30. pr. m. roparski napad na posestnika Štefana Marinoviča. Oboroženi napadalci so mu odnesli 6000 Din gotovine. Enega od njih, ki je posestnik v isti vasi, so že zaprli, dočim sta druga dva pobegnila
— Roparski napad v Newyorku. »Daily Mail« poroča iz Njujorka: Te dni so vdrli oboroženi roparji v neko tukajšnjo palačo. Stanovalci so se branili s samokresi. Dva roparja sta obležala mrtva, eden pa ranjen. Četrti je pobegnil z blagajno, v kateri se je nahajalo 100.000 dolarjev.
— Vest ga je pekla. Te dni se je zglasil na dunajski policiji 471etni sejmar Karel Hiibšer ter dejal: »Tu imate ključe mojega stanovanja. Umoril sem svojo ženo. V stanovanju jo boste našli!« Policijska komisija se je podala na lice mesta ter našla tam strašno razmesarjeno, že močno razkrojeno žensko truplo, ki je bilo polno črvov. Truplo se je nahajalo v takem stanju, da je bila preiskava na licu mesta izključena. Komisija je mogl? ugotoviti samo to, da je imela umorjena ženska črepinjo popolnoma razbito. Pri zaslišanju je povedal morilec predzgodovino, ki napravi precej verjeten vtis. Lansko spomlad se je seznanil z žensko na sejmu v Linzu. Živela sla pozneje na Dunaju v divjem zakonu, vsak na svoj račun. Razmerje se je kmalu poslabšalo. Hiibšer trdi, da je bila Horvathova zelo moških željna. Opetovano mu je rekla pred pričami: »prestar ai mi, ra-
bim moža in ne starčka !< Pred 14 dnevi mu je izjavila, da ga ne rabi več ter, da bo njegovo sobo oddala. Pokleknil je pred njeno posteljo ter jo prosil, da ga pusti vsaj toliko časa v stanovanju, da zasluži zopet kaj denarja. Ob pol 5. zjutraj je pograbil — sam ne ve, kako je prišlo — kladivo ter udaril spečo žensko po glavi. Ko je zastokala, je vstal in, ko je videl kri, je pobesnel. Stemnilo se mu je pred očmi in dal ji je še več udarcev dokler ni videl, da je pričela v agoniji »brcati z nogamk. Nato je spal par dni v hotelu, končno pa se je vrnil v stanovanje ter ležal poleg ubite ženske. Celo govoril je ž njo: »Vidiš, tako je moralo priti, ali je bilo tega treba?« Ko je postal mrliški duh že neznosen ter so se pojavili na truplu črvi, je kupil steklenico lizola ter truplo polil. Ko je izvršil umor, je imel še 40 šilingov. Ko jih je porabil, je zastavil vse svoje in njene stvari in ko ni imel nobenega denarja več je sklenil, da se javi. Par dni se je klatil okrog policije, naposled se je pa vendar ojunačil in stopil v urad.
— Umor prišel na dan po 11 letih. V Scheibbsu je bil pojasnjen te dni umor, ki je bil izvršen pred 11. leti. Takrat 121etni Leopold Oberleitner, sin cestarja je imel razmerje s hčerjo nekega bajtarja. Nenadoma so našli dekleta zadavljenega v bližnjem gozdu. Fant je bil že takrat na slabem glasu in domnevalo se je, da je dekleta umoril, vendar pa se stvar ni dala dokazati. Sedaj je ;uiel razmerje z drugim mladim dekletom. Njegova ljubica je prišla v blagoslovljeni stan. Takoj po porodu pa je umrla na zagoneten način. Tudi sedaj se je zopet sumilo, da jo je spravil Oberleitner s sveta. Orožniki »o ga dalj časa opazovali, vendar niso mogli najti nobenih indicij. Kljub temu so ga te dni nenadoma aretovali ter mu rekli v obraz, da je morilec obeh deklet. Fant se je silno prestrašil in priznal, da je umoril svojo prvo ljubico. Pravi, da sta živela že delj časa v neslogi, ker ni priznal, da je oče otroka, ki ga je pričakovala. Nekoč jo je povabil v gozd. Tam sta spolno občevala, nakar ga je ljubica prosila
s povzdignjenimi rokami, da se prizna kot oče. To ga je silno razjezilo. Udaril jo je par-krat s pestjo v obraz in ko je hotela bežati ji je odvzel pled, ji ga ovil okrog vratu ter jo toliko časa dušil, dokler ni izdihnila.
— Osodepolen smeh. V soboto je bil na Dunaju pogreb bivšega župana Neumanna. Pri tej priliki je prišlo zopet do velikih kravalov. To pot so bili tepeni nacionalisti. Pobesneli komunisti in republikanci so prete-pavali celo vojake, ki niso ničesar zakrivili. Neznan demagog je imel v Pratersternu nagovor. Dva mladeniča, sin trgovca s premogom, abiturient Josef Mohabka in njegov prijatelj Ernst Hoffmann sta se pri tem smejala. Neki grbasti človek je priložil radi tega Hoffmannu krepko zaušnico ter pričel spričo dejstva, da sta imela mladeniča »turner-ske« znake, kričati, da sta hakenkreuzlerja.
V	svesti si grozeče nevarnosti sta mladeniča zbežala v nasprotni smeri. Množica je udrla za Mohabko, ki je pritekel konečno ves upehan v hotel Dresden, kjer je iskal zavetišča. Množica je drla za njim ter ga na hodniku napadla. Od neznanih individijev je dobil tri sunke z nožem, od katerih mu je eden prerezal žilo odvodnico na vratu, drugi pa ranil srce. Mohabka je imel še toliko moči, da je pribežal v portirjevo ložo, kjer se je zgrudil mrtev na tla.
— Dr. Jefremov II. v Bosenskem Brodu. Te dni je bil razkrit v Bosenskem Brodu slučaj, ki je jako podoben zagrebški aferi Jefremov. Gre za Čeha Franja Kopeckega, ki se je utihotapil na podlagi falzificiranega maturitetnega spričevala v državno službo, kjer je zavzemal skozi 7 let važna in delikatna mesta. Med drugim je bil nameščen Kopecki pri poštnem uradu v Bosenskem Brodu. Pri tej priliki je ogoljufal poštno di-rekcijo, finančno delegacijo in direk. držav-nih železnic v Sarajevu. Pozneje je služil pri davčnih uradih v Prijedoru, Gračanici, Tuzli in Derventi, kjer je bil skoro povsodi blagaj-nik. Svoje posle je vodil tako, da je prišel 1. 1920 v kazensko preiskavo. Pozneje je bil amnestiran. Sedaj pa so ga popolnoma razkrinkali. Ugotovilo se je, da ni nikdar študiral srednje šole. Proces vzbuja v Bosenskem Brodu veliko zanimanje, ker je bil Kopecki zelo popularna oseba.
— Poneverba. Z Rakeka je pobegnil finančni pripravnik, ruski begunec Brdakov ter odnesel svojim tovarišem 1500 Din. Odpeljal se je z vlakom v smeri proti Zidanemu mostu.
— Prijet detravdant. Te dni je prijela beograjska policija dolgo iskanega Petra Rado-savljevida, bivšega provizoričnega kondukter-ja poštne ambulance, ki je poneveril svoje-časno 36.000 Din uradnega denarja. Radosavljevič se je pripeljal ravno iz nekega kopališča, kjer je živel pod napačnim imenom. Misleč, da je stvar že takorekoč pozabljena se je vrnil v Beograd, kjer pa so ga detekti-
vi	spoznali že takoj, ko je izstopil iz vlaka.
— Žrtve cirkuške nervoze. Kakor znano, se mudi trenutno v Novem Sadu cirkus Kludsky. Za cirkus vlada zelo veliko zanimanje. To priliko so izkoristili žeparji, ki so oplenili že par ljudi, katerih pozornost je bila preveč koncentrirana na cirkuške predstave. Tako se je zgodilo te dni tudi poruč-niku Gortanu, ki ga je olajšal žepar kar za 8500 Din in nekemu notarju, kateremu je bila ukradena dragocena doza.
— Velika tatvina. V stanovanje ravnatelja industrijske banke Mirka Rosnerja v Tuzli se je vtihotapil v njegovi odsotnosti neznan lopov, ki mu je odnesel ročno blagajno. V blagajni se je nahajalo mnogo zlatega in srebrnega denarja, in raznih dragocenosti v skupni vrednosti nad 100.000 Din.
— Samomor pred sodiščem. Pred nekim londonskim sodiščem se je vršila te dni obravnava zoper nekega posestnika farme. Mož je bil obtožen, da je izsilil od svoje žene podpis pismene pogodbe, glasom katere bi bil dobil polovično lastnino na posestvu svoje žene. K podpisu je prisilil ženo e tem, da ji je grozil s puško. Neposredno, predno
je razveljavil sodnik pogodbo, je iel obtoženec iz dvorane na hodnik, kje* m jo ustrelil.
— Samomor ruskega begunca. Te dni so
je obesil v Nišu ruski begunec Vladimir Itiš. Vzrok samomora je baje domotožje im žalovanje za svojci, ki žive v Rusiji in o katerih Itiš ni dobil že dalje časa »obenik vesti.
— Dva samomora na Akropoli. I* Ate* poročajo: Mlada umetnica tukajšnjega varieteja: »Musič Hall«, strašna kokainistinj* se je^ vrgla te dni, ker jo je zapustil ljubimec, iz višine 70 m z Akropole ter obležala mrtva. Razven nje se je vrgla dotičnega dno ie on* oseba z Akropole.
— Poizkusen samomor bivšega Mestnega poglavarja. Afera bivšega mestnega poglavarja v Stari Kaniži, Radivoja Lungurova, ki ga je osumil njegov naslednik mestni poglavar Koloman Palmar komunističnik spletk, je znana. V par dneh se je izkazalo, da je Lungurov nedolžen. Palmar je bil odstavljen, Lungurov pa je bil imenovan za policijskega šefa v Subotici. Te dni je povabil Palmar višjega notarja Simiča k sebi na stanovanje. — Ko je vstopil Simič v Palmarjevo sobo, mu je vročil Palmar neko pismo ter ga prosil, da ga odda adresatu. Med tem, ko je odpiral Simič svojo listnico, da pismo shrani, je izpil Palmar hitro 5 gr veronala. Simič je poklical zdravnika, ki jo izčistil Palmarju želodec. Palmar jo izjavil, da se je hotel usmrtiti iz bede.
— Nruvnostni delikti na 75-let«i ienskl. Dunajska policija je prejela sledeče obvestilo: Dne 25. julija je skušal izvršiti v Kra-gelsdorfu pri Wolfbergisna Koroškem 28 do 30 let star mož na 751etni starki nravno»*e« zločin. Ker se je branila, ji je dal vež sunkov z nožem v prsi in pobegnil.
Sedemdesetleten bigamist. Pred aeki» londonskim sodisčem se je zagovarjal pred par dnevi 701etni pastor Aron Emanud Suffry radi bigamije. Ker je mož že od let* 1908 duhovni pastir v Waterloovillu, kjer jo užival doslej velik ugled ter bil jako priljubljen, vzbuja njegova afera veliko senzacijo. Suffry, se je oženil prvič leta 1872 v Rumu-niji, toda njegova zakonska sreča ni trajat* dolgo in po dveh letih je šla njegova žena od njega. Pozneje se je preselil na Angleško, kjer se je poročil pred 15 leti v drugič. Nesreča je hotela, da se je zglasil pri njem mlad mož, ki se mu je predstavil kot njegov sin iz prvega zakona ter mu med drugim tudi povedal, da je njegova prva žena kljuk svojim 70 letom še vedno čila in Jvrsta. Stvar je prišla njegovi drugi soprogi do nše«. ki ga je ogorčena zapustila in ovadila sodišču.
— Prva poveljnica gasilcev na Poljskem.
Varšavski listi poročajo, da je bila ▼ občini Gorzkovicz pri Pitrkovu izvoljena za poveljnico gasilske čete neka ženska. To j« prvi slučaj te vrste v Poljski.
— Senzacionalen proces. Los Angeles ima zopet svojo senzacijo. Te dni se vrši tam proces zoper Charlesa Stephensa, Chavda, Hol-comba in Adriana Wooda, ki so obtoženi, da so nameravali ugrabiti filmski »star« Marr Pickford, Polo Negri in vnuka milijarderja Edvarda Dofenyja, da izsilijo veliko odkupnino. Seveda se še ne ve, če gre za rese* proces ali samo za posebno rafinirano rekla-mo v prid filmskega »stara«.
— Dva ortodoksna škofa v Ameriki. Ia Newyorka poročajo: Ruski škof Adam Fili-povski je odstavil, baje na povelje patriarha dosedanjega škofa Platona, ter proglasil »a-inega sebe za poglavarja pravoslavne cerkvo v Ameriki. Platon se je obrnil na sodišče, ki je razsodilo, da mora izročiti Filipovski cerkev njemu. Toda Filipovski se je zabarikadiral s svojimi pristaši v zakristiji, nakar jo zbral tudi Platon svoje pristaše ter udrl v zakristijo. Prišlo je do velikega pretepa. Kontno je bil Filipovski aretiran, ker se ni pokoril sodnemu povelju. Platon pravi, da je Filipovski boljševističen agitator, ki sploh ni škof, temveč preprost rimsko-katoliški duhovnik, dočim trdi Filipovski, da je patriarh njegovega nasprotnika odstavil ter poklical v Rusijo na odgovor.
— Boj zoper vtihotapljanje alkohola. Te dni so zaplenili ob severo-ameriški obali francosko ladjo, na kateri se je nahajalo 3000 zabojev whiskyja. Posadka je bila aretovana.
— 0. Z. javnih nameščencev in vpokojen-eev ima v četrtek, 6. t. m. ob 20. pri »Mraku« širšo odborovo sejo. Dnevni red: Zadnji ukrepi Gl. Saveza in sestava neobligatno Kandidatne liste za občni zbor O. Z. — T soboto 8. t. m. sestanek vseh delegatov ob 20. uri istotam. V nedeljo 9. t. m. ob 9. uri v »Mestnem domu« občni zbor O. Ž, — Predsedstvo.
— Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborov* seja v sredo, dne 5. avgusta t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društven« pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta ŠL 12, pritlično, desno.
— Rimsko aristokratinje soper današnjo modo. Pod vodstvom grofice Rassiruggi se je pričelo med damami rimske aristokracijo gibanje zoper kratka krila, globoke dekole-teje, gole roke, pušenje in kratke lase današnje ženske mode.
— Velika dediščina. Iz Erlaua poročajo o zanimivi dedščinski zadevi. Krilni adjutant Ludvika Kossutha, major Dovozy, se je preselil iz Vilagosa v Ameriko ter si pridohil velikansko premoženje, ki ga je zapustil svoji starejši sestri. Po njeni smrti, malo pred Izbruhom svetovne vojne, so dobili sorodniki obvestilo, da so podedovali veliko premoženje ter, da naj pridejo v Ameriko, da bodo denar dvignili. Vojna je odhod preprečila. Sedaj pa je prišlo iz Amerike obvestilo, glasom katerega je podedoval brivec Ivan Pete-ry, sorodnik umrle sestre majorja Dovozyja, 100 milijonov dolarjev. Tudi ostali Dovozy-jevi sorodniki hočejo sedaj ugotoviti »voj* pravice.
— Lažnjivee. boia*liiv«e,	Kapitan Peter Wright, bivSi tajnik angleškega najvii-
jeg* v*jnaga sveta, je izdal pred kratki«
knjigo * naslovom »Portreti in kritike«, v kateri so nahaja med drugim tudi študija o umrlem velikem liberalnem državnem Glad-»to»e~u. Wright piše o Gladstone-u med drugim sledeče: >V javnosti je propagiral zna-iajnost in konsekventnost, dočim je letal v svojem privatnem življenju za vsakim krilom ter mu je bila vsaka dobra«. Sedaj objavljajo londonski listi odprto pismo, ki sta ga pisala Wrightu Gladstone-ova sinova, lord Glad-»tone in H. N. Gladstone. Pismo ima sledečo drastično vsebino: »Gospod Peter Wright; Izvedel* sva za Vaše čvekanje o gospodu Hladstono-u v'Vaši knjigi »Portreti in kritike«. Vi *t* lažnjivee. Ker obrekujete mrtvega človeka. Ker obrekujete mrtvega človeka, sto bojazljive«. In ker mislita slednjič, d* ba Javnost V*že izmišljotina veroval*, st* k*d*k<
ga nastopa bo edino ta, da bo imela Barbara P. neprilike z oblastmi.
—	Lačen tat. Neznan uzmovič je obiskal te dni^ gostilničarja Kavčiča v Zgornji Šiški. Prišel je ponoči skozi okno ter ukradel štiri dinarje, par ključev in nekaj cigaret. Lopov je moral biti hudo lačen, kajti odnesel je tudi skledo solate, ki jo je na dvorišču pojedel. Dočim je bil plen, ki ga je napravil tu, neznaten, je imel v pritličju nekoliko več sreče. Tam je ukradel 400 Din vreden kovčeg, stroj za striženje las in britev.
dospodarstv?«
LJUBLJANSKA BORZA,
dne 3. avgusta 1925.
Ljubljana.
1— r*tr«s v ljubljanski okoliei. Dne 8. av-
fuat« *h 0.30 in 43 sekund je bil zaznamovan v potresni opazovalnici zavoda za geodi-mamiko potres v razdalji 10 km od Ljublja-ae. Prosimo vse one, ki so potres čutili, da javijo to omenjenemu zavodu. Dopisi poštnine prosti.
1— Smrtna nesreča — posledica neurja. Kakor skoraj po vsej Sloveniji, je divjala predvčerajšnjim tudi v Ljubljani huda nevihta. Vihar je bil tako močan, da je polomil vež dreves ter izruval na ljubljanskem polju par kozolcev. Ob 18.30, ko je bil vihar naj-kujši, se je vračal 401etni pekovski pomočnik Anton Rupnik po Gosposvetski cesti domo\. Neurje ga je zalotilo v Lattermannovem drevoredu pri trafiki nasproti pivovarne Union. Vihar je odlomil z bližnjega kostanja veliko vejo. ki je padla Rupniku na glavo ter mu prebila lobanjo. Prepeljali *o ga v bolnišnico, kjer je pa kmalu po prihodu »mrl.
—	Deložacija * zaprekami. Trgovka Barbara P. se kljub pravomočni sodnijski odpovedi ni hotela izseliti iz svojega stanovanja v Gledališki Stolbi. Zato jo je bilo treba šiloma deložirati. Huda Barbara pa na poziv uradnih organov ni hotela odpreti, zato so poslali po ključavničarja. Ko je ta vrata odprl, je počil v stanovanju strel in Barbara je »akričala: »Imamo še! Kdor pride notri, za tega ne odgovarjam! , Seveda se uradni organi »i*o dali preplašiti. Posledica korajžne-
Vrednote: Loterijska 1'A% državna renta za vojno škodo den. 285; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 238; Mer-kantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 808, bi. 815; Slavenska banka d. d., Zagreb den. 05; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 105, bi. 128; Trbovelj, preinogokopna družba, Ljubljana den. 340, bi. 348; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, blago 108; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180; i'A% zastavni listi Kranjske dež. banke den. 25, bi. 25; 414% kom. zadolžnice Kranjske deželne batike den. 25, blago 25.
Blago: Les: Hrastove vozovne deščice, 43 mm — 2.65, 53 mm — 2.85, I. in II. vrsta, fco meja 2 vag., den. 1250, bi. 1250; smrekove deske, pariško blago, I. in II. vrsta, 1 m <,12 cm šir., 27 mm deb., fco meja blago 1500; bouls, 27, 70, 80, 90, 110, od 30 cm hlodov naprej, 5%, 2.50 — 3 m ostalo nad 3 m, bco meja bi. 1350. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, par. Ljubljana bi. 320; pšenica hrvatska, par. Ljubljana bi. 272.50; oves slavonski, par. Ljubljana den. 220, bi. 235; ječmen bački, par. Ljubljana bi. 235; koruza slavonska, par. Ljubljana bi. 225; laneno seme, fco Ljubljana den. 450, bi. 500; krompir, novi, fco štajerska postaja bi. 60.
0.0775—0.0785, Italija 'izplačilo 199.88 do 202.28, London izplačilo 267.79—269.79, Ček 267.75—269.75, Ne\vyork ček 55.01—55.61, Pariz 261—266, Praga 163.12—165.12, Švica
1071.5—1079.5, ček 1071.5—1079.5; valute: dolar 54.2—54.8.
Curih, dne 3. avgusta: Beograd 9.30, Berlin 1.2260, Newyork 515, London 25.01, Pariz 24.40, Milan 18.80, Praga 15.25, Budimpešta 0.007245, Bukarešta 2.65, Varšava 94.50, Dunaj 72.475.
X Sejni za pivovarniški ječmen. Bratislavska borza organizira v prostorih Mednarodnega donavskega sejma v Bratislavi sejm za pivovarniški ječmen. Sejm se bo vršil od 25. do 30. avgusta t. 1. Posetniki sejma bodo imeli iste olajšave, kakor so dovoljene jjo-setnikom donavskega sejma: znižanje železniških tarif, brezplačni vizum, pomoč pri iskanju stanovanj itd.
X Dostava vozov za prevoz drv. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente na potrebo, da se izvrši prevoz drv za kurjavo v toku mesecev avgusta in septembra t. 1., ker je v izvozni sezoni računih z velikim pomanjkanjem vagonov in se bo ves vozni park uporabljal v prvi \rsti za prevoz kvarljivih poljskih pridelkov itd. Da se izognejo poznejšim nepri-likam in pritožbam, je v interesu trgovcev s kurjavo, da pravočasno dišponirajo na svoja oddajna skladišča za zimo potrebne količine kurjave.
Pustolovec Strasnov nadaljuje.
BORZE.
Zagreb, dne 3. avgusta: Devize: Dunaj
771.5—781.5, Berlin 1307—1317, Budimpešta
»Dragi ministerialni svetnik, Vaše govo- ! renje me zabava. Kaj se pravi »napačno«, i kako naj to razumem?«	,
»Prosim, ekscelenca, čas je drag. Zato bom i prav kratek. Povejte mi torej svoje mnenje o dr. Franku.«
»Moje mnenje o dr. Franku? Torej, če ho- i žete res vedeti. Dr. Frank je edini pametni človek na Hrvatskem!«
»Tako je. To priznavam tudi jaz.« Pristavil •’ sem: »Dr. Frank je edini človek na Hrvatskem, ki je vlekel zunanjega ministra za nos.«
»Kaj hočete zopet s tem reči? Zdi se, da ; gre za jako važne stvari?«
»Da, ekscelenca, stvari so dosti važne. ! Ekscelenca ste blagovolili že takoj v začetku 1
reči, da boste govorili o tem i zunanjim ministrom osebno. Če se bo zdelo gospodu zunanjemu ministru umestno, Vam bo itak sam dal pojasnila o moji misiji. Prišel sem zato, (\a „. ‘!!tl P2ve«> samo sledeče: Ne nameravam vlačiti Vaše osebe v to kočljivo zadevo. Zal pa moram že sedaj povedati, da mi bo nemogoče zamolčati v referatu razmerje hrvatske-ga bana do cele zadeve. Toda obljubljam Vam, ekscelenca, da se bom potrudil ublažiti \se okoliščine, ki bi Vam utegnile povzročati neprilike. Zato bi imel pa do Vtis neko prošnjo, ekscelenca.«
V	banu je od jeze kar kuhalo, videl sem da se je bal. Kljub temu ie napravil prijazen obraz ter menil smehljaje:
»Z največjim veseljem. V kolikor odvisi od mene ter je izpolnjivo, — prosim kar povejte, že vnaprej sem pripravljen Var* ugoditi.«
»Pravzaprav gre samo za malenkost. N* škofijskem seminarju je neki ravnatelj dr. Baron, ali ga mogoče poznate ekscelenc«?
»Da.«
»Torej ta dr. Baron bi postal rad djakova-ški škof. Ni izključeno, da bo imenovan. Ker pa vem, da protežirate Vi, ekscelenca, kandidaturo kanonika Mihajloviča, bi Vas prosil, da se v slučaju, da bo imenovan kljub temu Baron, ne poslužite pristoječe Vam pravic* »veta«.«
»Prosim, od srca rad. Meni ni nič na tem, če je imenovan Mihajlovič, ali ne. S političnega stališča mi je popolnoma egalno, če postane djakovaški škof Baron ali pa Mihailovič.«
»Hvala, ekscelenea,_ povdarjam, d* bom tudi jaz držal, kar sem obljubil.«
»Sedaj pa, dragi ministerialni svetnik, boste tako dobri ter se izjavili v zadevi nekoliko bolj izčrpno. Zakaj gre pravzaprav pri dr. Frankovi aferi?«
Razžaljen sem vstal, si nadel strog urnden obraz, se globoko priklonil ter dejal: »Ekscelenca, neizmerno obžalujem, to mi je nemogoče.«
Nato sem pogledal na uro. »Oprostit* ekscelenca, nimam časa, z opoldanskim bf-zovlakom se moram odpeljati. Jutri zjutraj moram na Dunaju referirati.«
I
Izdajatelj in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur«, Ljubljana.
■■SMBSttBsaaia i,., .v
(48)
1 okiopniaku okoli sveta.
Spisal Robert Kr&ft.
D*beto pogleda Leonor Georga, ki ji to tako mirno pripoveduje. Potem stisne ustnice in temno pogleda v ntran.
»Imate prav, popolnoma prav,« reče nato. »Vozimo torej dalje!«
In eopet drvi avtomobil po svežem zelenju, v katerega je odeta stepa.
»Ali vidite one točke, ki s e tam premikajo?« vpraša čez nekaj ur Georg z iztegnjeno roko.
Da, temne pike, ki se gibljejo v stepi vidi L©o-■or, več pa ne', daljnogleda pa ne more uporabljati pri tako hitri vožnji.
>To so kulani,« razlaga Georg, »azijski čebri, divji konji, od katerih izvirajo naši koristni domači konji, vsaj tako razlagajo učenjaki.«
»Da, slišala sem že o teh divjih stepnih konjih; to 80 pristni divjaki, ne le podivjani, kakor mustangi po amerikanskih prerijah in pampah. Kajne, dajo s« tudi ukrotiti? Kirgizi in Kalmiki jezdijo na njih?«
»Ne, ti se ne morejo ukrotiti. Le kakor pravljico pripovedujejo v azijskih stepah od ust do ust, da je bilo videti ukročenega kulana, in ta ali oni znameniti khan je jezdil na kulanu. Resnicoljubni stepni prebivalci pa se smehljajo, če slišijo tako bajko. Čebre so že vpregli in jahali so tudi na njih, nikdar pa ne na ku-
lanih. Ujeti mladiči so najprej prikupni, pijejo mleko od kobile, ko pa jim hočejo nadeti sedlo, grizejo in skačejo in vsa jahalna umetnost, ki jo poizkuša kalmik nie ne pomaga; poklicali so še celo amerikanske eow-boye, a tudi ti niso nič opravili. In potem se konj tako valja in prekucuje, da si redno zlomi križ. Kulau sploli ne živi v ujetništvu, kmalu pogine — vsled domotožja po prosti stepi.«
»Ampak lovijo jih pa?«
»Da. In sicer je to najdragocMejši lovski pfenj ki ga poznajo prebivalci teh step, radi okusnega mesa in radi kože, zlasti pa, ker je lov nanje tako sila težak. Noben konj ga ne dohiti, noben pes ga ne more goniti in bližajočega se lovca zaduha kulan iz neverjetne daljave. Lov je mogoč le pogorju, kamor se p < rti a v vročem poletju in kjer se izpremeni v divjo kozo. Na pripraven kraj privedejo kobilo; zakaj moški kulan
—	govorim kot lovec, mis — zelo ljubi krotke kobile, sicer pa o mešani rasi ni nič znanega. Ubegle kobile uvrsti kulan vedno v svojo čredo. Torej za vabo je krotka kobila. A to je treba z velikim trudom priučiti za ta posek med tisoč je najti eno, ki je sposobna za ta posel. Zakaj ne smejo je privezati, to bi kulan takoj zapazil in se ne bi približal. Kobila pa se boji kulana kakor divje zveri in vseeno mora zaljubljeno hrskati. Če imajo tako kobilo, pride kulan 1: njej, lovca čaka pa še vedno težka naloga, da se neopažen približa, seveda proti vetru in to je možno le v gorovju. Kdor ustmli ku-lana, je junak stepe.«
Kakor rečeno, tako storjeno. Živali so spredaj nekoliko vstran; izpremene le smer in s sto konjskimi silami in prav toliko kilometri drevi avto čez 6tepo.
Splošna razburjenost vname še celo Adama, toda
oii	ue misli na lov.
»Otrocb pripravite lonec, danes zvečer bomo imeli kulanov golaž!«
Kakor se povečuje senčna slika, če porivamo laterno magiko bližje k platnu, tako hitro so se povečevali kulani. Čreda je štela dvajseteno žival, ge vedUC so se pasle; na avto, ki je vozil v daljavi, sploh niso pazile, to je moral storiti vodilni žrebec, ki je tudi edini pogledoval k vozu — tedaj se pa že zadrevi tuja pošast proti njim — vse živali istočasno vzravnajo glave, natanko razločijo potniki prestrašen pogled otrplih oči — silen krik žrebcev, glas, ki ni prav nič podoben hrskanju — in v divjem diru beže živali za žrebcem. Spodnji del teles se jim skoro dotika tal.
Krasni ekseplarji so, podobni čebrom, le enobarvni in sicer rumenkasto sivi. če bi bili sivi, bi jih lahko zamenjali z osli, to se pravi z afrikanskim’divjim oslom, ki je tudi prav elegantna divjačina. Ušesa, griva in rep ima taka kot osel. Postave pa nikakor ne moremo primerjati z našim okornim lenim oslom. Divji osel je podoba svobodne divjosti in moči.
Leonor nima mnogo časa za opazovanje. Georg uporabi minute, da jo pouči, najprej ji reče:
»Ali bi ne mogli teh kulanov tamle, čeprav bo tal«* hitri, dohiteti z našim avtomobilom?«
»Pravkar sem hotel to predlagati, mir.«
6NMUF0V0 umetno polilo za vsMu
I« tafeoMKi atlakovHo *ra«I*tvo, katero omogoči rastlini do fjfcedno hw»oI« in vsbtažk v cvete amogo Intenzivnejšo nianso barve. Cena »svefčku Din 5'—.	Razpošilja društvo:
ETHARSKA &OLA" V KRANJU.
Stalna jsalmja: H»r*»uw»sky, Kovnih«. Adria, Bajc, Urhanig, Kanc.
MALI OGLASI
Ona« ogluoai do M boeod
EM« 5-N p«*.
vsaka nadaljoa baaada
Oglase
Znanja
•*.- ll»te naše kraljevine »preloma po originalni ceni. Biro »Re-•Asai*«. Beograd. Kne« Hihajlova atiea 11, telefon 2639.
Trgovski lokali
modeme urejeni, v novi zgradbi v Ljubljani, na prometni cesti blizu glavnega kolodvora se oddajo v najem. Naslov v upravi lista.
želi akademsko naobražena gospodična z inteligentnim gospodom v starosti od 22—24 let, s katerim bi lahko konverzirala v nemščitr in francoščini. Ponudbe je vposlati a sliko na upravo »Narod. Dnevnika« pod »Nada«.
Upokojenec
Wv8i skladiščnik, zmožen več jezikov in pisarniških del, išče mesta kot hišnik, skladiščnik, sluga, in-kasant ali kaj sličnega. — Zahteve ■bfce. — Ponudbe na upravo lista pod »Veste««.
Službo blagajničarke
išče gospodična, vešča tudi vseh pisarniških del. - ronudbe prosi na upravo lista pod »Blagajničarka«.
Trgovski uradnik
perfekten knjigovodja in korespon-dent, z dolgoletno prakso, išče primernega mesta pri večjem podjetju.
—	Ponudbe na upravo lista pod »Dobra moč«.
Kolesa in šivalne \
Stroje kupujte edino le pri, i
Josip Petelinc-u
ih amktf
Qritzner, Ph6nlx In Adler ter posamezne dele za koleea in stroje, pneumatike, igle Lamcrr. Ljubljana, bli« Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju je brexpl®č«n-Na veliko 1	Na	malo!	{
Damski in dekliški slamniki
po znižanih tenah ravnokar dolili
Oblike damske od Din 70- do Din 150--, otroške od Din 50-do Din 70-- nakiteni od Din 100'-naprej - dokler traja zaloga. Oglejte si cene v izložbi
MINKA HORVAT, Ljubljana,
Stari trg št«. 21
| VINOCET i
S tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi d
[ najfinejši in najokusnejši namizni kis iz g |	vinskega	kisa.	\
Zahtevajte ponudbo!
Tehnično in higijenično najmoderneje	\
urejena kisarna v Jugoslaviji.	j
Pisarna; Ljubljana, Dunajska cesta štev. 1 a, II. nadstropje.
Fižol za kuho
Din 1*75 Din 2-25
mešane vrste kg . . . čiste vrste kg ... •
prodaja Sever & Komp., Ljubljana-
Službo išče
Širite .Narod. Dnevnik*!
slaščičarski delavec, bodisi v kakem hotelu, bodisi v slaščičarni. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Slaščičar«.
Kupujte samo pri
JOSIP PETELINC U
LJUBLJANA
otroške majce, damske nogavice, kopalne hlače, kravat®« naramnice, galanterijo, dišeča mila, palice, nahrbtnike«
na|nlž)a cena no ve,lk® In mol«
blizu PreSernovega spomenika ob vodi.