Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 99. V LJUBLJANI, sreda, 5. maja 1926. Posamezna številka Din 1'—. LETO in. NARODNI DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedeli ir; praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPR A VNIŠT V 0: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Or. tošra govor. ^Ta občnem zboru Jugoslovanske kmetske zveze je podal dr. Korošec obširen Političen referat, ki je bil od delegatov tratfk*0 °^°^ren iJ1 k* se lll0re: zato sma-°ticielen program SLS'glede na Pot1110 P0litič110 situacijo, šec da6-111 Dravilm, je označil dr. Koroni.;;, današnje politične situ- 2 L T Proti korupciji in laži ter šem fav L v°i^0st' in nepoštenju v na-nrziHv nem Živ]ienju. Še bolj pravilno in -em n ° fa je bilo> ^ 3e dr- KorošeC Z J Poudarkom naglasil, da je slovenski narod v tem gigantskem boju z vsemi simpatijami na strani onih, ki se zavzemajo za to, da se enkrat za vselej iztrebi korupcija in nepoštenje. S to izjavo dr. Korošca se je SLS deklarirala za skupino okoli Ljube Jovanoviča in tako govorila iz srca vsega slovenskega naroda, h 1 v boJu n,ed poštenjem in nepoštenjem vedno in neomajno za poštenje. Se bolj ko to izjavo pa pozdravljamo njegovo nadvse odločno poudarjanje, da je slovenski narod danes popolnoma ob strani svojega kralja. Prepotrebno je bi- lo, da je dala SLS to važno izjavo, ker z njo so presekane vse intrige, ki so se z ozirom na znano celjsko resolucijo ravno s »slovenske? strani uporabljale ne samo proti SLS, temveč tudi proti .slovenskemu narodu. Odobravamo zato osnovno misel dr. Koroščevega referata, ne moremo se pa strinjati z njegovimi zaključki. Kot jedro Vse politične situacije je označil dr. Ko-r°šec boj proti korupciji, vse svoje napade pa je uperil v glavni vrsti na sionske radičevce. Ali je mar tu glavni stab korupcionistov? Ali mar niso ravno fovenski radičevci za boj proti korup-C1ii najbolj naravni zavezniki? ^i v tem srečnem položaju SLS, da bi m°gla saima odločilno*vplivati na razvoj Političnih dogodkov v državi, temveč to niore doseči le v koaliciji z drugimi moč-^'•ui strankami. Ni še dolgo od tega, ko ^ tudi SLS za časa Davidovičeve 3 e ^tro naslonjena na Radiča in nmo-■'“!***« j‘N da bi se mogel sličen bodo *’1 ')0U('v'ti- Komu v korist pa naj diea?*A|fn' li- vt'ilem€ntni napadi na Ra-trebo, da Pprip * Vtil 'ef SLS že sedaj po- volivni boi ■, • PriPlavljati teren za j /• Kadicem? Mislimo, da bi bil preudarnosti, če bi dr. K<^°g0 ve('-’e napadov na Radiča razvil mia^(l1.,"esto ga nastopa Slovencev in Hrvatov korupciji. Tak skupen nastop bi nuji^I »oj takoj odločiti, zakaj če je bilo kdaj mogoče, da se je vladalo brez Hrvatov $Mrez Slovencev, potem je gotovo to, Tir anes n* mogoče vladati obenem brez ^atov iu brez Slovencev. ki ® se J*e sioN enski narod izjavil za one, Uifitu- korupciji, potem je tudi lo-+;x_. ’ da jih podpre z vsem svojim poli- li. ,ll!1 vPlivom. In s slovensko-hrvatsk im i)j sc to zgodilo. lS tem nastopom pa bi bilo tudi rešeno 'Prašanje vstopa' SLS v vlado, ker v Zvezi n Hrvati, oprta na mandate HSS, se SLS ne bi imela bati, da bi zatajila svoj program. Bila l>i to realna politika, ki bi bila »oveniji v korist in tud i ne SLS v škodo, ajpžim pa tega ni mogoče reci o politiki, WxJganja SLS od sodelovanja v vladi. ^Lse sicer sliši, če pravi (ir. Korošec, »ra vsaka vlada skrbeti tudi za 'e‘ Toda vsi vemo, da je realnost druga in da bo za Slovence pre-dj , 1(> tedaj, kadar bodo oni v vla- df,Kontrolirali, kako se izdajajo državni ”<)dki. ' ^^•1«° i'1 bilo jedro izvajanj dr. Ko-toda žal je ostal dr. Korošec le na Ljuba Jovanovič zahteva zadoščenje. Beograd, 5. maja. Ljuba Jovanovič je glede na svojo izključitev iz radikalne stranke poslal klubu poslancev radikalne stranke obširen protest, v katerem pravi med drugim: Nikola Pašič je kot predsednik glavnega odbora radikalne stranke zagrešil proti njemu celo vrsto krivic in nezakonitosti, ki so v nasprotju z elementarnimi načeli pravičnosti in s pozitivnimi predpisi statuta radikalne stranke. Prvič nekaj delegatov, ki so se udeležili seje glavnega odbora, sploh ni bilo pravilno izvoljenih. Drugi delegati so zopet prišli z vezanimi mandati. Dalje Jovanovič v svojem protestu graja način, kako je Pašič vodil razpravo. Ko se je Jovanovič javil za besedo, da bi se takoj branil proti obtožbi, mu je predsednik to odklonil in izjavil, da ne sme govoriti. S tem je samo pokazal, da je bil Jovanovič že vnaprej obsojen. Jovanovič navaja nato razna določila Statuta, s katerimi dokazuje, da se je vsa stvar vodila popolnoma v nasprotju s pravili in Statuti radikalne stranke. Nato dokazuje, da so motivi obtožbe čisto neosnovani in navaja razloge, s katerimi izpodbija obtožbo. »S tem protestom,« pravi Jovanovič, >se obračam na klub radikalnih poslancev zato, ker je glavni odbor prekoračil j svoje področje in svoje pravice in me, da si nepristo jen, po predlogu Nikole Pašiča in Dimitrije Protiča obsodil. O tem, kakor tudi o vsakem drugem predmetu pa bi smel odločati edinole poslanski klub. Člen 74 ustave predpisuje, da poslanec ne more sprejeti obveznih navodil od svojih volilcev, temu dosledno pa tudi ne od kake stranke ali od kakega glavnega odbora. Jasno je, da se je vse to zgodilo po iniciativi Nikole Pašiča in pod pritiskom njegove osebne avtoritete. To pa je proti splošnemu parlamentarnemu redu in proti duhu našega državnega prava. Tisti, ki niso imeli pravice o meni odločati, so odločali. Poslance pa, ki so edini imeli pravico o teni glasovati, je Pašič odstranil. Absurdno je samo misliti, da bi imel načelnik stranke pravico tako, kakor se njemu zdi, operirati bodisi z glavnim odborom, bodisi s poslanskim klubom. Glavni odbor radikalne stranke mi je napravil veliko krivico. Zato z upravičenostjo pričakujem, da dobim od radikalnega poslanskega kluba popolno zadoščenje. Ce bi se to ne zgodilo, ne bom prihajal niti na seje kluba, niti ne bom sodeloval pri njegovem delu. Splošna stavka v Angliji. London, o. maja. Stavka je splošna. Včeraj zarana so se delavci v velikih množicah zbirali po ulicah. Promet na podzemskih železnicah je popolnoma ustavljen. Delavnice so zaprte. Delavstvo v povorkah hodi po mestu. V vsej državi je promet zaustavljen. V Manchestru in v Južnem Walesu so vlaki obstali na mestu, kjer jih je dohitela odredba o proglasitvi stavke. Do večjih incidentov ni prišlo nikjer. Dosedaj še ni nobenih vesti o kakšnih uspešnih pogajanjih med -tavkujočimi in med vlado. Vlada je s svoje strani ukrenila vse, kar ji veleva opreznost. Veliko število rezervistov je poklicanih pod orožje. Ti krenejo lahko vsak čas v polni bojni opremi na določeno mesto. Vladi prizadeva največ skrbi promet. V ta namen je organizirala prostovoljske oddelke, ki naj bi skrbeli za redn promet. Prostovoljski oddelki so organizirani tudi za oskrbovanje mesta /. živežem. Generalna stavka ne izziva takega vtisa, kakor ga napravljajo stavke na kontinentu. Poštni in brzojavni uslužbenci p' lajo normalno, pravtako tudi nameščenci v trgovinah. Tudi banke in hoteli poslu- PONBSKKCKNA 'NTBlOA Z IZMIsL.IL-NO PERNARJEVO IZJAVO. Boograd, 5. maja. Včeraj je bil zadnji dan pred nadaljevanjem dela v parlamentu iu pred važno sejo radikalnega kluba ter se je čutila močna nervoznost v vseli političnih krogih. — To nervoznost so včeraj zjutraj še povečale vesti vseh beograjskih listov o neugodnih izjavah novega državnega podsekretarja v ministrstvu notranjih de! dr. Ivana Perila rja na zborovanju HSS v Brodu. Nasprotniki sedanje vladne koalicije so videli v tem že povod za nov konflikt med obema vladnima strankama. Popoldne pa je izšel demanti dr. Pernarja, v katerem zanika očitane mn izjave. Te iz- pol pota in usmeril svoje napade v napačno smer. In zato ostane poglavje o zapostavljanju Slovenije še vedno odprto. jave so bile vržene v javnost z gotove strani, da bi se tako izzvali novi spori. Beograd, 5. maja. Državni podsekretarji I!SS, ki bi bili morali včeraj popoldne priseči, še vedno niso prisegli. Pri-segli pa bodo danes. PAŠIČEVCI ZAHTEVAJO DELIJO MAKSIMOVIČA. Beograd, 5. maja. Na današnji seji ra-dikaiega kluba, ki bo neposredno pred sestankom narodne skupščine, se bo, — tako se pričakuje —, dosedanji predsednik radikalnega kluba Ljuba Živkovič odpovedal predsedstvu in bo na njegovo mesto izvoljen Nikola Pašič. Iz krogov, ki so blizu Pašiču, se do-znava, da bodo Pašiečvi radikali zahtevali, da pojde minister notranjih del Boža Maksimovič iz vlade. Ako bi se to ne zgodilo, bi podali ministri Miletič, Simonovič in Gjuričič ostavko in s tem izzvali vladno krizo. jejo kakor običajno. Le v prometu se opažajo težkoče. Nameščenci, ki hočejo na delo, morajo uporabljati drugačna vozila kakor sicer. Pa tudi v tem ni takih j težav, kakor so se pojavljale na konti-j nentu, ker ima na Angleškem malone j vsak delavec in nameščenec ali kolo ali motorno kolo. Razentega pa vozijo sedaj na mesto železni avtobusi. Delavci odhajajo iz delavskih središč v sela in v manjša mesta. ' Nekatere železniške družbe so najavile že omejitev prometa, vendar se misli, da bo mogoče stopnjema vzpostaviti normalen promet. Nikjer se ni rušil mir. Oskrbovanje Londona z živežem se vrši brez pre-stanka. INTERNACIONALA BO DALA STAV-KUJOČI.M 200 MILIJONOV HOLANDSKIH GOLDINARJEV. Amsterdam, 5. maja. Tajnik internacionale je izjavil novinskim zastopnikom, da bo internacionala dala stavkujooim delavcem v Angliji podporo v višini 2ftO milijonov goldinarjev. rDom‘ o političnem položaju. - Zagreb, 5. maja. V današnjem »Domu« je napisal St. Radič daljši članek o nekaterih važnih političnih vprašanjih. Najprej pove Radič, zakaj ni v vladi. Pravi, da zato ne, da bi se v radikalnem klubu ne razpravljalo o tem, kako je to, da Pašiča ni v vladi, Radič pa je. Najvažnejše je, ali bo radikalna stranka nadaljevala politiko sporazuma s Hrvati, ki jih predstavlja HSS in ali bo očistila vrhove državne uprave pred vsako korupcijo, ali pa namerava obnoviti prejšnjo svojo politiko s Pribičevičem in tako še dalje ščititi korupcijo. Nadalje se bavi z vprašanjem dr. Ni-kiča in dr. Šuperine, ki sta ostala v vladi in razlaga, kako je do tega prišlo. Dr. Nikiča in dr. Šuperino je naprosil, da naj s predsednikom kluba Dragotinom Kovačevičem vodita pogajanja s predsednikom vlade na podlagi sodelovanja sel jaške in radikalne stranke. Predsednik Stepali Radič sicer ne gre v vlado, a zahteva, da ostane položaj HSS in hrvat-skega seljačkega kluba v vladi neoslabljen, t. j. stranka mora obdržati svojih pet ministrstev, torej tudi ministrstvo prosvete. To zahtevo so zastopali naj odločnejše in jo obrazložili najtemeljitejše. Vsi trije so zastopali lirvatske stališče po Radičevih navodilih. Na ta način je bilo z dejanjem in ne samo z besedami najočitneje dokazano edinstvo hrvatskega seljačkega. kluba in HSS napram radikalom. Radikalni člani so zastopali mnenje, 'da je bilo ministrstvo prosvete poverjeno samo Ste*panu Radiču kot pred-.^Bniku HSS in da namesto tega ministrstva, ki ima politično obeležje, lahko dobi HSS ministrstvo za poljedelstvo in vode. Hrvatski odposlanci so to sprejeli in so po Radičevih navodilih zahtevali za hrvatsko seljačko stranko štiri državne podsekretarje.in sicer v ministrstvu prosvete in financ, kakor je to že bilo prej. in dva nova v ministrstvu notranjih del in v ministrstvu za promet. Podtajnik za socialno politiko dr. Konjevič je že prej prosil predsednika, da ga pusti iz kombinacije, ker je absolutno potreben v Zagrebu pri vodstvu stranke kot njen tajnik. Dr. Šuperina in dr. Nikič sta dobro izvedla stvar in Radiču ni bilo treba drugega, kakor da vso stvar odobri. Protestira proti radikalnemu mnenju o ministrstvu prosvete, ker je za bodočnost absolutno nedopustno in neizvedljivo, da bi HSS od 6 velikih ministrstev ne imela nobenega. Dalje pravi Radič, da Uzu-novič ni Pasičev človek, temveč se je z vso dušo zavzel za narodni sporazum. Kar se tiče vprašanja, ali bi Pašič prišel zopet lahko na vlado, je Radie izjavil, da v tem parlamentu ne vec; le če bi Pašič m Pribičevič pri volitvah, ki bi jih ne vodila sama, dobila večino, bi bilo to mogoče. Po Radičevem prepričanju pa oi se z volitvami kriza ne rešila. VLADI ZASIGURANA VEČINA. Beograd, 5. maja. Po popoldanskem sestanku Uzunoviča s Pašičem je Uzuno-vič izjavil: Situacija je sedaj takorekoč mirujoča. Na vprašanje novinarjev, kako je stvar z dr. Pernerjem, je Uzunovič rekel: čital sem Pernerjev popravek v 'istih, nisem pa še videl službenega po-ročila ondotnih lokalnih oblastev i> Per-| nerjevem govoru. vUzunovic je s Pašičem razpravljal o j stvareh, ki se tičejo današnjega sestanka ; narodne skupščine. Kakor povsem iz-gleda, je Uzunovičevi vladi definitivno zagotovljena večina. Oiični zbor Jugoslovanske kmetske zveze. Govor dr. Autoua Korošca. Y torek, dne 4. t. ni. ob 10. dopoldne se je vršil v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani občni zbor Jugoslovanske kmetske z\e-ze, ob šibkejši udeležbi, kar se je na občnem zboru tudi naglašalo. Vzrok slabe udeležbe so zborovalci iskali v slabili gmotnih razmerah in prezaposlen ju kmetov. Navzočih je bilo kakih 70 zaupnikov. * Občni zbor je otvoril načelnik Kme4sC:e Zveze narodni poslanec Brodar, kot prva točka pji je bil referat dr. Korošca o političnem položaju. Njegova izvajanja so bila sledeča: Sedaj impmo vlado, ki o sebi pravi, da je \ Ir,da sporazuma in da je kmetska. Kakšen je ta sporazum, vemo cd takrat, ko so se vladne stranke med seboj obmetavale s priimki kot kockarji, varalice in celo bitange. Tako so razumevale sporazum tudi potem, ko je Radič poskrbel, da je odletel iz vlade Pn-šič in potem, ko je Uzunovič še bolj mojstrsko poskrbel, da je tudi Radie odletel iz vlade. Sedaj imamo že 4 ret jo Uzunovičevo vlado, ki pravi, da bo nadaljevala delo sporazuma. Ako se bo sporazum lako nadaljev al, bomo kmalu videli, kako b . končno izgledal. In ironično nadaljuje g. dr. Korošec: Mi smo jim delali seveda veliko krivico, ko smo vedno povdarjali, da lo ni nobena vlada sporazuma, ko pa vendar vse njeno delovanje to dokazuje. Vlade sporazuma trdijo tudi o sebi, da so kmetske. Radič je na svojih shodih nedeljo za nedeljo proglašal po enega ministra za kmeta, pričenši s Paši čem pa tja do generala Trifunoviča, ali nesreča je hotela, da ~ta se pred kratkim ločila od Radiča ravno dva nje gova kmeta-: dr. Nikič in dr. Superina, ki sta drugače odvetnika. Radič ju je takoj proglasil za kaputaše*-. Da se mu to ne bo več pripetilo, da bi se mu njegovi ministri izne-verjali je Radič nastavil posebnega stražarja v osebi Ivana Puclja. Po mnenju Radiča in njegovih pristašev ni duhovnik, ki navaja duše kmetov k Bogu, pravi kmet, ni učitelj pravi kmet, ko vzgaja kmetske otroke, pač je pristen kmet Pucelj, ker 1 olje kmetske vole. ' Nagobčnik je |>o splošnem mnenju prava kmetska priprava in ta kmetska priprava je sedaj prišla v čast. Nasini časnikarjem, ki so preje toliko pisali n korupcijskih aferah, kar ni bilo po volji vlade, je vlada nataknila nagobčnik v obliki novega tiskovnega zakona. Zato ni bilo dobro leto nič korupcije in o ujej ničesar čuti. S^dnj. zadnje čase, pa se je ta nagobčnil- pretrgal in zvedeli smo. kaj se je delalo \ vrstah radikalov in tudi v vrstah radičevcev s tujim denarjem. Ko je bit Radič v ministrskem kabinetu, menda je imel preveč dela v svojem resoru in n« svojih shodih, zato za p.ul.i-meutari/.em borimo proti kralju, smatramo mi Slovenci za svojo dolžnost, da se sedaj jnvno in odkritosrčno, kakor vedno, kadar je Iti It« potrebno, postavimo oh stran svojega kralja, bodreč «a. da krepko podpira veliko borbo proti korupciji in laži. proti nezakonitosti in nepoštenju v našem iivljenju. Vsa država z napetostjo opazuje vsako fazo tega gigantskega boja in s |>olnimi simpatijami spremlja vse one, ki se trudijo zato, da se enkrat za vselej iztrebi iz našega telesa njegov« uajgrša rana Mi bomo vse poštene in lojalne osebe podpirali, srno jw proti vsem pijavkam našega naroda. Tretja Uaunovičeva vlada nima trdnih tal in se bo mogoče še danes zdrušila. Mi, poslanci Jugoslovanskega kluba in zastopniki SLS bo- | mo poskrbeli vse, da se ta boj do kraja izvrši. Mislim, da nimamo prava govoriti v i imenu vse opozicije, ali kar poznamo pošte-! ni h politikov, morem izjaviti, da ne bomo j ovirali radi kakih strankarskih interesov tega beja. nego bomo pustili, da se vse do kraja izčisti. V polni meri bomo podpirali in pospeševali ta boj in vemo. da ko bo ta hlev izčiščen, bo prišla doba poštenja, redu in zakonitosti, to bo naša doba, dobit, kot jo pričakujemo. Zabavno je slišati ko po Radičevi milosti novoimenovani minister Pucelj izjavlja, da bo dovedel še druge' Slovence v vlado. Dve leti se je trudil, da je spravil svojo osebico v vlado in ne vem, kako naj se mu posreči in kje naj vzame to moč in ta vpliv, da bo -pravil nas dvajset poslancev v vlado, ko je celo zase potreboval polni dve leti. Mi se zahvaljujemo Puclju za to skrb in izjavljamo, da bomo že sami poskrbeli, .kako bomo prišli v vlado, če nas bo to mikalo. Ta klic po našem vstopu v vlado kličejo tudi naši nasprotniki in nas silijo naj vstopimo vanjo, ko pa pride prilika, da vstopimo v vlado, pa kriče, da se ponujamo Pašiču. ]totem pa zopet pišejo, da smo vedno v opoziciji. Morani odkrilo izjaviti, da je treba v parlamentarizmu ločiti dvoje' prvič, ministrske stolice, drugič pa strankin program. Ako je vaš program, da pride par naših ljudi do mehkih avtomobilskih sedežev in de večje plače, potem priznam, da je bila naša politika zgrešena. Drugo pa je strankin program. Volili ste nas iz čisto drugih vzrokov. Ko smo pred vami razvijali naš program in vas prosili za vaše glasove, ni nihče zahteval, da vstopimo kar v vlado, nego. da se borimo, da se strejo okovi centralizma, da dosežemo samoupravo, zakonitost oblasti, da ščitimo spodnje vrste, kmeta, delavca in da varujemo nnšo industrijo, da branimo našo zemljo pred izsesavanjem. To je bila naloga ako nismo za tem stremeli, potem pljunite na nas. ako pa tega nečemo, ne silite nas v vlado. Mi se nismo nikoli ponujali v vlado, nego so nas pogosto zato prosili, toda ni-mo boleli izdati programa, C e ni poštenih strank, s katerimi bi stopili v vlado, nočemo storili koraka, kot ga je napravil že Radič, ki je moral preklicati ves svoj program, samo, da je prišel v vlado. To. kar mislimo mi. zahteva tudi normrlni parlamentarni red. Ni tudi enega nasprotnika ki nam ne bi odrekal, da nismo -voje opozicijonnlne naloge dostojno vršili. (Plos>k navzočih.) Hvala za ploskanje, ki mi ga dajete ravno vi. ki ste med nami najbolj neodvisni. Mnogo je tudi v SLS manj neodvisnih ljudi, ki tudi goje želje, da bi naša stranka šla v vlado. Vaš plosk pa mi je v zadoščenje. Ule j te, danes je vse lažnjivo, nihče ne drži več svojih obljub. Ako ste v sredi političnega boja. se vam mora vse nabiti. Danes je eden od d ni "ega nrz.vnn kot kocVir. nitri pa že mirno razpravljata, kot da se ne bi nič zgodilo. Tipičen primer lažnivosti je proslava osem-deseletnice Pasica, ko je vendar vsem znano, da je več star. Vsled tega mora obstojati vsaj ena poštena stranka in hvala Bogu. da so še druge manjše srbstke stranke, ki -o poštene. Kar se pa isedaj dogaja, tega nismo bili navajeni Slovenci, kvečjemu je bilo v najbolj zloglasnih krčmah. Danes nimajo ljudje nobenega pravega čuta za politično poštenje. To je tako, da mora biti tu še stranka, ki se ga drži. V čast slovenstvu in krščanstvu je, da je to slovenska in krščanska stranka. Zato sem hvaležen vsemu slovenskemu narodu, da je dal pri dveh volitvah svoje zaupanje nam. Prepričan sem. da ne bomo utrpeli nobene škode, tudi če pride do tretjih volitev, temveč bomo ponovno deležni velikega ljudskega 'zaupanja. Zadnje volitve niso tako lahke, vsi so poskušali, da bi nas vrgli na tla. Prvi so bili radikali, ki so v svojih krajih navajeni, da pleše vse okrog zlatega teleta. V Sloveniji -o mislili, da pojde ravno tako. Prišel je sam dr. Stojadinovič, pa so delili — ne delili, nego samo obljubovali so — konje, krave in drugo, vsi pa veste, kako je ta akcija končala. Nuši prijatelji samostojni demokrati so bili dvojno opremljeni: z. nasiljem in z, denarjem. Trideset let —- od Mahničevih časov — so ie'borijo prodi nami i n niso nikoli nič opravili. In tudi sedaj nas uiVo zmogli, ko so bili najbolj opremljen i za boj. Sedaj prihaja nov naš nasprotnik. To je Radič. Pucelj in nekdanji republikanci so mu včeraj izročili svoje čete in oni sedaj naskakujejo slovenske trdnjave. Toda mi rečemo: Dragi bratje Hrvatje, radi vas imamo, toda kar vi hočete, to ne bo šlo. Naš narod bo ostal slovenski kot je bil, radi pa imamo Hrvate kakor Srbe. Velesrbi v Beogradu nam večkrat groze: Kaj boste vi Slovenci, poglejte Radiča, že sedemdeset poslancev je imel. pa smo ga uklonili. Poglejte Macedonijo. tam kjer so bile zastopane skoraj vse politične struje, kar smo jih imeli, tam zastopajo sedaj narod radikalni poslanci. Poglejte Vojvodino, štiri narodnosti so v njej, a vseono je tudi sedaj radikalna. Sedaj pa pride na vrsto Slovenija in šiba božja Atila, lo naj bo Radič, ki naj zavzame Slovenijo. Včeraj sta mu v Celju držala Pucelj in Prepeluh stremena, da je skočil na konja, s katerim hoče zajahali v Slovenijo. Kadar bo naša .stranka padla, pridejo časi, ko bodo Slovenci klečali pred Beogradom. Naš narod zato ne bo nikdar volil stranke, od katere mu preti gospodarska in narodna smrt. So ljudje, ki vedno trdijo, da če nismo v vladi, nič ne dosežemo. Moram glasno povda-rlti: Ni res, da mora vlada skrbeti le za liste pokrajine, ki so zastopane v vladi. Danes vlada centralizem in dolžnost države je. da skrbi za vse pokrajine, ne samo za občni blagor Srbov ali Hrvatov. V tem oziru moramo odhiti vse napade, ki >-e v časopisju Sirijo na naš naslov. Sicer pa vprašam: Kaj pa sta Radič in Pucelj dobila za Slovenijo? Pravim, da nas nihče ne more siliti v to dražbo, nihče nas nima pravice siliti, da bi naša stranka pomagala sleči Slovencem kožo s telesa. še o drugi šibi bi govoril, ki tepe nas vse Slovence, tudi samostojne demokrate, socija-1 iste in radičev ce, to je naš finančni delegat dr. šavnik. Toda o tem bo poročal drugi govornik. Zelo verjetno je. da bi sedanja velika borba, ki se vodi proti korupciji, laži in nepoštenju tako pretresla parlament, da ne bo več zmožen za daljše življenje. Razkroj v parlamentu se je pričel, nihče ne ve, kako se bo končal. Težko, da bo parlamentarni mlin dalje delal. Volitve niso več daleč in bodo ali jeseni ali p c zimi. Kadar prileti prva lastovka, pravimo, da bo pomlad in kadar prične Pucelj s političnimi in strankarskimi transakcijami je sigurno, da se bližajo volitve. Slovenska ljudska stranka se ;ih ne boji, ker v njo zaupa ve,- slovenski narod. (io\oru dr. Korošca je sledilo poročilo načel-t\ a, ki ga je podal poslanec Brodar. Go- voril je o gospodarsko-političnem položaju slovenskega kmeta in sicer še bolj samozavestno, toda o istem smislu kot dr. Korošec. Med drugim je povedal tudi, da ima Domoljub 30.000 naklade, vkljub temu. da mu dela konkurenco zastonjkarska ^Domovina . Tajniško poročilo je podal Gabrovšek. Poročili je o organizacijskem delu. K besedi se je oglasil delegat iz Vrhnike Furlan l i si je dovolil kritiko notranjega organizacijskega delovanja Jug. kmetske zveze, b Koroščevemu govoru pa je pripomnil, da premalo povdarja misel samouprave Slovenije. To so zavračali Brodar, Korošec, Gabrovšek in posamezni kmetski delegati, tako, da je bil Furlan s svojim mnenjem osamljen. Sledile so volitve načelstva. Za načelnika Jug. kmetske zveze je bil ponovno izvoljen posl. Brodar. za I. podnačelnika Marko Kranjc. Sledili so še referati poslanca prof. Sušnika o kmetijskih zbornicah, ki so nujno potrebne ter dr. Mohoriča o stanovski izobrazbi in organizaciji kmetov. Nato so sledile slučajnosti. Dunajsko pismo. »robiščih Prvi majnik na Dunaju. — Na grobih Zrinjskega in Frankopana. — Na naših \ Gradišču Ru-i odnašajo ar»enal. Na Dunaju je prvi majnik državni praznik ' skega in Frankopana posvečen spomin vsega kaker dan 12. novembra, ko je bila leta 101S naroda, dokler bo živel na svetu, sprejeta v Nptionalratu republikanska iisla- a. j In tako bodo tudi jutri v Novem mestu — Praznik je zapovedala prva zvezna vlada, ko so imeli večino .socialni demokralje pod Rainerjem. — Praznik 1. majnika na Dunaju -e jako strogo praznuje, kakor Božič ali Velika noč. Danes je vse zaprto, dočim bodo jutri, v nedeljo, marsikje delali. Tramvaj ne i vozi do 2. ure popoldne; gledališča so vsa zn- j prla. isto kino. ; Delavske čete so se zbirale pe okriljih v J določenih ulicah in odkorakale točno ob določeni minuti, da so mogle do polenajstih že stati na svojem mestu pred Rathnusom. To je najveličastnejši del Dunaja, ki ga je opisoval že Stritar v Zvonu menda I lK7;i, j ko so gradili sedanji Rathaus. Nasproti ob : Ringu je Burgthesiter, na levo parlament, na I desno univerza, torej štiri najbolj monumen- j talne stavbe tega velikega mesta; vmes sta j pole" ogromnega lr«"i tudi dva dela parka. Cehi so prikorakali v svojih skupinah sicer j / ostalimi nemškimi organizacijami; ali ka- i kor d.cslei so zavzeli prostor med justično pn- zastopniki naše dunajske kolonije, da v imenu hvaležnegia naroda porasle spomin velikih veleizdajnikov . ki ista svejo ljubezen do , svobodne domovine plačala z glavama pod'j mečem plačanega krvnika. — Z Dunaja sef odpeljemo ob S. uri zjutraj, po dohodu maša, po maši svečanost na grobih, pozneje raz jle-davanje muzeju, potem akadeniij-a in en obed ob prisotnosti zastopnikov mesta. \ elike hvale smo dolžni prebivalstvu tega /a nas zgodovinskega mesta, da je ohranilo naša .-.»elit g. ba .-kozi stoletja. Grobi naših velikih mož so .izginili celo v domovini, ne vemo sledu za njimi, a tuje mesto n.im > ( hranilo groba našega Zrinjskega in Frankopana in na- prijazno sprejema, še več: Dunajske Novo mesto časti z nami vred groba, ki ski nam svet spomin iz dob našega nnj-lmjšega robstva. V torek pa gre zastopstvo naše kolonije v Gradišče, da se pokloni ostankom tam umrlih lačo in parlamentom. Priznati treba, da dela j srbskih ujetnikov. Grobišča, ki jih krijejo ne-' češka socinlna demokracija ('b takih prilikah j kaj tisoč, so na več krajih. — Poset v torek i bo veljal grobiščema v Neusiedlu am See (Ne- 1 židerskem) in v Frauenkirehnu. Pot nas vodi mimo Pandrofa (Parndorf). ki je velika hr-vatska občina, šteje namreč 3150 hrvatskih prebivalcev. Tu je večrazredna hrvatsk i šola in več narodnih društev. Torej visoko gori nad Nežiderskim jeezrom blizu Brucka oo Litavi! Ta grana našega naroda zasluži največje občudovanje in — spoštovanje! Klobuk z glave!! — Dvesto let pred «mrtjo Zrinjskega in Frankopana so že obdelovali krasna polja, na katerih so našli svojo drugo domačijo, in še so tam in pričajo vsemu svetu o svojem hrvatstvu! Kateri drugi narod bi tako uspešno kljuboval stoletjem tujerodne |>o-plave?! na i- lovenske? > (rledalca prav prijeten vtis. Ženske in dekliške organizacije v svojih narodnih krojih, telovadna delavska društva (s posebnimi ženskimi oddelki) v — sokolskih krojih, kolesarji, skavti, športna društva itd. z neštetimi zastavami, standardami. tablami z vse možnimi češkimi napisi, vse to impo-nuje tudi tujcu. Nemške organizacije pn so napolnile ves oni nrromni prostor med prej imenovanimi štirimi sli'vb.imi, glava pri glavi, kamor si pogledal. Stal sem na prednjem delu Rat-hausa: do Burgtheatra lam nasproti, na desno še mimo parlamenta čeških množic pred justično palačo, na levo mimo univerze skoro do Votivne cerkve — človek tesno pri človeku, v vseh možnih uniformah, nešteto zastav, tabel z napisi itd. in veliko število godb. stotisoči ljudi so se tam gnetli. V prejšnjih lotili je veliko govornikov govorilo tolikim množicam, letos pa so se prvič posluži 1 i radiofonije z. velikanskimi gla.-niki (Lautsprecher). Na Rathausu sem jih videl sedem; koliko jih je bilo drugod, ne vem. Glasniki so ogromni, so štiri vogla ti v kvadratu ali pravokotniku, kaka dva in |k>1 metra dolgi in en meter v premeru. Niso iz kovine. marveč iz. drugačnega materijah«, zato ni tistega kovinskega glasu, ki nas pri običajnih glasnikih včasih moti. Na 100 m daljave sem čul godbo še prav razločno in jako glasno. — Točno ob 11. uri smo začuti silen trikratni: -Achtung!- in na to je govoril dunajski župan — sodrug Karol Seitz. Pozdravil je izletnike sodruge češkoslovaške in govoril običajni majevski govor; za njim sta govorila dr. Adler in Nationalratin llock, potem pa sodr. Hofbauer iz Teplice na Češkem, ki je dal pripeti zastavi dunajske socialne demokracije trak i/. — Češkoslovaške. Izjavil je med drugim nado, da bodo vsi so-eialisli skupno slavili polno zmago internacionale. — Pred Rathnusom je bil moški pev-ski zbor (kakih 400 pevcev), ki je zapel nekaj pesmi, med temi velik zbor Volkerversiih-nung . Kakor so delavske mase prikorakale, tako so po sklepu odkorakale naravnost v svoje okraje. Red vzoren, najmanjšega incidenta ni bilo za policijo. V oči so padale posebno čete: Republikani-sclier Schutzbund in MilitSrverband. — Proli takim organizacijam je vsak monarhističen puč izključen. Naj bi se zgodilo karkoli, v hipu je stotisoč. dve-totisoč oboroženih mož skupaj, ki v Uali zatro vsak poskus proti republiki. — Naj še pripominjam, da imajo socialisti tudi svojo radio-pošiljalno jmstnjo. Zaupniki dobivajo lam modernim <|totom navodila in — ukaze. * * * Hrvatsko društvo • Prosvjela- (VVien VII, Zollergflsse 10) je kupilo v Dunajskem Novem mestu grobii mučenikov Zrinjskega in Frankopana in sta tako na večne čase last hrviitskega naroda. Vsako prvo nedeljo meseca maja pride z Dunaja zastopstvo hrvateke i ‘ ........... mesto. osvobojena domovina 1» roba v nemškem inačo gnido, a jV|.tinja še nadalje saj ju je mestu nar«* . ]ml?f>nikov ;n tam notri sla strohneli srci plemenitih voditeljev hrvat-skega naroda. V onih grobih je mnogo vec, nego je po stoletjih mogla shraniti domovina v domači zemlji. Zato ostaneta groba Zrinj- Rusi odnašajo — arsenal. To je največje industrijsko podjetje stare monarhije. Ogromne so delavnice za proizvajanje bojnega materi-jala. — Po prevratu so skušali na vse možne načine izkoristiti one kolosalne naprave, a niso imeli sreče. Mjjogo zlorabe in tudi korupcije so tam doživeli. Zdaj je tu neka sovjetska komisija, ki nadzoruje demontiranje velikih delov arsenala. onih delov za železno industrijo in — vojni materijal. \ Rusiji bodo stroji tekli dalje. Pripis. — Moram popraviti grdo !jsk°v' no napako v zadnjem dopisu. Tam sloji črno na belem, da je z Dunaja celo na planino Rax — 11. reci enajst minut. Jaz sem zapisal tri enojke — Ul. čil«j *lo in enajsl minul, kar je precejšnja razlika. — Dalje čitaj, da dunajska občina - ni — |»odpisala, marveč da je 1 »odpirala takozvane naselbine ob 'periferiji. Ker nameravam napisati posebno razpravico o — »kot-kanj ti', naj popra vini tak kot v zadnji »Radiofoniji . Jaz sem zapisal: Culi smo izborno, tako nekako, kakor čujete to v Ljubljani govornika na gledališču, ako sedite v prvi vrsti . — škrat je menil, da je bolje: »kot čujete ... Tako napačno kot-kanje straši po vseh naših listih! škrat mi večkrat kaj popravlja, le žal. da da navadno — potvarja. Tako mi je v zadnji. »Radiofoniji« izpustil vejico med besedama »stotine. ti>oč kilometrov, tako da je napravil kar stotine tisoč kilometrov , da bi zemljani morali gledali ljudi najmanj na luni, kajti na zemlji takih oddaljenosti ni. ToreJ> ljubi škrat, čitaj bolje in pazi. kaj popj* 1‘ia.š! A. G n sploh jugoslovanske kolonije v Dun- ' drugo pa obrtniki na deželi. Drug slaven nesto, kjer prisostvuje sv. maši ”“!£kioni efekt rešil. ;*« dela SDS je ona pohabljeni potem položi venec na dati manom velikih Hrvatov, ki p(,s ,p (ja je glavo za svojo domovino. v <|o_ . Ainnvill-I preu®s,M ,, PolitiČM ■ •i«. ®na najbolj prir — Beseda o resnem ]a ostalega tiska SDS ljubljenih fraz »J“'r/V' resnega dela. Dejstva je, (lil je SDS «>»£„ ni bolj lažnjive besede, p:i govore, (( resnem delu SDS. &l,n° kakor J1’ vr-li kako se jo v praksi i/.koza-poglejffo ipU> sns s0(.ialll(1 političnem •Ju je dala SDS nemogoča določila o pobijanju draginje in izvajanju oseniurnika na deželi. Prvo so zlasti dobro občutili trgovci, en pohabljena stavba na Miklošičevi cesti. Zlasti vidni , J«' so uspehi na gospodarskem mil ju: Polom . dranske banke, petdesetmilijonski defic’1 Slavenske . polom -Balkanske banke«, da ® drugih polomih molčimo. Nadaljni doki« rednega dela SDS proti korupciji je afera in ostale afere iz časov po pro°bi*£ Samo resuo delo je tudi bilo, da je ' r((. nalizacija tujih l^djetij prop«^«- ^ ()a sDS nt‘ga političnega dela - * v J Štev. 99. NARODNI DNEVNIK, 5. maja 1926. i ■i—TiriMfini r ■ »nwrmT-iinn Stran 3. nikdar ne ve, ali je še esdeesarska, ali. pa ji je že uspelo, da postane radikalna. Pa pustimo vse te dokaze o resnem delil iz preteklosti in obrnimo se h dokazom o sedanjem resnem delu SDS. Toda žalibog tudi v tem pogledu je sama praznota. Ali naj trač in kvač »Jutra« bo dokaz resnega dela? Ali dr. Žerjava uvodniki v »Domovini«? Ali ponavljanje fraz o edinstvu? Ali prošnja za škofov blagoslov »Domovini«? Ali nasprotovanje ustanovitvi Slovenske akademije znanosti in umetnosti? Ati morda Vodnikova družba ? — Kje za boga pa je vsaj nekaj resnega dela? — Ali pa je »Jutru resno delo — brezupen lov za mandati? = P. Radičev shod v Osijeku. Minister za agrarno reformo Pavle Radič je bil v nedeljo v Osijeku, kjer je pregledal uradne prostore in sprejel poročilo šefa agrarnega ura-' da Živiča. Ob 10. je bil na mestnem vrtu se-ftanek odposlancev organizacije 11SS. V Osijeku se ni vedelo za prihod Pavleta Radiča, a lco se je to zvedelo, se je zbralo mnogo ljudi in prisostvovalo sestanku. Sestanka se je "deležil tudi dr. Kežman. Pavle Radič je v svojem enournem govoru govoril o moči in uspehih 1ISS in naglasni, da je stranka danes močnejša ko kdaj prej. Razlaga politiko sporazuma in nje potrebo ter pravi, da «e -varajo tisti, ki mislijo, da bo ta politika doživela polom. Na koncu je Pavle Radič govoril V' enkrat in naglašal, kako se po malem tudi ® mesta približujejo HSS, ker uvidevajo, da Pr'n ?lol'ejo ločiti od kmetskega ljudstva, v n-uv1,11111 je govoril o tem, kako je treba ohramc popuščati v malih stvareh, da se ie n i trni* ietnelj i programa. Ob 3. popoldne telnil! !? , Pavla Radiča poselil mestni na-vnnjp"' 1IetlSel in mu izrazil svoje obžalo- du bil obveščen o njegovem pnho- kolrldvoru “ ni mogel liriinenl° sPrejeU na „a=-Paši« retirira V > Politiki je izšel tretji “S5**1 iutervievv Pršiča. V tem iotervuevu I-ovdarja Nikola Pušic, da mora veljati \ ^•anki sicer stroga disciplina vendar pa se uora dopustiti diskusija o vseli vprašanjih. i Rusija samo 116 smo skodlo v at i stianki. -Nadalje pravi Pašič da ne veruje, da bi kak aktivni minister vmešal ime kralja v dnevno politiko. Nato j6 Pašič silno hvalil dinastijo in zunanjega ministra dr. Nineiča. Tudi o ministru dr. Srskiču se je izrazil kar najbolje, ne o ministru Maksimoviču ni hotel povedati svojega mnenja odkrito, vidi se pa, iz Pasice ve izjave, da je še vedno hud na Maksimi Men. Ves iutervievv Nikole Pašiča dokazuje, njegova pozicija stalno slabša in da ne učinkujejo več njegove grožnje, da bodo izključeni vsi, ki se -slepo njemu ne pokore. Zato je pričel Pašič vabiti k sebi fronderje zlepa. Dvomimo pa, da bi imel s tem kaj več uspeha, ker umik •Pašiča je znak slabosti in ta je imel že od nekdaj v radikalnih vrstah najslabši učinek. — Pravilna lekcija. Obzor piše v svojem uvodniku o Slovencih med drugim sledeče: Ker je večina slovenskega dijaštva študirala na Dunaju, se je prenesla polagoma borba liberalizma proti ogromnemu vplivu katoli-ske cerkve v Avstriji tudi v Slovenijo. Posledica te borbe je bil razkol Slovencev na dve politični stranki, na »liberalce« in »klerikalce-.'Ta razkol traja Se danes in Slovenci vodijo to borbo danes ravno tako, kakor so io vodili v Avstriji, ko da ni bilo svetovne vojne, ne 'razpada Avstrije, pa niti ne naše nove države, v kateri ni več katoliške dinastije in tudi ne katoliške večine državljanov, m kakor so za časa Avstrije .slovenski klerikalci zahtevali zaslombe pri katoliški, dinastiji, katoliških fevdalcih in katoliških nemških strankah ter proglašali vse »liberalce« za Protidržavne elemente in srbofile, tako zahtevajo danes »liberalci«, uporabljajoč iste aXst.rijske metode pomoč proti svojim poti-vSdm nasPrc>tn-,ik(>m od beograjske srbske dni^n,^,86 čisto upravičeno -meji enim ko «ka vlada n°' - se le obema smejala dunaj-danski razv^v m slove'ni,ia il1 njen goispo-111 enter k teiJ, vet);110. bolij propadala. — Koki se Se a,L'jlavj‘|u kritiki naj napišejo oni, kale e«. grejo »liberalce in »kleri- Dnevne vesti. Jernej pl. flndrejka-Livnogradski - Rumunski , u.s1*'. Poslanski! zbor- nica se voli po tajni, spl^ !C1, stranka, ov se proglasi' kAu‘ vsal 40 stranka in dobi najprej 50 onir...Ve^lnska ni volilni pravici, štrantel" ra‘aki in direkt-odstotkov glasov se orom-J? ,d°t>i vsaj 40 mandatov in nato še 201 odstotkov0!!^ .vsel’ odstotkov mandatov, ki se razdele1 30 porc.u mesi posameznimi strankami, 'v.ir0' na je volivna dolžnost in kdor se ne u<|e}a" *' volitev, se kaznuje z globo 500 lejev. VoR orJn S' 7'u,r:1i (!o 8' ure zvečer z (iveumim sudanskim odmorom. Vsak okraj je obenem cevUni okraj. \ vsem se izvoli 387 poslan-2i' še«, 11°l|(>ln'0ina je izpremenjen volivni red °ne ki ‘^unatorjii se dele na voljene in na ^oljeni,p!>s,ane.i° senatorji po svoji funkciji. v°livc i ,ie 1,1 sicel' volii° nad 40 let stari ni /h !''•) senatorjev, samoupravni in okrož-goVs,t/' po enega senatorja, skupno 74, triu f, e Zbornice v Bukarešti, Jassiju K luža e. Jlneu pa 4 senatorje in veaka univerza po f. R‘h po svojem službenem mestu pride- i v senat: prestolonaslednik, ko je star 18 e|, patriarh, matnopoliti, poglavarji verojapo-vea„! 1*ka vlada je prepovedala proda io šam- ^jca in Nvaskljn. tu f,nr Napoleon, boiuipartističai pretendent raronooski prestol je umrl v Bruslju. Italijanski časopisi so i>ovišuli ceno od "5 '« 80 stotink. Včeraj zjutraj je preminul v Ljubljani podpolkovnik v p. Jernej pl. Andrejka-Livno- Pokojnik se je rodil 1. 1850. v Dolenjah, občina Rova. Po gimnazijskih študijah v Ljubljani je absolviral kadetno šolo v Innsbrucku, nakar je bil prideljen 17. pešpolku, kjer je služboval 25 let. Nato je bil premeščen kot major k cesarski gardi na Dunaj, kjei je avansiral za podpolkovnika. Leta 1909. je stopil v pokoj. Bil je eden izmed redkih avstro-ogrskih oficirjev, ki ni nikdar zatajil svoje narodnosti. Pri moštvu je bil izredno priljubljen. Na Dunaju je pomagal vsakemu slovenskemu rojakiu z intervencijami pri svojih visokih zvezah. Speciel-no marsikateri nekdsunji akademik se ga hvaležno spominja. Njegova rojstna občina ga je imenovala za zasluge, ki si jih je stekel zanjo, za častnega občana. Večina občekoristnih institucij kot vodovod, šola itd. je bila ud varjena z n jegovo pomočjo. HviniW» V svoji mladosti je pisal vojaške spomine. Bili so ’T°E Snttv « fn Hercegovini. bo ohranil Jerneja pl. An-drejko v hvaležnem in častnem spornim,. _ Razprava dr. Pestotnik proti našemu glavnemu uredniku A. Železnikarju se ne vrši v sredo dne 12. 1. m., temveč v torek dne 11. t. m. ob 12. uri. — Aretacije slovenskih komunistov. Na zahtevo celjskega sodišča je bil zadnji ponedeljek aretiran znani komunist Marcel Žorga. ki se bo moral zagovarjati radi svojega govora v Trbovljah. Dalje je aretiranih tudi par komunističnih omladincev. — Pokojnine diurnistov. Centralna komisija za .izvedbo uradniškega zakona je odgovorila na opeitovana vprašanja glede pokojnin rodbinam diurnistov, da osebe, ki vstopijo v državno službo kol diurnisti s tein ne izgube pravice do pokojnine v smislu čl. 154. uradniškega zakona. — Naša država se ne udeleži panislaiiskega kongresa. Kot poročajo, je naša vlada od klonila ponudbo Rete el Uleme Cavšaviča, ki je predlagal, da se ga pošlje na panislaimdki kongres v Kairo kot zastopnika bosanisko-herce-govrnskih muslimanov. Kot vzrok navaja naša vlada dejstvo, da tudi Francija in Perzija ne pošljeta na kongres nobenih zastopnikov. Na drugi strani Se trdi, da je Reis el Ulemo-va ponudba posledica vpliva angleške vlade, ki žeti dvigniti na ta način svoj ugled pri mohamedancih. — Redukcija delavcev. Suiodnišuica v Kamniku namerava odpustiti tekom meseca maja kakih 40 delavcev. Drugi n jsl; e doklade jim je odtegnila že s 1. aprilom. Kot se zatrjuje, namerava vojaška uprava »modnLšnico preložiti v Srbijo. — Slovesna otvoritev beograjske univerzitetne knjižnice. Kot poročajo .iz Beograda, se otvori tem dne 6. maja univerzitetna knjižnica. Obenem se preloži temeljni kamen za novi dijaški dom. — Kredit za novi aerodrom v Novem Sadu. Ministrstvo vojne in mornarice je odobrilo kredit 1,500.000 Din za vzpostavitev novega aerodroma' v Novem Sadu. — Ljubljana v Transvaalu. Neka ljubljanska tvrdka je dobila iz Hamburga pošiljko vzorcev z naslovom »Ljubljana v Transvaa-lu . Pošiljka je romala v Trantsvaal, kjer .je popravil neki sicer sposobni, toda nekoliko zaostali poštni uradnik naslov ter adresirnl pošiljko z »Ljubljana v Avstriji«. Tako je prišel paket v Avstrijo im končno v Jugoslavijo. * , — Razpisana mesta vojaških kemikov. Ar-tiljerijeko tehnični oddelek ministrstva vojne in mornarice sprejme' štiri doktorje kemije ali pa inženjerje kemike, da jih nastavi kol civilne uradnike ter pošlje v inozemstvo v svnlio praktične izobrazbe v vojni kemiji (Or delovanje smodnika, razi^treljiv itd.)- tenti iniorajo biti naši državljani. Kandida izbere artiijerijsko-hetmični oddelek dne • septembra t. 1.' Prošnje naj se vpošljejo do 15. avgusta. Prošnjam je priložiti: rojstn1 poročni list, potrdilo o starosti otrok, • spričevala, potrdilo o državljanstvu in ' danjeni poklicu, n-ravnostno spričevalo. Zll_ niško spričevalo in uradno potrdilo o ženi Za okrožno zdrav- nico !]S imenovana dr. Tekla Kenk. 'U^ vojaške službe. Imenovani so: Pr, pehoti Erih Lile« za kapetana I razreda; v sanitetni službi privatni zdravnik dr. Davorin Fli« zn sanitetnega poročnika; v ekonomski branži Josip Sever in Martin Naglič za kapetana II. razreda, Fran Bezlaj za poročnika; pri orožništvu pa orožniški kapetan Fran Dekval za majorja. — Razpisano mesto. Pri srezfkem hidro-iteli.ničnem oddelku je razpisano mesto gradbenega ali kulturnega inženjerja. Podrobnosti glej v d Uradnem listu-. — Mašinska podoficirska šola mornarice v Gjenovicu (lloka Kotorska) se prične dne 1. oktobra 192(1 i« traja dve leti. Sprejemajo se 16 do 19 letni mladeniči, ki so dovršili najmanj štiri razrede osnovne šole in prebili vsaj dve leti v kovaškem, mehaničainskem, kleparskem, ključavničarskem, strugarSkem, šoferskem, električarskem, monterskem ali kakem drugem sličnem obrtu. Prošnje za .sprejem se morajo vlagati najkasneje do 31. avgusta 1926. Vsi pogoji za sprejem v to šolo so razvidni iz razglasa, ki ,je nabit na .magistra,tu. — Reforma seksualne zakonodaje na češkoslovaškem. Novi češkoslovaški načrt kazenskega zakonika vsebuje celo vrslo novih določb glede seksualne kazenske zakonodaje. Najvažnejše je zvišanje starostne meje za absolutno zaščito mladine pred spolno zlorabo od 14 na 10 let. Obenem se ima reformirati tudi določba občega državljanskega zakonika glede za možitev potrebne starosti, ki ise zviša takisto na 16 -let. Kaznijivo je ne samo spolno občevanje z osebami pod 16 leti, temveč tudi vsako nenravno dejanje na takih osebah. Kaznjivo je pravtako vsako nenravno dejanje, izvršeno pred takimi osebami v namenu, da bi .se njih spolni nagon razburjal,, povečal ali pa zadovoljil. Določba se pa ne nanaša na slučaj, če je otrok samo slučajno priča spolnega občevanja, kot n. pr. v,sled stanovanjske bede. Na Češkoslovaškem je bil doslej veljaven stari avstrijski kazenski zakon, ki je veljaven tudi pri na.s in glede katerega trdijo nekateri, da je v tem oziru zaostal in pomanjkljiv. — Mednaroden kongres katoliških telovadnih društev se vrši od 3. do 5. septembra v Rimu. Cilj kongresa je manifestacija katoliške misli. — Pomiloščenje v Bolgariji. Te dni je bilo pomitoščenih v Bolgariji 126 oseb, obsojenih po .zakonu o zaščiti držaive. Med pomilošcenei se nahaja več takih, ki so bili obsojeni radi atentata v Sv. Nedeljski cerkvi. — Velik požar v Brčkem. V Brčkem je izbruhnil te dni požar, ki je uničil 10 trgovin. Škoda se ceni na 10,000.000 Din. — Požarna katastrofa v Mikulinu. V moravskem mestu Mikulovu je izbruhnil te dni požar, ki je uničil okrog 100 hiš. Okrog 200 rodbin je ‘brez .strehe. Škoda znaša par milijonov čsl. krmi. — Katastrofa na vodi. V varuški luki so spustili te dni s parnika »Sopliia čoln s 35 pasažirji. Vsled razburkanega morja se je čoln potopil. 15 oseb, večinoma uglednih meščanov, je utonilo. — Ponarejevalci bankovcev v Olasztiszki. 1. niško jeisen se -je .pojavila na Madjarsikeim velika množica potvorjenih en milijonskih novčanic. Preiskava je ugotovila, da so izvirali iz okolice. Olaszliszke. Kot dozdeven fal-zifikator je bil aretiran nečak tamkajšnjega rabinerja Samuel Friedlauder, Budimpestan-ska policija je ugotovila, da 'je bilo aadami v promet vsega skupaj 2400 fateifikatov. i -koliko so jih izsledili tudi na Dunaju kjer -o aretirali kot razširjevalca trgovca J«wja NVeingartnn in privatnega uradirika Maksa Bergerja. Razveti tega so konfiscirali v Budimpešti cel kovčeg potvorjenih enimilijonskih novčanic. Izkazalo se ije. da je zapletenih v zadevo veliko število oseb. Sled je vodila celo v Romunijo. V Rralsovu so izdelovali člani te dražbe potvorjene, 10 kronske čeho-slovaške in 100 lejske rumunske liovčamice. Organizacija je tako razsežna, da se vrše v zvezi s to afero te dni zopet aretacije na Majorskem. na Dunaju in v Brasovu. Zdi se, da gre za drago madjarsko falzifikatovdko afero, ki za prvo ne zaostaja- mnogo. — Bivši predsednik .republike obsojen na smrt Bivši predsednik kavknške republike Fu n ličkov, ki je bil obložen, da je dal ustreliti 35 sovjetskih komisa nje v. je bil obsojen te dni od sovjetskega sodišča v Baku na smrt. Za pomiloščenje noče prositi. Rad! tega je vložil prošnjo njegov zagovornik na svojo pest. Doumeva se, da bo amuestiran. Fuinti-kov se im« zahvaliti za obsodbo svoji lastni hcemi. Bil ie član s o era 1 n o re volu c ion arne stranke, ki boljševikom odločno nasprotuje, doč.im je njegova hčerka navdušena komuni-■stin'j‘i in članica komunistične omladine. ?o njenem mnenju ji ni dopuščala vest. da bi ostal njen oče radi umora 35 komunistov nekaznovan. Zato ga je ovadila. Funtikov se je zagovarjal, da fizilirania ni odredil on. temveč komandant angleških .čet, ki so imele takrat Baku zaseden. — Linčanje zamorca. V mastni PoplarviUe v državi Mississippi je bil linčan le dni zamorec. Jackson je bil osumljen umora dveh naravoslovcev-državnih uslužbencev. »Velika jurv . ki ima v talcih slučajih odločati, če pride obdolženec pred sodišče ali ne, -se ni mogla takoj odločili. Ko je prebivalstvo to izvedelo, je Aklenilo. da bo zamorca linčalo. V temni noči je navalila na policrilski zapor številna pnnožieu. LiriČarji so zvezali policijske stražnike — ki. so si dali to prav radi dopastl. .kar jim ni jir.išlo niti na um, da bi riški rali za zamorca življenje — nato .so vlomili v zapor. Dva maskirana linča rja dfa slonite k telefonu ter obvestila službujoče uradnike, da «e ne .smejo vršiti zaenkrat nobeni telefonični pogovori. Ostati linčarji so se podali pred celico zamorca, .slekli suknje in jeli žgati železno mreso na vratih. Zamorec ie dobil med tem od strahu živčni napad. Budal je z glavo in nogami v zid. Ko so vlomili v celico, so vlekli črnca na bližnji most, kjer so ga obesili, nakar so se odpeljali v avtomobilih na razne strani. Ljudje, ki so cr-nzovalj linčanje ne da bi se ga .udeležili, so osvoboditi zvezane policaje .ter obvestili policijskega šefa. Ta se je podal na most ter zamorca lastnoročno odrezal, dal svojim us.uzbencem nalog, da ga pokopljejo ter šel mimo spat. — Opozorilo članom Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, bivajočim v področju ljubljanske ekspoziture. Radi preselitve am-bulatorijev in ekspoziture v novo uradno poslopje na Miklošičevi cesti št. 20, priitUoje, se od srede, dne 5. maja 1926 dalje vrše vsak delavnik ordinacije gg. zdravnikov po naslednjem redu': Za splošno medicino; Od 8. do K>10. ure g. dr. Janežič Pavel; od 9. do '/Al. ure g, dr. Zajec Ivan; od ‘Ali. do 12. ure g. dr. Kanc Pavel; od 'A 16. do 17. ure g. dr. Drobnič Ivan. — Za pljučne bolezni; Od 'A 12. do A IH. ure g. dr. Jani a r Tone. — Za kirurgijo (rane, telesne poškodbe in pod.): Od A14. do 'A 15. ure g. dr. Krajec Pavel; od 16. do 17. ure g. dr. M i n a f Franc. — Za otroške bolezni (obenem posvetovalnica za matere): Od te 14. do te 15. ure g. dr. D e r č Bogdan. — Za ženske bolezni in porodništvo: Od 11. do 12. ure a dr. Pintar Ivan. — Za kožne in spolne bolezni: Od 13. do 14. ure g. dr. Demšar Jernej (v četrtkih ne ordinira). Začasno, do nabave instrumentov ter oprave, ordmirajo na svojih stanovanjih: Za živčne bolezni: (X 14. do 15. ure g. dr. Robida J(ordam-ra v Dalmatinovi ulici št. 3, pritličje). —- Za očesne bolezni: Od 9. do 11. ure g-J-fr- D e-reani Ernest, (ordinira v Frančiškanski ulici št. 4, pritličje). — Za bolezni v ušesih, nosu in vratu ter očesne bolezni: Od 11. do 12. ure ter od 14. do 15. ure g. dr. Pogačnik Josip, (ordinira na Kralja Petra trgu št. 8, pritličje). Nakaznice za zdravnika se izdajajo na Miklošičevi cesti št. 20, pritličje, levo, vsak delavnik od 8. do 17. ure. Pravica do pomoči ob bolezni in nezgodi se dokaže s potrdilom delodajalca (§ 15. ZZD), da je zavarovanec resnično zaposlen. Gg. delodajalce, Iki imajo vsvojdh obratih afiširame raz- , » . i l „ vl ^t:...: nr CANKARJEVA PROSLAVA V LJUBIJAN-8KEM DRAMSKEM GLEDALIŠČU v soboto 8. t. m. ob 8. uri zvečer. Nastopi cela vrsta kujiževTiikov z recitacijami iz Cankarjevih del. Preskrbite si pravočasno vstop- | nnce. j Ravnateljstvo zdravilišča Rnaasku Sla- I tina vabi vise one cenjene iimetniKe in dra-i Siva, iki nameravajo prirediti v bodoči seizo-! ni koncerte, gledališke predstave ali druge | umetn. večere, da se prijavijo najpozneje do ! dne 25. maja. Poznejše prijave se pod nobenim pogojem ne bodo upoštevale, pravočasno pa v prvi vrsti po umetniški višini prireditelja in razpoložljivih terminih. od 13. do 14. ure (mesto od 8. do ^9. iure. G. dr. Jamar Tone ordinira od Ali. do ure (mesto.od te 13. do lili ure). G. dr. Pintar Ivan ordinira od 11. do 1_. uie (mesto od 513. do >514. ure). LlatjlJasia. 1_ Poročil se je danes v cerkvi č, gg. očetov Frančiškanov gospod inžener Viktor Zupanič, sin pokojnega dvornega svetnika dr. Franc Zupanca, z gospodično Zoro Uolničar-jevo, učiteljico iz znano priljubljene družine Vekoslav Dolničarjeve. Novoporočeucema naše na j iskrenejše čestitke! 1— 0 moderni umetnosti v Evropi bo govoril v četrtek bb 8. zvečer v Mestnem domu srbski pesnik Drainac. ki je pravkar prispel iz Pariza. Predavanje bo združeno z recitacijami pesmi. G. Drainac je znani bojevnik mlade umetniške generacije v Srbiji. Več njegovih del se sedaj prevaja v francoščino in italijanščino. Ke*r je znan z vsemi vodilnimi evropskimi književniki, kaltor z Una-munom, Marinettijem, Rollanom in drugim, obeta biti njegov nastop zelo zanimiv. 1— Oblastna zadruga slaščičarjev, medičar-jev in izdelovalcev liandid v Ljubljani ima danes dne 5. maja ob pol 8. uri zvečer v restavraciji Miklič »Pri južnem kolodvoru«, Kolodvorska ulica izreden občni zbor, »nored: 1. Poročilo načelstva. 2. Preprečitev konkurence v slaščičarstvo posegajočih obetov. 3. Program kongresa jugoslovanskih slaščičarjev, medičarjev in izdelovalcev kandiit itd. 4. Razgovor o oblLgatnem pristopu za »Samo-pomo'. 5. 'Nasveti in predlogi. 6. Slučajnosti. Maribor. m— Prosvetni oddelek v Mariboru je ostal 1. maja brez plače. Da ni nakazila, se uteme-ljuije s leni, da je v novem proračunu že predviden prosvetni inšpektorat v Ljubljani in da je zanj kritje tu, a za prosvetne oddelke, ki še obstojajo, pa ga ni. Pri uapostav-1 jen ju prosvetnega inšpektorata v Ljubljani in likvidaciji prosvetnih oddelkov v Ljubljani in Mariboru bo nastala velika zmešnjava. V proračunu za leto 1926-27 rje predvidenega' kritja samo za 17 oseb. Oba dosedanja prosvetna oddelka skupno pa imata nad 30 zaposlenih oseb, torej je jasno, da bo treba tu nekaj ukreniti, da se spravi vse dosedanje uslužbence pod streho, da se jiatt da kruh. — 1. aprila ise je prosvetno osobje drž. nameščencev čudilo, da je sploh mogoče kot poročajo listi, da učiteljstvo v Zagrebu ne dobiva točno svojih prejemkov izplačanih. Sedaj ko čutijo to na testni koži, pa verjamejo. imi— Avtu-promet Maribor—Slatina Radenci. Uprava kopališča Slatina Radenci, namerava s 16. majem uveisfi družabne avto-izlete. Potrošek za eno osebo je preračunjen na 150 D itn. S to vsoto so kriti: vožnja tja in nazj, kosilo, večerja, kopelj in mineralni vodi s perilom in postrežbo ter vstopnina na razne zabave. Kopališka sezona se prične s 16. t. m. .in bi bila ta dan pnva vožnja. Seveda mora biti primerno število interesentov za ito. Avto-izletni promet bi se vzdrževal do 12. septembra 1926 1. ml— Požar ije izbruhnil v nedeljo zvečer okoli 9. ure pri posestniku Pelclu na Koša-kah pri Mariboru. V trenutku je bilo viničarsko poslopje in hlevi v plamenih. Takoj do-šla požarna bramiba iz Maribora je rešite, kar se je dalo rešiti. Ogenj je vpepelil obe poslopji. Kako je požar nastal, ni pojasnjeno. m— Srčna kap je zadela v nedeljo ob 10. dopoldne šivilijo Antonijo šneider v Stros-majehjevi ulidi. Takojj došli zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt. m— Izvršilni odbor »Udruženja vojnih invalidov« je razveljavil izvoljeni novi odbor mariborske sekcije. Da delo ne zaostaja je postavil za gerenta mariborske sekcije Antona Goleža, trafikanta v Mariboru. ui— Nova asu jarmi v Mariboru. G. Kohn-stein je zgradil v okolici Maribora 9 ulica - Pobrežje) novo ^ no usnjarno. I/deloval b(> ' P.r' ho v.fne. Red korit v naši držav i. REPERTOAR Prosveta. NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. D r a m a : Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 5. maja: Pvgnialioij. — Red A. Četrtek, 6. maja: Borba. — Izven. Petek, 7. maja: Idiot. — Ked E. PROGRAM JUBILEJNIH PRIREDITEV SK ILIRIJE. Peltelk, dne 7. maja ob 18. uri ‘jubilejni junior, nogometni turnir. Sobota, dne 8. maja ob 13. uri ženska lahka atletika; ob 17lA junior, nogom. turnir Hašk : Gradjanski. Nedelja, dne 9. maja ob 9. uri slavnostna glavna skupščina; ob 14. uri slavnostna otvoritev na igrišču; ob t+>ž damski nacionalni lahkoatletski meeting; ob 16'A finalni nog. tekmi j unionskega turnirja. Sreda, dne 12. maja ob 15. uri otvoritev tenis-turnirja, popoldne eventuelne izločilne tek- me ljubljanskih prijavljencev moškega internacional. lahfkoaitl. meeiinga. Četrtek, dne 13. maja dopoldne iu popoldne tenisturnir; ob 10. damski croBS-counti"y; ob 14}4 moški internacional, lahkoatlet. meeting; sodelujejo jugoslovanski in avstrijski atleti (Gradec, Celovec). Petek, dne 14. maja ob 18. uri nog. tekma (domač protivnik). Sobota, dne 15. maja dopoldne in popoldne temiistumir; od 14.—1(3. ure dve hazema-tekmi; od 16.—19Vi dve nogometni tekmi turnirja. Nedelja, dne 16. maja dopoldne zaključek tenisturairja; od 14.—16. ure dve bazena tekmi: od 16.—19lA dve tekmi nogometnega turnirja. Tajništvo jubilejnega odbora SK Ilirije. Gospodarstvo, ZAHTEVE PEKOV IN SLAŠČIČARJEV. h pekovsko - slaščičarskih krogov smo prejeli: Dne 21. aprila 1926 je imel obrtni odsek zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpravljati o prošnji pekov za pravico izdelovanja Slaščic. Ni znano mnenje, ki ga je zavzel v tej zadevi odsek. Znano naan pa je, da imamo peki po obi lnem zakonu pravico do črnega in luksuznega pekarstva. in da spada vsako izdelovanje moke o primesjo sladkorja in drugih ingerenc v obrt slaščičarjev. To stališče zazvzemamo stari peki, dobro vedoč, da imamo z veunim napredkom izdelovanja belega kruha dovolj posla, dočim prepuščamo tovarišem slaščičarjem njih odgovorno delo. Zajedno naši prijatelji slaščičarji pravijo, da bi tudi sami bili zmožni peči bel kruli, ako bi jim tega ne branala njih stanovska čast in zavesi, da nočejo biti SuSmaPji. Pošteni pripadniki obeli obrii upamo, da bode obrtna oblast obravnavala zadevo v smislu tozadevnih obrtnih predpisov, s čimer bo ustreženo ogromni večini prizadetih in nikakor ne po želji nekaterih umazane konkurence se poslužujočih zajedavcev. t olozaj, ki ga spričo ogromnih bremen zavzemamo, je itak že dovolj težak, zato ipač lahko upravičeno zahtevamo, da tudi. oblasii vsako protipostavno poseganje v naše pravice, s katerim se naš obstoj ogroža, pa bodi« od katerekoli strani že v kali zairo. LJUBLJANSKA BORZA, v torek, 4. maja 1926. \ red n ote: Celjska posojilnica d. d., Celje den. 192, bi. 193. zaildj. 193; šeširc, k;vama klobukov d. d., Škofja Loka den. 101, bi. 102, za kij. 102. BORZE. Zagreb, 4. maja. Devize: Ne\vyork ček 56.562—56.862, London izplačilo 274.98 276.18, ček 274.8—276, Milan izplačilo 226.7'i do 227.97, ček 226.65—227.95, Dunaj 800.75 do 804.75, ček 800.65—804.65, Berlin 1351 do 1355, Pariz 0—187.5, Praga 167.91—168.91, ček 167.9—168.9, Curih 10955/s—1099 ’ s, čeik 1096.048—1100.048. Curih, 4. maja. Berlin 123.05, Beograd 9-11, Newyork 516.875, London 25.085, Pariz 16.90, Praga 15.3025, Milan 20.74, Bukarešta 1.7b, Budimpešta 0.007240, Sofija 3.7275, Dunaj -Jack London; 75 Morski vrag. Gcspcd Van Weyden govori avtoritativno,« se je nasmejal Wclf Larsen. Prikimal sfem z glavo in ona je napeto čakala, kaj porečeni. »Sedaj se že da govoriti z njim,« je nadaljeval Larsen, čudovito se je poboljšal. Ampak videti bi ga morali takrat, ko je prišel na krov. Bolj klavrne usmiljenja vredne človeške podobe si človek še misliti ne mere. Ni res tako, Kerfort?« Kerfort, tako naravnost ogovorjen, se je tako zganil, da mu je nož padel na tla; vendar se mu je nekako posrečilo, da je godrnjaje pritrdil. Razvil pa se je s tem, da je lupil krompir in pomival pesedo. Kaj, Kerfort?« Ta človek je zopet zagodrnjal. Poglejte ga, kakšen je sedaj. Kes je, da ni tak, da bi mu rekli mišičnat, vseeno pa ima mišice, vse več kot takrat, ko je prišel na krov. In noge ima tudi, da stoji na njih. Če ga pogledate, si ne bi mislili, ampak izprva kar ni mogel sam stati.« Lovci so še hehetali, ona pa se je sočutno ozrla po meni, kar me je več kot poplačalo za Wolf Larse-nevo odurnost. Resnica je, da je bilo že tako dolgo, odkar mi je kdo izkazal sočutje, da sem bil ginjen in sem odtedaj z veseljem postal njen voljni suženj. Na \Volfa Larsena sem se pa silno raztogotil. S svojim ničvrednim govorjenjem je žalil mojo možatost, me zbadal s tistimi nogami, na katere me je bojda postavi! po svoji zaslugi. Morebiti sem se res naučil stati na svojih nogah, sem odgovoril. »Lahko pa še pohodim druge z njimi. Žaljivo me je pogledal. »Potemtakem je tvoja vzoja vzgoja šele napol dovršena,« je rekel mrzlo in se obrnil k njej. »Na naši ladji smo jako gostoljubni. Gospod Van Weyden je to spoznal. Vs© storimo, kar moremo, da se naši gostje počutijo kakor doma. Kaj ne, gospod Van \Veyden?« »Vse do lupljenja krompirja in pomivanja posode, sem odgovoril, -'da ne omenim zavijanja vratov iz golega tovarištva.« »Prosim vas, ne ustvarite* si o nas napačnega mnenja iz takih besedi gospoda \ an \Veydena, je dejal in se delal skrbnega. »Kakor vidite, Miss Brew-ster, nosi za pasom dolg nož — ee — ehem — nekaj prav nenavadnega za ladijskega častnika. Včasih je gospod Van Weyden vsega čislanja vreden, včasih pa je zopet — kako bi rekel prav — prepirljiv in treba je strogih odredb. V svojih mirnih trenutkih je čisto pameten in ker je sedajle miren, gotovo ne bo tajil, da mi je šele včeraj grozil, da me ubije.« Jaz sem se skoraj davil, oči so mi bile' ognjevite. Obrnil je pozornost name. Poglejte pa ga sedajle. V vaši prisotnosti se ko-’ maj brzda. Vsekakor ni vajen navzočnosti žensk. Pri- hodnjič se bom moral oborožiti, preduo se bom upal iti z njim na krov.« žalostno je zmajal z glavo iii zamrmral: Kes, hudo, prehudo;« lovci pa so se krohotali. Pomorski glasovi teh ljudi, ki so roštali in hreščali v tesnem prostoru, so naredili name divji učinek. Vse okoli mene je bilo divje, in ko sem pomotrival tr. čudno žensko in se zavedal, kako malo je pristojala v ta svet, sem se prvikrat zavedel, kako silno sem. i jaz bil del tega sveta. Poznal sem te ljudi in njihovo mišljenje, bil sem sam eden izmed njih, živel življenje lovcev na morske pse, jedel hrano teh lovcev,’ mislil izvečine prav kot ti lovci na morske pse. Zame ni bilo nič čudnega, neznanega v vsem tem, v teh grobih oblačilih, surovih obrazih, divjem krohotu ali majajočih se kabinskih stenah in zibajočih se pomorskih svetljkah. ' «*mJt Ko sem nadeval surovo maslo na kos kruha, so mi oči obstale na moji roki. Členki so bili odrti, prsti otekli, nohti črno obrobljeni. Na vratu sem čutil, da so mi rastle kocine, rokav moje suknje je bil razparan, na vratu modre srajce, ki sem jo imel na sebi,_ je manjkal gumb. Bodalo, ki ga je bil \Volf Larsen omenil, je- počivalo v nožnici ob pasu. Povsem naravno je bilo, da je bilo tam — kako naravno, se nisem zavedel vse do sedaj, ko sem zrl nanj z njenimi očmi in bil prepričan, kako čudno se je njej moralo vse skupaj videti. (Dalje prih.) BLJANA Dunajske* cesta štev. 36 zraven JUGO A.IITO Novo o tvorjenji manufakturna zaloga prodaja vse oblačilno blago najceneje Poskusite, ne bode Vam žali Brez vsakega drugega naznanila. Sedem me»eceT po smrti svoje žene, naše nepozabne mamice, nas je danes ob 7. uri zjulraj po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. zb večno zapustil nai ljubljeni oče, ded, brat, stric in tast gospod gardni podpolkovnik v p., častni občan občine Rova I. t. d. Truplo preblagega pokojnika se bo blagoslovilo v četrtek dne 6. maja ob 9. url zjutraj pred hišo žalosti Miklošičeva cesta 16, nato pa prepeljalo r.a Rova, kjer se položi ob 10. uri zjutraj v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. inaŠe zedušnice se bodo brale v petek dne 7. majo ob 10. url v cerkvi Marijinega oznanenja in na Rovih. V Ljubljani, dne 4. moja 1926. Dr. Rudolf In podpolkovnik Viktor Andrejka, sinova v Imenu ostalih sorodnikov. :xxxx: ING. VIKTOR ZUPANC gradbeni nadsvetnik ZORA DOLNIČARJEVA učiteljica poročena Ljubljana, 5. maja 1926. I Postranski H! zaslužek ! primerno za vsakogar. — Pojasnila proti mamki 1 dinarja. Propagandna reklamna družba z, o. *•> Ljubljana, Selenburgova utica 7/II- oglasi. »Srajce, promenadne, bele In barvaste, ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, »amoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri Ža vsako besedo se plača -.n p.ir za debelo tiskiino 1 pa Din !•—. 50.000 Din in vel! letnih dohodkov z lahkoto zaslužiti se nudi vsakomur. Ponudbe z znamko Din 1— na M. PIRC, Ljubljana 1., poštno ležeče. JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA, KG^S i*E8lH Uprava »Narodnega Dnevnika" prodaja makulatumi papir kg Din 4*50. 3 ** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najfinejši In najokusnejši mizni kis las vinskega K*s > JT ZAHTEVAJTE PONUD®° Tehnično In Mo'U^^^juooTjavTn. R neje urejena hl»°rn . \ ciriln Ct. Im, II. nnd»l?opJe, j Pisarna s L)«bl)ono, 1>u"™ 0 - WclfoM 1 II. - Tclef. 5®- Otom*®* v dana jfinej|®0 Din, v blagu iiia^“,ooO Din, modroci iz ^finejše trave 250 Din vsa tapetni šlm najceneje ltud. Sever. 'J°' sposvetska cesta 0. —. - * Proda se posestvo s liišo in nekaj zeniljšča v Zagorju Savi št. 112 po ugodni cer ni. — Katarina Pitiin*®' Na dobro in ceno domačo opold*1 v sko hrano se sprejme gos-podov in gospod^-Naslov v upravi lis*1*1- . d _ za tUkarno >Merlur< v L.ubljinl Anurei la odgovorni mre>dn:V AI.EKSANDKR SSEIjK^NIKAR