68. številka.	Maribor, dne 27. avgusta 1915.	Letnik VIL
Brest-fiitovsk padel..
Avstrijske dete v noči ed srede na četrtek vkorakale v Brest-Litovsk. — Ruska armada se umika dalje proti izhodu. — Zavezniške čete došle do Bjelostoka. — Italijanski napadi na celi črti odbiti. — Naši zrakoplovi metali na italijansko smodnišnico v Bresciji bombe.
Nov veter.
L
Po sarajevskih listih posnemamo:
Povodom cesarjevega rojstnega dne je nadšjkof Stofdler na čelu deputacije načelniku Bosne in Hercegovine med drugim rekel: „. . , A ko po zmagi nastane mir, naj ne bo še hujši boj, med samimi narodi habsburške monarhije, zato se mi obračamo, prevzvi-šeni gospod, do Vašega plemenitega, pravičnega., hrvatskoga srca s ponižno prošnjo, da na mestu, kjer se bo usoda Hrvatske v splošnem, a posebno naše Bosne in Hercegovine odločevala, vržete tudi Vi svojo besedo na tehtnico. Zaradi Bosne in Hercegovine je nastala vojska. 'Že' samo to sili poklicane osebe, da je treba te krasne naše dežele postaviti na drug, močnejši temelj. A ta temelj je, da se združi to, kar spada skupaj; da .se namreč vse hrvatske dežele, kamor spada tudi Bosna in Hercegovina, združijo v eno telo pod habsburško h i š o ; -a ako to ne bi bilo za sedaj mogoče, naj se združi z materjo Hrvatsko in sicer s tako, kakpršna je, da se preurede in izčistijo obstoječi odnošaji in da se čim bolj zavarujejo in učvrstijo pravice domovine.,, ~ Nato je poglavar Bosne in Hercegovine pl. Sarkotič ■odgovoril : „T u n i dvoma, da bodo po tej strašni vojni, ko zavlada v naši državi blaženi mir, se potrudili merodajni faktorji, da zadovolje pravičnim a-spiracijam hrvatskoga naroda.“
II.
„■Grazer Volksblatt“ poroča z dne 24. avg.:
Pred nedavnim se je bavil ogrski ministrski svet z narodnostnimi zahtevami in težnjami Slovakov in je načeloma sklenil, da dobijo tudi ogrski Slovaki od ogrske države vse pravice, katere Je obljubila, oziroma dala ogrska država rumun-■skemu prebivalstvu na Ogrskem.
III.
V nemškem državnem zboru je državni kancelar Bethmann-Hollweg omenil v svojem otvoritvenem govoru tudi poljsko vprašanje na sledeči način:
„Naše in avstrijske čete so dospele do izhodnih mej Kongresne Poljske in imajo sedaj nalogo, to deželo upravljati. Geografična in politična, usoda je silila Nemce in Poljake stoletja k medsebojnemu boju. Spomin na stara nasprotsfcva ne more zmanjšati spoštovanja do starostne domovinske ljubezni in vstraj-nosti, s katero je branil poljski narod svojo že staro kulturo in ljubezen do slobode proti Rusom. Nočem slediti svetohlinskim obljubam naših sovražnikov, u-pam, da bo zasedenje poljskih mej na izhodu pomenilo začetek razvoja, ki bo odpravil stara nasprot-stva med Nemci in Poljaki ter povedlo iz ruskega jarma odrešeno deželo k srečni bodočnosti, v kateri bo mogla posebnosti svojega nacionalnega življenja gojiti in razvijati. Od nas zajedeno deželo bodemo s sodelovanjem njenega prebivalstva upravljali in skušali zaceliti rane, ki jih je Rusija prizadejala.
K tem kancelairjevim besedam pripominja dunajska „(Information“: Kajncelarjeve besede nam dajejo popolno jamsk o, da tudi na Nemškem nihče resno ne misli, da sc vojska vodi za nacijonalne svrhe, Tri bi mogle nenemške narode v območju osrednjih držav v razvoju ovirati.
Da posebno v Avstriji, kjer smo Slovani in ne-n-emški narodi v veliki večini, nihče resno ne more gojiti takih idej, je samoumevno.
IV.
Slišimo iz poučenih krogov, da se ugledni nem-šlronneionalni krogi v Gradcu bavijo z mislijo, kako
za stalno urediti narod ostnopolitične odnošaje s Slovenci na Štajerskem, id so se na bojišču in doma izkazali kot najodličnejši stražarji avstrijske misli. S tem bi se bilo mogoče v bodoče za vselej izogniti dogodkom, ki so silili Slovence na odporne akcije, katere so občutno zarezale svoje znake v celo deželno upravo.
Ako ta novica, ki jo izvemo, o|dgovarja dejstvom, potem bi nemškonacionalni politični krogi bili pripravljeni, uravnati narodnostne razmere od dežele do dežele. Kolikor je nam znano, se misli v odločujočih višjih krogih na večjepotezno uredbo narodnostnih razmer, s katero bi se definitivno združila usoda hrvatskega in slovenskega naroda in se ju postavilo na jugu kot jez proti vsem Avstriji in Habsburžanom sovražnim navalom.
Misija Avstro-Ogrske.
O misiji Avstro-Ogrske je priobčil vseučiliščni profesor Brockhausen nastopni članek:
Avstrija tvori evropsko poizkuševališee za veliki evropski problem, kako bi se dala huda interesna navskrižja rešiti, če že ne prijateljski, pa vsaj —
1 rez nasilja. In v resnici so se prirejali v Avstriji že leta vsi razni eksperimenti. To je sicer res zelo neprijetno, ali nesreča to še ni, če pri vseh teh eksperimentih nismo prišli bližje cilju. Zato se moramo vprašati : ali je bilo naše dosedanje postopanje le o-tepanje s palico po megli, ali se more bele-žiti kak, če tudi počasen napredek. Včasih se res zdi, kakor vožnja okoli v kolobaru. Ali, če pogledamo ostreje, se nam kaže tudi v kaosu slika organičnega razvoja.
Dolgo smo živeli poki’ absolutnim režimom, ki ni pripoznaval naroda kot takega, ampak vzgajal nekako skupno avstrijsko državno ljudstvo, slično vojaški (akademiji v Dunajskem Novem Mestu za vojake, ali TerezijanišČu za uradnike. ,Tako naj bi nastala nekaka brezspoln/a avstrijska ljudska mešanica. T a eksperiment se ni posrečil. Narodi so se vzbudili, deloma so postali celo zelo (vzbujeni, in na-i mesto, da bi se stopili v tisti mešanici, so se — I ločili.	'
I Potem je prišla najbližja misel: en narod j n a j bi postal državno ljudstvo, drugi : p a n j ega prive s e k. Ali za to težko vlogo ni j bil nobeu narod dovolj močan in tako je prišla zopet ; — nova misel. Vloga, ki je bila prevelika, naj se po-I razdeli meid več igralcev, breme naj se razloži. Dva,
> trije narodi dele med seboj to častno mesto in mali i se jim pridado kot privesek, eventuelno v — iztreb-1 ljenje. Ker pa se nihče ni hotel pustiti iztrebiti, tudi ä najmanji ne, prišla je zopet nova misel: ljubka igra, j v kateri se v dražestni izmenjavi en narod izigrava i proti drugemu; in sicer v dveh varijantah: sedaj ; se man ji izigr a v, a pr o iti m o č n e j e jm u , potem — narobe.
Ker pa vse te rešitve kljub prigodnomu nasilju vendar niso bile nikake rešitve, se je končno iz vsega tega. razvila ideja: Živah, ki se poklaidajo na žrtvenik, sploh ni več. Vsako izigravanje mora. nehati in p olagom a, se pripravljajo poravnave in kompromisi, ki dajejo v neizmerno fineji obliki prostora misli: živi in daj živeti! Eksperimentiranje v tistem zlem smislu smoko-nečno premagali, pokazuje se vodilna ideja, do katere smo se preriti. To ni ^eč najsilsfvo brutalne policijske države. Rešitvam, ki se opirajo na brutalnost, smo se odrekli, te leže za nami, 'Pozitivni uspeh pa je poizkus rešitve, ki priznava vsako individualnost, jo pospešuje in jo brzda le v toliko, da morejo drugi obstajati, poleg nje. Radi svoje lastne eksistence mora biti Avstrija država v z-r a v n a v a j o č e pravičnosti, ki z d r u ž u-
j e nša s p r o t u j o e e si narode, ne da bi jih vezala. S tem je Avstrija, ali hoče ali noče, prisiljena!, da je nravstveno za eno stopinjo višja, — nego mnogokatera druga država. Ako se nam posreči izvesti svoj eksperiment, če je temu stremljenju u-sojeno posrečenje, potem smo v s e k a k o izvršili veliko misijo v Evropi, potem smo ob velikih žrtvah odprli pot, po kateri nam more Evropa slediti, da bo nadalje živela v miru. Seveda bi bilo prenagleno, ako bi trdili, da smo že rešili sfingino zagonetko našega bistva in to celo na uzoren način —■ če se borimo za izpoznanje in dobra volja je končno tu. Četudi nismo še na cilju, pa smo vendar na poti. Kako daleč smo že skozi goro zaprek predrli rov — < za to nam d a j a t a v o j n 'a krasen d o k a z. Razgnala naj bi nas bila narazen, a nas je trdno spojila — gotovo pa ne brez delnih izjem. Ali govoriti se more o tem, ker so pred nami ob e-nem dejstva, ki pričajo, kako malo je naša skupnost trpela'od tega.
Bodočnost Rusko-Poljske.
Dopisnik „Arbeiter Zeitung“ iz Lodža se je razgovarjal s prebivalci mjed drugim tudi o bodočnosti Poljske in poroča o tem:
Neki industrij alee, kti zaposluje kakih deset tisoč delavcev, se je bal, da se povrne rusko gospodstvo. Boje se preganjanja. Zato tudi nočejo začeti zopet s svojimi obrati.
Povsem kriva pa je misel, da vsi deli prebival-: tva Poljske pozdravljajo nemške čete kot osvobodite!-„e iz ruskega jarma. Kmalu se izpoznava, da gredo želje- glede bodočnosti dežele zelo navzkriž v različnih razredih prebivalstva. Najpomembneje pa je, da .nisem čui med tolikimi niti enega, ki bi odločno zastopal zahtevo po ustvaritvi samostojne Poljske. Tudi tisti, ki je bil v teoriji kot Poljak za to, je priznaval, da bi bilo radi kultureine in finaneijeltnje zaostalosti dežele težko napraviti tako državno tvorbo, sposobno za življenje ter neodvisno od ene aiti druge velesile na izhodu in zahodu. VeMndustrjjalci — tudi če so nemškega pokoljenja, imajo le gospodarske interese j-red očmi. Že dolgo obstoji nasprotstvo med lodško industrijo in mlajšo moskovsko konkurenco, med po fisico in rusko industrijo sploh. Po odločitvi Poljske od Rusije — naj se zgodi v katerikoli obliki — se boje industrijalci v Lodžu težkih izgub vsledi zmešnjave prodaje njihovih izdelkov na ruskem trgu. Med poljskim meščanstvom se je v zadnjih letih močno razširil nazor, da ni želeti, ločenja, od Rusije. Siri tel j ü tega nazora se udajajo iluziji, da. Poljaki v Rusiji., kjer stoje kulturalno in gospodarsko višje, dosežejo sčasoma politično in gospodarsko vodjstvo.
Skoro povprek indiföreattne sem našel nemške delavce v Lodžu in v industrijalnih malih mestih lod-škega okraja. Večina njih so že v Poljski rojeni, kamor so se že očetje in dedje izselili kot tekstilni delavci največ iz Thiiringena in Saksonskega. So naturalizirani v Rusiji, dasi so ohranili svoj© nemštvo, kolikor se tiče jezika. Posebno velja to za Nemce v predmestjih, ki tvorijo —■ n, pr. v Konstantinovo inA-leksandrovu — Se sedaj večino prebivalstva in so tudi uživali meniški Šolski pouk. Po močnem pritisku so bili prisiljeni v naturalizadijo, keir >,i se bili morali sicer odreči svoje zemljiške posesti.. Sicer ni velik» ta posest, ali bila je v trdno podlago njih gospodarski eksistenci. Brez tega pripomočka ne. bi mogli živeti ti. domači tkalci ob nizkem zaslužku .	. Nobena
druge želje nisem čul od njih, nego da b,i, vojna skoro končala, da bodo mogli zopet delati in zaslužiti.
Tudi pri Židih gredo želje glede bodočnosti dežele navskriž. Bogati so doslej povsem dbbro izhajali, tako da ne pričakujejo nič boljšega od kake spremembe stvari. Tisti Židje pa, ki so se preživljali na več nego dvomljiv način, si ne žele urejenih razmer. Večina Židov pa si želi odrešitve iz ruskega jarma. Co
to ne bi bilo možno po ustvaritvi svobodne Poljske, ne bi se upirali priklopljenju k Nemčiji ali Avstriji.
Nikakor pa ni možno predvidevati, kako se pri skfflepu miru reši zagonetka bodočnosti Poljske.
Vojna in dragiujska doklada za učitelje.
Deželni odbor je sklenil podeliti učiteljem za le. to 1915 draginjske doklade z ozirom na veliko draginjo.
Oženjeni učitelji, ki niso pri vojakih, dobijo 120	K,
oženjeni, ki so pri vojakih,	100	K,
neoženjeni, ki niso pri vojakih,	50	K,
učiteljice dobijo	50	K,
suplentinje	50 K,
učiteljice ročnih del	40	K,
učitelji v pokoju (oženjeni)	100	K,
učitelji v pokoju (neoženjeni)	50	K,
vdove, ki imajo pod 800 K pokojnine	50	K,
vdove, ki imajo pokojnino pod 700 K, dobijo toliko, da dosežejo pokojnino 700 K.
Te svote se bodo učiteljstvu izplačale v celoti.
flvstrijsbo-italijanslii) bojišče.
Dogodki na italijanskem bojišču.
Uradno se razglaša:
Dne 23. avgusta.
Naše čete so odbile tudi včeraj več napadov Lahov na visoko Dober dobsko gorsko planoto. 'Mestoma je zopet došlo do roč ne ga meteža. 'Sovražnik se sedaj večkrat metodično poizkuša približati na6im obrambnim črtam.
Tolminsko obmost j e je bilo popoldne obstreljevano s hitrim artilerijskim ognjem. Sovražna pehota je nato ido v noč večkrat napadala brez uispeha s težkimi izgubami. Na ostalih bojnih črtah 'se ni nič bistvenega zgodilo.
Ogenj težke artilerije na naše tirolske u-trdbe je bil od časa do časa slabejši.
Danes je minula četrtina leta odv.oj-ne napovedi našega nekdanjega zaveznika. Nešteti napadi laške armade niso nikjer dosegli svojega smotra, pač so pa stali sovražnika strašne žrtve. ; Projkoslej drže naše čete svoj« postojanke ob in blizu meje.
Dne 24. avgusta.
Nla južnem krilu primorske bojno Črte je premagala včeraj naša težka artilerija sovražne topove ob izlivu reke Soče (Sdobba). Nadalje je bila neka obrežna baterija pri Golanetu izpremenjena v kup razvalin. Sovražna pehota, ki se je ustavila nasproti naši postojanki na vrhu izhodno od T ržiča, je izpraznila svoje jarke in je bežala pred ognjem naših topov. Izhodno od Pola č a so naše čete krvavo odbile dva slajbejša sunka, pri Sv. Martinu pa tri n a p; a d e, ki so* uspeli do bližine naše bojne črte.
Ravno tako se je izjalovil zvečer sunek močnepih sovražnih sil na tolminsko obmost j e.
V prostoru pri Bovcu in pri Rablu se sedaj sovražna pehota na nekaterih točkah bliža našim črtam,
Naše utrdbe na visoki planoti Lavarono in F o l:g a r i j a so se nahajale /Včeraj) zopet pod živahnim ognjem topov. Sovražna artilerija je pričela že streljali tudi na naše postojanke na sedlu Stillser.
Dne 25. avgusta.
Na ozemlju Dober dobske gorske planote je ogenj naših topov prisilil včeraj, dne 24. avgusta, sojvražno pehoto, ki se je ugnezdila na južnem pobočju Monte dei sei Busi, da je morala zapustiti svojo postojanko.
Našo bojno črto južnonzahodno od Sv. Martina je zopet obstreljevala sovražna težka artilerija. Opoldne so napravili Italijani tukaj nov napad, 3d je pa bil ravno tako, kakor včerajšnji sunki, o d b i t v bližini naših o-brambnih Črt.
Pred goriškim in tolminskim ob-m o s t j e m, kajkor tudi pred Krnom vlada razmeroma mir. Pač pa se vrši živahnejše delo-
vanje sovražnika pred B o ve e m in Rahlo m.
Na tirolskem obmejnem ozemlju so se razvili ponovtni boji. Včeraj, dne 24. avgusta, pozno zvečer, je začela sovražna pehota prodirati proti severnem ozemlju gorske planote Lavarono. Danes zjutraj je bil ta napad odbit.
Ob obeh straneh T o n a 1 s k e ceste napada že od jutranjega svita več italijanskih bata! I j o n o v. Tutaj se Še b o j n « id a,l j u j e. Artilerijski hoji so se vršili skoraj na celi meji. Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pl. Holer,
podmaršal.
* *
Nov italijanski načrt.
Preko Lugana poroča;©, da se govori v krogih italijanskega generalnega štaba, da je armadno vodstvo opustilo načrt, po katerem naj bi se predrle go-riške pozicije s frontalnim napadom. Armadno vodstvo misli na intenzivno ofenzivo na gorenjo Dravsko dolino in na Bohinj,
„Jelenina vojna.“
Neki rimski poročevalec je imel pogovor z nekim gospodom iz spremstva vojvode Ludovika Napoleona, ki mu je povedal to-le :
Vojvoda Ludovak Napoleon, mlajši brat vojvode Napoleona Viktorja, je začasa vojno več mescev prebil na ruskem dvoru. Sedaj se je vrnil v Rim kot carjev zaupnik ter odide prihodnje dni v fronto. Car je občudovalec energije in politično bistrovidnosti kraljice Jelene. Tako vem, da bo v kratkem poslal kralju Viktorju Emanuelu najvišji ruski vojaški red, do-čim dobi kraljica Jelena najvišje rusko odlikovanje za ženske. Na carskem dvoru sedanje vojne ne Imenujejo drugače nego „Jelenina vojna“. Govorice;, da sta car in kraljica Jelena tekom vojne v neprestani zvezi potom selov, niso resnične, pač pa si dopisujeta,
Ali se bo udeležila Italija bojev pred Dardalelami,
Italijanski list „Gazetta del Popolo“ piše: Popolnoma krivo je mnenje, češ, Italija se bo sedaj, ko je napovedala Turčiji vojsko, taikoj udeležila bojev pred Dardanelami. Predvsem je treba, da misli Italija sama nase in da dobro preuidari, kar se dogaja na drugih bojiščih, kajti ne ve se, alji bosta Nemčija in Avstrija nadaljevali svoje prodiranje v Rusijo, ali pa se bosta sedaj tam kje ustavili, da vržeta vse svoje odvišne čete na francosko bojjšče. Treba je, da ostane Italija zelo previdna ter da se ne poda v nevarno pustolovstvo.
• «
Bombardiranje Vidina.
„Secolo“ poroča iz Vidma:	Nekaj časa že se
prikazujejo sovpažnl zrakoplovi nad Vidmom, ki pa so napravili doslej le majo škode, 21, t. m. pa okoli 5, ure popoldne sta se prikazala dva avstrijska letak ca nad Vidmom in sta vrgla na mesto kakih deset bomb. Ena bomba je zadela skupino oseb', izmed katerih so Mii ubiti trije karabinjeri, en brigadir, neki mlad mož in neki delavec, mnogo oseb pa je bilo ranjenih. Ena bomba je zadela nekega delavca, ki je hotel bežati iz tovarne, druge bombe so užgale ip poru„ šile zidovje. Bombardiranje je trajajo nad. pol ure. Prebivalstvo je jako razburjeno.
Oh gornji Soči.
Kakor so poiskušali Italijani poprej ob spodnji, tako skušajo sedaj ob gornji Soči predreti našo čelno črto, Izbrali so si prostor od Bovca db južne strani tolminskega obmostja, in Sicer v širini 25 kilometrov. Skoro cela severna polovica tega bojišča obstoja iz krnskeiga ozemlja, kjer pa so sovražni napadi zadnje dni močno ponehali. Sovražnik osre^Ioitočuje sedaj svoje napade na nižji gorski rob Mrzli Vrh, ki se drži krnskega pogorja. Mrzli Vrh je nekaka zveza med Krnom in tolminskem obmost jem.
Italijanska artilerija, ki je določena za obstreljevanje naših postojank na tem delu goriškega bojišča, je razpostavljena večinoma na zahodnem bregu Soče na gorskem grebenu Kolovrat, ki se v polkrogu vleče od zahoda mimo Tolmina proti jugu. Italijanska artilerija ne štedi z municijo in naše postojanke silno obsipavlje z granatami in šrapneli, S svojim iz’ redno močnim artilerijskim obstreljevanjem hočejo I-talijani svoje inf arterijske napade razbremeniti in kolikor mogoče olajšati, A kljub silnemu naporu se Italijanom še dosedaj ni nikjer posrečilo doseči kak znaten uspeh. Vojni poročevalci, M so se osebno udeležili bojev na tem delu bojišča in so Mih navzoči, ko
so se Italijani z v(so silo navalili na višiiie južno od Tolmina, so dobili utis, da sie našemu sovražniku v kljub naporu njegovih skrajnih sil ne bo posrečilo na tem majhnem prostoru predreti avstrijsko čelno,: črto,
Težki možnarji ob spodnji Soči.
Sie pred nekaterimi tedni so italijanski listi zasmehujoče poročali o avstrijskih 30.5 cm Skodovih. možnarjih, Pisali so, kako slabo da ti možnarji učinkujejo na italijanski fronti. T« poročanje jo bilo takrat posebno na ,višku, ko še italijanski vojni poročevalci niso smeli na bojno Črto in so bili primorani-„svoje doživljaje s fronte“ sestavljati v uredništvin. Sedaj pa so stvari predrugačile. Časnikarji, ki sedaj; smejo na fronto, so se prepričali, da se z Avstrijci v boju ni šaliti. Italijanski listi so zadnje dni polni poročil o strašnem učinkovanju izstrelkov naših 30.5 cm možnarjev. Splošno se pripoveduje po Italiji, da od hiše, katero zadene ogromna krogla avstrijskega možnarja, ne ostane ne kamen na kamenu. Taka poročila prinašaj s fronte celo list ,„(Corriere della Sera.“ Italijanski častniki v svojih pismih poročajo o groznih podrobnostih avstrijskega ohsirelievania oh spodnji Soči. V- ztmožju Doberdobske gorske planote so Avstrijci razpostavili samo baterije manjšega in srednjega kalibra* Težki topovi pa so postavljeni pri Devinu. Radi tegla italijanski vojaki zovejo krogle na-šiK_m"*nariev „jdevine.“ „Devin frči, reši se, kdor se more! “ "se SöSTvečkrat kričati Italijane. Nekega dne je prijahal italijanski čajstnib pred vas ob Soči. Konja je privezal ob drevo, sam pa se je podal v neko gostilno. Med tem, ko je stoje med vratmi govoril z gostilničarko, se je naenkrat slišalo značimo tulenje avstrijske krogle in mogočni „idevin“ je med groznim hruščem treščil na travnik v bližini, kjer je stal še konj. Ogromen oblak dimu se je dvignil proti nebu, in iz velikega lijaka, ki ga je hipoma izdolbla v zemljo možna.rjeva krogla, je letelo na vse strani obilo prsti in kamenja. Ogromne mase tega kamenja in prsti je padalo v okrožju 100 metrov na tla, Učinek je bil zelo čuden: hiša je ostala nepoškodovana, med tem, ko je silen zračen pritisk vrgel konja na streho gostilne, kjer je nepoškodovan obležal. — prugokrat je treščila krogla našega možnarja v bližino Dober-dbbskega jezera) in je napravila v zemljo ogromen lijak. Ko so Italijani šli gledati to jamo, so opazili, da se je zbralo v njej toliko vode, da je naenkrat nastalo novo jezero. Topovska krogla je predrla močno podzemsko vodno žilo.
V Gorici.
Znani „Parkhotel“ „(prej hotel Südbah) je precej preluknjan, italijanske granate in šrapneli so padali nekaj časa jako pridno na hotel in okoli hotela, iskali so osebe, katere so hoteli ubiti, ali našli jih niso. Projektili iz pušk so tudi švigali okoli, zadevali v zid, ropotali po strehi, predrl pa je projektil tudi močno steklo na oknu, samo luknjica je tu v njem, in priletel v jedilnico. Najemnik hotela Bzalay seveda ni zadovoljen s tem obstreljevanjem, ker mu je pregnalo najboljše goste. Hotelu nasproti stoječo Rečenkovo hišo v skupini drugih so tudi obsipavale granate in šrapneli ter jej prizadele precejšnje poškodbe. Za hotelom v ulici, kjer je mestno kopališče, je bil ubit en vojak, dva težko ranjena. — Trgovino Kerševani in Cuk so obsuli šrapneli, razbita, presekana in prerezana' so stekla trgovine. — Nekaj gos-tilen je še odprtih, kadar pride pivo, ga prodajajo po 50 vinarjev vrček, vino je po 2 K liter, ali domačega ni, niti pol litra vipavea ni več v Gorici. Ako hočeš v gostilni kaj jesti, prinesi s seboj, ako imaš kaj za prinesti. Padec Varšave sano bili proslavili v Gorici z razobešenjem zastav, tudi slovenskih, ki so vihrale ves dan. Na cesarjev rojstni dan je bilo v mestu razobešenih precej slovenskih zastav, vihrale pa so samo do opoldne.
Solkanski most.
Solkanski most, to je ono čudo, katero si je šel ogledat vsakdo, kdor je prišel v Gorico. Na ta most so tudi že parkrat streljali Italijani, pa da bi bili napravili kako škodo. Most tvori nad vodo lok 85 m. To je največji oblok železniškega mostu iz kamna na celem svetu. Poudarjamo železniškega mostu, kajti najdaljši mostni oblok je čez Siro v Planetnu v Nemčiji, M meri 90 metrov, ta most pa Služi le navadni vozni cesti. Dolžiiia vse zgradbe Solkanskega mostu znaša 220 metrov s postranskimi odprtinami1 vred. — Ko so gradili planinsko železnico in omenjeni Solkanski most, je bilo pri delu polno Italijanov iz kraljestva, med delavci itali j afriški, inžiefiirji, kar pa je sicer dobro znano.
Standrež.
V soboto dne 21. t. m. popoldne so obstreljevali
Italijani zopet Standrež. Počeli so hitro popoldne in
streljali neprenehoma skoro do večera. Streljali so
iz vseh mogočih kalibrov, a zavrgli so brez uspeha
par sto izstrelkov. Človeške žrjtve ni bilo nobene.
♦ .
Steverjan v Brdih.
Iz zvonika v Steverjanu v Brdih je krasen razgled doli na ravnino. Tam so imeli Italijani svoje o-pazovališče, ali dne 20, t. m. so počili topovski streli in zadeli zvonik, da se je razrušil z laško opazovalnico in opazovalci vred.
flvstrijstio-rusho bojišče.
Položaj dne 27. avgusta.
Brest-Litovsk je padel. Naše in nemške žete so ga vzele v naskoku. Ruske čete se umikajo ob izhodni železnici, ki se pri Žabinkl deli v dve progi, ena proti Minsku, druga proti Pinsku. Plen, ki je padel zmagovalcem v Brest-Litovsku v roke, še ni zna». 0-čivii ino pi a se je Rusom še posrečilo se umakniti, ne da bi prišlo do katastrofalnega poraza.
Kaj bodo sedaj naše in nemške čete počele? Ob Dn j estru, Zloti Lipi in gornjem Bugu smo zakopani. Le ob srednjem Bugu operira hrvatski general Puhalo že pri Kovelu. Kotvel je trdno v naših rokah. Iz Kov el a gre ena železnica v trdnjavski trikot, ki ga je Rusija zgradila proti Avstriji, Lučk—Dubmo—Ro-vno, druga železnica vodi preko močvirja Rokitno v Kijev. Da bi naša ofenziva prodirala mimo trdnjavskega trikota v Kijev, je težko verjeti. Tudi za napad na trikot ni nobenih predznamenj. ’Mogoče je, da ima Puhalo nalogo, umikajočim Rusom delati največje težave, potem se pa zakopati tudi na volhinjski fronti ob srednjem Bugu. ,JTages postin'* vojni poročevalec je drugega mnenja in pravi:	„Tudi na vol-
hinjski čelni črti je prodiranje Puhalov'““ M simptomatičnega pomena.“
Nemci še imajo tudi za slučaj, da se hočejo ob ugodni črti zakopati, veliko nalogo izvršiti. Riga še ni zavzeta, Dvinslc in Vilna, važni železnični , točki za ruski Idovoz tudi ne, trdnjavi ‘Olita in Grodno sta še v ruskih rokah.
Armada bavarskega princa Leopolda in generala Gallwitza sta prodrli daleč čez Bug in imata po našem mnenju na severu velikih močvirij isto nalogo kakor Puhalova armad,’a ob jugu, delati umikajočim Rusom vse težave in Če mogoče, iim umikanje popolnoma zastaviti.
Tudi Bjelostok je že v zavezniških rokah.
Trdnjava Brast-Utavsk padla.
Avstrijsko poročilo.
Diunaj, 26. avgusta.
Uradno se razglaša:
Trdnjava Brest-Litovsk je padla.
Ogrski domobranci generala pl. Air za so včeraj iztrgali sovražniku vas Kobylany, M leži južno-:z ah odro od trdnjave Brest-Litovsk ter so s nem predrli zunanji, pas utrdb. Padli so na ta način v hrbet šiajbiižje se nahajajoči brest-litovski utrdbi,
Zahodno-gališka, šlezijska in iseverno-moravska inianterija je istočasno zavzela z naskokom e o utrdbo uižno od kraja Koroszczyn. Nemške čete so se polastile treh utrdb na severno-zahodni črti in so danes •dne 26. avgusta zjutraj zasedle citadelo, ki leži ob železniškem mostra. Med tem časom so poti suit e zavezniške Čete sovražnika tudi čez reko Lesno in ga -napodile v beg na gozdnatieim in močvirnatem ozemlju južno-izhodno od Brest-Litovska, Naša kavtelerij'a, ki je zasledovala Ruse od Ko via v smeri proti severu, e zapodila v beg ruske zadnje straže pri Bucinu in Vyzvì.
Pri armadah, id se nahajajo v obhodnem delu Galicije, ni nič novega.
Nemško porodilo*
Berolin,, 26. avgusta,
Armadna skupina maršala pl. Hindenburga. Pri Bansku in Sehönbergu (južno-izhodno od Mitave) so se razvili boji.
Izhodno in jugoizhodno od Kovna se boji nadaljujejo. Pred trdnjavo Olito se nemške čete približujejo prednjim sovražnikovim postojankam. Med m estasia Sejny in Merecz (ob Njemenu) je bil sovražnik premagan. Tudi v gozdu izhodno od Avgustova prodirajo deli armade generalnega polkovnika pl. Eich-.horna proti izhodu.
Dalje proti jugu se vršijo boji za ozemlje ob reki Bereczovka ; prednje nemške čete so že došle do mesta Bjelostok. Armada generala pl. Gallwitza je vrgla sovražnika z ozemlja reke Orlanke (severno in južnoizhodno od Belska).
Armadna skupina maršala bavarskega princa Leopolda. Težko pobit sovražnik se urnika v notranjost Bialoivieska-gozdov. Le južno od teh gozdov v okolici severozahodno od Kamieniec—Litovsk se še ustavlja.
Armadna skupina maršala pl. Mackensen. Trdnjava Brest-Lito’vsk je padla. Med
tem, ko je avstro-ogrski armadni zbor generala pl. Arza včeraj popoldne v boju zavzel dve utrdbi na zahodni trdnjavski strani, je naskočil braudenburški 22, rezervni zbor utrdbe na severo-zshodni strani in je prodrl po noči v osrednje utrdbe. Sovražnik e nato trdnjavo zapustil.
Zasledovanje sovražnika je na celi črti te armadne skupine, t. j. old Bi'alovieskargQ-zdov do ozemlja Pripjet-močvirja (južno-izhodno od Brest-Litovska) v polnem teku.
Zadnje upanje Rusov.
Ruski vojaški krogi so mnenja, da postaja položaj Rusije od dne do dne neugodnejši, toda treba je Še vedno staviti veliko upanje na. rezerve, ki se še nahajajo v strategično vajžni bližini trdnjave Kovno, in so mnenja, da, bodo te rezerve v stanu ustaviti u* sodepolno prodiranje ajvstrijsko-nemških čet.
Premožnejši sloji zapuščajo Petrograd.
!z Petrograda se pojoča' Kör ’e udrl oddelek •eniškega vojnega brodovi a v zaliv P<‘*.ro in ker se misli, ds, nameravajo nemške vojne ladje udreti v ’’inski zaliv, se je poloti zlasti premožnejšega dela etrograjskega prebivalstva velik strah. Premožnejše inizine zapuščajo Petrograd. Zlasti s; borao v Petrogradu, da utegnejo nemške zračne ladje napasti Petrograd.
Umikanje ruskih armad ogroženo.
Iz Budimpešte se poročan Hudi boji za trdnjavo Brest-Litovsk se nadaljujejo z nezmanjšano silo. Železni obroč zavezniških armad se jj,e tudi v bojih, ki so se vršili dne 24. avgusta, pomakinil zopet nekoliko bližje trdnjavi. Uspeh, katerega je dosegla armadna skupina general-leldmaršala pl. Mackensena, na izhddni strani reke Bug, je velikanske važnosti, kajti osobito na tem ozemlju je bil odpor ruskih čet skrajno hud, kajti Šlo se je, da jim ne pridejo čete pl. Mackensena za hrbet.
Močne ruske čete so napravile opetovane poizkuse zabraniti zavezniškim četam prehod čez reko Bug. Ko so pa Rusi uvideli, da so vsi njihovi napori brezuspešni in so zasedle naše čete izhodni breg reke Bug, je postalo močvirnato ozemlje izhodno od Vlodave pozorišče hudih bojev. Tudi tukaj se je posrečilo predreti rusko bojno črto naj poprej pri Pisz-ki in severno od jezera Luki, nato pa dalje v severo-izhodni smeri ob cestì Kobrina. To zmagonosno prodiranje se sedaj približuje železniški progi Brest-Litovsk—Kovel, torej železniški progi, ki vodi v Kiev, in ki je za prevažanje vojaštva in vojaških potrebščin za Ruse velikanskega pomena.
Ce bi izgubili Rusi tudi to železnico, potem bi bila zmešnjava, ki že sedaj vlada v ruski armadi, u-sodepolna za celo rusko armaido.
Tudi na bojni črti proti Kievu je naše prodiranje uspešno. Severno od V1 a di m i r-Vol y nsk i j a so se morali Rusi vnovič umikati. Severno od Brest-Litovska so dosegle zavezniške Čete zopet nekaj lepih uspehov, istotako je prodiranje armad nadvojvode Jožefa Ferdinanda in generala Kövessa kljub najhujšemu sovražnemu odporu zelo povoljno.
Trdnjava Kovno — razvalina.
Iz Petrograda se poroča, da so nemški težki topovi tako grozno obstreljevali trdnjavo Kovno, da so bile utrdbe takrat, ko so udrli Nemci v trdnjavo, le ena sama razvalina in kup pepela.
Besarabija.
Ni letos prvikrat, da Besarabija, kos zemlje, ki se vleče od Bukovine med rekama Prut in Dnjestr do Ornega morja, igra vlogo v zgodovini. Po Angliji in Franciji na Krimu (leta 1854) premagana Rusija je morala v pariškem miru od leta 1856 znatno večji južni del Besarabije, ki ga obljudujejip Rumuni, odstopiti kneževini Multanski, ki je bila tedaj turška vazalska država, a ko se je ta kneževina združila z Valahijo v kneževino Rumunijo, se ji je pridružila tudi Besarabija in je ostala do vojne Rusije s Turčijo leta 1878 sestaven del kneževine. IV tej vojni je bila kneževina Rumunska zaveznica Rusije. Nastop nje vojske je pripomogel, da se je sunek Turkov na severnem Balkanu zaustavil in je bil zlomljen. In nič manjega pomena za ta uspeh ni imelo privoljenje Ru-munske za svobodni prehod in prevažanje vojnega materijala preko rumumskega ozemlja.
Kljub temu se je morala kneževina Rumunska odreči Besarabije. Bila je pač bogato odškodovana za to, kajti v nadomestilo za izgubo tega ozemlja je dobila na račun Bolgi&rske Dobrudžo in s tem ne le direktni pristop k Ornemu morju, ampak tudi do ustja
Donave, čeprav so za ta poslednja ostale v .veljavi določbe pariškega miru (podrejenje mednarodni po-» donavski komisiji). Tudi je bila Rumunska priznana kot neodvisna evropska država. Kljub temu pa niso Rumuni — kakor se kaže sedaj — še preboleli izgit-be Besarabije.
Tako je vprašanje Besarabije zopet prišlo na dnevni red. Države trosporazuma so, ko se jim je posrečilo odtrgati Italijo od irozveze3 storile vse možno, da bi pridobile tudi Rumunskfc), to predstaviteljD co romanskega plemena na izhodu. Rumunska /vlada e odgovorila — kakor sporočajo poročila soglasno — z zahtevo, naj se jej povrne Besarabijo in je to zahtevo podkrepila s tem, da je prebivalstvo rumun-ske narodnosti. A isti zapadni državi — Anglija in Francija —, ki sta leta 1956 kot zmagoviti sovražnici prisilili Rusijo, ste kot’ zaveznici Rpsije nasvetovali le-tej, naj stori to, v kar je bila leta 1856 prisiljena. To je nov prispevek k staremu izkustvu, da se dogodki sicer res dozdevno ponavljajo, ali rezultat da je popolnoma drugačen, nego so si predstavljali oni, lei jih izživljajo.
Hudi artilerijski boji ob besarabski meji..
Iz .Cernovic se poroča: Ob bukovinsko-besarar bski meji severno-zahodno od Cernovic je prišlo vnovič do bojev. Že od torka, dne 24, avgustja,, se vršijo hudi artilerijski boji. Gromenje topov se čuje v Cernovice prav razločno. Na najskrajnejšem ruskem krilu, tik ob rumunsko-bukovinski meji, zbira sovražnik nove čete. V zadnjih dneh se je pripetilo, da je udrla ruska kavalerijska patrulja pri rumunski vasi Cotul-Chotim na rumunska tla. Rumunska obmejna straža je s puškami pregnala rusko kavalerijsko patruljo.
Bombardiranje Pančeve.
Iz Budimpešte javljajo: Srbska artilerija je 12, t. m. obstreljevala ogrsko mesto Pančevo. V mesto je padlo 18 granat, ki so ubile 3 osebe ter jih 9 težko ranile. Naše baterije pa so prisilile srbske lopove, da so obmolknili. Obstreljevanje ni imelo nikakega vojaškega pomena ter je bilo le prazna demonstracija.
Kaj delajo Balkanci?
Kai še upa Rumuni} j a od enfiente dob'tì, je nerazumljivo. Vendar še vedno zapira svoje meje za prevoz v Turčijo in jih odpira za prevoz ruskega ma. teriala v Srbijo in Grčijo.
^Vossisohe Zeitung“ javlja, da je bila bolgar-sko-turška pogodba dne 20, avg. podpisana. Sploh je neverjetno, da bi se dala Bolgarija od entente ujeti, sedaj pa, ako je res sklenila pogodbo s T urhi j o, je to absolutno izključeno.
Na Grškem še niso topli stoli, na katere suso vsedli ministri novega Venizelosovega kabineta. Vsi ministri so vzeti iz prejšnjega Venizelosovega kabineta, le vojni Danglis je nov. Dapglis je sicer prijatelj entente, toda brezpogojno udan kralju. Grška bi baje 'pod Venizelosom delala politiko, ki, bo e nje ati prijazna, a vojske se ne udeleži
Na Srbske m je bila vsa pozornost obrnjena na skupščino, ki je imela odločevati o entenfnih zahtevah, da se odstopi Makedonija Bolgarom. Pašičev ekspbze v skupštini je temeljil na naslednjih principih: Srbija je pripravljena odstopiti Bolgariji makedonsko ozemlje, vstraja pri .tern, da si ohrani skupno mejo z Grško in da ozemlja ne izroči takoj. Za spor. na vprašanja je Srbija pripravljena akceptirati razsodišče četverosporazuma pod pogojem, da se mu tudi Bolgarija podvrže.
Skupština je voti ral a vladi po dolgi debati zaupnico s 103 glasovi proti 24 ter sprejela resolucijo, ki prepušča Pašiču v maeedonskem vprašanju popolnoma proste roke.
Tajne seje francoske zbornice.
Francoski radikalci so v zbornici javno očitali ministru Millerandu, da je zanemarjal svoje dolžnosti kot vojni minister ter da ni zadostno skrbel za o-brambo države. Padale so v zbornici tudi tako pikre besede na naslov celega ministrstva, da je pretila, ministrstvu Viviana zelo resna kriza in ni veliko manjkalo, da ni odstopilo. Tudi stolec predsednika repuk-like, Poincarea, se je jel močno majati. Iz mučnega položaja, v katerem se je nahajala vsled ministrske krize cela Francija, jo je pa za sedaj rešil poslanec Franki n Bouillon na ta način, da je zahteval pretečeni pondeljek v zbornici, da naj ho prihodnja seja zbornice tajna, v kateri se bo moral zagovarjati vojni minister Millerand.
Zahteva poslanca Bouillona je bila francoskemu ministrstvu skrajno ne všečna. Le s težkim srcem seje ministrski predsednik Vivialui uda! ter sprejel predlog poslanca Bouillona, ki ga je stavil v imenu radikalcev, da vlada pojasni svoje dosedaj tako skrbno čuvane tajne načrte o notranji in zunanji politiki v splošnih potezah celokupni ljudski zbornici v posebni tajni seji, Kot izboren poznavatelj francoskega ljudskega duha je pač Vivian i prav dobro vedel, da si bo cela država taka} na jasnem, da so se morali pripefti resni dogodki, na katere ni nihče računal in-
za nife vecleV ter resne, bodočnost državne obrambe močno zadevajoče spremembe, kajti državna zbornica še ni bila nikdar, odkar obstoja sedanja ustava 'Od I ta 1875, sklicana na tajno sejo, kakor, kakšen tajni 1.oolite. Viviani se je moral utdati neizprosni potrebi bi pritisku ne le, da si po možnosti zfeisigura obstoj svojfega ministrstva, amp!ak da tudi vtrhe zaupanje armadi, k a tier o je bilo zlasti v višjih častniških krogih visled najnovejših debat v francoski zbornici zelo omajano.
Opozicija francoske zbornice sicer ne stavi veliko upanja na obseg pojasnil, katere bo podal Vivia-ni v zbornici, kajti tajnost, katera se zaupa 604 francoskim poslancem, je pač tajnost, ki ne ostane dolgo časa tajna. Trenutno Še ni znano, če bo sklican tudi senat, toda smatra se;, da bo bržčas sklican tudi senat na tajno sejo,, kar se sklopa iz stališča 'in velikega upliva, ki ga ima senator Clemenceau v senatu in ki, zahteva tajne seje francoskega senata.. Po francoski ustavi ne smeta ne sabornica in tudi ne senat \ tajnih sejah dobljenih pojasnil prerešeftovati, pred-no ne poteče najmanj 24 n,r od tistega čaša, kb se je vršila zadnja tajna seja. Dogodki v francoski zbornici bodic imeli bržčas ta-le potek: V četrtek dne 26. in v petek dne 27, avguste bo dala vlada v zbornici svoja pojasnila. V soboto in nedeljo dne 28. in 29. avgusta |se bodo vršila pos,vfetovianja parlamentariè-nih strank, v pondeljek ali v četrtek se bodo pa pričele javne razprave, Ce bi pa utegnilo priti do tistega časa v, zunanji politiki do novih važnih dogodkov, bi pa bilo na željo vlade za kratke dobo prekinjeno zasedanje zbornice.
Velika vojna posvetovanja v Parizu.
Iz Kodanja se poroča: V pariškem predmestju Chantilly se vršijo sedaj yelika in važna vojna posvetovanja, katerih se udeležujejo angleški kralj in belgijski kralj, predsednik francoske republike Poincare ter vrhovna poveljnika a.ngleško-belgijsko-fran-coskih armad na francoskem bojišču, generala 'Joffre in French. V merodajnih angleških krogih se po zatrjevanju londonskih listov pripisuje tem posvetovanjem posebno velika važnost.
Velik požar v Sedlarjevem.
Zadnji petek, dne 20. avgusta, je bil usodepo-len za vas Sedlarjevo v kozjanskem okraju. Nastal je v popoldanskih urah, ko so ljudje bili večinoma na travnikih, požar, ki se je naglo širil in je županu Janezu Valenčak, posestnikom Janezu Debelak, Antonu Kliček, Francu Filipančič» Jožefu Valenčak, Martinu Žlender, Antonu Vjajenčak in Antonu Jakopina vpepelil 24 poslopij. 5 posestnikom je sploh vse zgorelo, trem samo gospodarska poslopja z vso krmo, žitom, začimbo in deloma tudi obleko. Vsa škoda znaša okoli 100.000 K, zavarovalnina dosega komaj petino. Poslanec dr. Jankovič je z vlč. g. dekanom Tomažičem si škodo v soboto ogledal in se je takoj, ker je res revščina in uboštvo velikansko, obrnil do ekscelence g. namestnika s prošnjo za izdatno takojšnjo pomoč, V torek, dne 24. avgusta, je že dobil poslanec dr. Jankovič brzojavno obvestilo, da se je izdatna pomoč dovolila in da se bo v kratkem v obliki živil in obleke delila, V nedeljo, dne 5, kimovca, se bo tudi po farah kozjanske dekanije za pogorelce pobiralo.
Promet z žitom in mlinskimi izdelki na podlagi veljavnih predpisov.
C. kr. ministrstvo za notranje stvari je izdalo za kmetovalce in mlinarje sledeči poduk.
Za kmetovalce.
Zasega.
1.	Pšenica, pira, rž, ječmen, ajda, oves in koruza vsake vrste so zaseženi v prid državi.
2.	Kmetovalec torej ne sme — ne glede na izjeme, ki slede spodaj — nikakor razpolagati s svojim žitom, zlasti ga nikomur drugemu prodati nego vojnemu prometnemu zavodu za žito (V. P. Z. Z.).
31. Kmetovalec je dolžen svoje žito požeti (spra-" viti), ga ondatiti (koruzo robkati) in ga hraniti v takem stanju, da bo sposobno za mletje.
Izjeme.
4.	Kmetovalec pa sme od svojega žita:
a)	za svojo lastno potrebo in za potrebo pripadnikov
svojega gospodarstva in tistih delavcev, katerim gre prosta hrana in| mlinski izdelki za mezdo, porabiti na dan 400 g žita za vsako o-sebo;
b)	za setev potrebno žito, čigar mntožino naj določi
politično okrajno oblastvo, porabiti za seme;
°) izvirno semenje v plombiranih vrečah neposredni e prodati, ako ga je kakor gojitelja semenja poljedelski minister pooblastil za to in imeno-
val vojnemu prometnemu zaivddu za žito, nadalje prvo dodatno setev plemenskih vrst in pripoz-nanega semenja prodati, toda le po vojnem prometnem zavodu za žito, in sicer kupcem, ki jih je imenoval temu zavodu;
d)	oves, ječmen, otrobe in pri mlačvi odpadajoče, za
mletje nesposobno žito {ki se pa sme dobivati le do 5%) in novo koruzo pokladati, in sicer ovsa 1 kg za konja in dan, ječmena svojega pridel-: ka do 1i tiste množine, ki ostane po odbitku lega, kar potrebuje za seme. Otrobe v celi množini, ki se je dobila iz njegovega žita, 'določenega za lastno potrebo in semletega zanj in razen tega tiste otrobe, ki jfh dobiva po vojnem prometnem zavodu za žito; pri tem ima pravi-, co do polovice tistih otrobov, ki ustrezajo po predpisih za semlevanje žitu, _ oddanemu vojnemu prometnemu zavodu za žito. Novo koruzo brez omejitve.
e)	do dne 1. septembra 1915j porabljati za osebe, ki
imajo opraviti neposrednje s spravljanjem pridelkov, 500 g žita za osebo in dan.
Prodaja ž i i a.
'5. Kmetovalec je dolžen ostalo žito prodati vojnemu prometnemu zavodu za žito. Skupljevalci vojnega prometnega zavoda bodo imeli za skupljevanje izkaznico političnega okrajnega oblajstva in žito sme se prodati le tem oseibam, ki imajo izkaznico.
6.	Vojni prometni zavod za žito je dolžen kupiti žito, ako ga ponudi kmetov'ajleu v stanju, sposobnemu za mletje.
Cene.
7.	Pšenica ali pira 34 K, rž 28 K, pivovarski ječmen 28 K, ječmen za krmo 26 K, oves 26 K. Ako se vzame pšenica pred 16. septembrom 1915, rž pred
16.,	avgustom 1915, ali oves p*red 1, oktobrom 1915, se plačujejo h gorenjim cenam naslednji prikladi : za pšenico do 31. julija 1915 4 K, od 1. avgusta do 15. avgusta 1915 3 K, od 16. avgusta do 31. langusta 2 K in od 1. septembra do 15. septembra 1915 1 K. Za rž do 31. julija 1915 2 K, od 1. avgusta do 15. avgusta 1915 1 K. Za oves do 30. septembra 1915 5 K.
8.	Cene ter prikladi se umevajo za meterski stot od postaje, kjer se naklada, ako je pa mlin ali skladišče bližje, ojd mlina ali skladišča.
9.	Kupnino je treba plačati v gotovini, kadar se vzame blajgo. Ako pa vojni prometni zavod za žito ne vzame žita takoj, kadar sklene kup, mora dati plačilo na račun višine 50 odstotkov kupine in piar čati ostanek tedaj, kadar vzame žito.
10.	Ako se kmetovalec brani prodati žito,, mora odločiti politično okrajno oblastvo, ali se upravičeno brani ali ne. Ako ni upravičeno, da se brani, mora politično okrajno oblastvo lastnika pozvati, nai projda žito. Ako kmetovalec kljub temu pozivu odreče prodajo, se izvrši prodaja prisilno za 10 odstotkov pod naj višjo ceno.
11.	Prikladi se plačajo le tedaj, ako se je _ žilo dejansko izročilo na nakladno postajo, mlinu ali pa skladišču, ki ga je določil V. P. Z. Ž., prikladi torej ne veljajo, dokler jo žito, če tudi se je kupilo, še v hrambi prodajalca.
P r e s t o p k i,
Z ozirom na stroga kazenskih določila (zapor do enega leta in denarna kazen do 20.000 K) se , mora najživeje svariti pred vsakim prestopkom obstoječih predpisov.
Za mlinarje.
1.	Mlinar je dolžan zmleti žito, ki mu gh je izročil vojni prometni zavfed z'a žito, natančno po navodilih zavoda (podružnice) ali tistih!* ki imajo od njega naročilo.
2.	Mlinar, ki melje žito, sme semleti le žito, ki mu ga je izročil kmet ov albe, da založi svdjo lastno potrebščino, in mora pisati knjigo zabeležnico, iz katere morajo biti razvidni ime in stanovailišce posestnika žita za mletje, vrsta in minožina tega Žita.,. iz tega žita dobljeni mlinski izdelki nai dan, katerega se izroči. Žito |se ne sme sprejemati namesto meljj,arine. Tudi se za izročeno žito ne sme zamenjati gotova moka.
3.	Drugi mlinarji smejo mleti le žito, ki jim ga je odkazalo oblastvo, V. P. Z. rŽ. (podružnica) ali tisti ki jim je- to naročil V. P, Z. ž. in ki imajo izkaznico, drugega žita pa ne in oblastvo jih lahko prisili, da pišejo knjige zabeležnioe po vzorcu, ki ga predpi. Še to oblastvo. Drobili pa ferne jo tudi žito, ki, ga je kmetovalec oddal za lastne namene krmljenja.
4.	Tistim mlinom, ki so z V, P, 'Z, % v trajnem pogodbenem razmerju, odkazujejo žito v mletje podružnice V. P. Z. Ž:. ali tisti, ki imajo naročilo od njega (pogodbeni mlini).
5.	Tistim mlinom, ki niso v takem pogodbenem razmerju, /izroča žito v mlfetev politično okrajno oblastvo ali po njegovem nalogu tisti, M imajo naročilo V. P. Z. Ž. in ki imajo izkaznico, in v ta namen morajo izdati političnemu okrajnemu oiblastvu predpisano izjavo (okrajni mlini).
6.	Ceno za žito, ki sie prevzame, določi V. P.
Z. ž.
7.	Mlinski izdelek se me sme izročiti nikomur drugemu nego tistemu, M gh je določilo oblastvo ali
V.	P. Z. Ž. Isto velja gleda otrobov.
8.	Mlinski oddelki se smdjo oddajati le po ceni, ki jo je določil minister za notranje stvari (prodajna
cena V. P. Z, Ž.) in kateri bo vpbštevafra meljarina.
9. Ako iillio rie izpolnjuje prevzetih dolžnosti, tee mu odvzame mlelev, ne glede na kazniv,ost mlinarja.
Raznoterosti.
Duhovniške vesti. Nastavljeni so naslednji 5Č. gg. novomašniki kot kaplani:	Alojzij Kosi v Stari-
trg, Bogdan Lendovšek pri Sv. 'Martinu na Pohorju» Jakob Salošnik v Leskovec, Feliks Vršič k Sv. Tomažu blizu Ormoža, J. Žmavc v Rajhenburg. — Zopet nastavljen je kot kaplan v Koprivnici tamošnji [-revizor č. g. Jurij Cvetko.
Duhovniške vesti na Koroškem,. Za kn. Šk. duhovne svetovalce so bili imenovani vlč, gg.: Karol Kaponig, dekan; v Mallem St. Vidu,; Janez Schmu,z-zer, dok a n v Stallu; Jan. Schuster, župnik v Svečah; Volbenk Serajnik, profet v Spodnjem Dr avbe r-gu; Jožef Tiefeabacher, dekan v Marija-Rojaih; in p. Oton Thiel, superior samostana nemšjkegia reda v Brežah. — Prestavljena sta vlč, gg. Mihael Kuster-le, kaplan v Crni, kot župni upravitelj na Javorje in Karol Mara še k, upravitelj v Kneži, kot kaplan v Črno.
Za vojne kapelice. Do sedaj se je za vojaške kapelic© za avstrijsko armado, katere se dajo prevažati, nabralo 25.775 K. Nabavilo se je do srede mesca julija skupno 42 vojnih kapelic. V teh kapelicah služijo vojni kurati sv. maše in delijo sv. zaikramen-te vojakom. Sv. Oče Benedikt XV. je svoj čas daroval za kapelice v avstrijski arrriaidi 5000 K.
* Na Vernih duš dan — tri sv. maše Sv. Oče Benedikt XV. je odredil, da ima odslej vfeak duhovnik pravico, na dan Vernih duš brati tri sv. maše, kakor na Božič. Ena od teh sv. maš se mora ‘darovati za verne duše, ena pa na namen sv. Očeta, ena na zasebni namen.
Iz poštne službe. Poštni adjunkt Stefan Koren v Mariboru je imenovan za poštarja v Halbenrajtnu pri Cmureku.
Slovensko ljudstvo spoštuje narodne učitelje.
Iz 'Slivnico pri Mariboru se nam poroča:	Občinski
odbor naše občine je imenoval povodom 401etnice učiteljevanja tukajšnjega nadučitelja g» Karola Pestev-šek Častnim občanom.
Učiteljski naraščaj nai Štajerskem. Staijerski deželni šolski svet je izdal seznam učiteljsktega nar raščaja na Štajerskem, iz katerega je razvidno, da je napravilo vojnega šolskega leta 184445 zrelostni land na moškem učiteljišču v Mariboru 39 učencev,, na deželnem ženskem učiteljišču v,Mariboru 29 učenk in na samostanskem učiteljišču v Mariboru 20 učenk; na moškem učiteljišču v Gradcu je ■ napravilo zrelostni izpit 33 učencev in na treh. ženskih učiteljiščih s-ko pito 92 učenk.
Pravo slovensko junaštvo. Ob Soči je dne 17.
junija padel poročnik Božidar Lubec, doma iz Sv. Bolfenka v Slov. goricah. Padli je bil ju bajk skoz m skoz. To priznava celo armadno poveljstvo in predpostavljeni padlega slovenskega Častnika. O Lubeče-vem junaštvu priča tudi .vojaški uradni spis, iz katerega posnamemo sledeče : „/Prejdlog za pohvalo in odlikovanje zvestega padlega poročnika Božidarja Lubec. Povod za odlikovanje: Boji dne 16. in dne 17,-junija na višini ... Na prostoru, ki je bil določen, da ga brani Lubec s svojo četo, je bil napad, kakor se je razvidlo iz poznejšega položaja, najsilnejši, ker je sovražnik bil prepričan, da če z naskokom vzame to postojanko, mu pripadejo tudi nadaljne izredno važna avstrijske pozicije. Poročnik Lubec je, ko je spoznal položaj, s svojo četo vstrajal na določenem mu mestu in je kljuboval velikanski premoči tako dolgo, ka,kor je sploh bilo mogoče. Italijanske napade je poročnik Lubec vedno in vedno s protinapadi odbijaL Boj se je vršil večinoma na nož. In ko so njegovim ljudem odpovedale puške, zagrabili so za lopate in ž njimi mesarili po sovražnih vrstah. Pri osmem napadu je bil poročnik Lubec ranjen. Štabni narednik Budimir je prosil poročnika, naj si da rano obvezati, a Lubeo je to odklonil in je v kritičnem trenotku, ne oziraje se za skelečo rano, nadalje kot lev odbijaj sovražne napade. Svest si svoje dolžnosti je odbijal Lubec vse sledeče italijanske napade, dasiravno je močno krvavel. Število njegovih zvestih boriteljev se jo krčilo velđno bolj in bolj,. Končno je padel tudi Lubeo; sovražnik mu je prizadja.1 novo zevajočo rano. Od njegove hrabre čete so ostali samo štirje možje neranjeni.“ K temu uradnemu vojaškemu poročilu je dostajvil poveljnik skupine, kateri je pripajdal Lubec s svojo četo: „To je bil res pravi slovenski junak, ki se je za svojega cesarja in za svojo rodno grudo boril do zadnje kaplje krvi! ..., major, poveljnik skupine.“ Nato sledijo v uradnem spisu dostavki brigadirja, divizijonarja in kornega poveljnika. Poslednji piše: „Toplo priporočam, da se mrtvemu junaku nar kloni zahvala in odlikovanje/“' Cisto spodaj pa stoji podpis v Avstriji povsod dobro znatnega poveljnika našo armade ob Soči, generala pl. Boroeviča. Tudi on je predlagal, naj se mrtvemu slovenskemu junaku podeli visok red. Lubec je bil po smrti odlikovan z zlatim hrabrostnim križcem z vojno dekoracijo. Sla-va slovenskemu junaku !
J Glasila slovenskih Orlov „Mladost“ je izšla 7. in 8, Števfika z lepo vsebino. Izredno zanimiv je člar nek: „Ali je telovadba pametna?“ M©!d „Drobižem*
prinaša orlovskim članom novico: 'Orlovskim članom. Clan češkega, Orla Pieter Sramek piše:	Vsak izmed
Orlov pri vojakih se veseli, da se je udeleževal orlovskih vaj. Nekatere vojaške vaje so čisto podobne našim orlovskim. Slabo za one, ki niso vajeni, toda dobro za te, ki so vajeni vzbujali pozornost, Pa tudi na pohodu se pozna. Kolikokrat stmo mi počivali, do-čim so morali drugi; ekserioirati. Zlato, bPatje in prijatelji, vadite, kjer je možno,, tudi sedaj med vojsko, vsaj enkrat v tednu. Vi, ki Ste doma, ine pustite, da gine orlovska misel. Vedite — afco Bog da! — mnogi • vrnemo spet po lindi burji kakor v,itezi. Tedaj nam » mqžno pogledati na Vaše delo /in se s skulpnimi silami posvetiti našemu milemu „Orlu“.
Masarykov „Gas“ ustavljen. Vlada je ustavil* glasilo profesorja Masaryka, dnevnik JCaa.“ Profesor Masaryk biva sedai v Petrogradu, odkoder se vsled svojega sedanjega tamošnjega delovanja ne bo smel jveč vrniti v Avstrijo,
26 milijonov za dnevnik. Ameriški milijonar Karol Schwab je kupil pariški list „(Le Journal“ za 20 milijonov frankov.
Deželni prispevki za razne melijoracije in regulacije. Deželni odbor je po daljših pogajanjih z v'ad o glede državnih prispevkov sklenil v zadnji soji, da podeli za leto 1915 do 5,00.000 K deželnih prispevkov za razne regulacije v deželi, katere bi se lahkp izvršile s pomočjo ujetnikov. Poleg tega bodo so izvršile tudi večje in manjše melijoracije. Slovenskemu deželnemu odborniku dr. Verstovšeku se je posrečilo, da pride v poštev mnogo načrtov na Spod. Štajerskem, tako n. pr. Pesnica, deli Drave, Mislinja, Dravinja, Bistriški potok. Ce se ne bode sfavilo posebnih ovir, se bodo vsaj ti načrti dovršili, kar bi bilo velike vrednosti, ker bi si dežela in davkoplačevalci radi delavskih moči, ki nič ,ne stepejo, prihranila nad 50%' stroškov. Žal Bog, da ni bilo mogoče, med ta podjetja spraviti tudi zidanje cest, katere bi bile ponekod tako potrebne.
Deželna zemljiška prometna komisija v Gradcu se je osnovala na podlagi cesarske odredbe od 9. avgusta 1915. Predseduje ji ekscelenca pl. Pittreich, predsednik nadsodišča. Deželni odbor je izvolil za Člane ekscelenco grofa Franca Attems in odbornik^ dr. Karola Verstovšek.
Štipendije za poljedelske in kmetijske šole. — Štajerski deželni odbor je sklenil, da podeli tudi za leto 1915—1916 štipendije obiskovalcem kmetijskih šol v deželi, gozdarske šole v Bruoku in visoke šole za živinozdraVnlštvo na Dunaju.
Kisle vode se bodo vse podražile radi višjih stroškov in višjih cen steklenic in zamaiškov. Najbrže bode pri Rogaški slatini poskočila cena pri steklenici za 5 v.
Dopusti za spravljanje otave. Vojno ministrstvo je odredilo, da se tudi za spravljanje otave dovoljujejo lldnevni dopusti, v kolikor pri posameznih četah dovoljujejo razmere. Potovanje na dom in nazaj v vojašnico so ne vračuna.
Konjska kupčija omejena. Ministrstvo ]|e odredilo, da imajo odslej okrajna glavarstva pravioo, kupčijo konj od hiše do hiše prepovedati in odredjiti, da se prodaja in nakup konj vrši samo na sejmiščih. Tudi izdaja živinskih pojtnih listov za kopje se rtaj omeji. Na vsak način pa se morajo konjski kupci pri izvrševanju svoje obrti izkazati z obrtniku listom, nakupovalci pa s potrebnimi legitimacijami, Te legitimacije smejo politične oblasti izdajati samo popolnoma zanesljivim osebam.
Uradno določene cene , Ža moko na Ogrskem. Ogrska vlada je uradno določila naj višje cene za pšenično in rženo moko na Ogrskem in sicer je določila, da znaša cena za fino pšenično moko za pecivo 78 K, za srednje fino in z,a moko za kuho 60 K in za rženo moko 42 K 24 v za meterski stot, Ker so naj višje cene za žito v tostranski državni polovici višje, kakor v ogrski državni polovici, se utegnejo zaradi tega tudi pri nas znižati cene za moko.
Najvišje cene za stročnice na Ogrskem. Na O-grsfcem so uradno določene naj višje cene za stročnice in sicer za fižol 40 K za meterski stot, zai grah in lečo pa 50 K za meterski stot. Ta uradna naredba je veljavna, za stročnice domačega pridelka in ne za uvažane stročnice.
Odpravljena carina na moko, beljakovino, papir itd. Ministrstvo je izdalo naredbo, s katero je odpravljena carina na več predmetov, kjot na moko, rastlinsko beljakovino, papir, če jo namenjen za izdelovanje sukanca itd.
Tapetarski izdelki — se podražijo. Zadruga štajerskih tapetar jev je sklenila, da podraži s 1. septembrom tapetarske izdelke za 15'%.
Premog se podraži. Zveza avstrijskih premogo-kopnih društev je sklenila, da podraži s 1. septembrom cene za premog. Tozadevni sklep je že predložila v odobrenje trgovinskemu ministrstvu, ki pa bržčas ne bo ugodilo želji avstrijskih premogokopnih društev-
Letina v Dalmaciji. Splitski „Dan“ poroča: Vina bo letos malo. Skoro gotovo ga bo le za eno četrtino od lanske letine. Kar ni uničila trtna uš, je u-gonobila peronospora. Pšenice je 'mnogo manj kot lani. Turšiča pia ugodno kaže.
Slaka vinska letina na Francoskem. Francoske vinorodne kraje je letos zadel hud udarec, kajti pojavila se je neka nova trtna bolezen, ki je uničila skoraj ves letošnji vinski pridelek. V Fra/nciji bodo
letos pridelali 30 milijonov hektolitrov vina manj kakor v lanskem letu. Cene za francoska vina starega pridelka so dosegle v Franciji do sedaj še nepoznano višino.
Francoski vojaki — morajo nositi brado. Med francoskim vojaštvom kroži spis, v katerem se vojaki opozarjajo, da je za vsakega častno, če nosi brado (brke pod nosom). V okrožnici se prajvi, ,'da ima sovražnik večji „rešpekt“ pred bradatim, kakor pa pred gladko obritim vojakom. Švicarski listi pišejo, da je to okrožnico naročilo — francosko armadne vodstvo.
Stekli pes obgrianil 15 oseb. Iz Tausa na G.-Avstrijskem se poroča, da je stekli pes odgriznil 15 osebi. Zapeljali s§ jih v «nami Pasteurjev zavod na Dunaj.
Koliko je ena milijarda. Koliko znaša ena milijardi, si najložje predstavljamo na ta le način: fina milijarda v zlatu tehta 322.500 kilogramov, obseg znaša 17 kubičnih metrov. Ce bi se hotelo vzdigniti od tal eno milijardo zlata, bi se potrebovalo za to — 8000 mož. Za prevoz po železnici bi se pa rabilo 24 železniških jvozov, Ce bi se postavilo za eno milijardo dtvajsetkronskih zlatnikov zaporedoma v eno vrsto, bi znašala dolgost take vrste 1050 kilometrov. Ce bi se, jih pa naložilo drug na drugega, bi znašala visokost stolpa iz zlatnikov za eno milijardo nič manj kakor 33 kilometrov.
Rokopis v koš! Tako zagodrnja čestokrat urednik in vrže z nevoljo rokopis v koš, katerega je morda dopisnik napisal v potu svojega obraza, a uredništvo pa spisa ni spoznalo vrednega, da bi se sploh natiskal Seveda pričakuje nestrpno pisec potem svoj umotvor v prihodnjih listih, toda zaman ! Pa da bi rokopis vsa(Ji nazaj dobil, si misli, toda na listu stoji: rokopisi se ne vračajo, in udati se mora, — Vse drugače ravnajo v tem oziru uredniki na Kitajskem. 'Tam se vrne vsak nesprejet rokopis piscu n;azaj in sicer z največjo uljudnostjo in s priloženim pismom, s katerim se poskuša urednik z vso pisateljsko zmožnostjo pred dopisnikom opravičiti, Dpravičba se glasi nekako tako-lo: „Visokočastiti brat sobica in lune! Tvoj suženj leži na kolenih pred Teboj! Jaz poljubljam tla, na katerih stojiš in Tel prosim dovoljenja, 'da smem govoriti in še nadalje živeli ! Tvoj rokopis, o Visokočastiti, je meni izkazal dobroto, da sem ga smel pregledati in premišljevati in sem ga čital z največjim občudovanjem! Jaz prisegam pri grobovih svojih dedov, da še nisem nikoli čital kaj bdlj' vzvišenega!
S strahom in trepetom Ti pošiljam, rokopis nazaj ! In če bi se kedaj predrzni!, to Tvojo dragocenost natisniti ip objaviti, bi mi predsednik takoj ukazal, vedno le Tvoje delo tiskati kot vžjjleden vzor! Moja. Iitera-rifčna izkušnja mi dale pogum, v globoki ponižnosti pripoznatš, da so liieraričnf biseri te-le vrste veliko predragoceni, kakor da bi jih človek tako potratljivo metal našim bralcem. ZajradA tega si dovoljujem, Ti rokopis z veliko hvaležnostjo vračati. Prosim Te, odpusti mi! Padeta pred Tvoje noge in ostanem suženj Tvojega sužnja!“ — Seveda takšnih urednikov niti v Evropi nimamo.
Goriške novice.
Duhovske spremembe na Goriškem. Premeščen je vlč, gosp. Ivo Mozetič, kaplan v Črničah, za žup, upravitelja v Vel. Žabje. Na njegovo mesto pride no-vomašnik gosp. A. Rebek. — Preč. gosp. I. Kosovel, župnik v St. Andražu pri Gorici, gre začasno v Ajdovščino,
Duhovčšina v Gorici. Kakor drugi ljudje, so šli tudi razni duhovniki, posebno stareJŠfi, iz Gorice.
V Gorici jih je ostalo sedaj ravno še toliko, da morejo, oskrbovati štiri župnijske cerkve. Na Travniku pri župniji sv. Ignacija so nahaja sedaj sam veleč, g. Josip Jug, na Placuti oskrbuje vse sam veleč. Dbn Franc Ziach, M je že prekoraičil 65. Beto svoje starosti, a vseeno vstraja kljub vsem neviarnojsjtim — granate so njegov vrt že večkrat obiskale — pri svojih ovčicah. V stolni cerkvi je osttal Še monsignor Pavletič z vikarji, dr. Kobalom, dr. Šorlijem in (g. Moset-t goin. Četrto faro pod Turadm pa ima v oskrbi Don Franc Bauhela. Nadalje so še sledeči čč. gg. v Gorici: Veleč. g. dr. Josip Srebrnič, profesor bogoslovja in ženskega liceja, veleč. g. dr, Andrej Pavlica, profesor bogoslovja in voditelj slovenskega zavetišča, veleč. g. Anton Rutar, ekonom osrednje bogoslovu ice, monsignor Kalavčič, v škjojijski palači sta čč. gg. Setničar in Grosovim, škofov kaplan, slednjič so še g. Quaglia, začasni upravitelj pri Sv. Antonu, novo. mašfiik beneški 'Slovenec Mulič in g. Castelli/. Poleg tega so ostali tudi čč. oo. kapučini in frančiškani.
C. kr. slovenska državna gimnazija v Gorici.
Nekateri učenci še niso vprašali po letnih izpričevanim Opozarjajo se ponovno, da se dobijo izpričevala v Ljubljani, Dunajska cesta Štev. 38. Prinesti je seboj ali pa vposlati kolek 30 v in znatake za pošilja-tev po pošti» O pričetku prihodnjega! šolskjegja leta bodo starisi pravočasno obveščeni po časopisju.
Mirnska župna cerkev je bilja $1. in 24. avgu. sta od Lahov obstreljevana. Zadeta je dvakrat v polno. Streha in strop nad kodom, sta se odbila, vse šipe so popokale in tudi strop do prezbiterija je razpokan in poškodovan. Mi/renska cerkev ni bila nikdar niti najmanj uporabljena, v vbjaške; namene, to potrjuje poročevalec, ki je živel do včeraj v. Mirnu. Mirn_ sìa grad Še stoji nepoškodovan.
Poštni promet s Primorsko. Odslej naprej j8 dovoljeno pošiljati zasebna priporočena in denarna pisma ter poštne zavoje na poštne urade Kostanjevica, Dolina in Rovinj. iTježa posameznega poštnega zavoja ne sme znašati več kakor 5 kg in označena vrednost ne več kakor 100 K. Poštnim zavojem se ns sme pridjati nobenega pisma in. na odrezkih poštnih nakaznic in spremnic ne sme biti razven naslova od» pošiljatelja nobenega drugega pismenega obvestila. T.udi v denarna pisma se ne sme pridjati nobenih pismenih obvestil.
Kolera v Trstu. Tržaška cesarska namestnija poroča o stanju kolere v Trstu: Dne 23. avgusta j© ostalo 23 slučajev, ozdravela je ena, umrla tudi ena osebat. V opazovalnici je 55, oseh, ki so sumljive kolere.
Goriških beguncev so odpeljali iz Lipnice v Zwettl 263 in sicer so: iz Brestovice, ‘Sela, Opaljega sela, Kozane, Bovca, Pevme, Gorice, Kojskega, Dolenj; v Melk so jih odpeljali 63 in sicer so iz Brestovice in Sela; v Tišin pa jih ie odšlo okoli 700 in sicer iz krajev: Gorica, Ločnik, Krmin, Tržič, Ronki, in raznih drugih furlanskih krajeV, potem iz Podgo-re, iz Stivana pri Devinu, iz Pliskovice, iz Ozeljana. V Muto jih je odšlo iz Lipnice okoli 300, in sicer so iz krajev: Gorica, Ločnik, Podpora, Pevma, Standrež, Podsabotni, Opatje selo, Nova vas, Dol in Pola.
Slovenski begunci iz Goriškega se niajhajajo v sledečih krajih : v političnem okraju Auspitz na Moravskem jih je 1425 Slovencev, v političnem okraju Hohenstadt na Moravskem 1375, v političnem okraju Iglava 800, v pol. okraju 'M.-Žumberk nat Moravskim 1800, v političnem okraju M.-iTrübau na Moravskem 1455, v političnem okraju Braunau, Sp, Avstrija, 500, v političnem okraju Mödling, Spodnja-Avstri-ja, 1500, v političnem okraju Römerstadt, Spodnja-Avstrija, 347, v političnem okraju Horn, Spodnja-Av-strija, 1060» in v Lipnici na Štajerskem okoli 1000 Slovencev.
Dr. Attio Hortis, je bil v Trstu mestni knjižničar. V uradnem listu tržaškem ga sedaj poziva ce-sajrski komisar, naj pride v službo, do tìne 18. sept. ima čas za to, ako se dotlej ne zglasi, je odpuščen iz službe, Dr. Attio Hortisa pa sevleda ne bo, ker je v — Italiji.
Dopisi.
Maribor. V Lipnici se je duševni omotenosti u-strelil g. Franc Licbteawajlner, učitelj na krčevinski šoli pri 'Mariboru. Bil je že od lani, ko se je vršilo po mariborskem glavarstvu zapiranje Slovencev, živčevno zelo razburljiv. Zadnji Čas je razburljivost dospela do viška in povzročila žalostno katastrofo. Rajni je bil dober, zanesljiv Slovenec ter zelo prijeten in priljubljen družabnik.
Maribor. Včeraj, dne 26. avgusta, ob 5, uri popoldne, je umrl na ranah, ki jih je zadobil, na glavi v vojski proti Italiji enoletni prostovoljec kadet-aspi-' rant (v civilu učitelj) Istvan Proha&ka lionvedskega. polka Štev.
Maribor. Umrl je dne 25,. avgusta Franc Graf, paznik in oskrbnik mestne jdtuiišriice. — Isti dan je umrla tudi trgovčeva soproga Marija Barta, rojena Danko, tašča trgovca Ivana Šoštariča.
Maribor. Zraven tukajšnje moške kaznilnice bo zgradila justična uprava novo kaznilnico za mladeniške kaznjence. Tozadevne ponudbe za dobavo je vložiti do 14, septembra pri stavbnem vodstvu za sodni j ske stavbe v Mariboru.
* Sv. Križ pri Mariboru. Dan 18., avgusta kot rojstni dan Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja smo tudi Križevčani v letošnjem vojnem letu odhajali nad vse slovesno. Po slavnostni službi božji, katere se je udeležil občinski zastop, šolski otroci s slavnim učiteljstvom in mnogobrojna množica vernikov, ki so v prav obilnem številu med sv. mašo darovali Bogu za blagor cesarja in njegove armade skupno sv. obhajilo, smo se okrog 10. ure predpoldne z-brali v novi občinski pisarni, kjer se je na okusno o-kbičanem odru tukajšnjega bralnega društva vršila ka/j lepa prireditev s slavnostnim govorom, petjem, deklamacijami in gledališko predstavo KOsijevega igrokaza „Iz dni skrbi in žalosti.“ V nad eno uro trajajočem dovršenem govoru nam je naš rojak g, dr. R. Pi-puš najprej v poljudnih besedah opisal zgodovinski razvoj slovenskega naroda pod habshiuršknJojarin-škim žezlom, povdarjal zlasti velikanski napredek, ki smo ga storili v dobi 671etne ljudomile vlade Franca Jožefa L na duševnem in gospodarskem polju ter nas popolnoma prepričal o resničnosti trditve, da se niti misliti ne da, da bi se, Slovenci morajli kdaj ločiti od habsburške vladarske hiše. Živahna pohvala je sledila njegovim navduševatoim besedam. Vsi, ki so pri prvi prireditvi kakorkoli sodelovali kpt ;pevke in pevci ali igralke in igralci, vsi so izročene jim vloge rolo dobro rešili ter jim gre zasluženo priznanje. Zlasti ie Gregorčičeva pesiem „Soči“, katere globoki pomen je g. nadučitelj A. Hauptman poprej poljudno raztolmačil, na občinstvo napravila mogojčen ut’js. Jo je pa Tilika Čepe tudi kaj izrazito s pravim povdarkom. de-klamovala, — Tako so krjiževski obmejni stražarji tudi tokrat zopet kaj lepo in veličastno dali duška svojemu velkdar domoljubnemu čustvovanju, pokazali pa tudi spet sviojo darežljivo požrtvovalnost. Za vojno-po-možni urad c. in kr. ministrstva — oddeleK za Štajersko — |so namreč pri tej priložnosti spravili skupaj lepo svoto 250 K; loO K so nabrale role naše mladen-
ke, ostalo pa je prinesla lepa cesarska slovesnost v cerkvi in šoli. Vse hvale in posnemanja vredno !
* Ruše. Dne 12. septembra I 1. bo tukaj veliM romarski shod. Marijini častilci ste vabljeni, da se v prav velikem številu udeležite. Skrbelo se bo, da bo zadostno število čč. gg. dusnin pastirjev, da boste lahko vsi opravili sv. spoved m sprejeti sv. obhajilo. V Rušah je stara in sloveča Marijina božja pot, katero si je sama izvolila že leta 900. .Pridite posebno letos v tem žalostnem času v procesijah, v velikem številu in priporo t e ln svoje domače, posebno vojake na bojnem polju, da jih ona varuje, da se enkrat srečno vrnejo v svojo ljubo domovino, trotovo vas bo Marija ruška uslišala, ko boste molili presvitiega cesarja, jza našo armado, za našo domovino, našo imago in za konec vojske. Marija vas bo uslišala, ki je Kralii
.a	Lovrenc nad Mariborom. Kruta, neusmilje-
na* žan ji ca,, ki ima letos pač dovoli bogato žetev na polju in v gozdovih, po planinah ; in kraških pečinah, je posegla s svojo koščeno, brezsrčno rokto v dobro znano m obče spoštovano narodno hišo veleposest tika. cerkvenega ključarja in načelnika cerkvenega konkurenčnega odbora, gospoda 'Antona Brezočnjk p. d. Hojnik ter neusmiljeno pretrgala nit življenja njegovi blagi soprogi Mariji ■ Brezočnik. Ranjka je bila iz veieugledne hiše Bezjakove in splošno znana in priljubljena radi svoje doblrdtljvostji in usmiljenosti. Pač mnogim, mnogim je brisala solze in marsikatero prosečo roko napolnila z milodari, zlasti še dijaki in bogoslovci so radi zahajali v njeno hišo; tu so našli vedno prijazno postrežbo in vsestransko pomoč, v njeni hiši sta praznovala čč. gg. Jodl in Jurko _ svo e pnmicije. Upamo, 'da se bo marsikateri nekdanjih dijakov, sedaj duhovnik, hvaležno spominjal svoje dobrotnice pri sv. maši.. Rajko je bila ljubljena, ne le od svojega soproga, otrok in sorodnikov, je pričal njen pogreb dne 14. avgusta, katerega so se udeležili štirje čč. gg. duhovniki in nebroj občinstva. :Ob globoko pretrcjsujočem nagrobnem govoru domačega Ö. g. župnika je pač ostalo malokatero oko suho. Ti pa, blaga ranjka, uživaj bogato plačilo za vse dobrote pri svojem bogatem plačniku Jezusu, katerega si v treh tednih bolezni prejela petkrat kot zadnjo popotnico. Tvojim ostalim, soprogu in otrokom, zlasti še Tvojemu, vrlemu sinu Karlu, ki se nahaja na južnem bojišču in mu ni bilo mogoče udeležiti se pogreba svoje mamice, ter vsem ostalim sorodnikom naše odkritosrčno sožalje !
St. Lenart v Slov. /gor. Na štirih posestvih občine Spodnja iVoličina in na dveh posestvih občine Gornja Voličina se je pojavil konjski srab. Oblast je odredila strogo opazovance o razvoju bolezni.
* Trotkova pri Sv. Benediktu. Za avstrijski Rudeči križ so darovali: F. in M. K. 2 K, Janez Fras 10 v, Anton Šiško 1 K, Franc Maurič 20 v, občinski urad 5 K, Marija Uršič 40 v, Janez Žižek 20 v, Franc Fekonja 10 v, Ana Vodošek 40 v, c. kr. zemljemerec Michael 2 K, Alojz Šumenjak 50 v, Terezija Su-menjak 50 v, Gera Kermek 2 K, Peteri P. 1 K, Antjon Stajnko 20 v, Peter Verbnjak 1 K, Heleda' Belna 40 v, Marko Merzel 40 V, Anton Spandi 1 K, Alojz Ploj 1 K, Jakob Sternad 1 K, M. Veber 2 K, Gera Aršič 1 K, Anton Vogrin .1 K, Martin Kozar 1 K, Leopold Sirk 1 K, PavloV Pivec 1 K, Anton Miki 10 vin., Peter Kramberger 20 v, otroci K. 10 v, Antonija Poljanec 20 v, Terezija Zadravec 20 v, Janez Bračič 1 K, nabrano v trgovini g. Šumenjak pri Sv. Benedliktu 23 K. Bog stotero poplačaj!
* Sv. Križ na Murskem polju. Tudi pri nas že štdjemo marsikaterega moža ,in mladeniča, ki je dal svoje življenje za cesarja in domovino. Eden izmed poslednjih je bil Matija Štuhec, priden mladenič iz ugledne hiše Alojza Štuhec v Logarovoih. Rojen 1. 1893 je služil pri mariborskem domobranskem polku št. . Ko je bil dne 18. julija t. 1. na predstraži nekje v Galiciji, mu je šla sovražna krogla skozi glavo in v nekaj urah je umrl. N, v m. p, ! „Počivaj bratec v grobu tujem, — tam v daljini, hladni zemljici! V vstajenje mrtvih jaz verujem, — junak naš nepozabljeni!“
Središče. Tudi pri nas smo slovesno obhajali cesarjev rojstni dan. Na predvečer, t. j. 17. avgusta, je bil ves trg razsvetljen. Drugi dan je bila ob 8. uri slovesna sv. maža, ki jo je opravil domači g. župnik ob asistenci domačega g. kaplana in bogoslovca iz Salovee, ki je na počitnicah. Pri sv. maši je kra/sno pel zbor šolske mladine s spremljanjem orgel. Globok utis je naredila na vernike zlasti „(Molitev pred bitko“, ki so jo zapeli mladi pevci po „Ite, mis-sa est“. Nato je bil slovesni „Te Deum“ in ob koncu cerkvenega opravila je iz ust višje šolske mladine in prisotnih odraslih vernikov zadonela veličastna pesem „Bog ohrani“,
Konjice. Avgust Svpitli,n, učitelj na tukajšnji šoli, se je udeležil v ». domobranskem pešpolku bojev v Galiciji, kjer je prižel v rusko ujetništvo. ,Tje' dni so pa bili njegovi svojci obveščeni, da je Svetlin umrl v ruskem ujetništvu.
Ponikva ob južni železnici. Umrl je v 78. letu svoje starosti Jože Podgoršek, bivši večletni župan.
Celje. Mestni svet je imel danes popoldne redno sejo,, v kateri s© bo reševalo med drugim tudi večje število prošenj za spreiem v domovinsko zavezo.
Celje. V ruskem ujetništvu je umrl Jože! Glöckner, uradnik češke banke ,„Union“ v Celju in poročnik v rezervi> Padli je bil zet tukajšnjega klobučarja Kibe.
Galicija. Hrabro se bijejo naši fantje in možje na vseh bojnih poljih. Zelo častno priznanje jo dobil tudi Franček Ašenbežhrr, p. d. Matbilčev. Boril se je v Srbiji, na dobljenih ranah in vsled preslanih težav pa umrl v Sarajevu spomladi 1915. Kompanijski poveljnik pl. Notsohwingel, ki je imel brihtnega in hrabrega mladeniča jako rad, mu je poskrbel poseben grob v Sarajevu (Kozfova), mu postavil nagrob. ni kamen s primernim napisom, dal grob fotografirati ter poslal 2 sliki žalujočemu očetu in sestri z Ijubez-njivim pismom, v kälterem tolaži domače1 in pohvalno
priznava rajnega Franceta zasluge. Počivaj mirno v daljnem Sarajevu!
Laško. Pretečeni torek je umrl bivši tukajšnji sedaj umirovljeni sodni Dlioijal 5flojz;j Standegger.
* Trbovlje. Vabimo k pii reditvi, ki jo priredijo dekleta Dekliške Zveze v Trbovljah v nedeljo, dne 5. .septembra 1915, v dvorani Društvenega doma. Spore,d: „(Kukajvica, modra ptid!a(, ali: Boj za doto“, vesela igra v štirih dejanjih. ,,jLjhbezen Marijinega otroka“, igra v itreh dejanjih. Med odmorom se bodejo prodajali šopki in razglednice,. Začetek točno ob 3. uri popoldan. Vstopnina: prvi sedež 1 K, drugi sedež 80 v, tretji sedež 60 v„ stojišča 40 v. Ker je Sistj dobiček namenjen v korist ganjenih vojakov, se preplačila hvaležno «prejemajo.
Velenje. Tukaj je umrl vodja premogovnika — inženir Franc Wiesthal.	i
Slovenjgradec. V tukajšnji bolnišnici je umrl vsled zadobljénih ran : pešec, Blaž Repotočnik iz Sel. Pokopan je bil na mestnem pokopališču v posebnem oddelkh za umrle vojake.
*	Slovenjgradec. Thikajšnji davčni upravitelj F. Czak se je vsled padca s kolesa precej poškodoval. Ko se je peljal s kolesom prot Vitanju, je skočil pri nekem cestnem ovinku oven, na ceisto, Cza,k je padel in se močno poškodoval. N adorne »tuje ga davčni oficijal Pichler iz Laškega.
*	Spodnji Dolič. Ko s;e je vračal posestnik Anion Sprega, s sejma domov, je v gost dni Jaštnobnika pri Sv. Florijanu zaspal. Spečemu je bila ukradena iz žepa svota 2640. Zaprli so tri osebe, ki so osumljene, da so izvršile tatvino.
Zadnja popola došla u petali . avgusta.
Najnovejše avstrijsko uradm;
poročilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 26. avgusta.
Italijansko bojišče-
Na D o b e r d o b s k e m o z e m 1 j u so Itajiv jani včeraj opoldne vnovič napadli Monte dei sei Busi (= Breg šestih lukenj). Bili so, kakor vselej, o (L biti. Pred g o r i š k i m o b m o s t j e m ie pa vladal mir. Na ostali primorski bojni črti se je vršil mestoma hud artilerijski boj, zlasti na ozemlju Bovca, kjer se je sovražna infanterija previdno približala našim postojankam.
Napad na severni del gorske planote pri Lavarono, o katerem se jo že včeraj, dne 25. avgusta,, poročalo, da je bil odbit, so napravile močne sovražne čete. Po desetdnevnem, tudi po noči trajajočem hudem, obstreljevanju naših utrdb, je sovražna artilerija obstrelj/evala predvčeraj zvečer z največjo hitrostjo in silovitostjo našo bojno črto. Cima di Mez-zena—Basson.
Notri do polnoči je obsipavala z granatami v-seh kalibrov naše postojanke. Nato je napravilo napad več infanterijskih polkov in bataljonov alpincev. Naše hrabre tirolske čete in naši hrabri strelci, katere so izborno podpirali gornjeHalvstrijski strelci in artilerija, so odbili vse sovražne navale, V jutranjih urah je bil sovražni napad lcončnovel,javno odbit'. Samo pred našimi ovirami leži 200 italijanskih trupel. Iz tega se sklepa, kako velikanske < žrtve je zahteval ta italijanski napad. Naše izgube so bile le malenkostne.
Več bomb našega zrakoplovca je zadelo neko tovarno za izdelovanje municije v italijanskem mestu Brescia,
Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pl. Höfer,
po'dmaräal.
Ali ho Rusom mogoče uteči?
.Stockholmski list „Aftonbladet“ je dobil iz Londona naslednje poročilo: Ztaami vojaški sotrudnik lista „Standart“, major Maude, piše o vojnem položaju na izhodu:
Že ob pričetku prodiranja /so Avstrijo! in Nemici vedeli, na kakšne težave bbdoj zadeli pri svojem prodiranju ‘proti Moskvi in Petrograd!]. Zaupali pa so na izvanredno gibčnost svojih Č:et. Polqg tega pa so upali tudi, da se jim bo posrečilo Ruse prisiliti v odločilno bitko, da bi rusko armado na ta način popolnoma demoralizirali, Ta svoj cjilj iljegnejo s svo jo kavalerijo doseči,, ker avstrijska in nemška kava-lerija rusko brezdvorano daleč nadkiiljujei. Kajti avstrijski in nemški kavaleriji, kij daleč prekaša Ka,va-lerijo drugih dežel, bi se ji ta načrt brezdvomno ponesrečil, ako bi le enkrat imela priliko, Aa lahko popolnoma razruši organizem ruske armade.
Nasproti temu pa ima. rusko armadiVo vodstvo pri sedanjem umikanju nalogo, da glavne dele svoje armade do oktobra, ko nastopi v Rusiji velika dežev-
na doba, odtegne odločilni bitki. Ge se ruskemu armadnemu vodstvu dosedaj kaj druzega ni, se mu je vsaj to posrečilo. Vprašanje pa je, če bo mogoče to tudi v bodoče. Poleg vsega tega pa je tudi važno v-prašap e: Ali avstrijski ip nemški inženerji, kateri vsled svojih izrednih zmožneteti v kratkem času vse potrebno ukrenejo, da se čez močvirja, reke in druge zapreke postavijo mostovi in gradijo železnice, ne bodo tudi premagali vse druge zapreke, n. pr. deževno dobo in močvirja, katera tvorijo sedaj za rusko armado zaplost o varstvo in na klatene je rusko armadno vodstvo stavilo svoje zadnje upanje. V ruskih vojaških krogih so poučeni, da prod'rajo Avstrijci;in Nemci z mnogoštevilnimi topovi. Majjor Maude je tudi mnenja, da bo Avstrijcem in Nemcem mogoče, dova-» žati za to ogromno šj/OVilo topov zadostne množine streliva, akoravno se marsikajteri dan za te topove ne uporabi nič manj nego četrt milijona krogel.
Samo 350 km do Petrograda.
Rodan j skl list „Tidende“ poroča: Strah in zmešnjava v ruskih pokrajinah ob Izhodnem morju narašča od dne do dne. Nemške čete stojijo že pri Per. navi ob livlandsko-estlandski meji, torej samo še 350 kilometrov od Petrograda.
Nov sneg na itaiij bojišču.
Poročila z italijanskega bojišča! pravijo, da je na tamošnjem gorovju zapadel nov sneg. V visokih Alpah je nastopilo zadnje dni slabo vreme. ' Do 1300 m v nižave je zapadel debel sneg. Prehodi čez Alpe bojdo z nastopom zime še manj zavzetni.
General French na dopustu.
Londonska jMorning- Post“ poroča:	General
French bo bržkone zaradi oslabelega zdravja že v bližnjem Času šel na trimesečni dopust.
Piše se, da je nastalo mejd Frenchom in Joff-rom nesporazumljenje, M se ne da več popraviti.
72 ladij pred Dardanelami.
Glasom sofijskih poročil so Anglija, Francija, in Italija zbrale 72 bojnih ladij pred Dardanelami. Vrhutega imajo samo Angleži pred Dardanelami 90 tisoč mož na razpolago.
Ranjeni, padli m ujeti.
Lovski bataljon štev. 20.
Padli častniki:
Miklavič Franc, kadet.
Mrtvo moštvo:
Baloh Karol, podlovec, Gelje okolica; Bazameze Peter, lovec; Beck Janez, lovec; Bizjak JbžeJ„ patrulj o vodja; Bohak F., lovec, Maribor; Breznik Konrad, lovec;
Čač Franc, lovec, Maribor (dne 13. junija)-, Čibej Janez,
lovec ;
Damjanič Tomaž, lovec;
Ebner Janez, lovec;
Goručan Franc, lovec, Celje; Gril Metod, lovec, Ptuj; A. Gselman, lovec;
Hribar Janez, lovec; Hohl Jožef, lovec;
;	Kaltmekar Luka, lovec, Tolmin;1 Kaluža Franc, lovec; P.
j Khjmnikar, lovec; Klpjčnik Karol, lovec, Maribor; (Kobal Ant.,
; lovec; Košir Franc, lovec; Kravanja Andrej, lovec;
Leopušek Sranc, četovodja; Leser Janez, lovec, Maribor; i Luis Jožef, lovec;
Mahaček Anton, lovec; Majerič Anton, lovec, Spodnja Ko-
! rena;
Pfaiffer Matija, lovec, Ptuj; Pirit Anton, lovec; Pirnat F., lovec; Pi^k Janez, lovec;1 Ploh Janez, lovec; Prah Anton, lovec, Slatina; Prah Anton, lovec;
Rakuša Alojzij, lovec; Raušelj Andrej, lovec; Repik Janez, lovec; Robič Tomaž, lovec;
Salič Marij, lovec; Seko Ignacij, lovec, Ptuj; Sitar Jan., lovec; Šorli Franc, lovec; Sova Matevž, lovec; Staudt Franc, s lovec, Gornja Rhdgona: Šuligoj Janez, lovec; Šuperger Jožef,
■ nadlovec, Celje; Štrakelj Franc, lovec, Ljutomer, j	Ter stenj ak Avgust, lovec;
Verbnjak Ljudovik, četovodja, Ljutomer; Vozu Franc, lovec, Škofjavas, Celje; Valentinčič Franc, dcjvec; Veingerl Ant., lovec, Ptuj; Vrus Janez, lovec;
Zaveršnik Karol, patruljovodja, Gornjigrad dne 24. jun.); Zufič Janez, lovec; Zajc Lovro, lovec.
Tfj.tičaskniki;
Rebek Konštanjtin, kadet.	;	‘ 1
Ujeto moštvo:
Podkoritnik Franc, podlovec, ujet ;
Renat Janez, lovec, Remšnik, ujet;
.Ranjeni častniki:	i
Vajda Ljudovik, praporščak.
Razni:
Pri imenih brez označbe ali mrtev ali uje L se gre za ranjence.
Bunšek Janez, dragonski polk/ štev. 5, Brežice, ujet;
G-olimar Feliks, pesetnik, Ljutomer, ujet;
Hribernik Anton, pešec, domobranski pešpolk, štev. 35, iz Konjic, mrtev;
Krofi Rudolf, pešec, domobranski pešpolk štev. 35, Kozje, mrtev;
Lepaj Karol, pešpolk štev. 35, Maribor, mrtev;
Laporšek Franci pešec, Crnoviojniški pešpolk štev. 26, iz Ptuja, mrtev;
Mohorič Ljudovik, pešpolk štev. 35, mrtev;
Ortič Matija, pešec, pešpolk štev. 35, Nemški Lon6, mrt. ; Ozimič Alojzij, pešec, domobranski pešpolk štev. £>, Mari-’ bor, ujet;
VOLNO
ovčjo oprano in neoprano kupim vsako množino po naj višji ceni proti takojšnjemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika o-sebno prevzeti.
Veletrgovina B. Steraecii,
Celje štev. 19, Štajersko.
Preda se l V« ora,a	poses-
tjo V< ure daleč od Lsmbaha pri Mariboru. Več se izve v Urbanski ulici 11 Maribor.
Izurjena starejša kuharica išče zanesljivo službo, pismene ponudbe podnaslovom: kuharica pri g. Ferk, Mozartstrasse 64 Maribor.
Krepkega dečka s primerno šolska izobrazbo, ter pridnega trgeoskf ga pomočnika, sprejme takoj večja trgovina z mešani«» blagom na Dolenjskem. Ponudbe pod 344 poste restante Škocjan, Dolenjsko,
Tesarje
sprejme Ivan Špes, načelnik Zadruge tesarjev v Mariboru in po sestnik parnega mlina in parne žage v Windenauerstrasse št. 26, Ma ribor. Tesarji zaslužijo po kakovosti dela po 50, 60 in 70 vinarjev na uro, stanovanje prosto, živež dobijo po ceni pri delodajalcu samem.
Naročajte in razsiria e „Stražo‘* !

»as
Oznanilo I Stalna dobra služba za pridno dekle ! Naslov in pogoji v npravništvu „Straže“.
etm tam mm mm đm hwé !
j» B IH a! Ip m
mm m
sM, mšmm ta
m
TwS m
NasL Didhigcr
TheoiL FelraM
m? ta tinte
*a
9t g.MM—J <v»t mtpBEj WtH
Kupujem
seno, slamo, fižol in sploh vse poljske pridelke
po najviijilt cenah
Ant. Birkmaier
Maribor, Meljska cesta 29 (Meiimgerstr.)
Ure! Ure!
V veliki izbiri in po nizkih cenah.
Srebrne nre z& fante od 7 K Srebrne nre damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40
Sreb. verižice damske K 3’60 Zlate damske are od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Preeizijske nre, Schafhaus en. Zenith, Omega, Sterne
Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
Bureš H=
urar, zlatomer in očalar,
TegetUiofova casta 39. Prvi orar od glav. kolodvora.
za moške, ženske in otroke, kakor tudi usnjate gamašne in galošne najboljše kakovosti prodaja doma in razpošilja po najnižjih cenah veletrgovina
Pišite po cenik.
„Slovenski Gospodar“
m
99
66
se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakarnah:
V Mariboru:
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, tKoroška ulica št. 5.
Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegett-boff-ova ulica.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan).
Trafika v Grajski ulici.
»	» Tegetthoff-ovi ulici (g. Žilko,
blizu glavnega kolodvora).
Trafika g. Handl v Tegetthoff-ovi ulici. Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi).
Brežice :
Trgovina g. Antona Umek.
Celie :
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu.
Knjigarna gosp. Adler.
Celovec :
Trgovina g. J.Vajncerl, Velikovška cesta 5.
Sv. Duh-Loče:
Gosp. Josip Zalar (organist).
Dobje pri Planini:
Trgovina g. Amalije Tržan.
Fram:
Trgovina gosp. Janeza Kodrič.
Fohnsdorf:
Trgovina gosp. Jurija Gajšek.
Gornja Radgona:
Trgovina gosp. Antona Korošec.
„	' „ Franca Korošec.
GuŠtanj (Koroško):
Trgovina g. Vinko Brundula.
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Sv. Jurij ob iuž. žel. :
Trgovina g. Janko Artmana.
Kozje :
Trgovina gospoda Draškoviča.j
Sv. Lenart v SlovJgorT
Trgovina gosp. Antona Zemljič.
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Luče v Sav. dol. :
Posestnik g. Franc Dežman.
Muta:
Trgovina gosp. J. Oset.
Ptuj:
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.
Podlehnik pri Ptuiu:
Trgovina gosp. Mateja Zorko.
V Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze PičL
Slov. Gradec :
Trgovina g. Bastjančič.
Staritrg :
Trgovina g. Ignaca Uršič.
Strideva (Prekmursko):
Gosp. Peter Kovačič.
Smartin na Pohorju:
Trgovina g. Janeza Kos.
Šoštanj :
Trgovina g. Ane Topolnik.
Sv. Trojica v Slov. gor.’
Trgovina g. Terezije Cauš.
Sv. Vid pri Ptuiu :
Mostninar g. Anton Kmetec.
Veržej:
Trgovina gosp. Marije Koroša.
Vojnik :
Trgovina g. A. Brezovnik.
Žetale :
Trgovina gosp. Mat Berlisg.
Qìmrpnclri	izhaja vsak četrtek in stane za celo
))SiOvCĐSiil iiospöuär let0 4 K
za pol leta 2 K, za četrt
leta 1 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav-ništvo „Slov. Gospodarja“, Maribor.
izhaja vsak pondeljek in petek popoldne. Naročnina za »Stražo« f J*-*	**'"**' znaša za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta K 250.
Naslov za pošiljatev naročnine: Upravništvo lista „Straža“, Maribor.
.Straža“
Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste vojakom ?ia bojišču
vsaj za četrt leta!
Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«.
Opomba: če kdo hoče prodajati naše liste, naj naznani tiskarni sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežen popust.
»
••
i Wm&i, tó tarpi r*&	.
ionie J» oSwer«*®® m teo»«®«lme9 jo *dww &	fewÄm i^««® tem?*te*«v
M » Stt»ìlnem *>»«tin<#v®.
semnas^teW
”5e«!5KS»ä
T*.-. f-Ù" i‘ vini
'Stille gp.be. fižol, vinski kamen
ter sploh vse deželne pridelke kakor tudi prazne dobro ohranjene vreče kupi veletrgovina Anton Kolenc Celje Graška cesta 22.	___________
Tužnim srcem javljamo prebridko vest, da se je naš preljubi soprog ozir. brat, svak in stric, gospod
Franc licitfeitwaliner
učitelj ia r. podč. e. kr. prostovoJjn. strelskega polka st.
dne 23. avgusta 1915 v starosti 48 let v izpolnjevanju dolžnosti do domovine, nepričakovano ločil od nas.
Pogreb se je vršil v četrtek dne 26. avgusta ob 1/i9. uri predpoldne v Lipnici, kjer so bili začasno položeni ostanki dragega ranjkega k zadnjemu počitku.
Maša-zadušnica se je služila v petek dne 27. avgusta ob V2 9. uri v frančiškanski cerkvi.
Maribor, dne 25. avgusta 1915.
Viktoria Liohtoawalteer, roj. Kautzner, soproga. Ufitelj Matija Lichten wallaer, brat. Svaki,
svakinje, »eSaki in nečakinje.
Posebna naznanil» ge ne razpošljejo.
KftlHs&rnat umetnin«» in vntasikeHie.
Goričar & Leskovšek = Celie =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko iabero dopisnic XX po raznih cenah. XX
1ü eostilniiarl©:
Papirnate servirete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Pozor kmetovalci I
Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem časa, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso romeno in rudečo, sploh vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mauthner, ki se dobivajo pri |£ domači tvrdki
I* RÄVN1KÄB :-s CELJE
Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda.
mar Solidna in točna postrežba.
Edina štajerska steklarska narodna irgovm«.
Ma debelo !	Ma drobu©!
FRANC STRUPI
Graška cesta
• • ®
• • •
CELJE
priporoma po najttišjjik cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanast® posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev zrn podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
NajsolidnejSa in točita postrežba.
Spodnješta j. ljudska posojilnica v Maribora r.

Hranilne ?top
Za Mtegasf» p« poKiS m psfte* hnaGte: palefaie* j mwwwiiiiini'fniiiiii ..n i'i. ■ imw .imm um» >h iiimii um wwiitinniiiiiiinwiiiMiii
ÄaiÄj®: «««dne po 4*/**/% proti tetssssÄi jalijs vgakeg» Im. HrNrib» lajlüoe ss «prajeia^j« test getov &.078) n» sfMfctog«. ®»*tori is»*k fiate poaejiìiìie» «tm*.
sépsveit pò 47«®/«. iresti s«	Ss MpMv
èsr.ar, m èt, bi m a$i obrestemaj« fcaj pzakfoiEie.
Posojila m daf^i©
prema* fatejilam v *nj» tasto' pult jwmifcri fotovih *tor*8fcw
to čl*»«® b, sàww: a» rtoejitbo peti pssgteai nmostà ge sv«*/, tos na oseb® kr*4ìt po é%. Hzda(j«s	ae& seste*« vretaoeteih papaji-
i7w na vknjižbo «plah p« S1/,4/«, na	la f«nM*o »
v« vrednostnih, papaj«*. Dolgove pri	èeaunSk e*««ste
žri pa, nikter m pm»gafo 7 toren.. Profasjo m vkisjiib» del» psaojifeim brezplačno, «tesata plate h kališ».
Uradne um ® ”** ta ^'fe eà *•
lepleteje denar.
M. *r» dopold»* te tsata «aboto «d a. do ta. ur« dopoldne knmli pmsik«. V ossteŽSs scsrós m
Poiasnila p© ciaf slo	«*& ddevaa. *. &> 12. đopoi&» & »d 2. a? 6. *»»
■* '■*	Pe«efü«lc8 tana tudi nm ra*s»©le®® $©saa»g« luranHne aate&ralMtfe«.
Stolna ulica št. 6 fined Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
i-/5‘r
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
«•BtetrovMta méfmm » »©1®« »vera
0br@stMi© hr«ngi¥3«g vloga 00
41101
la io
öd dneva vloga tì® dneva vzđiga.
Rentni d&veì placa posojiliies g&m
Brnim posolilo
na vknjižbo, nm osebni kredit in na zastav® vrednostnih listin pod zete ugodmmi pogoji. Prošnje za vknjižb® dela posojilnica brez» plačne, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik &d 9. d« 18. ure dopoldne
- Posojilnica daje tedi domač® hranilnike, »
* žastfii hiii (Hoteii *Pri belem vofu’1 wCelju, Graška cesta % i.fiadst
lodatoteli in založnik: Konsordj „Straž*.“
Odgovorni urednik: Franjo Zebot.
Tisk Šakama s«. Stella v Maribore,