Postili na plaćana v gotovini
Leto LXV., št 1)0
Ljubljana, petek 10. junija 19)2
Cena Din L-
iznaja vsan dan popoldne, izvaemsi nedelje in praznike. — Inseratl do 30 peut a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.ft0. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—* Popust po dogovoru, taseratnj davek posebej. — >Slovenskj Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UP7TVVN1STVO LJUBLJANA, Rnafljeva nllca it. 6
Telefon st. 3122. 3123, 3124, 3126 in 3128
PODBĐ2 MlE ;
MARIBOR, Grajski trg St- 8 —---UKLJE, K oceno va ulica 12. —    eL 190.
NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. st_ 26.     JESENICE Ob kolodvoru 10L _--
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
ZA DOBROBIT NAŠIH MEST IN TRGOV
Svečana seja Županske zveze — Ustanovitev odseka mest in trgov
Ljubljana, 10. junija.
V okviru proslave 501etnice slovenskega županovanja v Ljuhliani se je davi vršila v posvetovalnici na magistratu slavnostna seja županske zveze, združena z ustanovitvijo odseka zveze mest in trgov. Seje so se udeležili številni župani iz bližnjih in daljnih krajev, med drugimi ljubljanski župan 2 .dr. Pinfco P u c. mariborski podžupan z G o I o u h. kranjski g. Ciril Pire, kamnišk :;. Fran K r a t n e r, vrhniški mag. pharm z- Hočevar, tržiški g. Lončar, trboveljski z. Pavlin, škofjeloški g. H a f-ner Celje 'e zastopal magistratni direktor Šu h' c itd.
Nagovor ljubljanskega župana dr« D. Puca
Zborovanje se je pričelo ob 10.30. Zbrane župane je pozdravil v imenu Županske zveze oz. odsotnega njenega predsednika g. Babnika. župan dr. Dinko Puc. Uvodoma je poudarjal, da je že takoj ob ustanovitvi Županske zveze bil predviden poseben odsek za mesta in trge in sicer zato, ker imajo mesta in trgi povsem druge interese, kakor pa občine. Gospodarstvo v mestih in trgih je mnogo bolj komplicirana, ker 'e usmerjeno v povsem drugem pravcu. Zato je nujno potrebno, da se v okviru Županske zveze ustanovi odsek za mesta in trge. Ta želja je bila tudi sprožena na prvem sestanku. Že med delovanjem zveze se je pokazala potreba, da se čimprej osnuje ta odsek, zlasti tudi, ker je organizacija trgov na Štajerskem likvidirala. Zato sem po pooblasitlu g. predsednika Babnika sklical sestanek na današnji dan, ko obhajamo posebno slavje — SOfet-nico .odkar ie Ljubljana prišla v slovenske roke in dobila slovenskega župana, kar je dalo tudi povod, da se je začelo prebujati nacijonalno življenje v Sloveniji.
Posledica tega je tudi bila. da so prišli za Ljubljano v slovenske roke rudi Novo mesto .Vrhnika in cela vrsta drugih krajev Nacijonalno g;banie se je pričelo po naših mestih in trgih in nešteto prošenj je b lo poslanih avstrijski vladi, v katerih se je zahtevala slovenščina kot uradni je7ik na sodiščih in po uradih, zahtevala se je pa tudi slovenščina v osnovnih in srednjih Šolah  ter ustanovitev visoke šole.
V se to je imelo za posledico tudi veliko narodnostno gibanje, ki je nedvomno položilo temelje osvobojenju. ki >e prišlo šele Sh let pozneje. Lep in posrečen trenutek je da se spominjamo danes, ko proslavljala dogodka in da v zvezi s tem tudi ustanavljamo odsek mest in trgov, katerega mo 501etn:co slovenskega županovanja, te-dolžnost bo nadaljevati delo naših prednikov z enako energijo in žilavostjo. Danes ie seveda naše obzorje mnogo širše, saj smo na svobodnih tleh, naš jezik odločuje v uradih, tudi mi odločujemo v Beogradu in slovenščina je priznana kot državni jezik. Iskreno vas pozdravljam in želim zborovanju najlepšega uspeha!«
Govor g .župana je bil navdušeno sprejet in zborovalci so sprejeli tudi njegov predlog glede neznatne spremembe dnevnega reda.
Poročilo o delovanju
Županske zveze
O delovanju županske zveze ie poročaf tajnik g. dr. Fux.
r>np 7. sept 1931 se je vršil kongres mest in trgov na katerem je bilo sklenjeno, da se ustanovi Zveza mest in trgov. Začeli smo tedaj tozadevne priprave, t^ia razni dogodki so nas prehiteli in prišlo je do ustanovitve splošne županske zveze, ki je bila že nujno potrebna za naše razmere. Ker pa je nujno potrebno, r-a imajo mesta in trgi v okrilju te županske zveze svoj odsek, ki bo razpravljal o zadevah mest in trgov, ki »o običajno zelo različne od podeželskih občin, smo sklicali današnji sestanek. S tem se ustvarja možnost sodelovanja mest in trgov z ostalimi podeželskimi občinami, ki naj združuje vse naše občine v skupnih interesih v skupnem delu.
županska zveza, ki je bila ustanovljena 3. januarja 1932. je začela takoj po ustanovitvi z živahnim delovanjem ter je vestno zasledovala vse življenje naših občin ter zastopala njihove koristi napram oblastem.
Omeniti je predvsem bej zoper -loločila trošarinsJcega zakona, ki težko zadenejo vse občine. Ta zadeva je bila zaenkrat rešena v škodo občin in ni mogoče doseči za sedaj nobenih sprememb. Vsekakor bo morala storiti županska zveza primerne in energične korake, da se ta zakon primerno novelira zlasti pa da se določi način pobiranja trošarine v občinah. To vprašanje je za enkrat rešeno samo polovično in pa začasno, kaj pa čaka občine v prihodnjem letu — še ne vemo. Vsekakor pomeni tro-šarinski zakon finančni polom za mnoge občine, ako se ne reši v najkrajšem času
vprašanje učiteljskih stanarin in drugih dajatev, ki so predpisane po raznih zakonih.
Županska zveza je posredovala tudi v zadevi nr vega gradbenega zakona ter je na željo trgov predlagala, da se razširijo predpisi zakora tudi na naše trge. v kolikor niso bili že upoštevani.
Posredovali smo na merodajnih mestih v zadevi < dprave beračenja, ki se je tako razpaslo po deželi, da je postalo prava muka za naše prebivalstvo.
V domovinskih zadevah smo posredovali pri ministrstvu financ v zadevi plačevanja kolekovine. ki jo morajo občine plačevati za prenos domovinstva oseb, ki bivajo v enem kraju že 10 let. Odgovora na našo vlogo še ni.
Istotako smo posredovali v raznih občinskih zadevah posameznih občin na njihovo prošnjo ter jim dajali številne nasvete v tej ali oni zadevi občine.
Ko smo zvedeli, da se pripravlja novi zakon o občinah, smo storili vse potrebne korake, da dobimo načrt zakona, kar nam pa do danes še ni uspelo, ker po izjavah merodajnih faktorjev zakon še ni popolnoma izdelan. Da pa nas ne zateče zakon neprioravljene, smo začeli že s predpripravami, posebno glede vprašanja združitve občin, da dobimo tako navodila za naše nadaljnje delo. Mncgo občin se je našemu pezivu odzvalo, vendar manjka še mnogo izjav, kar precej ovira naše delo. Občine bi morale uvideti, da je to le v njihovo škodo, ako zadržujejo rešitev tako važnega vprašanja. Večina mest in trgov je že zavzela svoje tozadevno stališče, ki je izraženo v znani resoluciji prejšnje Zveze mest in trgov v Mariboru od drugih pa po veČini nimamo izjav. Potrebno je, da zlasti mesta in trgi živahna sodelujejo pri reševanju raznih občinskih vprašanj, ker le na ta način bo naše delo rodilo popolen uspeh.
Z ozirom na veliko nejasnost, ki je zavladala v občinah glede sestave proračunov in obračunov ter glede revizije rbč.
računov, je začela županska zveza prirejati županske tečaje, da se na teh sestankih pojasnijo vsa sporna vprašanja. Istotako smo začeli ustanavljati pododbore županske zveze po srezih, ker je delovanje na ta način uspešnejše in lažje.
Letošnja gospodarska kriza pomeni tudi hud udarec za naš tujski promet. Da tudi v tem oziru storimo kar je mogoče 'n ker so ravno občine v prvi vrsti poklicane, da store v tem oziru, kar je mogoče, smo ustane vili odsek županske zveze za letoviške in zdraviliške občine, ki je imel dne 20. aprila 1932 lepo uspelo zborovanje.
Kakor je razvidno iz tega kratkega poročila, se razvija delovanje Županske zveze od dne do dne in z današnjo ustanovitvijo odseka mest in trgov je storjen nov važen korak naprej.
Konstituiranje odseka
Pri volitvah načelstva odseka županske zveze za mesta in trge je bil izvoljen za načelnika dr. Dinko P u c, I. podnačelnika mariborski podžupan Gol o u h, H. oodna-čelnika vrhniški župan mag. pharm. H o-č & v a r. Tli. podnačelnika pa župan D r o-fenik. Odbor sestavljajo Celje, Kranj, Sevnica, Rateče, Mozirje, Kamnik, Murska Sobota, Trbovlje. Kočevje in Črnomelj, namestnike pa Novo mesto. Ptuj, Jesenice, Skofja Loka in Konjice.
Sledilo ie zelo zanimivo predavanje ra-čunoizpitača pri glavni kontroli Karla Vi-torija, ki je tolmačil ustroj zakona o glavni kontroli glede revizije občinskega proračuna. Zakon sam ne posega v avtonomijo občin, temveč pazi, da se pri izvajanju občinskega proračuna ne oškodujejo država, banovine ali občine. Zanimiva predavatelje-va izvajanja so župan' zasledovali z največjim zanimanjem in se po predavanju živahno udeležili debate in stavili razna vprašanja glede postopkov, katera je gospod Vitori radevojie pojasnjeval.
Seja Narodne skupščine
Dve interpelaciji o napadu na dr. Budaka — Konvencifa o vodnem
režimu z Rum unijo odobrena
Povratek k zlatu
Poročilo posebne komisije DN priporoča vsem državam ohranitev zlate valute in navaja pogoje za uspešno finančno sanacijo
Ženeva. 10. junija. Komisija finančnega odbora Društva narodov, kateri je bila poverjena naloga proučiti vzroke valovanja kupne moči zltla in vpliv tega valovanja na gospodarsko življenje, je končala svoje delo in predložila tajništvu Društva narodov svoje poročilo. V svojem poročilu priporoča komisija zopetno uvedbo z-late valute povsod, kjer so jo dosedaj opustili. Povratek k zlatemu standartu pa je po mnenju komisij« veztn na naslednje pogoje mednarodnega značaja:
1. Obnova zdravih načel in svobode v zamenjavi blaga.
2. Zadovoljiva rešiter repararjjskega problema in vprašanja vojnih dolgov.
3. Sprejem gotovih vodilnih načel glede funkcije sistema zlate valute s strani emisijskih bank.
4. Neobhodno potrebna je obnova proračunskega ravnotežja v vseh državah na podlagi zdravih narel in prilagoditve narodnemu gospodarstvu, zlasti pa produkcijskim in življenjskim stroškom ter mednarodnemu gospodarskemu in finančnemu položaju.
Poročilo naposled ugotavlja, da vse tako dolgo ne more biti govora o stabilizaciji cen, dokler se ne odstranijo škodljive omejitve, ki ovirajo mednarodno trgovino. Poročilo opozarja tudi na to. da bi bilo treba primerno in sorazmerno 7m'*ati višino zakonite zlate podlage.
Obupen gospodarski položaj Madžarske
Finančni minister priznava, da je Madžarska na robu
gospodarskega propada
Budimpešta, 10. junija, d. Finančni minister baron Koranyi je izjavil zastopnikom tiska, da Madžarski ne preostaja glede na plačevanje inozemskih dolgov v izpremenjenih razmerah ničesar drugega, kakor ustvariti z upoštevanjem pravic upnikov provizorij, ki bi trajal tako dolgo, dokler ne bi inozemski upniki našli končnoveljavne sporazumne rešitve. Pred pol leta je Madžarska zaprosila v Ženevi v smislu poročila finančnega odbora Društva narodov, raj bi se sklicala konferenca zastopnikov vseh upniških držav, kljub vsemu pa se ni posrečilo priti do razgovora vseh upnikov. Od tedaj se je gospodarski položaj še nadalje poslabšal, kajti upanje na izboljšanje izvoznih razmer se ni izpre-menilo. Prav tako se tudi ni posrečilo skleniti za normalen razvoj izvoza neobhodno potrebnih trgovinskih pogidb s sosednimi državami. Prišel je čas, ko Madžarska tudi ne bo mogla več plačevati v devizah nezavarovanih plačil. Meseca maja se je mogel obrok za povračilo posojila Društva narodov še plačati v devizah. Nazadovanje zaloge deviz postavlja vlado pred neizogibne sklepe. Transferni moratorij, ki je bil proglašen za leto dni, bo ostal nadalje v veljavi. Od uspeha gotovih pogajanj bo odvisno, v koliko bo treba izvršiti iz-premembe. V notranjosti je postal položaj nevzdržen. Minister Koranvi je že
meseca januarja sporočil finančnemu odboru Društva narodov, da je treba smatrati mesece junij, julij in avgust kot najbolj kritične za agrarno deželo. Poljedelci nimajo nobenih dohodkov, na drugi strani pa se prekomerno obremenjujejo z davki. Obstoječe razmere so izzvale v vsej državi ogorčenje, ki ogroža gospodarski in politični položaj. Vlada bo imela dolžnost, da v tem stanju skrbi za vsako ceno za ohranitev kontinuitete v gospodarskem redu, kar je tudi v eminentnem interesu upnikov.
Tardieu osnoval lastno stranko
Pariz, 10. junija. Bivši ministrski predsednik Tardieu je izvedel svojo napoved ter izstopil iz Ievičarsko-radikalne republikanske stranke in osnoval svojo lastno parlamentarno frakcijo pod imenom republikanski centrum socialno gospodarske kmečke akcije. Njegova frakcija šteje 30 Članov.
Strašno maščevanje
Varšava. 10. junija. V neki vzhodno-galicijski vasi se je zavrnjeni oboževalec na strašen način maoceval svoji oboževan-ki. Pod posteljo dekleta je položil bombo, ki je ponoči, ko so vsi spali, eksplodirala. Eksplozija je dekle dobesedno razmesari-la, a tudi trije drugi stanovalci so bili ubiti.
ReogTad, i$ junija. Današnja seja Narodne skupščine se je pričela ob 11. Prisostvovali so ji tudi vsi ministri z ministrskim predsednikom dr. Marinkovićem na čelu. Po odobrenem zapisniku so bile pre-čitane tri interpelacije. Poslanec dr. Nikić je vložil interpelacijo °rlede vodnih zadrug, nadalje interpelacijo na notranjega ministra glede napada na zagrebškega odvetnika dr. Budaka in o istem predmetu je vlo-ž'l interpelacijo tudi narodni poslanec dr. Grga Andjelinovič. Po precitanju številnih prošenj in pritožbe je bilo odobreno poročilo verifikacijskeg-a odbora, da se verifi-
cira mandat Stjepana Brkiča, ki pride v skupščino namesto umrlega poslanca fcea-toviča. Skupščina je nato prešla na d n <■>••-ni red in pričela razpravo o konvenon, sklenjeni z Rumunijo glede vodnega reftfr-ma. Po poročilu poročevalca odb ra. ki je konvencijo proučil, je dal obširnejša pojasnila ministrski predsednik in zunanji minister dr. Marinković. Po kratki debati je bila konvenciji v načelu in podrobn' -stih odobrena, nakar je predsednik zaključil sejo. Prhodnja soja ?e bo vršila jutri dopoldne ob 10. Na dnevnem redu je klirinški sporazum z Avstrijo in Švico.
Nemški notranji minister o namerah vlade
Na spremembo ustave v svrho obnove monarhije nihče
ne misli
Berlin, 10. junija. A A. \Volffov biro poroča: Notranji minister baron von Geyl je imel v državnem svetu programski govor, v k-rererti je poudarjal, da ustave niso »mrtvi idoli«, marveč da gre pri ustavah za žive organizme, podvržene zakonom evolucije. Vesti o vzpostavitvi monarhije v Nemčiji na so samo neumno in šk^dViivo brbljanje Naj so mnenja posameznisov o državni obliki še tako upravičena, danes, ko gre za biti ali ne biti, ni mogoče staviti vprašanja o republiki ali monarhiji in to vprašanje tudi ne more biti predmet, ki naj se ž niim vlada peča. O tem. da bi bila sedanja nemška vlada reakcio-
narna, je notranji minister dejal: Dobro vemo. da prošlosti ni mogoče ohrtrrv-iri tako. kakor se rekonstruirajo stare slike ali podrtine. Mi si želimo organskega napredka. Ni nam do tega. da bi s^ vračali nazaj. Nismo zastopniki enega sloja ali enostranskih stanovskih interesov, marveč ministri z ljubeznijo do vsega nemškega naroda in nemške domovine. ,
Danes pa mora vsak narod tudi stre-meii za sodelovanjem z drugimi narodi. Ore za sodelovanje za obči napredek in dobrobit vsega človeštva na podlagi naciionaktcga življenja, ki odgovarja duhu dotičnega naroda.
Priprave za lausansko konferenco
London, 10. junija »Morning Post« | poroča, da je prejela angleška vlada sinoči važna poročila iz Pariza, iz katerih se da sklepati, da je Francija pripravljena k popuščanji! v reparacijskem vprašanju. Zaradi tega gledajo v londonskih krogih z veliko večjo nado na lausannsko konferenco in upajo, da bo prinesla povoljno rešitev tega vprašanja. Tudi »Daily Mail« in »Daily Ex-press« pišeta, da so se izvršile važne izpremembe v stališču glede reparacij-skega problema in da bo prišlo do sporazuma med Francijo in Anglijo
Pariz, 10. junija, s. »Petit Parisien« izjavlja, da je Francija vedno bolj prepričana o tem, da bi mogel samo skupen načrt preprečiti katastrofo, ki ogra-ža podunavske in balkanske države. Z ozirom na položaj v Bolgarih' in Grčiji bi bih v Franciji ce*o pripravljeni raz-motrivati o razširjenju Tardieujevega načrta v korist teh dveh držav. Francija bi se torej z drugimi besedami priključila splošnemu načrtu za rešitev, ki naj bi vpošteval vse faktorje, morda gospodarske še mnogo bolj kot finančne.
Pariz. 10. junija, g. Ministrski predsednik Hernot bo v soboto zvečer priredil na čast angleškemu ministrskemu predsedniku Macdonaldu in zunanjemu ministru siru Johnu Simonu na Quai d'Orsayu velik diplomatski dine. Oba angleška državnika bosta v nedeljo opoldne gosta pri Herriotu. Glede sestanka med Macdonaldom in Herriotom se- zatrjuje v diplomatskih krogih, da za njun razgovor ni bil določen točen program. Oba državnika bosta ob svojih dolgoletnih prijateljskih odnosa jih imela intimen razgovor o političnem in finančnem položaju ha svetu. Ta prijateljski razgovor bo po mnenju političnih krogov ugodno vplival na lausannsko konferenco.
Pariz, 10. junija. AA. Gg. rierriot m Germain Martin sta vnovič proučevala predlog finančnega odbora za Srednjo Evropo in se zedinila v tem, da ni moči priti do nikakega sklepa dotlej, dokler se o tem ne izrazi angleška vlada. Francoska vlada je mnenja, da mora o tem razpravljati skupaj z angleško vlado, ker ne gre za provizoricne odredbe.
Važno opozorilo staršem
Ljubljana, 10. junija. A A. Kr. banska uprava razglaša: Starši, ki žele vpisati otroke v I. razred srednje šole, se opozarjajo, da se sprejemni izpiti vrse v juniju pocenši z dnem 23. Za sprejemni izpit je vložiti pri ravnateljstvu zavoda od 20. do 23. junija prošnjo, opremljeno z izpričevalom osnovne šole in z rojstnim listom ter kolkovano s 5 dinarji. V avgustu, odnosno v jeseni, ni sprejemnih izpitov. Tudi oni morajo opraviti sprejemni izpit, ki hočejo delati privatni izpit za I. razred.
Vlomilec v Krisperje-vo trgovino aretiran
Ljubljana, 10. junija. Po večmesečnem trudu se je naposled ljubljanski policiji vendar posrečilo pojasniti vlom v trgovino Krisper. ki ie bil izvršen lani 27. oktobra med opoldanskimi urami. Ka kor znano, so vlomilci takrat šiloma z dleti odprli tri blagajne, iz katerih so pobrali 9643 Din.
Sličen vlom je bil izvršen 13. aprila v trgovino Kudiša v Celju, kjer so vlomilci odnesli 8500 Din. Caljska policija je vedela sa-mo to, da je pri vlomu sodeloval nekdo, ki se je izdajal v Celju za brivca. Obrnila se je na ljubljansko policija, naj ji da podatke o brivcih, ki bi utegnili priti v poštev. Po-
licija je pregledala svojo kartoteko in ugotovila, da pride v poštev edino 'JIletni brezposelni brivski pomočnik Josip Vrankar, rojen v Trstu in pristojen v Dob pri Domžalah. Na podlagi teh podatkov so Vrankarja v Celju aretirali  in  izročili celjskemu sodišču.
Celjska policija je poslala ljubljanski tudi odtis Vrankarjevih prstov in na podlaci dak-tiloekopičnih odtisov so v Ljubljani ugotovili, da je Vrankar vlomil tudi pri Krisperju. Z njim je bil v družbi tudi 201ptni tovarn i »k! delavec Josip Česen, rojen v Trstu in prist«»-jen v Šmartno, ki je bil tudi aretiran
Oblastem sta prišla v roke tudi dva podjetna kolesarska tatova. Prvi ie France Petkovšek, rojen leta 1901., bivši trgovski pomočnik, ki je 15. maja na Poljanski ctsti ukradel moško kolo nekemu mesarju, drugi je pa Luka Špruk, rojen leta 1903. v Kamniku, ki so ga aretirali orožniki v Preserju na podlagi ovadbe ljubljanske policije, ker f"e prodajal v Kamniku ukradeno kolo. last nekega Sepca iz Ljubljane. Policija mu ;e zaplenila tudi žensko kolo, znamke »Meteor «in Številka 12.750, katerega 'astmk naj se javi na kriminalnem uradu liublian-ske policije
INOZEMSKE BORZE Curih, 10. junija. Beograd 9.05, Pariz 20 M, London 18.79, New7ork 511.25 Bruselj H J*, Milan 26.25, Madrid 42.20. Amsterdam Berlin 121.40, Sofija 3.70. Praga 15.16, Varšava 57.86, BukareSta Z 36.
socialno - kulturna
pridobitev Ljubljane
Delavski dom bo dom kulture našega delovnega
ljudstva
Ljubljana, 10. junija.
Včeraj je >Slov. Narod« v daljšem članku prinesel veselo vest. da prične mestna občina ljubljanska v najkrajšem času jrra-(Bti t. zv. Delavski dom.
Ljubljanska občina je po vojni stala in stoji izmed vseh mest v državi na prvem mestu v pc gledu sistematičnega in globokega izvajanja komunalnih socialno-p^li-tičnih dolžn jsti To f. je v ponos in čast. ker bo le s polnim razumevanjem potreb najširših vrst 'prebivalstva mogla dostojno reprezentirati sir vensko kulturo in biti vzor moderne komunalne politike. Na treh državnih mejah le krepko razvita socialno-političua aktivnost dežele in mest, najboljši obrambni zid proti vsemu, kar more pri-tL Zaščita ljudstva pomeni zaščita države.
Krono treznemu in premišljenemu izvajanju komunalnega programa pa si je Ljubljana postavila z zgradbo »Delavskega doma«. Prav je bilo. da je ta zamisel naletela na skromen odpor, ker je vsako idejo treba pogledati cd vseh strani in morajo biti vse odločitve plod treznega premisleka in izraz stvarnih potreb. Odpor je bil zato koristen, da moremo danes soglasno priti do preoričanja: Ljubljana postavlja v svojih ulicah krasen spomenik svoji veličini, svoji kulturni in politični važnosti za narod in državo. »Delavski dom« ima biti dom naše socialne in materijalne kulture, simbol našega programa in naših hotenj na črti k socialnemu in kulturnemu dvigu naroda. --Delavskemu domu« bi dal •e širši naziv: Dom kulture delovnega ljudstva. Tako -jp pojmovati vsebino in namen nove zgradbe.
Ta dom bo z eno potezo rešil - nebroj najtežjih komunalno-socialnih problem v. Služkinje, živi del naše domačnosti, našega tihega družinskega zatišja, katere v naši neposredni bližini prisluškujejo utripom duš in src nas in naših otrok, nimajo zavetiSCa, ko pride nanje nesreča. Dostojno m bico s kulturnega človeka vredno postrežbo naj dobe v novi zgradb'". Koliko re-konvalescentnih oseb nima kamor bi polo-
žili glavo, da se še ojačijo predno primejo z^pet za trdo delo. Potrebno jim je dostojno stanovanje s skrbno postrežbo. Milijone podpor izplača letno mestna občina in ne more imeti nad njih uporabo prave kontrole. Ljudska kuhinja naj omcgoči podpore y naravi. Napredek slovenske obrti nujno kliče po otvoritvi vajeniškega doma. da dobimo možnost vzgojiti kulturno in moralno visoko stoječ naraščaj. Solidna stanovanja solidnim delavcem bodo omogočila, da vidimo, kako se bodo v teh sobicah razvijale kulturne sile delovnega človeka, da pomnoži vrste borcev za veličino naroda in države. Kdor bo v zavesti svojega človeškega dostojanstva iskal streho za uteho in pcčitek, jo bo našel v novi zgradbi.
Tako prši na vse strani nova sveža voda, da poživi naše socialno-kulturno življenje. Razna dobrodelna, narodna in socialna društva privatne inic.jative v skromnih sobicah težko uveljavljajo danes svoj program. Primerni prostori v novi zgradbi naj jim omogočijo večji razmah.
Ljubljana napreduje, kakor da bi se z živim utripom zavedala svojega poslanstva. Napredek je tudi novi »Delavski dome. kat eri je po svoji vsebini živ dokaz, da ljubljansko prebivalstvo v svoji miselnosti preskakuje desetletja ven iz okostenelih starih nazorov v jasna polja demokracije in socialnega napredka.
Reklo se je: ta zgradba ne spada na ta prostor. Toda ker vemo, da ima biti zgradba reprezentanca naših kulturnih in novih socialnih in demokratičnih strem-!jenj, se je pač občinski svet odločil za prostor na vogalu Oosposvetske in Blei-weisove ceste, zavedajoč se. da one mestne socialno-politične ustanove, katere imajo biti vir živega aktivizma in podviga k popolnosti občanov in onih. ki v srcu Slovenije iščejo svoj življenjski obstoj, morajo biti sredi živega življenja, da ga izpopolnjujejo in pričakajo, da živimo krepko in zdravo življenje. djb.
Upoštevajmo
tudi Dolenjsko
Tujskoprometna propaganda se bo morala v bodoče ozirali tudi na lepe, a žal pozabljene kraje Dolenjske
Ljubljana. 10. junija.
Z vso pravico se je oglasila v sredo naša rv>leniska na skupščini Zveze za tujski promet, češ da je pozabljena in zapuščena, da delamo vse premalo ali skoraj nič na to, da bi s tujskim prometom pomagali tudi tem našim lepim kraiem in večinoma siromašnemu prebivalstvu. Učitelj g. Pirnat je prečital rta skupščini daljšo resolucijo, ki se z njo olepševalno tujsko-prometno društvo Novo mesto, tu js koprom etno in olepševalno društvo Višnja crora. občina Trebnje in sosedne občine ter vse na Dolenjskem včlanjene tni-skoprometne ustanove in snujoča se tujeko-prometna društva obračajo na Zvezo za tujski promet s prošnjo, naj posveča v bodoče Dolenjski več pozornosti. •
Tudi Dolenjska ima vse pogoje za tujski promet, pravi resolucija med drugim. S svojimi posebnimi lepotami, valovitimi griči, posejanimi s pijanimi cerkvicami in starinskimi eradovi, z bujnimi gozdovi, zelenimi pašniki, vinskimi goricami, kraškimi vodam, podzemnimi jamami, slikovitimi mesti, skrivnostnimi Gorjanci, milim podnebjem in drugimi privlačnostmi prav nič ne zaostaja za drugimi kraji naše ožje domovine, ki so zdaj v srečnem položaju, da jih zaradi intenzivne tujskoprometne propagande po merodajnih ciniteljih pozna tudi zunanji svet. dočlm je osttla ponižna Dolenjska skrita in neopaže-na. Zato se obrača do Zveze in vseh odločujočih činiteijev, naj v bodoče upoštevajo tudi njene težnje in naj se ji omogoči, da se bo v plemeniti tekmi z drugimi predeli ožje in
Širšo domovine lati ko razvijala in proevitala Življenjskega pomena za Dolenjsko je železniška zveza. S 1. oklobrom nameravajo ukiniti osebni vlak št. 9212, ki prispe v Ljubljano 6.56 in ki je za Dolenjce posebno važen tako za kmetovalca, da izkoristi tržno konjunkturo, za nameščenca in delavca, da prideta pravočasno na delo, in za mladino, ki poseča ljubljanske šole. Ta vlak je važen zaradi vseh zvez preko Ljubljane in je tako rekoč življenjskega pomena za mnoge Dolenjce. Tudi sicer je vozni red dolenjskih prog še pomanjkljiv in treba bi bilo tudi Dolenjski priboriti ugodnejše železniške zveze. Avtomobilski promet vedno bolj narašča, a ceste so slabe. Ob izboljšanju cest naj bi ne prišla Dolenjska zopet na zadnje mesto. Pri gradnji novih cest naj se ozira na dovoljno širino.
Podobno je z elektrifikacijo Dolenjske. Konzum je zagotovljen, vse vprašalne pole so po uradnih navodilih izpolnjene, prispevki s strani zainteresiranih občin »o določeni m zato ne smemo izgubljati Časa, kajti električna razsvetljava je baš za tujski promet največjega pomena. Mnogim dolenjskim občinam so zagotovljene podpore za napravo vodovoda. Tudi temu vprašanju bi bilo treba posvetiti vso pozornost, da se vodovodi čim prej napravijo. Zveza naj bi upoštevala Dolenjsko tudi pri podeljevanju podpor, kar se doslej žal ni dogajalo. Propaganda in informacijsko delovanje Zveze naj v bodoče v stikih s tujino upošteva tudi Dolenjsko.
Usoda tepe človeka
Ljubljana. 10. junija Če tarnajo ljudje, ki stanujejo v palačah in ki jih skrbi, kaj bi napravili 7. denarjema, ker ca ni varno nositi čez mejo, tedaj še tem bolj ! pravic eno potoži svoje križe rn težave človek, \r so ga takorekoč posta-vHi na cesto. Takšnih zgodb je sicer mnoge preveč, toda baš zaradi tega se je treba dotakniti te ali one.
Predvčerajšnjim so postavili na cesto na Poljanskem nasipa preprostega, siromašnega obrtnika z ženo m sinom. S š:lorn in kopitom si je si1"*'! boren kruh. toda slo je. saj je bil obenem hišnik ter mu ni bilo treba plačevati drugega stanovanja.
Februarja so mu odpovedali sramovanje fn sfužbo. ki jo je opravljal 0 let. Bil je zadovoljen z njim prejsnj; hišni posestnik, pa tudi njegov naslednik mu ni mogel ničesar očitati. Sicer m« rudi ni nihče ničesar očital, le njegovo stanovanje potrebujejo za svoje uslužbence. Zato se tudi ne more očitati n:Česar stanodajalcu. Stanovanje je brio odpovedano po vseh predpisih in če se najemnik ni hotel izseliti zlepa, so ga pač morali vreči na cesto zgrda. Takšne so pač mrtve črke predpisov.
S taksnimi zadevami si nihče mnogo ne beri glave. Deložacija *e oblika pravnega postopanja. Toda stvar ima kljub pravni obliki precej žalostno lice in je treba naglasiti — seveda brez očitkov m kakršnegakoli podtikanja — samo bridko resnico. Povedati je namreč treba, da je zdaj delo-žirani obrtnik brez stanovanja in brez za-shržka — brez svoje krivde.
Nesrečna družina se je uteborila pod lopo mestne pristave na Kodeljevem. No, kaj hočete še več? Streho imajo nad glavo ■s sosede, eepsce fjfa. raiŽ/ajojo
v sen, zraka ne pogrešajo — sploh, kaj bi pogrešali!
— Nisem mogel dobiti cenenega stanovanja, dragega pa ne morem najeti. Na magistratu so rekli, da bi me spravili pod streho prulske šole. Toda tam bi ničesar ne zaslužil, kdo bi pa iskaf čevljarja v šoli pod streho! Reki so mi pozimi, da nas ne bodo deložirali; takrat bi lahko dobil službo hišnika. Socijalnoga čuta nimajo, jaz pa ne denarja.
— Kje si pa zdaj kuhate, ali kam hodite jest?
— Na špiritu sem skuhala dva krompirja in prpravUa solato. Denarja nimamo, da bi lahko jedli v hotelu, — je dejala žena. — Fasnt hodi v obrtno nadaljevalno šok). Mož m fant spita tam v postelji, jaz sem si pa posti a la na zabojih. Prosala sem gospode, naj bi se nas usmilili, no, zdaj pa tukaj vedrimo.
Sedel; so sredi kupa pohištva kot brodolomci. Na ta način se množe naše barake. Tega si seveda nihče ne jemlje k srcu; zadoščeno je predpisom in nikogar ne teži vest, če se armada lačnih brc/strešnikov pomnoži za tri ljudi, ki si ne morejo pomagati.
Pred sodiščem.
Sodnik: Saj sem vam že rekel, da vas nočem več videti tu.
Potepuh: Oprostite, gospod sodnik, dajte mi prihodnjič to pismeno, ker mi orožniki nočejo verjeti.
Luknja v žepa. Žena: Kako je mogla priti po odhodu naših gostov tale srebrna žlica v predsobo?
Mož: Najbrž je imel eden mUtih gostov luknjo v iepa.
Historijat in namen plinskega zavetišča
Zavetišče je šele pogoj za začetek dela, ne pa njegov zaključek
Ljubljana. 10. junija. Spoznavanje, da je nemogoče na podlagi mednarodnih dogovorov zagotoviti prebivalstvu vojnega zaledja varnost pred letalskimi napadi je napotilo Rdeči križ v raznih državah premotrivati sredstva, ki bi bila razpoložljiva, da bi očuvali civilno prebivalstvo zlasti pred posledicami plinskih napadov. V tej zvezi je delovala tudi ljubljanska sekcija Rdečega križa pod vodstvom mestnega fizika dr. Rusa Neodvisno od te in drug od drugega sta se posvetila polkovnik dr. Justin in prof. arh. Vurnik vprašanju obrambe proti strupenim plinom; prvi 3 svojimi požrtvovalnimi poljudnimi predavanji, s katerimi je poučeval prebivalstvo o nevarnesti pri plinskih napadih in podajal glavne smernice obrambe, drugi s študijem gradbene konstrukcije in notranje opreme zavetišča. Ko so preddela dovolj dozorela je bilo želeti, da se tako zavetišče z namenom poizkusne naprave zgradi in se v njem sistematično preišče vsa potrebna kemično-tehnična vprašanja: kalkulacija ekshaustorja, potreben notranji prekotlak, možnost pogona s človeško silo, signalne naprave za zvezo z zunanjim svetom, zanesljivost in občutljivost znanih indikatorjev za razne strupene pline, učinkovitost deponiranega kisika in mnogo drugih vprašanj čaka rešitve, predno bi se moglo tako zavetišče izročiti javnosti v prepričanju, da bi res odgovarjalo tudi v slučaju panike.
Zgradba poizkusne naprave pa zahteva denarnih žrtev in kakor vedno leži baš
Prihod francoskih bo* v Ljubljano
Ljubljana 10. jun.ja. V dnevih 13. do 16. junija se bo mudila v naši sredi skupina 40—50 bivših francoskih bojevnikov s solunske fronte s svojimi soprogami in člani svojih družin. Odlični prijatelji velikega zavezniškega francoskega naroda, ki so že pred par dnevi dospeli v Split in ki posetijo naša glavna mesta Dubrovnik. Sarajevo. Beograd, Zagreb in Ljubljano ter Bled. prihajajo k nam z željo, da spoznajo lepote naše domovine, naše narodne posebnosti in zanimivosti, obenem pa tudi, da osvežijo spomine iskrenega prijateljstva in zavezništva ter skupno prelite krvi za skupno zmago v svetovni vojni, ki nam je prinesla naredno osvobojen je in uedinjenje v lastni nacionalni državi. Naša narodna zavednost in ponos svobodnega naroda nam narekujeta, nič manj pa tudi naša slovanska gostoljubnost ,da sprejmemo zavezniške prijatelje čim iskrenejše in prisrčnejše.
Za sprejem francoskih gostov se je na pobudo tukajšnje organizacije dobrovoijcev sestavil sprejemni odbor, v katerem so zastopane poleg banske uprave, mestnega načelstva in dravske divizije še razne nacionalne ter kulturne in humanitarne organizacije, med njimi Udruženje rezervnih oficirjev. Sokolska župa. Hubadova pevska župa. Zveza bojevnikov, Novinarsko udruženje, Francoski institut. Svet slušateljev ljubljanske univerze, Zveza skavt* v, prosvetno društvo Tabor, Avtoklub, Narodna odbrana, razne ženske organizacije, kakor Koio jugosL sester, Splošno žensko društvo >Atenac, Klub Primork ter Putnik in drugi.
Gostje pri s po v ponedeljek 13. t. m. t zagrebškim brzovlakom ob 20.32 v Ljubljano, prenoče v hotelu Miklič, 14. L m. si ogledajo znamenitosti mesta. Po skupnem obedu v vrtni restavraciji Zvezde odpotujejo ob 15.40 na Bled, odkoder se vrnejo 16 t m. preko Jesenic v domovino. Prepričani smo, da bodo naši rojaki kakor v Ljubljani, tako tudi na vseh postajah, kjer bo vlak z gosti vozil mimo, tako v škofji Loki, Kranju, Radovljici in v Lescah, na Bledu in na Jesenicah, najprisrčnejše pozdravili in sprejeli nule francoske goste.
„Prodana nevesta" na prostem
Ljzubljana, 10. junija. Na otroškem igrišču nad tivolskim gradom vlada že nekaj dni nenavadno vrvenje. Pripravlja se predstava »Prodane neveste«. Delavci marljivo kopljejo in urejajo prostor, da bo ustrezal svojemu namenu.
Nepoučenemu se nudi čudna slika. Kjer si navadno videl naše malčke kako veselo rajajo, se je naselil teatrski svet, iz igrišča za male je nastalo igrišče za odrasle. Ob lepem vremenu se dnevno vrše skušnje. Igralci vadijo posamezne prizore, njih petje se razlega daleč po prostranih tivolskih nasadih in privablja množico radovednežev. Ljubljančan že po stari tradiciji prav rad pase radovednost, posebno če ga nič ne stane. Živimo pač v težkih časih. Pregovor pravi sicer ,da je zastonj umrl, Ljubljančani pa ga vendar najdejo.
Ljubljančan je prav zbadljive narave, njegovo kritično oko je razvajeno in opazi vsako malenkost Na račun nastopajočih igralcev pade marsikatera opazka in ostra kritika ne prizanese nikomur. Režiser Sest vežba pridno svoj četo in se prav dobrohotno in prijazno pogovarja z isralci. »No,« se sliši iz vrst opazovalcev, »ta režiser pa ni prav nič prida. Le poglejte, kako je v filmu. Tam je režiser zelo energičen gospod, ki ima poles: tega tudi mejrafon. gospod Sest ga pa nima, to ne more biti dobro.«
Mnogo bolj imponira kapelmk Neifat Njegovo tenkočutno uho sliši vsako najmanjšo napako. Vedno in vedno zahteva ponovitev. Moški generaciji, tu mislimo mlajšo in starejšo, je menda najbolj po godu nastop baleta. Ko se začnejo brhka dekleta sukati in dvigati nožice takole malo višje, začno hitreje utripati moška srca. Neki. sicer po zunanjosti prav dobrohoten že starejši možakar, ie prav posebno napenja! oči in iztegoval vrat »Kal pa buliš mrha grda! Ali nimaš mene dovolj?« ga je zdramila osorno boljša polovica. »O, pa še kako«, ie vzdmuil mož. Seveda je odgovor izzval med navzočimi mnogo pritajenega smeha in padla ie marsikatera opazka na račun zakonske zvestobe. Žena ie Jezno pogledala zbadJiivce in odvedla moža s po-
v tem početkom a največja težkoca. Pri sekciji Rdečega križa ae je ustvarila ideja zaprositi upravo velesejma za dovoljenje zgraditve naprave na izložbenem prostoru in to kot poizkusno plinsko zavetišče. Na ta način bi bilo pridobljeno stalno razpoložljivo zemljišče, obiskovalci velesejma pa bi imeli priliko seznaniti se s stanjem dosedanjega prizadevanja v obrambi proti strupenim plinom. Malenkosten prispevek vsakogar na1 bi olajšal Rdečemu križu materijalno skrb.
Neumornemu trudu gospoda polkovnika dr. Justina se imamo zahvaliti, da je ta načrt v prvi aproksimaciji danes izveden. Materijalni prispevki, katere so žrtvovali g. ban dr. Marušič. g. župan dr. Puc, ravnatelj velesejma g. konzul dr. Dular, so omogočili dobavo pravilnega ekshaustorja. firma Miroslav Zupan je izvršila na svoj riziko komplicirano zgradbo. Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev. tvrdka Martinčič. Vojnovič ter Rusi. so dobavili notranjo opremo in Mestna elektrarna je brezplačno izvršila električno instalacijo in zagotovila dobavo električne struje. Tako je v nepričakovano kratkem Času zrastlo iz tal sedanje poizkusno plinsko zavetišče. Kakor vsak prvi poizku3 je v mnogih ozi-rih nepopolen; estetska in kemično tehnična stran vsega problema se imata sedaj ko je gradbena konstrukcija gotova, šele razviti in vsakdo, ki je morda posetn zavetišče vidi. da je vide! peg^Vl začetek dela, ne na njegov zaključek.
I. Vurnik. M. Samec.
hujšliivega prostora.
Režiser Sest je pripravil malo senzacijo. Pridobil je dva prava cirkuška klovna in akrobata. Eden je pravi umetnik v žon-gliranju. Ko je žongliral z obroči, mu je dejal režiser, naj dela bolj teatrsko. Baje mu je užaljeni žongler odgovoril, da je za malo denarja malo muzike. Tako prav hitro mine čas in vsi se dobro zabavajo.
Smrt matere-mučenice
Ljubljana. 10. junija.
Na Poljanski cesti štev. 73 je davi za vedno zatisnila od trpljenja in življenske-ga boja izmučene oči ga Marija Luni-rova, mati nesrečne septemberske žrtve, tiskarskega strojnika Rudolfa Lundra, ki ga je med demonstracijami proti Avstriji v septembru 1908 ustrelila podivjana avstrijska soldateska skupno z njegovim tovarišem dijakom Adamičem.
Pokojna Marija Lundrova je bfla vzor slovenske matere-mučenice. Z možem Gašperjem, ki je umrl pred 9 leti v BkofJI Loki, je vzgojila 8 otrok v narodnem duhu. Usoda jo je pa neusmiljeno tepla; preživela je šest svojih otrok, ki so morali v prerani grob. V enem tednu sta ji umrla dva sinčka, ki sta podlegla difteriji. Ni pa še bila zaceljena ta rana, ko jo je zadel nov udarec: ubili so ji sina Rudolfa Ostala sta ji samo še sin Drago, ki je računski svetnik v pokoju in živi v Ljubljani, ter hčerka Marija, ki je pa poročena v Ameriki. Po moževi smrti ji je bal sin Drago edina opora.
Pogreb blage pekojnice bo v nedeljo ob 15.30 iz hiše žalosti na Poljanski cesti st. 73 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mučenici materi ohranjen blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje!
Letni dan Rdečega križa
Ljubljana, 10. junija.
Vsako leto proslavlja Rdeči križ na dan. poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra m kraljice Marije svoj >Letni dan Rdečega križa«:. Letos se prireja ta dan v vsej državi med 5. in 12. junijem. Pri tej priliki je potrebno, da se spominja vsakdo plemenitega in vzvišenega delovanja Rdečega križa ter ga skuša podpreti po svojih močeh moralno in materijalno s tem, da se vpiše kot Član v društvo Rdečega križa ali pa daruje vsaj majhen dar za njegove človekoljubne namene.
Rdeči križ izvršuje v mirnem času stalno velika  dela usmiljenja. V pretedenem
letu je izdal v naši državi za vzdrževanje človekoljubnih naprav in podpiranje reve-žev in bolnikov na*d 1,200.000 Din. Za prehrano stradajočih zaradi suše se je izdalo nad 2 milijona Din. V težkih dnevih potresa v južnih krijih je naklonil Rdeči križ bednikom iz fonda prve pomoči 1.700.000 Din. Poleg glavnega odbora so tudi krajevni odbori vršili mnogo del človekoljubnosti v svojih krajih.
Podmladek Rdečega križa je izdal lani v dobrodelne namene 300.000 Din. Organiziral je 500 šolskih kuhinj in priredil 33 počitniških kolonij.
V samaritanskih tečajih se izvežba in usposobi vsako leto mnogo stotin samari-tank in samari tancev za prvo pomoč nesrečnim.
Vsa ta velika dela pa more izvrševati Rdeči križ le tedaj, ako je njegova organizacija močna in ako uživa vsestranske podporo vseh onih, ki imajo usmiljeno srce in odprte dobrodelne roke.
Krajevni odbor v Ljubljani priredi svoj nabiralni dan v nedeljo 12. t. m. ob priliki koncerta vojaške godbe v Zvezdi ob 11. uri. Odbomice to odborniki Rdečega križa bodo T»*HroU v Zvezdi in na križiščih cest
prostovoljne prispevke in sprejemali prijave novih članov. Letna članarina za redne člane znaša 30 Din. za pomožne člane pa 6 Din.
Pri naši nabiralni akciji zimskih oblačil je pokazalo ljubljansko prebivalatv svoje zlato srce. Tudi v nedeljo 12 t. m. bo seveda naše meščanstvo dobrovoljno pristopilo k oltarju ljubezni m usmiljenja ter darovalo za revne in nesrečne.
Krajevni odbor Rdečega krita v Ljubljani.
Koledar.
Danes: Petek. 10. junija: katoličani: Marjeta, Dostana, Bocom il. pravoslavni M. mai*
Današnje prireditve. Kino Matica: šanghaj ekspres. Kino Ideal: Zaprto
II. slovenski simfonični koncert   ob   30. v
Unionu.
Društvo »Krka«. Jakčov večer -»h 90, pn lli« kliču.
Dežurne lekarne. Danes: Su.-nik, Marijin trg 5. in Kuralt, Cm. sposvetska cesta 10.
Narodna Gledališče
OPERA
Petek, 10. junija ob 20. simfonični Koncerr v veliki dvorani hotela 1'nion. Irven.
Sobota, 11. junija ob pol 15. Prodana nevesta v Tivolskem parku. V slučaju <la.he
pa vremena ob 30. v operi Rusalka. Red D
Nedelia. 12. junija ob !.*>. Prodana nevesta v Tivolskem parku. Izven: ob 30 Mali Floramve v operi. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 13. junja: Zaprto.
Abonente reda D opozarjamo, da bodo imeli v soboto, dne 11. t. m. zvečer ob 20. v operi za svoj abonma predstavo Ru saTke z Josipom Križajem kot povodnimi možem. To pa le v tem slučaju ako bi m a rali vsled slabega vremena odpovedati predstavo v Tivolskem parku.
Prodana nevesta pod miSm nebom. V soboto, dne 11. t. m. ob poi 5. se vprszori na otroškem igrišču za tivolskim gtradom Smetanova opera Prodana nevesta. P. n. občinstvo opozarjamo, da mo vtstojpnice ▼ predprodaji tako za sobotno kakor radi r& nedeljsko predstavo p** dnevni blagajni ▼ operi Ker je pričakovati precejšnjega navala, prosimo, da se kopijo sedeži že ▼ predprodaji. Predpeodaja 60 m open v so- 1 boco od 10. do pod 1. in t nedtofjo od N) do pol L V soboto popoldne bo poslovala blagajna od pol 4. dalje pri rJvoisflccm gradu, v nedeljo pa od 2. dalje, ker je začetek nedeljske vpa-rzoritve že ob 3. popoldne, do-cim ye vpriroritev sooorne ob pol 5. popoU dne. Opozarjamo, da se vrći izvajanje cele opere brez vsake pevzc. Obe* na j topleje priporočamo.
MaLa Floramjre. V nedeljo 12. t m. zvečer ob 20, se poje v operi T\jardov;čeva opereta Mala Floramve z g, Dobajičern kot •gostom. Ostala zasedba kakor običajno. Za nedeljsJco predstavo Made FToramvr vefiajo znižane operne cene.
Iz Celfa
—c Po zaključku ft&sifckega dne. Ha d*wv riSČu eatjske<ra mestnega magrsrnrta, kjer ti« je preteklo nedeljo vršila veselica tukajšnjega Prostovoljnega gasilnega in reftevainf-ga društva, «0 bili najdeni naslednjega dne sledeča predmeti: m ozki klobuk, damski dežnik, damski pas iz bia^a, sokolski znak, znak SK Olimpa, srebrn urin pokrov, cigaretna doza, ženski robec in ženski glavnik. Hajde-ni predmeti naj se dvignejo med 18 in tfll uro v pisarni gasilnega društva — Račun« za veselico je poslati odboru najpozneje do 15. L nu, ker se na poznejše račune ne bo oziralo in se bo smatralo dobavljene predmete za latila. Obenem se društvo zahvaljuje vsem darovaleem kakor rudi veo m noeetnt-kom prireditve najtopleje zahvaljuje.
—c Smrtna kosa V Gotovijah pri fcaleu je umri v sredo 8. t m. ob f9. v starosti 52 let znani  pedagog Ivan Kristan.
Pogreb se bo vršil v petek v Gotovi jah tz hise žalosti na tamkajšnje pokopališče. Blag mu spomin, preostalim pa nase sožalje!
—c Drevi ob pol 20. se bo vršil v krahovi oobi hotela >Hubertus< v Gosposki ulici redni letni občni zbor >Ribarskega društva v Celju« z običajnim dnevnim redom. Pridite polno? te vil no I
—c Bitjetamlca >Putnlka<t, M je v mestnom pavUionu naeproti kolodvora, poštuje ob delavnikih od 7. doli. inodIS. do 19., ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 11. dopoldne. Občinstvo naj se poslužuje te Mljetarroice, kjer dobi vozne \\«+ v« brez vsakega drenjanja po i*tih cenah kakor pri  železniških b'aerainah
—c Pobiranje veSelifnega davka v celjski mestni občini. Finančno ministrstvo je s 6vojim odlokom od 10 marca t. i., ki pa ga je mestna občina prejela šele 21 maja t. 1.. dovolilo, da sme mestna obema celjska pobirati v upravnem letu 1932. d«v*či-no na veselice na isti načrn in v isti vnSmi.
kakor v letu 1931.
Petek, in. junija.
13: ćas, nlošče, borza: 18: Salonski kvintet; 19: Dr. L. Susnik: Francoščina- 19.30: Gospodinjska ura, £dč. C. Krekova; 20: Sokolska ura^ Pra&a in praške zanimivosti (prof. Fr. Malin iz BeogTa-da): 20.30: Pevski dueti T,Vniata ga. Gjur-gmjenac-Gavella in g. Jože Gostič, solista ljubljanske opere; 21 - Klavirski koncert gfe. šmalc-Svalg-erjeve: 22: Fantje na vasi (pevski kvartet): 22 30: C?as, poročila, plošče ; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Sobota, n. junija, eaa. plošče; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Gimnastične vaje (Drago Ulaga); 19: Ga Orthaber: Ajigleščina; 19.30: Dr. J. Mihe-lak: Denar, kredit in kapital po vojni; 20: Dvorak: »Rusalka«, opera (prenos iz Ljubljane) ; 22.30: Cas, poročila, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Dnevne vesti
— Nagrade kraljevega fonda za prosvetno delo med ljudstvom. Uprava kr. fonda za prosvetno delo med ljudstvom podeljuje vsako peto leto poedincem in raznim ustanovam nagrade za povzdigo vasi v zdravstvenem, prosvetnem, gospodarskem in splošno kulturnem pogledu, za širjenje praktičnega znanja sploh v naši državi ter za viteško in športno povzdigo vseh družabnih slojev našega naroda. Prva nagrada znaša 25.000 Din. IT. 10.000. TT1. 5000. IV. pa 2500. Letos so dobili med drugimi HI. nagrado uradnik Narodne banke v Ljubljani g. Danilo S a n c i n, IV. nagrado pa učitelj v Središču Miroslav Vinigerholz, učitelj v Hrastniku, g. Alojzij Hofbauer; sreski šolski nadzornik v Ptuju g. Leon Cepuder. učitelj v službi v prosvetnem ministrstvu g. Anton Skala, g. Anton Tkalec iz Obreza .učitelj v Ponikvi g. Ljudevit Komar, g. Josip Medved iz Preloga. šentjakobska knjižnica v Ljubljani, sokolsko društvo Maribor L. šolski upravitelj v Lnmu g. Viljem R u s. šolski upravitelj v Narapljah g. Janko Z u n k o v i č, g. Fran K o 1 š e k iz Ponikev in šolski upravitelj v Cerkljah g. Josip L a p a j n e. Mnoge poedince in ustanove ie pa uprava odlikovala s posebnimi pohvalnimi pismi.
— Jugoslovcnska spominska kapelica na Ceškosfuvaškem. V okviru vsesokolske-ga zleta ho 8. julija svečano blagoslovljena spo^-nska kapelica in grobnica v Jin-dfihovk^h pri Karlovih Varih. kjer počiva okrog 7000 fugoslovenov in ?00 Rusov, ki so umrli tam med vojno v ujetniškem taboru. BI;-^oslovitve se udeleže predstavniki ceškos1"vaške in iugoslovens!<e vlade ter odposlanci sokolstva in obeh armad. Pripravlja ;; odbor :e povabil k svečanosti COS. Z e io skr --kega sokolstva. ter ameriške ;i hižiške Sokole. V Jindfihovice bodo \ ■ ■ '   posebni vlaki.
— Knii^r Mladin>ke Matirc so lotiskane in se razpošljejo v nekaj dneli Letos so izšle sledečo knjigo: 1. Fr. Bevk: >Lukee išče oče-tac 2. E. Deržaj: »Življenje hudobne kavke Katke<. (Slikanica.) 3 Kristina Hafner: >F>o-tra z grričac. 4. Kresnice V. Krt*>nice prinašajo poleg pregleda vseh važnejših dogodkov v letu Se sledečo vsebino: France Bevk: Ranjeno srce, Anica Černejeva: Kako sem prišla v šolo. Fran Finžgar: Miklavžev nožiČ, Tone Gaspari: Frčun, .Marija Grošljeva: Moji prvi koraki. Miran Jarc: Iz mladih let, Vladimir Levstik: Vladko sanjari, Mile Klopcič pripoveduje, kako se je spoznal s svetom. Marija Kmetova: Iz otroških dni, Joža Lav-r^ncič: Razočaranja, Bogomir Magajna: Helga, Ivan Matičič: Pisanka, Ksaver Meško: Mladostno navdušenje. Fran Milčinski: Mladost Mflčinskega Frana, Ludvik Mrzel: Kako sem se v življenju prvikrat uprl. Jože Pa-b*>r: Mesto, Ivan Pre^plj: »St. Maunispruek«, Andrej Rapr: 0'asi, mla-li časi! Josip Ribičič: Prptnrano zaijrinjalo. Tone Seliškar: Moji junaki, Karel Širok: Kako sem postal zaveden Slovenec. Mila Pni n kova-ti t va: Otrok gre v tujino, Marte Velikonja: Rumena ovratnica. Oton Zupančič: Nagel pregled v preteklost. Knjiga prinaša tudi portrete, faksimile podpisov in biograske podatke vseh navedenih pisateljev. Originalne portrete za > K resnico« je izdelovalo 10 naših slikarjev.
— Nazadovanje brezposelnosti. Brezposelnost v Ljubljani, Mariboru in Celju počasi, vendar stalno nazaduje. Po zadnji statistiki Borze dela v Ljubljani in njenih podružnic je bilo ta teden v Ljubljani uradu prijavljenih 1425 (prejšnji teden 1738) brezposelnih. Njih število je torej nazadovalo za 303. Nezaposlenih žensk je 1295, pre; 1299. V Celju je brez dela 825 (999) moških in T53 (153 žensk), v Mariboru pa 79? (960) moških m 209 (19*0 žensk. V Ljubljani je torej pri Borzi dela prijavljenih 2710 brezposelnih, dočlm jih je bilo še v marcu 4500.
— Znižana monopolska taksa za soL Fi-načn: minister je odobril sklep upravnega odbora monopolske uprave glaseč se: »Da se zniža monopolska taksa za uvoz iz inozemstva soli v zdravstvene, industrijske, obrtne in poljedelske svrhe po § 91. N. z. določi na 15 Din za 100 kg.
— Koroške novice. V Radišah so 2. junija pokopali bivšega župnika na Gošovem Frančiška Holeca. Pred leti so ga operirali na slepiču in od tega dne si ni več opomogel. Končno se je moral podvreči novi operaciji, kateri je pa podlegel. Pokojnemu je tekla zibelka na Češkoslovaškem, na Koroško pa je prišel leta 1580. Pastiroval ie po raznih župnijah ter je bil med Slovenci zelo priljubljen. Po nesrečnem plebiscitu na Koroškem so ga vorkswehrovc. v Grebinju aretirali, naložili so ga na voziček in ga vlačili po grebinjskem sejmišču sem in tja. Župnik Holec je bil pravi krušni oče siromakov »pomočnik in svetovalec gospodarjem ter velik prijatelj otrok. Njegov pogreb je pričal, koliko simpatij je užival v javnosti, udeležila se ga je vsa občina. Z njegovo smrtjo je nastala v vrstah koroške slovenske duhovščine občutna vrzel, ki jo bo težko zapolniti. —V Bilčovsi so se nedavno vršile volitve župana in je bil z večino glasov izvoljen dosedanji slovenski žnpan France Knišic iz Velinje vasi. Občina Bilčovsi je popolnoma v slovenskih rokah. — Koroški Nemci pridno pospešu--jejo germanizacijo Koroške. Otvorjeni sta bili schulvereinski šoli na Ljubelju in v Podroščci. torej popolnoma slovenskih krajih. Nemški listi pišejo ,da so to obmejne nemške trdnjave.
— Strojniki in kurjači, pozor! Zveza strojnikov kr. Jugoslavije ima v dneh 11. in 12. t. m. v Ljubljani svoj drugi kongres v prostorih Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v mali dvorani, glavni vhod. Ker je kongres zaradi vprašanj, ki se bodo obravnavala, zelo važen, se vabijo vsi strojniki in • kurjači, da se istesra v obilnem številu udeleže. Vse informacije bodo dajali udeležencem naši zastopniki po prihodu vsakega vlaka na kolodvoru Ker je ta čas Še velese-jem, upamo ter pričakujemo Številne udeležbe. — Zveza strojnikov kr. Jugoslavije, sekcija Ljubljana.
— Kongres naših šumarjev. Naši iumarji bodo imeli svoj letošnji kongres na Sušaku in sicer sredi avgusta. Kongresa se udeleže tudi odposlanci šumarskih organizacij iz inozemstva, zlasti iz Češkoslovaške in Poljske.
— Vabilo k otvoritvi nove zavarovane plezalne poti na Grmado ob Šmarni gori. Odhod iz Ljubljane v nedeljo z vlakom ob 7.15 zjutraj do Medna
— Dober ribolov. Dalmatinski ribiči so imeli v noči od srede na četrtek dober lov. Ujeli so nad 30.000 kg rib.
— Vreme. Vremenska napoved nam obeta deloma oblačno vreme. Včeraj je bife po vseh krajih naše države spremenljivo oblačno, deloma deževno. Najvišja temperatura je znašla v Sfcoplju 26. v Zagrebu. Splitu in Beogradu 20, v Ljubljani 19.20,
v Mariboru 17.8, v Sarajevu 1? stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.9. temperatura je znašala 9.4.
— Obsojeni pomagači komunistov. Včeraj popoldne je bila zaključena v Zagrebu obravnava proti pomagačem ubitih komunistov Adamiča in Debeljaka. Anka Adamič je bila obsojena na 2 leti, Barica Iverovič na 2 leti in pol. Mato Lovrič na 1 leto in Ciril Kavedjija na 10 mesecev težke ječe. Tomo Hcfner in Franjo Strme-cki sta bila pa zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. Državni tožilec je prijavil priziv zaradi prenizko odmerjene kazni, pa tudi zagovorniki so prijavili priziv.
— Grenčica »Franz Josef* zagotavlja lahko telesno odvajanje brez truda.
— Zločin ljubosumnega delavca. V Osijeku se je odigrala včeraj pretresljiva ljubavna tragedija. Delavec Ivan Kosorić je zabodel Anko Jelič. s katero je živel že več let v div iem zakonu. Pred lelom dni je napadla Ko-sorića tuberkuloza tako. da ni mogel več de-lati in zato ea je priležniea zapustila. Poiskala si je drucresra, toda Kosorić se ii je osvetil. Včeraj popoldne je prišel k nji na dom in jo zabodel.
— Ribiči potegnili iz morja mrtveca. Včeraj so potegnili novaljski ribiči iz morja na severozapadni obali otoka Paga truplo neznanega utopljenca, ki je bilo obvi-selo v mreži. V žepih so našli največ italijanskega in nemškega denarja, kar priča, da gre najbrž za inozemca.
— Do smrti jo je pretepeL V Zagrebu je te dni Anton Mežnaršič do smrti pretepel svojo priležnico. hišnico Matildo Fun-tek. Oddukcija je ugotovila, da je Funtko-
vi kri zalila možgane. Mežnaršiča so izročili sodišču. Funtkova je bila močno udana alkoholu, kar je baje zakrivilo usodni pretep.
— Obup brezposelne služkinje. V Splitu si je hotela v sredo zvečer končati življenje brezposelna služkinja Elizabeta Kosič iz Maribora. Odšla ie na Marjan in se hotela zastrupiti z lizolom, pa so jo mimoidoči pravočasno opazili in iztrgali iz rok stek-lemčico. Življenje si je hotela končati zaradi bede.
Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvođenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« gren-čica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Liiifsllafie
—lj Razobesite rastave! Mestna občina ljubljanska razobesi o priliki prihoda francoskih bojevnikov iz solunske fronte v ponedeljek, dne 13. junija 1932 in v torek, dne 14. L m. zastave na svojih poslopjih. Vabimo ljubljansko prebivalstvo, da razobesi istotako zastave ter se udeleži sprejema francoskih gostov v ponedeljek zvečer ob 20.23 na glavnem kolodvoru. Župan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc L r.
—lj Podoknica Petru Grasselliju. Snoči je priredila Ljubljana svojemu prvemu slovenskemu županu, Petru Grasselliju, podoknico. Pred 50 leti se je Ljubljana osvobodila župana tujca in si izvolila moža sloven ske krvi. Kmalu po 20. uri je odkorakal izpred Mestnega doma sprevod z godbo Sokola I na Čelu. Povorka se je ustavila pred magistratom, ko je obšla Sv. Petra cesto, Wolfovo ulico, Vegovo ulico, Stari in Mestni trg. Tu je bila zbrana že tisočglava množica. Moški zbor Hubadove pevske župe se je postavil pod okna slavi jenčevega stanovanja nasproti magistratu in odpel »Pivno noč« in >Domovina mili kraje, nakar je sokolska godba intonirala koračnico. Zadoneli so >živijo« klici v pozdrav sivolasega starčka, katerega je visoka starost priklenila na bolniško posteljo, da se ni mogel zahvaliti navdušenim častilcem.
—lj 501etnieo. odkar ima Ljubljana stalnega slovenskega lupana, bomo proslavili drevi ob 20. uri na simfoničnem koncertu v veliki unionski dvorani. Spored obsega izključno le slovenske skladbe za veliki orkester in samospeve s spremi jevan jem orkestra Kot solistka nastopi najodličnejša slovenska pevka gospa Pavla Lovšetova, simfonični del koncerta izvaja operni orkester, ki je pomnožen z Orkestralnim društvom Glasbene Matice. Dirigent je skladatelj L. M. škerjane. Vsi simfonični koncerti opernega orkestra stojijo na visoki umetniški stopnji in so nam vsem v ponos. Skladbe, ki se izvajajo, so absolutno umetniške vrednosti in zaslužijo vse naše zanimanje. Obisk današnjega koncerta bodi dolžnost vsakega Ljubljančana. Sedežev vseh vrst je dovolj na razpolago v Matični knjigarni, posamezni sedeži se dobe od 8—40 Din, stojišča pa po 7 in 5 Din. Matična knjigarna je odprta od 8. do 12. in od 2. do 6. popoldne, od pol 8. ure dalje pa posluje blagajna pred koncertno dvorano. Tam je na prodaj tudi podroben spored simfoničnega koncerta.
—lj Obnova fasad Na Vtdovdanski eesH 20 so pričeti otepaa*ati hifto z
barvilom (zid. mojster Saksida). V Ilirski in
škof j i ulici so prebarvali z belkastosivo barvo obe Poženelovi hiši in sosedno Babniko-vo (tvrdka Dukič in drug), v Vrhoveevi uli-ei pa hišo štev. 9. Pri Rohrmanovi hiši na Sv. Petra eesti ometavajo novo zidovje II. nadstropja. •
—lj Pritrkovanje je nekaj pristno naše ga, je umetnost, za katero ima naš človek mnogo smisla Obide te nepopisno prijetno čuvstvo, če prihajaš proti večeru v soboto ali pred praznikom v vas, pa prične pritrka-vati v vaškem zvoniku, sprva skromno in boječe, postopoma pa se izlijejo posamezni zvoki v čudovito mehko harmonijo, ki te objame in razneži in ti pričara vso lepoto pristne domačnosti. Na binkoštnein festivalu ie bilo pritrkavanje samostojna točka slavnostnega sporeda. Več skupin pritrkovalcev ie bilo odlikovanih. V nedeljo popoldne bo na ljubljanskem velesejmu pritrkavalo nekaj teh najboljših odlikovanih skupin na zvonovih, ki so jih razstavile Strojne tovarne in livarne. Kdor se ni udeležil letošnjih bin-koštnih festivalskih dni, naj v nedeljo nikar ne zamudi redke prilike slišati umetniško ubrano pritrkavanje.
—lj Koncert na Ijnbijamskem velesejmu. Jutri od 17. do 18.30 bo na velesejmu koncert. Igrala bo »Zarja*.
—lj premalo smetarskih voz ima naše mesto. Ljubljana ima zdaj 3 novokonstru i rane smetarske vozove, ki so vobČe zelo praktični, toda za 6—7 mestnih okrajev je to odločno premalo. Zato nadomešča magistrat pobiranje smeti ob periferiji in par predmestjih z lesenimi najetimi vozovi.
—lj Letos so se pojavile kače po kraškem dolenjskem svetu in celo na našem Golovcu so otroci iztaknili gada in nekaj drugih kač,
—lj Poljanski most je dobil pred kratkim novo železno ograjo, ki jo je izdelal ključavničarski mojster J Rebek ml.
—lj Nova organ iiaeija. Mestni upokojenci snujejo v varstvo svojih interesov, zlasti pa v dosego svojih pravic, ki jim gredo po določilih nove službene pragmatike, samostojno organizacijo, to je >Društvo mestnih upokojencev ljubljanskih«:. Pripravljalni odbor, ki je bil na zadnjem sestanku izvoljen, bo takoj izdelal in banski upravi predložil pravila, po odobritvi istih pa se skliče takoj ustanovni občni zbor društva, ki bo izvolil svoje funkcijonarje. Upokojenci so izročili pretekle dni g. županu in gg. obč. svetovalcem spomenico s prošnjo, da spravi njih zadevo na dnevni red prihodnje občinske seje.
—lj Sestradani psi i dežele se pri tepejo vsak tržni dan v mesto, kjer stikajo po odpadkih. Poznati jih je po tem, ker nimajo ne ovratnikov ne znamk. Zaradi nekega steklega jisa je bil v ljubljanski okolici razglašen pred meseci pasji k on tu m a c
_lj    Zatiranje   sadnih   škodljivcev. V
Ljubljani se je pojavila izredna množina gosenic v sadnem in okrasnem drevju. Na podlagi zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin U. L št 23 z dne 23. januarja 1930 čl. 104, § 3, je dolžnost imetnika zemljišča ščititi z vsemi prikladnimi ukrepi in načini svoje kulture zoper rastlinske bolezni in škodljivce ter te zatirati pravočasno z lastnimi močmi in sredstvi. Če kakšen imetnik zemljišča ne bi izvršil zapiralnih ukrepov § 3, točka 1-5, je po § 9 mestno na-čelstvo primorano izvršiti Vo delo ob rmeAni-kovih stroških. Zaradi tega svetujemo, da posestniki uničijo škodljivce v sadnem drevju, ker je v nasprotnem primeru načelstvo primorano napram njim uporabiti voa zakonita sredstva in kazni.
—lj V Ljubljanici *o včeraj saceli raastre-Ijevati čeri, bilo je 10 eksplozij. Struga Ljubljanice je med cukrarno in Kodeljevim večinoma skalnata. Ker so že začeli s kopanjem, da strugo potrlobe in regulirajo, so včeraj na-vrtali konglomeratne skale in jih razstrelili. Da bi eksplozije ne metale kamenja iz struge, so navrtane skale prekrili po predpisih, in sicer s svežo ji šibovja, tako zvanimi feši-nami, ki so jih obtežili. Nezgode ni bilo in upati je, da je ne bo tudi v bodoče, čeprav bodo morali izkopati in izvoziti okrog 42.000 m* materijala.
—lj Čevljarski most so včeraj raaopažilt tudi od spodnje strani. Dela je še precej; obklesati morajo še spodnje ploskve plošč, postaviti ograjo in napraviti mostišču i tlak.
—lj Uprava električne cestne železnice prejema od raznih strani pritožbe, da vozniki na križiščih pred kavarno Evropo in glavno pošto ne čakajo na zvezo. Opozarjamo občinstvo, da imajo vozniki strog nalog, da počakajo, dokler potniki ne prestopijo iz ene proge na drugo, ako pripeljejo vozovi istočasno na križišče Prosimo občinstvo, da vse pritožbe zaradi nerednosti na progi sporoči pismeno z navedbo Časa in številke voza na upravo električne cestne železnice v Zgornji Šiški.
li— Današnji   simfonični   koncert se
prične točno ob 30. uri zvečer v veliki unionski dvorani. Spored obsega izključno le skladbe slovenskih avtorjev. Koncert dirigira skladatelj L. M. Škerjane. Pri koncertu sodeluje naša najboljša koncertna pevka ga. Pavla Lovšetova. Ker se vrši koncert ob 50letnici slovenskega županovanja v Ljubljani, bo imel kratek govor mestni načelnik in župan dr. Dinko Puc. Pričakujemo, da bo ljubljansko občinstvo v velikem številu posetilo nocojšnji koncert. Sedežev vseh vrst m cen je še dovolj na razpolago v Matični knjigarni do 6. ure zvečer. Od pol 7. ure dalje pa posluje blagajna pred Unionsko dvorano.
—lj Ali ves, da vprizori ljubljanska opera jutri popoldne ob pol 5. uri »Prodano nevesto «pod milim nebom v parkn za Tivolskim gradom?
—lj Jakčev veeer pri Miklirii. Za Jakčev originalni film >Newyork — Niagara«. ki ga nam bo predvajal Jakae drevi ob 8. pod okriljem društva >Krkac pri Mi kliču, vlada veliko zanimanje. Jakae nam bo obenem tudi prebral več odlomkov iz svoje knjige >Ame* rikac. Po tem oficijelnem delu se bo vršila zabava. Z Jak Če vi m večerom se zaključijo družabni »ostanki »Krke« m to sezonoo, na kar še posebej opozarjamo. Vstop na večer je vsakomur prost!
—lj Socanif Danes proslavi Ljubljana 60-letnieo, odkar ima slovenskega župana. Dolžnost naša je, da se v lepem in častnem števila udeležimo današnjega koncerta, pri
rom ima sedanji župan, naš predsednik dr. Dinko Puc slavnostni govor. Koncert se bo vršil v veliki dvorani U n iona ob 20. uri. — Odbor.
— Sprejemni izpiti na U dri. realni gimnaziji v Ljubljani (na Poljanah) se bodo vršili 25. L m. od 8. ure naprej. Prijaviti se je dne 23. t. m. pri ravnateljstvu v dopoldanskih urah. S seboj je prinesti izkaz o šolskem napredku in rojstni Ust oziroma izpisek iz rojstne knjige, kolek za Din 5.— In 1 dinar za tiskovino-prijavo.
—lj Potiv ljubljanskim zidarjem in delavcem!. Narodna strokovna zveza sklicuje za v nedeljo dne 12. t m. ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice važen *hod. na katerem bo podano poročilo o mezdnem gibanju stavbinskega delavstva. Pogajanja, ki so se vršila te dni med nospodarji in delavci, niso privedla do rezultata in so stavbinski delavci ostali brez kolektivne pocodbe. Potrebno je zato, da pridejo polnoštevilno na zborovanje in slišijo poročilo ter zavzamejo k temu svoje stališče. Vsi do zadnjega v nedeljo na zborovanje v Delavsko zbornico.
—lj Kupujte, dokler je še čas. srečke Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani, ker javno žrebanje efektne loterije se vrši nepreklicno v nedeljo, dne 12. t. m. ob 15. uri v dvorani Delavske zbornice. Krasni dobitki
so razstavljeni   v    trgovinab:   pri Maverju
v Stritarjevi ulici, pn Brezniku aa Aleksandrovi cesti in pri ličarju v šelenbur^o-
vi ulici. Lista izžrebanih številk bo natančno
objavljena; prav tako kraj, kjer se bodo dobili dobitki. n
—lj O Vidi J era >ev i bo predavala tia prošnjo Splošnega ženskega društva prof. Marja Boršnikova • ponedeljek, dne 1 i. L m. točno ob 18. v prostorih Jugoslovanskega saveza. Selenburgova ulica 7-II. VMop e vsakomur prost
—lj Rezermim ofirirjem. Razglas mestnega vojaškega urada glede pregleda državne oficirske obleke je z odobrenjem komandanta vojnega okruga spremenjen v toliko da *e pregled ne vrši v nedeljo 12 t m., ampak v sredo, dne 15. t. m. ob 18. uri v Mfluom domu. — Pododbor UOIR Ljubljana.
—lj Javna telovadba in ve*chca Soknl.t II. V nedeljo 12. t. m gremo na javno tel.v vadbo in veselico Sokola II. na Pralah. 7«. četek nastopa točno ob 17. uri. Iz priprav soditi, obeta biti prireditev res prav prijetna. Vstopnina minimalna, cene času primerne.
—lj Mladinski odsek dm-itr* xs0če« av-
ll'a, da se vrše redni društveni sestanki vsak ponedeljek oh 20. v i ru št ven i h prostorih v Gledališki ulici SI. Pridite vsi točno! SJVO-n
še kratek izprehod
po velesejmu
Nekaj razstavljaleev, ki jih ne smemo prezreti — Tudi
rdeče marele niso kar tako
Toda ne pridejo daleč. Pod prvim de*, nikom jih ustavi nekakšno KoLumbovo jajce, obešeno na motvozu*. Od njega se sinjo čudni duhovi.
— Ali je to klopotec? je vprašata gospodična.
— Zoper stenice, ščurke, molje, muhe ... razlaga gospod kmetu, ki si neza-urplj vo ogleduje čudno jajce. Mož pa samo skomigne z rameni m pravi sam pri sebi, da doslej ni še pogrešal ščurkov.
Tudi letos dobiš na veie«e>mu «^nnM polnilnih peres kolikor hočeš. Moraš pa kn-piti samo navadna peresa, ki so seveda napol zastonj, čeprav jih prepiačaš tako, da je še pLačano polnilno pero. Toda peresa so čudovita, LaihJco z njim? pišeš po cesti ali papirju, za vse jih zna uporabiti podjeten, mozak. \ esvdar tju-dje ne oooudajjcjo vee takšnih s«>zacijonalnth novosti preveč navdušeno.
— Miacil sem, da bo pokazal, kako se dela   denar! je dejal   možak ter nevoljen
odšel.
V paviljonu bo >e ljudje usta vi h prod umetnimi solnci. CJneča jc bila skoraj ven dan tam najhujša, ni čuda. saj v Ljublja« /e nismo videl: solnca cele kvatre. Ljubljančani so se izredno zmfemali za te Kremenčeve svetiijke, ali kakšne so že. Neivdo je vpraševal, če nc izdelujejo večjih »ve-tiljk. Najbrž je mislil na to, kako imenitno bi blo postaviti umetno solnce n. pc. rta Marijin tr<* ali v Zvezdo na vremensko h*, šico. Napis pove, da žarnica pripušča ultra-rdeče zdravilne žarke. Fant se je zanimal, kako, da so ti žarki u4trardeči, a ne uit razvij ol i čas ti.
— To so ultra rdeč i zdrav mi zanki, življenjski žarki. Rdeča barva je življenjska. Zakaj bi naj bUi vijoletni? Samo poratv lite, konkurenčno podjetje prodaja takšna solnca, kš proizvajajo uJtravijoletne httfco, kot pravi — mi vendar ne moremo kaj takšnega, posnemat: konkurenčne firme,'
— Rdeči žarki so torej boljši kot vijoletni?
— Le poglejte, koliko zahval že imamo, vsak se pozdravi z našo svetiljko!
Podobnih čudovitih izumov je še več na velesejmu, vendar noben ne prekosi tistih čudes v živilskem paviljonu. Prekašajo višinska somca, zatirajo še več bolezni in ne more jih izpodriniti nobena novost. Nikjer drugje ni takšne gneče m takšnega nepopisnega gospodarskega optimizma. Toda samo korak na drugo stran, pa je vse mirno ;n zapuščeno. Ljudje imajo smisel le za praktično stran življenja, niti elegantna dekleta se ne brigajo za parfumerijo, ko so pa poleg drugačne, vabljivejše tekočine. Kozarček za dinarček. Kormi bi se smilil di-narček? Če bomo gledali že na dinarčke, ne bo več vredno živet". Gostje slone na ptrrto ter miaskajo z jeziki, nikomur se več ne mudi nikamor. Pač! Sosed foči drugačno k pljico. Takšno, da te ibole lasje, ko jo pogoltneš. In lepšega zatišja ni na velesejmu kot tisti kotiček v paviljonu H, kjer točijo trapist: svoje kapljice v največji tišini. Pravega, trapistovakega potrpljenja je treba, da se prerineš v ta blaženi kot, tz katerega odhajajo ljudje tako blaženi, da vi ne žele več ničesar na svetu.
Vredno je, da si ogledat vel esej ©m, plavijo ljudje.
— Ali si it bil na velesejmu? Kako ti je všeč?
— Da, letos je nekol ko boljši; včeraj sem pokusil nekaj kozarčkov.
Ljubljana, 10. junija.
Življenje na velesejmu se razvija nort-malno. Zelo močno je zastopana letos tudi industrija usnja. Usnje v vseh kvalitetah razstavljata dve tvrdki: Mokronoška tovarna usnja d. z o. z., ki zaposluje 35 do -10 delavcev ima razstavljene krupone. vratove .okrajce in specijalne podplate za tovarniško uporabo; Andrej Jakil, tovarna kož in čevljev v Karlovcu, pa razstavlja poleg omenjenega usnja še specijalno fino usnje in ima razstavljene vse vrste obutve od najpreprostejše in cenene, do najfinejše. Nikakor ne smemo pozabiti na največje tovarne čevljev v državi »Peko« v Tržiču, ki razstavlja svoje čndovito lepe izdelke, zaposluje vse polno delovnih moči, dela z neokrnjenim obratom ter vzdržuje v vsej državi 12 podružnic za prodajo čevljev.
Naši izdelovalci vozov razstavljajo naše domače zapravljivčke ter kočije, vozove, ki so dobro uvedeni in znani po vsej državi. Naša letovišča so morala še nedavno naročati razne spominke iz lesa, šatulje in podobno drobnarijo iz inozemstva. Danes imamo na velesejmu že kar dve tvrdka. ki proizvajata vse te spominke sami na domačih tleh. Je to g. Višn.ar z Jesenic s krasno žgano shkarijo, prave umetnine in razne spominke iz lesa, ki se udeleži tudi s svojim drobnim blagom, kot nam prav:, svetovne razstave v VVashingtonu, drugi je g. Pečjak in drug rz Ljubljane, ki razstavlja vsa lesostmgarska dela, kakor krogle iz znanega Iignum sanetum, mizarske okraske, svetilke, lestence .igrače, šahovnice itd. vse samo dobro kvalitativno blago.
G. Zakrajšek ima na prostem volijero, v kateri cvrčejo in poletavajo čudovito repo barvam eksotični ptiči, papige, vse pomešano in v lepi vzajemnosti. Tovarna žime za žimnice J. Knific Stražišče pri Kranju .razstavlja vsakovrstno spredeno žimo za pohištvo .za tapetnike, sedlarje itd. Da se seznani naše občinstvo z resničnim in prvovrstnim angleškim blagom, ne pa z onim. ki ga r*zni inozemski potniki^ ponujajo in tudi precej prodajo po hišah, je razstavila v nezasedeni koji poljske razstave prvovrstno moško angleško tkanino tvrdka May & Hammel Ltd., York, Anglija, po svojem zastopniku g. Hamu iz Kranja. Razstavljene vidimo razne znane angleške kvalitete, najnovejše škotske tweede, impregnirane trench-coate in shirtinge. Tudi poliska specijalna razstav je prejela del med tem časom dospelega blaga: razne vrste soli iz svojih znamenitih solarn.
Velesejem obiskujejo posetniki iz vse naše države, včeraj in danes pa opažamo posebno veliko inozemcev ,naših osnovnih, strokovnih ter srednjih šol. Pestro sliko obiskovalcev .povečujojo vojaki ljubljanskih vojaSklh edinic.
Pravijo, da ni le veselični prostor sestavni del velesejma kot tudi ne paviljoni z blagom. Mnogi ljudje, ki obiščejo velesejem, so kar prisiljeni, da smatrajo za velesejem le trgovino pod rdečimi marelami. saj SO pod njimi takšne atrakcije, da človek ne uto^ie pogledati nikamor drugam ter mora hočeš nočeš poslušati kot začaran blesteče govornike in občudovati njihovo spretnost, ne da bi trenil z očmi.
Teh vražjih novosti je vedno toliko, da bi moral samo zaradfl njih iziti vsako leto debel zvezek enciklopedije. Postavim samo koliko jc bik) že izumljenih kolosalnih sredstev zoper kurja očesa! Ce bi bil učinkoval le eo odstotek teh izumov, bi letos morali že prodajati sredstvo za povsem zajamčeno produkoijo kurjih očes.
Pod pisano marelo je pokalo, treskalo ter grmelo, kot da se kosata dve jazz kape-Ji. Ljudje so kar drli skupaj, saj bi bilo rodi vsakemu žal, če bi zamudil taksno predstavo. Sred šče pozornosti, plešast možak tolče z glavnikom po mizi, kot da pretepa svojo ženo. Na vse načine se trudi, da bi ga zlomil, pa ga ne more.
_ Ga bom pa jaz,  nikar  se ne trudi!
pravi Janez po kranjsko; možak ga seveda ne razume, ker govori trdo nernščino, kot da lomi orehe.
Gneča okrog dežnika je takšna, da se ne more nihče niti premakniti. Ko je pa mož pokazal vse, kar zna m začel govoriti o ceni ter zavijati več različnih glavnikov v posamezne zavoje, gledalci niso vedeH. kako bi ae čimprej ca&prfrli.
«JiJ«tA
Mie d* Aghonne: ^ ■
(pustolovfke
Roman
— Ah, dragi sinko, ti me nisi še ni-koJi pustil na cedJu! Poglej. Dubertimi se je pripetila nesreča baš o pravem času in tako težka, kakor sem si želela.
— Kaj vam nisem dejal, mama* da mi je vsaka vaša želja ukaz? — je odgovoril »n.
Gospa de Marillac. njen sin, Geor-getta in Klara so bili zadovoljni. Nota rva so se bili odkrižali in zdaj so upali, da bodo polagoma nemoteno dosegli svoj cilj. Toda motili so se
Iz Limousina je prihajal mlad, osem in dvajsetletni mož. pošten dečko in zanesljiv v vsakem pogledu: v delu, časti m zvestobi In njega je bfla določila usoda* da prekriža račune teh brezvestnih ljudi. Brl je Paul Carrere.
Komaj je prispel Paul Carrere v Pariz, je odšel v bolnico, kjer je ležal njegov šef.
Stari notar je bil zelo vesel. kx> je zagledal s voi e ga uradnika, a Paul se je rnočno ustrašil videč« kako globoKe sledove je zapustila nezgoda na Šefovem obrazu.
— Pustim vas pri njem. Ne govorite z njim mnogo, posebno pa pazite, da se ne razburi. — je dejal zdravnik. Vsako, tudi najmanjše razburjenje bi mu moglo škodovati.
— Evo me. dragi mojster, — je dejal Paul notarju... Povejte mi, kaj naj počnem v Parizu. Kar se tiče Cizereta, «em storil vse. kar ste mi bili naročili.
— Zdaj sem pomirjen vsaj v tem pogledu. — je zamrmral starec. Potem je pa povedal Pau'u Carreru- kaj se je bilo zgodilo grofu de Ci zere tu.
Stari notar ni imel nobenega vzroka prikrivati svojemu uradniku resnice. Govoril ie odkn'ito in gospo de Marillac je nazval premeteno ničvrednico.
— Odnočirte si. gospod Hubertin. — ie dejal Paul. — zdai vem 70 dovolj, da
poznam vase načrte in vem, kaj mi je storiti. Nekaj besed vam dokaže, di sem vas razumel: Priti do grofa de Cizereta in mu reči, naj ne obupa, temveč potrpi' ker sva midva tu. da ga rešiva. Rešiti njegovo imetje in njega samega, to je najin cilj.
— Rešiti njegovo imetje se mi zdi zaenkrat zelo težko, — je odgovoril Du-berrin. — Za to bi potrebovala njegov podpis na pooblastilu, datiranem iz prejšnjih časov, kajti vse, kar bi podpisal zdai. bi utegnilo biti sporno.
— Nič več? ... — je vprašal Paul Carrere. — V tem pogledu preskrbim vse, kar potrebujeva.
— Pazite, dragi moi. — ga je svaril notar, — in oglejte si dobro ljudi, ki boste imeli z njimi opraviti. Se nikomur nisem tega povedal in prosim vas, da vsaj zaenkrat o tem z nikomur rje govorite. Zdi se mi namreč, da napadalcu, ki me je zbil z nog in sunil v prsa tako, da sem komaj še ostal živ* ni šlo samo za mojo uro, verižico in za denar. V položaju, ki naju spravlja vanj najina uda-nost grofu de Cizeretu. nama lahko vse škoduje.
— Hvala vam, dragi mojster, za navodila, ki mi jih dajete, — je dejal Paul.
— Zelo previden bom ne le za svoio osebo, temveč v prvi vrsti za tiste, ki jim more m pomagati.
— Pojdite, dragi moj. sreča vas spremljaj, .hrtri pa na svidenje. Zanašam se na vas kakoT na samega sebe.
XVII.
Markiz Diego y Trasmonte pomaga svoH vrli tašči.
Markrz je zagrozil svoji tašči, da pride m ostane nekaj časa pri svoji ženi. Diego je strastno ljubil lepo Klaro.
Gospa de Marillac je nerada videla markiza v trenutlcn, ko je morala imeti proste rofce, da bi dovršila«, kar je bila tako spretino započela proti grofu de Cizeretu. Toda pomoči ni bilo, Diego y Trasmonte je bfl tu, stisnil je tašči roko in hitel po stopnicah h Klari.
To je trušča! — je zamrmrala mlada žena in se rx>roglrrvo zasmejal a ognjeviti zaljubljenosti svojeera moža.
rečke za
III.
razred
dri. razr. loterije so dospele. Obnovite jih pravočasno. Nehaj neobnovljenih srečk je na razpolago onim, Jri hočejo igrati v tem holu zlasti v V. razredu, hi razdeli med srečne igralce vedno težke milijone.
Zadružna hranilnica r. z. z o* z., Ljubljana, Sv« Petra c. 19
— Upam, — je dejal markiz, — da tu nisva tako vezana kakor v hiši predragega svaka.
— Razlike ni skoraj nobene, — je odgovorila Klara. — Georgetta stanuje tu in ker je zelo nesrečna, objokana in bolna, bi se ne spodobilo, da bi uganjali svoje običajne neumnosti.
— Gromska stre'a! — je vzkliknil Mehičan, — kaj naju bodo ti ljudje povsod preganjali s svojim* naškrohanimi obrazi in s svojimi tragičnimi rodbinskimi zadevami?
Klara je skomignila z rameni, kar je l>omeniiVv Vam se meša!
— Da ne pozabim. — je nadaljeval markiz. — zakaj ie Georgetta tako bolna w\ objokana.
— Njen mož je zblaznel. — je odgovorila Klara. — Nakopal je nam mnogo sitnosti in veliko žalost.
— Pa naj ga vtaknejo v norišnico, da ne bo treba več govoriti o tem, — je za godrnjal Diego y Trasmonte.
— Saj je že v norišnici, pa se vendar še govori p njem, — jo odgovorila K*a-ra, — in bojim se. da bo trajalo to zelo dolgo.
Naslednjega dne >e begal markrz okrog znancev. Obiskal je tega in onega, vpraševal ljudi, ki so stalno prebivali v Parizu, kaj je novega, in navdušeno je pripovedoval o sijajnih partijah, ki jih je odigral v inozemstvu.
Da najde soigrače. ki bi ga bili vredni, kakor je zatrjeval ponosno, je moral odpotovati iz Prancije. Trdil je. da se v Franciji ne igra dovolj visoko, premoženje in i graška strast sta tam omejena, on, Mehičan z ognjevito krvjo, je pa rad metal karte samo, če je bila miza pohra zlata in bankovcev.
Ko se je vrniM v hiSo gospe de Ma-riHac k rodbinskemu obedu, je imel markiz za večer že vse pripravljeno.
Bivanje markiza Diega v Tirasmonte v Parizu je postajalo podobno trajni naselitvi. To ni bfl pose t, ki bi trajal samo nekaj dni. Ker so vsi mislili, da je prispel s pomočjo gospe de Marillac, ni mogel zapustiti Pariza, dokler ni bflo obravnavano in urejeno vse, kar se je tikalo njegovega svaka in svakinje.
Klari se je začenjalo zdeti, da je njen mož že predolgo pri nji. Gregorio Tor-Hani je bil odpotoval nekaj dni pred markiizovim prfhodorn. Trgovski posli so ga klicah" v Rhn in Crregorio ni bfl mož, ki bi kaj zanemarM v tem pog'edu, pa čeprav bi bfl faMoo osta-1 še ne Vaj dni pri žerri. ki ^o je vroče Dobil. Prvo so mu bne totfpčSe,
Diego y Trasmonte še ra bdi opustil misli polastiti se KJaršnab diraguijev m tako jo je vinašal nekega dne na izpre-hodn:
— Ali (ne misliš, draga prijateljica, da bd bilo pametno vnovčiti del diamantov, ki sem ti jih dal, ko sva se vzela? Pomisli, kaj bi se zgodbo, če bi nenadoma umrl. kar se lahko prtpeti vts kemn, in sicer pred ureditvijo srvojifa zadev v Meniki.
Razvoj sveta
v orjaškem globusu
čudo moderne tehnike na svetovni razstavi v Chicagn Kaj vse bo videl človek v globusu
Zadnjič smo poročali, kako originalna ou pniiounjtj ieto otvoritev svetovne razstave v v^incagu. Omeniti je pa treba še eno niuderiio čudo ^v-eta. ki so ga pripravni za razstavo ameriški naravoslovci skupnu z mz-cnjerji in ki se bu o njeni gotovo govorilo m pi^aio po vsem svetu. Na razstavi bo namreč ogromen globus v osmih nadstropjih, ki bo predstavljal svet m ves njegov razvoj. Od nadstropja, do nadstrupja bo videl posemik vse orjaške predpotopne živali, ki se bodo premikal-e in posnemale glasove živih nestvorov, nad gledalcem se bosta pa v kratkih presledkih vrstila noč in dan. Tu bo človek spoznal razvoj življenja na zemlji bolje, nego iz debelih zvezkov popularno pisanega dela.
Zunanjost orjaškega poslopja v obliki globusa bo pokrita z ogromnim zemljevidom vsega sveta, kakor ga vidimo na navadnih globusih. Ocean bo označen z blestečo svinčeno pločevino, suha zemlja pa z modro pobarvano kovino. Površina zemlje bo deloma plastična. Nekaj posebnega pripravljajo za večerno hi noono razsvetljavo. Ob vznožju globusa so odprtine strojev za proizvajanje pare, ki bo obdajala globus, da bo kakor v oblakih, ki bodo na njej reflektorji metali menjajočo se luč. Človek, ki bo gledal globus, bo imel vtis. da plove ogromna zemeljska obla v oblakih.
Štiri ogromna dvigala bodo dvigala posetnike v poedina nadstropja, kjer bodo videli po vrsti vse čudovite živali in rastline pradavnih časov. Tu bo videl človek mamute, predhistorične tigre z ogromnimi zobmi, izumrle orjaške želve, dinosaure itd. Im vse te živali bodo dihale, požirale hrano, se borile med seboj in napadale druga drugo, kakor da bi bile žive. Narejene bodo iz jekla, papirja in ptatna, gonili j*h bodo električni stroji. Obratovalo bo 500 elektromotorjev, ki jih bodo upravljali nalašč v ta namen izvežbani operaterji, da bodo kretnje predpotopndh žavaJd čim naravnefše Seveda bodo morali imeti operaterji dovolj fantazije, da bodo zna4i pričarati zanimive prrzore « aranžirati za spremembo morda radi napad predpotopnih nestvorov na gledalce.
Po vsem ortjaškem globusu bodo posetnikom na razpolago slušalke, ki si jih bo lahko vsak nataknil na ušesa, da bo posuŠal strokovna predavanja o predpotopnain živalih in rastlinah. Predavanja bodo na gramofonskih ploščah tako, da predavatelji ne bodo potrebni. Ampltonov ne bodo rabrti, da bo vladal v poslopju mir in da se bo slišalo rjove-nae živali.
nam dokazujejo med drugim inženjerji družbe za izdelavo živalskih modelov Messmore and Damon v Newyorku. ki so izdelovali modele štiri leta. Vsako žival so morali izdelati v točnih dimenzijah in zato so delali pod vodstvom učenjakov newyorškega naravoslovnega muzeja. Posebna privlačnost razstave bo nadstropje, ki se bo imenovalo »Past smrti vseh vekov«. To je dolina, podobna dolini La Brea Pit v Kaliforniji, kjer so našli mnogo okostniikov izumrlih živali. Tu bo človek videl, kako tonejo živali v katranski tekočini in kako je ves njihov trud rešiti se zaman.
Sredi kovinaste dvorane bo videfl gledalec skoraj 8 m visokega aHosaura in njegovo orjaško, čudovito oblikovano čelado, ki mu je varovala glavn. AV-losaurus napada orjaškega brontosaura, valjajočega se v močvirju. Močvirje bo narejeno iz posebne gumijeve zmesi tako, da se bo med borbo treslo in človek bo imel popoltno iluzijo pravega močvirja. V globosu bodo tudi velik; akvariji, v njih pa ribe, ki so že davno izumrle. Cim bolj se bo spuščal človek od vrha globusa navzdol, tem boli se bo približeval sedanjemu življenju na zemlji. V globusu bo zastopanji nad 150 - -s* ptic. sesalcev in rib. P,) sredi globusa bo napeljan širok vodopad mrzle vode, ki bo oživljala pogled, v prvi vrsti pa ohlajala zrak. Poskrbljeno bo seveda tudi za kurjavo, karti razstava bo trajala pet mesecev. Za vodopadom bodo razstavljeni tjumi. polarni medvedi in mroži.
Nebosklon tega p red po topne ga sveta bo prikazan v obliki zelo tenke medeninaste pločevine. Namesto zvezd bodo odprtine* ki bo skozi nje padala svetloba. V treh minutah se bo izpre-menil dan v noč in noč v dan, prikažejo se zvezde, luna in sobice, V mraku pa prllete iz skrivališč netopirji vseh vrst. Stroški za gradnjo tega e<fcnsrvenega giobusa bodo znašali pribtežno milijon dolarjev. Istočasno si bo lahko ogledovalo razjvoj žrvfeesnja na zemrti I«900 do 2.000 ljudi.
Kako temeljito pripravljajo raizstavo, r*te zvornri.
— Koifko zajcev al pa ustreffl lani?
— 99.
— Zakaj pa ne pravft raje 100?
— Oprosti, zaradi enega zajca vendar ne bom lagaL
Gospod bi sfožktfrja.
— Zakaj mi pa ne pridete oipret? Že četrt ure stojim pred vrati!
— Oprostfte, gospod, vč&sdh slabo slišim.
— Petkrat sem moral svooitL Motite se, gospod, samo štirikrat
SLUZBL
ODVETNIŠKI URADNIK mlad, z desetletno prakso, išče kjerkoli zaposlenje. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo »SL Naroda« pod * Zanesljiva moč 2384«.
PEKOVSKI POMOČNIK sposoben vsakega dela, kateri bi raznašal tudi kruh in pekovski vajenec-, ki bi imel vso oskrbo v hiši — se sprejmeta. — Noč Alojzij, Slovenski Javor-nik 92. 2383
BRIVSKEGA POMOČNIKA
mlajšega, sprejme takoj Cvikl Viktor, frizer, Rimske Toplice.
VTNOTOČ IN TRGOVINA mešanega blaga, jajc, žita, perutnine, opeke in desk, poleg kolodvora, oddam v najem ali prodam. Vprašati pri lastniku: Vranešič Niko, Dubica, Hrvatsko. 2376
KRASNA PARCELA na Kodeljevem, Zadružna ulica, naprodaj. Poizve se: Ivan Pro-senc, Gledališka ulica 8, klet,
2353
MORSKE RIBE
Danes v večji izbiri, kakor tudi druga jedila; vina prvovrstna.
Cene zelo nizke.
GOSTILNA LJUBLJANSKI DVOR LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 28
Mate] čepic«
Morske ribe
Dnevno sveže pošiljke. Danes velika izbira finih rib, pripravljenih na razne načine, kakor tudi ribji rižoto Bakalar (poleno vka). Cene zelo nizke. — Vina prvovrstna, posebno kašte-loski šilker po Din 10.—.
OPERNA KLET, Gledališka ulica št a
Tovarna pohištva
1.1. Naglas
LJUBLJANA, Novi trg št. 6 Velesejem paviljon „E"
STAN0V\WI\
PRI JESENICAH
na Javoraiku pri šorli oddam dvosobno stanovanje za 300.— dinarjev. 2378
STANOVANJE 2—3 sob, kuhinje in pritiklin, išče solidna stranka. Vselitev 1. avgusta. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod Suho stanovanje 2331.
POUK
STOJEPISNI POUK
Večerni tečaj za začetnike ln izvežbfl^re. Vpisovanje vsak torek in soboto od 6. do 8. ure zvečer. Šolnina nizka. — Chri-stofov učni zavod, Domobranska cesta 7/1. 2036
_ VAJENCA
za mizarsko obrt sprejmem. — Jos. Velkavrh, mizarstvo. Krakovska ulica 7, Ljubljana. 2388
DVA MIZARSKA VAJENCA
sprejme Franc Izgoršek, tovarna pohištva in stavbnih del, Šmartno pri Litiji. 2377
NA OBROKE
krasne kompletne jedilne servise in orodje — češki porcelan. — Interesenti pošljite naslov upravi >Slov. Naroda* pod :> Zaupno 2385«.
CRESLA (SKORIJ)
par vagonov, proda proti takojšnjemu plačilu fco. Šmartno ob Paki, Drago Pušnik, Rečica ob Savinji. 2380
VINOGRADNIKI!
Prvovrstne bakrene Škropilnice po Din 380.— dobite pri Videm-šek, Maribor, Korošceva št. 36.
2375
KUPIM
MOTOR S PRIKOLICO
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na: Leopold Cestnik, Trbovlje, Loke 428. 2381
PAZNO
KLADO KOSITRA
(dna) sem izgubil po Celovški cesti. Svari se pred nalnipom, Proti odškodnini oddati: Augu-stin, Dravije 148. 2379
FTJRNTR
potrebujete, ako hočete izdelati moderno pohištvo. Naj Vas ne skrbi, kje bi ga dobili. Oglejte si zalogo v domači tovarni — Ivan Zakotnik, Ljubljana, Ko-baridska ulica 45 (za Bežigradom). 2319
ČEVLJI
NA OBROKE »TEMPO«,  Gledališka ulica
(nasproti opere).
NOGAVICE damske svilene, perilo SRAJCE
LJUDEVIT GLUHAK
Gosposvetska 16 (pri Levu) 56 T
Najcenejši nakup!
KONFEKCIJA — MODA
ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra c. 14
22/T
OTROŠKA OBLAĆDLA najugodneje! J. MAČEK, LJUBLJANA Aleksandrova cesta 12.
DINARJEV 125.—
1 m* žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv Jerneja cesta St. 25. — Telefon 2708. 23/T
iHAUNOVEC
Dristcn. naraven. 5 čistim sladkorjem vkuhan se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. Piccoll. Livbliana Dunaiska cesta 6. 57/T
NAROČAJTE ČEVLJE po meri  pri  Peteraelo, Novi trg-Breg it. L 60/T
KOŠNJA TRAVE!
Več vos pod Rakovnikom, 4 johe pri Podpeči in 2000 kg sena doma iz podstrešja proda Fran Šuštar, parna žaga, Ljubljana.
2395
ROK BERLIČ
steofno mizarstvo
Zapuže št« 22, št. Vid nad Ljubljano
Oglejte si na velesejmu paviljon E Z—10 (vhod desno)
ie
a
o a
ANTON ZALOKAR
TVORNICA   POHIŠTVA
t
ST. VIO rM AID 1LJUB1LJA1NO
PREVZEMA IN IZDELUJE V VSEH SLOGIH PO LASTNIH ALI DANIH NAČRTIH POPOLNO OPREMO STANOVANJ, URADOV, BANK, TRGOVIN, HOTELOV, KAVAREN. ZA OKUSNO IN NAJSOLIDNEJŠO IZDELAVO SE JAMČI. — OGLEJTE SI RAZSTAVO V PAVILJONU »E«. — POSTREŽBA TOČNA. CENE NIZKE.
Urejuje Josip ZBpunftiO. — Za >Narodno tlakajcnoc Fran J
m tnseratm det
£ Oton CbristoC — Vrt v Ljubljani.