'ljaka *1aH tr KUM esteini udtx» socnitsKot mu Heiomt* ,|edi < tri>e»i:al - uit In le le odeoiane arrdnm- od Boi - Odtntomi erednt Stane Šuštar -Tiska Mariborska tiskarn« « Mariboru - Našim uredništva m narave Zasavski tednik Trbovlje i fr« revolnciie O 26 nelelon 91) - Rad« ari oodrntntci Narodne Danke • Trbovliac Ma-l 146 - ust iihala vsakr soboto - Letna oeroinma «06 din oolletna 200 d te *e triletna 100 din Besedna «0 din - Posamezne (tevilke 10 din — Rotonis- moralo hit • urednlirve naltasnelv vsak torek donoidne te Mh ne eradatne TEDNIH Štev. 48 Trbovlje, S. decembra 1955 Leto VTT1 Zasavje je svečano proslavilo naš največji praznik Tisoči so praznovali V VSEH OSMIH OBČINAH, NEŠTETIH VASEH IN KRAJIH ZASAVSKEGA OKRAJA SE JE NA TISOČE LJUDI UDELEŽILO SLAVNOSTNIH AKADEMIJ IN SLOVESNOSTI OB ZAKLJUČKU PRAZNOVANJ DESETE OBLETNICE OSVOBODITVE IN DNEVA REPUBLIK E — V NEKATERIH NAŠIH SREDIŠČIH SO ODKRILI TUDI SPOMENIKE IN SPOMINSKE PLOŠČE PADLIM BORCEM IN TALCEM Obvestilo V decembru bomo pričeli Izdajati kot prilogo »Zasavskega tednika* Uradni vestnik okraja Trbovlje Se v tem mesecu bo pričel« uredništvo »Zasavskega tednika« izdajati prilogo »Uradni vestnika Okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah. V njem bodo okrajni ljudski odbor, občinski ljudski odbori trboveljskega okraja ter gospodarske organizacije objavljale sklepe sej in zasedanj, poročila, odloke in uredbe, razpise, registracije, bilance itd. Priloga bo uradni obveščevalec, ki bo bralcem »Zasavskega tednika« brezplačno posredoval vso gospodarsko in upravno dogajanje v okraju. Potreben ne bo samo občinskim, ljudskim odborom, krajevnim odborom in krajevnim pisarnam, gospodarskim in drugim organizacijam, posameznim odbornikom in članom raznih komisij in svetov, gospodarstvenikom in drugim javnim delavcem — potreben bo vsakemu posamezniku. Uradni vestnik bomo izdajali na polovičnem formatu lista »Zasavski tednik« in bo torej konec leta knjiga, v kateri bo zbrano vso gradivo in gospodarsko in drugo dogajanje v okraju. Vestnik bo prinašal uradna tolmačenja posameznih problemov in kritične članke okrajne problematike. Čeprav se bo obseg lista povečal, cena »Zasavskemu tedniku« ne- bo višja. Vsem, ki še niso naročeni na »Zasavski tednik«, priporočamo, da si tednik takoj naročijo, da bodo lahko debili še prvo številko uradnega lista OLO. Podjetja, ustanove, občinske ljudske odbore, krajevne odbore in krajevne pisarne. organizacije in ostale, ki želijo imeti za svoje poslovanje več izvodov uradnega glasila, pa vabimo, da se takoj naročilo na ustrezno število izvodov »Zasavskega tednika«. Uradnega vestnika OLO possebej ne bo moč dobiti, ker ga bomo tiskali le toliko, kolikor bo naročnikov. UREDNIŠTVO. Plenum Zveznega odbora Socialistične zveze Zaplapolale so zastave v poznem jesenskem soncu! Veliki beli lepaki so vabili na slavnostne akademije! Kulturni h ra mo vi so se napolnili! Iz slavnostno okrašenih odrov je zaorila partizanska, borbena pesem! Zvrstile so se neštete kulturne skupine naših delavskih In prosvetnih društev, učenci , Veličastna proslava v zgornjih Trbovljah osnovnih šol, dijaki nižjih gimnazij, govorniki in drugi! Peli in govorili so o svobodi, desetletnih uspehih, naporih in silnih prizadevanjih naših delovnih ljudi; spominjali so se najtežjih let naše ljudske revolucije ... Zasavje je praznovalo deseto jesen nove Jugoslavije. TOVARIŠ TITO Popoldne, dne 28. novembra, je predsednik »Svobode« II tov. Pavle Kovač sprejel na železniški postaji člane delavsko-prosvetnega društva »Svobode« iz Javornika. Člani tega društva so se poklonili pred spomenikom žrtvam Orjune Zvečer je bila v domu »Svobode« slavnostna akademija, na kateri so sodelovali tudi gostje iz Javornika. Malokdaj je prišlo Nastopali so še: recitacijski zbor Lepa pridobitev Zagorja nov*w> vkijučm izvedbo GoMev« kantate »Svobodna domovina«. Po nekajletnih naporih so Lepo so praznovali tudi šolo-končno dogradili nov vodovod, obvezni otroci. Na dan praznika se je zbralo ▼ - e w™srbllkt o gospodarstvu Jugoslavije utnia1 rnlnmfki ™ **-mu ni" «*• obletnico osvoboditve in V ponedeljek se je v Beogra- prednjačiti to jim morata biti Ijenja. Govorniki so osvetlili na- Dneva repubnke so v Brežicah du sešel plenum zveznega odbo- tuja vsaka lokalisticna težnja ,"dil .4“ *?" imel° slovesno proslavili V nedeljo ra Socialistične zveze delovnega to šovinizem kot zel« škodljiva Je btia v Prosvetnem domu pro- ljudstva Jugoslavije, ki je raz- pojava v naši družbeni skup- vouovoau Derite sIava kl SQ jo organiziran „i0- previjal o gospodarskih proble- nosti Dosedanje delo v tem m ih. pogledu, tako Zveze komunistov Tov. Tito je imel na plenumu *ta^tor _ Socialistične zveze kot referat o gospodarskih proble- večmilijonske organizacije, pore delovnih ljudi, da bo imelo Zagorje odslej dovolj pitne vode. O novem podrobnosti na drugi strani. Isti dan so v Colnišah nad v dvorano toliko ljudi kot na to va ta rudarji največjega sloten-proslavo. Po odigranju himne je nastopila mladinska godba, nato pa je sledil slavnostni govor Na Dobrni so odkrili spomenik prvoborcu Alojzu Hohkrautu nirji osnovne šole. Z govorom, -----,—-----------------—------ pesmijo to recitacijami so poča- in mešani pevski zbor pod vod- Zagorjem odkrili. spominsko stjjj ^ na.ivečji praznik, stvom tovariša Ponikvarja to ploščo talcem, ki jih je okupa- v ponedeljek zvečer je mestni Cešnovarja. Največ priznanja tor pred usmrčenjem strahovito odbor Socialistične zveze pri-pa so želi pionirji in pionirke mučil. pravil slovesno akademijo Go- iz Javornika s folklornimi ple- — . . vor je imel predsednik občine si. Tudi tamburaši, godba iz I3K0 USpOlOga pfaZnOVa- tov. Kolenc. Pod taktirko tova- Javornika in ostali so želi obilo n ja V Hrastnik 11 Š6 ni bilo risa Franca Baškoviča je zdru- priznanja Sledila je izmenjava ■* __ žen moški pevski zbor zapel več daril to nastop mladinske god- Malone vse hrastniške mno- borbenih in narodnih pesmi. žične organizacije, nešteta dru- sledile so recitacije o svobodi, štva, prav posebno pa društva »Svobod« so se temeljito pri- y Sevnici 16 bilo Š6 prav \*r«t n 4a nakana •* * slovesno Sevničani so na predvečer praznika priredili slavnostno akademijo. Dramski odsek »Svo- he. Lep in nepozaben bo ostal ta večer; ielezarji izpod Trigla- skega revirja so si hrafsk. se- Pravila na praznovanje našega gli v roke in s tem še bolj Praznika nove Jugoslavije mih. Govoril je o spremembah oziroma popravkih v našem nadaljnjem perspektivnem planiranju v gospodarstvu sploh, o dviganju življenjskega, standarda, storilnosti, kmetijstvu to vlogi zadružništva ter zunanji in notranji trgovini, in cb koncu svojega izvajanja dejal: »Danes razpravljamo na tem bilo niti od daleč na višini. Ljudje so se enostavno utopili in razplinili v vsakdanji praksi raznih težav, potreb in teženj ter so pozabili na skupnost kot celoto v svojem ozkem gledanju na razvoj našega gospodarstva. Ko govorimo o raznih napakah in negativnih pojavih, ne smemo pozabiti, da so prav po- utrdlli trajno prijateljstvo Dobmčani so še prav slovesno proslavili pomemben praznik naše socialistične domovine. Na dan praznika so se tu zbrali borci; Umek. Gorjup, Kral.i. Ribič, Babič, Hohkraut in drugi. Tokrat so namreč na Dobrni odkrili spomenik revirskemu prvoborcu in narodnemu heroju Lojzetu Hohkrautu. Pri proslavi so sodelovali: delavska godba »Svnbode-Center«. Zarja ter domači Po odigranju himne je govoril tov. Mirko Anželj o pomenu Dneva republike. Prvoborec Kralj Franc-Cink pa je v svojem govoru orisal delo in življenje narodnega heroja Lojzeta Hohkrauta Nato je tov. Kralj odkril spomenik. Spomenik je delo kiparja Stojana Batiča. Spomenik tovariša Hohkrauta bo vzgled zanam-pevski zbor cem, kako se je treba boriti za svobodarji. svobodo svojega ljudstva. Na predvečer Dneva republike so bile v Hrastniku in na Doto slavnostne akademije, na katerih so sodelovale vse sekcije ondotnih »Svobod«. Sodelovali pa so tudi telovadci »Partizana« in učenci osnovnih šol ter dijaki gimnazije. Pevski zbor »Svobode« I Je skupno z orkestrom Izvajal koncert slovenskih narodnih pesmi in po- cije mobiliziralo za odstranjevanje raznih slabosti v našem bode« je prikazal zadnje deja- gospodarstvu, 4U se ne dajo od- gtic|a[jstigne ZVeze* nje Kreftove »Velike puntari-je«, nastopila pa je tudi pomlajena godb? na pihala. Sodelovali so še: člani TVD »Partizana«, pevski zbor PGD Sevnica dijaki nižje gimnazije to drugi. nih pojavov. Te škodljive pojave moramo odstraniti iz vrst , ... , . . Socialistične zveze delovnega st raniti samo z administrativ- . .. „„ . ... “ nimi ukrepi, in da bi se mogli jadstvf • zlasti pa iz vrst Zveze , , . , . ...____ikomunistov Jugoslavije, ker bonov! ukrepi, ki Jto podvze^- ^ prepHbani, da nu, glede našega bomo postavili naš gospodarski laze izvesti s pomočjo članstva Socialistične zv^e delovnega razvoj na čvrste in zdrave socia- ljudstva Jugoslavije. V borbi llstične temelje in zagotovili popoln uspeh našim prizadeva- a . . MTnjh novih *W1U iuimiii pnjsuticv< Slovesna proslava Dneva republike v Vidmu-Krškem g^WTK« *. DECEMBRA 1955 — ST. 48 Gradnja pomembnega objekta v Zagorju končana Občni zbor sindikalne organizacije jamskega obrata v Trbovljah Vode ne 60 več primanjkovalo Ne za »hišnim vogalom", Ena najrečjih pridobitev ko- izvirek pot b- bil na razpolago komunalni uprav: da bo tako) munalne uprave mestne občine v Zagorju im okolici Zagorju je vsekakor nov vodo- Gradnja novega vodovoda je vod k: so ga 29 nov. t L, na razumi} vo terjala mnogo truda Tudi vodovodn rov med Semni-Dan republ ke slovesno Izročili in naporov Kljub vsem težavam kom n Strahovljam; bo treba na svojemu namenu pa je komuntin- uprav zagorske več mestih beton rati. odred la potrebno popravo oziroma izmeno obrabljenih cevi. — 2e kmalu po osvoboditvi 1. 1945 občine uspelo zvršitj vsa 'uvest - Nov vodovod bo imel kanati- , , , . , - , je blo jafno, da obstoječi vodo- cijska dela ki jih je bilo spričo teto 21 Ktrov na sekundo Vodo- * Omskega obrata na vod z n>:jhno k pac.teto 7 litrov vedno večjega pomanjkanja p tne vod r zajetjem v Kotredežu * "* " "*' na sekundo (zajetje v Kotredežu) vode treba upoštevat: Treba je na sestankih kritizirajmo! Prejšnjo nedeljo se je zbralo Bledu to na otoku Krku 5aj je janrkem obratu organiziran h precejšnje štev lo rudarjev-čla- s ndikat rudarjev skupno z rud- 916 članov, 125 jih pa še vedno nov sindikalne organ zacije v niško upr vo za te dopustnike m našlo pot v svojo del vsko or- rudn ku v Trbovljah, da se ude- regresiral nad pol milijona dinarjev. V svojem poročilu je gatizac jo V obdobju januar— oktober je b lo vpiačano za čla- na sekundo (zajetje v Kotredežu) vode treba upoštevat: Treba je kap d c. teto 7 litrov na sekundo bo leže redne9a letnega občnega predsednik grajal nekatere člane nar no 897 220 dmarjev Od po-ne bo mogel krit potrebe zagor- bilo napraviti izkope za polož.tev 0*^,1 v obratu s posebnim vodo- zbora svo>e strokovne podružni- delavskega sveta, ki ee premalo družne rudarjev v Trbovljoh je skega preb valstva po dobri pitni vod: Kot zasiln ukrep z te zadrege naj omenimo uporabo tople vode, ki to jy črpal- z 130.900 vodovodn h cevi v dolž n 7 km Todn m omrežjem še vnaprej ce 26 pred zb0TOVaniem 'e bll° »nimajo za razmere v jamskem odbor prejel povrnjenih zgradit potrebne rezervoarje, ce- Oba vodovoda bosta dajala na T 6ek lnic m akol; rev.rske pl- rev rju to za potek procese pro- dinarjev za zpl čilo podpor bol- vj itd — v lanskem decembru sekundo 28 litrov vode čimer ®2Tne Precei živann h pomenkov izvodnje Zarad te brezbrižnosti nim članom, za izlete itd. pa so začel: vrtet- 485 m dolg bo po zračunih strokovni kov kar 16 P0®6"510- da b” diskusija ne poseglo na zasedanjih delav- Ko je delovn predsednik dal II. j mrkega obzorje v Kotredežu rov med Semn kom ;n Strahov- kraj Zagorje preskrbljen s pitno n’ občnem zboru Prav razgibana skega sveta v razpravo, niti se ne Dbe poročil, v dskus jo, se je - zagorskega vodovodnega ljemi, kar n bilo lahko delo Za vt na zhod iz nepr-lik z vodo. Zgr:d:lj so tedaj začasni vodovod z zajetjem v R bn ku. Novi vodovod je dajal 5 / .vode na nb metrov, ki bo'ta oskrbove-la Zagorje s P tno vodo Prihodnje leto bo treba zgradit1 S tem bo Zagorje končno le blemov v zadev: proizvodnje, de- sed tvom tov Vojteha Logarja, prišlo do zadostoe dobre piltne lavskega upravljanja, h.g:ensko- Nesreče je v tem, da se je ta ga standarda rudarjev in k j je bilo doslej storjenega za ureditev ____ še rezervoar z« kraj Loke-K so- vode Hkrat; bo odp dla tudi bo- tehn čnih zaščitnih mer na delo- tovariš pr delu smrtno ponesre- rudarsk h pleč, s č.mer b( rudar}- sekundo, vendar pa voda n bila vec Treba bo *eveda tud: ">bn v- jezen pojava paratifusa, k je viščh gibanje članstva itd Po čil njegov n mestnik pa ni nA- spe( dobi: priznanje za svoje _i»_. i— ---------— --i-1- -i- 1 jat: staro vodovodno omrežje v pred let izbruhnil v Zagorju za- ročal je ned lje o izostankih za- daljeval započetega dela. Pred- naporno :n ž vljenjsko nev.rno Zagorju v dolž n: 5 km To delo rad: slabe, okužene vode. Prebi- red: bolezni in poškodb pr- de- sedn:k Lebar je o-b spom-nu na delo pozv 1 je navzoče, naj na bo nujne tembolj ker bo voda valci Z gorja so hvaležni Ljud- Iu, neupravičenih izostankih od pokojnega tov. Vojteha Logarja občnem zboru sindikata podruž- iz novega zajetj? v Semn ku skemu odboru mestne obč.ne k dela in kvarnih posled oe-h takih poki cal vse navzoče, da so z n;ce rudarjev v Trbovljah zahte- ime.a vi>ok pr.tisk in je računati je vložil mnogo naporov v to ob- izostankov Prav teko je poročal enominutnim molkom počutil vajo, da rudarje zastopajo na da bodo obrabljene cev starega tožno delo še posebno pa velja o letn:h dopust:h rudarjev in toomn ponesrečenega sotovariša. pristojnih mestih rudarji, po- vodovoda začele na več mesth to za komunalno upravo saj «o urrodnostih, k: so jih meli ru- Predsedn kovo poročile i« za- družn ca naj po redu je pri Cen- puščat Preb valstvo pe naj se se v»; trudil, da je bil nov vo- darji k- so prež veli svoj letni zarad tega ne razburj a pač pa dovod zgrajen v relativno krat- oddih v Počitn škem domu rudar-nai vsako okvaro takoj eporoči kem času. * , pitna, ker je analiza pok zala, da voda vsebuje snovi k bi bile zdravju škodljive. Da b* ta voda postala užitna, sc i morali primešati klor. Preb vale pa so $e težko navad 1: na nenavaden okus klorirane vode. Vsi t( zaslni ukrep: so b:li torno začasen izhod iz kr.ze. ki je postajala zaradi ra5toče potrošnje vode vedno večja Ljudsk odbor je medtem že pripravljal načrte, hkrati p? iskal sredstva ze zgradtev novega vodovoda s tolikšno kapaciteto, da bi bilo Zagorja za dolgo vr$to let preskrbljeno z zadostno količ no zdrave pitne vode. Anal za vode izvirka v Semn ku je dala ustrezne rezultate. Tudi glede kolčne b ta izvirek zadostoval predviden m (amTaVšni/Ttekteme predTat-potrebam po pito vod: Zato so kim . rednj etn občn, zbor ee odločil: z3 vodovod z zajetjem polM dvoraaa je bla zqovoren v Semn ku Sredstva za nov vodo- doka7 zanlroanla članstva za let-vod so bl-a zagotovljena tn lete skupšč:no s ndkalne organi- k, jelo tudi razmerje rudarskih plač trslnem odboru sind katov da do cen življenjsk h potrebščin. Ta se vprašanje plač v rudarstvu po- Sindikalna podružnica v Hrastniški steklarni je delavna Prva skrb: vignja kadrov V dvorani hrastn škega gradu ar.le, in to predvsem z vasi. Mne- potrebna pomoč, da bodo Imeli je imela sindik-lna podružnica —-*-*1- J- *- —11—-:—- 11— 1-— -— jev na Partizanskem vrhu. na položaj, k ga je mogoče s šte- p^v. Dejal je med drugm, da v lkami podpret: pa ni prav nič je nap:čno in zgrešeno kritizi-razveseljiv Treh ' bo storit ko- rajj 2ia h šnim vogalom — krit’-rake, da ee gmotni položaj naših z ra naj $e n3 sestankih im zbo ruJarjev izboljša in uredi Ru- rovaiij h kritika pa naj bo dar k sindikat je sicer glede re- trezna in pametma. šitve tega vprašanje nterven.ral na vseh pristojnih mestih, ven- . NiaJtevjna vpraš nja in kriti- ke d^kubantov le odqovor.l de-dar dosle, brez uspeha. To vpra- predsedn k tov. S pek ki sanje je pereče to ga bo treba p nja je nadalje, da ho prihodnje njeni član, hrano po zmern cele to potrebna sprememba upore- ni, 1950 načrtih graditi nov vodovod doižin 7 m pol kilometra Po prvotnem načr‘u «o hoteli be dohodkov in dob.čka tovarne v tem smislu da bo mel kolektiv možno=t za gradnjo stanovanj jih v kraju zelo primanjkuje-Irgan zacijsko poročilo tajnika navaja da od 1197 članov ko- K besedi «e predsednik RO tov. Franc Pia-Mr. Ta je a svojem obš.mem go- rešiti. Pohvalno se je izp3®:1 o akcij' rudn ške uprave n sindikata ki je oglasil še sta jo izvedla pri ned vnem na- "----r>1- kupu krompirja. Ob koncu je predsednik pozval navzoče, je med drug.m obrazlož 1 rudarjem zamotane predpise o dobičku v podjetju, vpr šanje soc al-nih dajatev m razne probleme koncu revir,a- Pred zaključkom občnega zbo-rudiarj. sprejeli so «čel, po pripravljenih ^ rla ,e od ™edv d=nm Oman z^dUko »roŽ to teTm-' voru prikazal naš gospodarski naj se strnejo okrog s ndikalu h msorudarj /PrejeH razne h graditi nov vodovod v d^leg tov udLletilo 136 ‘er n kazal tud- smeml- funkcionarjev maj se redno ude- dotoe„skUpe glede delovanja bo- madaljnje delo sndikalne ležujejo vseh članskih sestankov dočega odbora, o korak h, ki jih , 1, _, . i- n i-e mauaijuje uciu »uuiatme ic^ujcju v--cn aMwi»v, Po pozdravu go«tov tov Fran- tovarišici ° V kolektivu dela Podmšnice. Poudaril je, da bomo to obratnih konferenc, ker bodo ta vodovod polož t preko gorske- ca Plazarja predsednika RO ke- v našli pravilno pot v našem go- le na ta n čn stalno na teko- — , ------. »----«----— m-— — /i=i««/-e» sineoniie m. P P • spodarstvu samo tedaj, če bomo čem o revirskih in ostalih pro- „„r ”, ™d’u" lo treba zgradi rezervoar s d kalne podružn:ce rudarjev v 300 kub metri ter pri izvirku na- Hrastn ku je pred edmk organi- .. ‘ jetnem dopue-tu prav bleme- motit dve močn se»alk ki b1 zac.ie tov Fr ne Zibert poročal ^ potiskali vodo v riše ležeč r* o delu podroš^c. r preteklem .^1 le£ oddih v zervoar Pr, podrobnem pregledu b”lo.^en™'1®‘™ ^Crkvenic. kjer je podružnica S5o~“d,ffbi!Ski:KT"-1*d,c„0uSMk”l-STdC BrsrusrsLcrsafi; - nj.b itd.) /teto so predlagal izvedbo druge v riante, to sicer da je treba storiti Z3 .zboljšanje ž'vljenj ke ivvni rudarjev itd. Na splošno lahko rečemo, da je občni zbor uspel in da so ee Sled lo je blagajniško poročilo, v živahni ;n plodni debati Števil-to katerega smo povzeli, da je v na vpraš nja razčist k-. S. G. Izobraževali se bodo m lzjKiln! svoj kol č nsk leto; plan tovarne Predčato-a -.zpolnl- . j . , t . Dopustnikom to bo In m čl "no m tev proizvodnega načrta le plod »< n„d;la denarno “ .**«•.' JS?» 1 *«wga zbora sindikal ne podružnice Podjetja za Stanke, da bodo s tečajem skr- popravljanje železniških vozil v Dobovi bd vodovod položi skozi rov ki dobre orq nnacile delo ▼ tov^5T- m ^ 7l^nUnmariin, ___, . ,,, . . .... . .. xlodružnico dobri. Iz Rake • e Z reorganizacijo ljudskih od- takoj po svoji ustanovitvi pri- slatini 37 steklarskih učencev borov se je pokazala nujna po- zadeval, da bi na terenu iz bolj- Qede tega šolanj; pa je podruž- .v.h ,.u„i.uti.M,-vl.„n,i !a z.a .usposobljen j e desetih pol- obnovitev sejmov na Raki,— da jim bo v bližnjih zimskih T7nn?o kadrov Tako se Pvzaaia kvallflclr®™lb de.avcev v kvali- y soboto, 19. nov., so imeli na mesecih preskrbel še nekaj to iS S -k M V Rm Ciran/, ?an,stvo s! Mda: Raki nov dogodek - obnovili lepih filmov, n šola v steklar k| šoli v Rog ye udeleževalo vseh državnih _ v tn so nokdanie seime vkralu. V la zboH voUvccv. - Na Raki eo imeli pred kratkim dva zbo- treba, da se reorganizira tudi šal pole žaj v gasilskih vrstah. n;oa nmenla da bl bilo krogli- vahna diskusija, zlasti po refe- P^ago P. Na dnevnem^edu je bil zanimajo za naš nov gospodar- so sejmi potrebni. Prignan tU(y krajevni vodovod, ki sicer sedežih novih občinskih ljud- koristni predlogi za Izboljšanje nje mlajše moške delovne sile skih odborov. Tako se Je tedaj ustanovila tudi občinska gasil- rtT!** “v dHSA,1?' 35-s5«"os»sa Trsr*»»*• f ska zveza v Zagorju, ld zajema potrebni vsa' vsakega pol leta razprave o pokojninah steklar- 8e pečnega zbora ni nihče ude-gasilska društva: Zagorje, Za *- i-i—.1- « • — 1 Nadalje Je ObGZ organizirala v jev T so mnenia, da njihove po-gorje-rudnlk Kotredež, Loke- Zagorju Gasilski dan. Ta prire- kojnlne niso pravilno urejene to Kisovec, Izlake, Cemčenik, dltev je dala številne pobude ln terjajo popravke Mlinše, Kolovrat, Colniše, Seno- smernice za nadaljnje delo ter žeti, Tima in Polšnlk Najsta- je potrebno da sc pripravljajo rejše gasilsko društvo v tej zve- take prireditve tudi v bodoče, steklarni prva simi kalna organi zi je Zagorje-mesto, ki Je bilo Prav tako je ObGZ zbrala ves zacja Kolektiv namerava ustanovljeno leta 1908. najmlaj- statistični material lz področnih bilej dostojno praznovati!, še pa v Mlinšah, ki deluje od gasilskih društev, kar je ne- Prihodnje leto bo preteklo 50 let. odkar je pričela delovati v IZ $€flOVCQ3 !j ^ j?36"!. 11 ir! h^io dragega eledetričnega toka za do toda ostali sejmi, ki bodo sedaj nemogoče _ Govorili so prihodnje leto 10. marca, 15. ,..j, _______________________.- n„i._ „ Poučni zdravstveni filmi. — tudi o prometni zvezi Rake s zac ja Kolektiv namerava ta iu- Minuli mesec so na Senovem j^ ^ treba ^j. Kršk m. Sedaj, ko je slabo vrelci dostojno praznovati. predvajali več poučnih zdrav- ^izSpolniti to Misliti mf' jc kraj P°Polnoma odrezan Hrastniški steklarn: pa tudi ne stvenih filmov ki jth je preko zanjo »d svojega sred šča, zato bo leta 1953. V celotni občinski ga- ogibno nujno za vse nadaljnje zaostajata Pr: kultumoprosvet- CHZ v Ljubljani preskrbel najbol1 zankajo. Upajo, Izpolniti obl ubo in pove- silski zvezi je organizirano 547 delo. S tem materialom Je nem delu Tako je samo v »Svo- Zdravstveni dom na Senovem. lxx,n združenimi močmi 2311 Rako s Krškim, članov, 39 mladincev, 64 pionir- ObGZ dobila pregled, kakšno bodi« organiziranih preko 300 Ta ustanova si je poleg ostale- doscvli jev to 36 žena. Glede na stro- orodje ln Inventar je društvom članov kolektiva knjižn co pa ga zadala nalogo, da bo s po- ' 11 „ • n:i jev kovno Izobrazbo delujejo v ObGZ 4 gasilski častniki in 18 potreben, da se morda ne bi ku- obiskuje 240 bralcev joavalo orodje, od katerega dru- ima preko 2400 knjig. Knjižnica močjo poučnih filmov to s predavanji nudila prebivalstvu po- Plonlrji na Raki so marljivi. Kakor v šoli, so pionirji na Novice iz Pišec podčastnikov Na področju zve- štva ne bi Imela nobenih koze je devet gasilskih domov, dva risti. pa sta v gradnji oziroma se bosta pričela v kratkem gradi- Seje upravnega odbora ObGZ za cel°bto del° podružnice _n to- ttT Društva~pa so" žeto" "slabo !^iemveUBotwlienoniek°dIlS1ima v$ ghvnem^pa »oto- rasle so bile lepo obiskane, opremljena z gasilskim orod- « Ti Pravljali o delu organov delav-‘ Občni zbori krajevnih 1 ■ i-i*i___r ____ t tt v—i t />« v 11 c.ezx nrinil tri/Vrs V toplo pozdraviti. „.w ._________ kl so ga prodali krajevni KZ, ritev igre »Poslednji mož« v FTedstave za mladino in od- zbran denar, preko 10.000 din, kraju. Igro je režiral tov. Ostre-c. pa so naložili v hranilnico ter Uč, šol. upravitelj v Ri^ecah. od bo- g,a bodo ob koncu šolskega leta Vsi igralci so se potrudili za glavnem že uporabili za ekskurzijo učen- dobro izvedbo igre in so bili " ZB cev. — Pionirji na Raki so gledalci z uprizoritvi lo zado-na vredni posnemanja. voljni. Igro so ponovili še on- tudi že svoj občni Klno predst»ve na Raki. ____________ kmt za vse zamudnike. Cisti toren zveze zelo malo zlasti pa ©oz^ Zasavto*©1'ootrrti »braževalna ln kulturna društva zbor Slednji je bil prav lepo podeželske kraje, dobiček teh prireditev je nnmo- je treba pomisliti, da jc na tem °®^a no0"^1n?a*^3® ° * h™ zajeti čtmreč mladine — te pa obiskan. Na zborovanju je pc- *. * ^ ^ Trbovljc njen predvsem za ureditev področju mnogo rudniških ob- to ore^I i=.tud, v htastnišk steklarni do- ”Cal premik Mojzjcčk^o 5*^, 1 ^jbni filmi tudi nujno potrebne ambulante v štvlh. Te revizije naj bi pregledale delovanje vsakega društva v celoti, na drugi strani pa mu volj. V razprav: tudi azprav; je povzel besedo črtal skrb ZB za oartizanske pedom^ ^^Prvdst^v direktor tovarne tov. Jože otroke. Pa tudi ostale naloge je “T”1*? m Pišecah. Potujoči kino LP Trbovlje jektov, manjših tovarn ln obrtnih delavnic kakor tudi mnogo kmečkih gospodarstev, zaradi p^gite^ nasvltf ra "boljšeln nanosu k^i^„r“odb^ ZB‘zadovoljil m »trnke in za odrasle *> bile Je večkrat obiskal Pišoče to da je trebno je iztoiljšanie delovne do člani ZB Senovo .izvili pri- nju filma »Mandy« je bil obtok zla.vti mladini seveda pa tridi pravilni dieclplne. prav Vko je tov dl- hodnje leto svojo društveno zn- tako velik, da eo komaj P1-/-"; diti po- rektor opozoril, da le kadrsko stavo, ki je že v delu. Nadalje v šolski razred vsi, M »ti.ho- umetnoeti Pnvaeh dosedanji 3bs*- A=L.rsr js ar»‘iiafs^ is.tjsns, 2 ssuss-^rar. nakupu gasilskega orodja, zlasti pa motornih brizgaln ter Zaključili bi lahko, avtomobila za Industrijsko ga- ObGZ v Zagorju na silsko društvo zagorskega rud- poti, treba pa Ji je nuditi nlka. Za to društvo se bo mo- moč pri reševanju njenih pro- ral konkretno zavzeti rudnik v blemov. za katere bl se morali tieklarake Industrije —- ---- , , . ,___„ . ._ srž ^ EU™" SSS; EH \sa2F* gasilskega avtomobila Upravni odbor ObGZ «i Je di čini. večkrat F. B. nja naj se jj še v nadalje nud1 Zvezo borcev. -k kje hvaležni za obtok in m>aj<\ A. M- S. DECEMRA 1955 — ST 48 vaentreirT . STRAN 8 Prosvetni delavec naj bo usmerjevalec kulture m prosvete Nekaj misli s konference učiteljev in profesorjev v Hrastniku Učni uspeh še ni zadovoljiv na vasi vasi. »Nalaga prosvetnega de- tov. Barovič, Ta je dejal, da Pretekli mesec je bila v pro- boljšemu uspehu naših Sol. Me- je poročal o hospitacijskih raz-lavca,« Je dejal med drugim vzgajamo mladino v prvi vrsti štorih nižje gimnazije v Hrast- njavanje učnih moči med šol- redih na šolah v Trbovljah Tam tov. Rotman, »ni samo, da skr- za tovarne. Mladini je treba n*ku prva uradna konferenca skim letom prav tako slabo bodo učitelji okraja hospitirali, Pred dnevi so se zbrali vsi bi le za vzgojo šoloobvezne vzbuditi ljubezen do dela. Da pa vseh učnih moči šol na pod- vpliva na končni uspeh razre- prosvetnl delavci občine Videm- mladine, marveč da posveča bo taka vzgoja lažja, je treba več ročju hrastniške občine. Sto- da in posameznikov Težak pro- Krško na ustanovnem občnem svojo pažnjo tudi ostalim dr- sodelovanja med šolo in to var- odstotna udeležba je dokaz, da blem so zlasti številni por.av- zboru svojega društva. Zbora se žavljanom. Učitelj mora biti no. Vsem navzočim ie obrazlo- 50 take konference potrebne in ljalci in delno defektni otroci --- -- zlo tsA 11 An /i acaMa voira/in ocenjevali uspehe in izmenjavali izkušnje svojega dela. Poudaril je tudi, da je nujno, da se prosvetni delavec spozna z je udeležil tudi predsednik ob- prosvetni in politični delavec žil še položaj delavca v tovar- da se učno osebje te§a ,?aveda- Tudi bolezni je letos v šolah okolico in življenjem kraja, v — . — — u ■ u — e • ■»■ • w _ • « * - CA 1A 11 a1 A 11 L7* A t l"V1 n A11A ttAn Ir a4 Ir /I o 4 Q J j f? 1 r n 4- »»1 1 a ni ,« XI— a Xa V— o Konference se je udeležil kot mnogo več kot kdaj zastopnik SPK okraja Trbovlje prejšnjih letih Herman Šolam je treba mnogo čine tov. Stane Nunčič in pred- na vasi.« Tov. inšpektor je pon- ni. sednik OSS tov. Rado Barovič daril še važnost samoupravlja- Na z bom so napravili načrt , , ,, . in šolski inšpektor tov. Ervin nja šol, kjer se mora učitelj bo- M bodoče delo. Se vnaprej se f?TT7, lnSPektor tov Rotman. riti proti podtalnemu rovarjenju bodo Izobraževali In poudarili, Fecnut Šolski inšpektor je zbranim in skrbeti za izločitev slabih da mora biti učitelj nsmerjeva- Po uvodnem tolmačenju se- prosvetnim delavcem govoril o ljudi iz šolskih odborov. lec kulture in prosve e na va- danjega gospodarsko-politične- delu prosvetnega delavca na V razpravi je sodeloval tudi 8i Delo društva bo sedaj ne- ga stanja v državi in ukrepih, nr^ično^delo^—^šede^nima'^ dvomno. lažje, ker je razdeljeno ki jih oblastni organi pred vi- to kj bi se razviialo _ _ _ v Po občinah. V občini Videm- devajo za izboljšanj živlienj- |ivl1enie n-on M^nlr Krško je 70 učiteljev in profe- ske ravni delovnih ljudi smo DOl SO POVCZuVO sorjev. Med seboj se še ne po- predvsem pregledali položaj v znajo vsi. ker so se prej shaja- vseh šolah v občini po prvi reti le v okrajnem meriln in še d°val™ konferenci. Ugotovili to bolj redko. Njihovi stiki bo- s™0’ da USP«* v sc povezava šole in doma — boljši uspehi učencev opreme; vse šole so skoro brez sodobnih učil. brez kabinetov in ostalih prostorov, ki bi dili možnost za oslonitev bi življenje pionirskih odredov, podmladka Ljudske tehnike itd. Končna ugotovitev je bila. da bodo le sodobno opremljene šo- katerem opravlja službo če hoče, da bo niegovo delo uspeš-nove no in pravilno ocenjeno. Kdor je zaverovan samo v svoje delo in ga ne povezuje z živi jenu- njem ljudi ni in ne more biti na ljudski učitelj. — V razgovoru je bilo delo šolskih odborov oce-se razvijalo njeno kot zelo koristno in nudijo ti odbori šolstvu pri reševanju vzgojnih in materialnih problemov že sedaj veliko pomoč. — Ob sklepu smo ugoto- noiratmHh --- le omogočile boljši In življenj- vili, da bo ob upoštevanju skle-nenaienn raz- ei_i rwmi* 4a ka *^a ___z— „ -- —4 ——— __... __ . , j. ., . skl pouk — in to bo eden od pov konference mogoče znatno do sedaj močnejši, ker se bodo ^ P,_ „ činiteljev, ki bo omogočil boljši izboljšati uspeh po vseh šolah redno shajali na sindikalnih v a”' uspeh, večje zanimanje učencev že ob zaključku prvega polletja. Prejšnji mesec so bili na rudniški osnovni šoli v Hrastniku razredni roditeljski sestanki Na pobudo šolskega odbora so se učitelji pogovorili z vsemi starši učencev posebej. Sodobna vzgoja otrok želi. da je vez med domom otroka in šolo čim tesnejša Starši naj spoznajo težave življenja in dela v šoli, učitelj naj dobi vpogled v življenje učenca v domačem okolju. V zvezi s tem vprašanjem so imeli učitelji rudniške osnovne šole kratke referate Ti so rodili bogato debato o uspehih in neuspehih učencev v šoli. Največji vzrok neuspeha učencev, d as ti še v tretjem in četrtem razredu je pomanjkanje učbenikov. Staršem prvih razredov se čudno zdi, da tolikokrat ‘zidejo nove čitanke z malenkostnimi popravki. Izgovori otrok, da se nimajo kaj učiti, ne drže, zlasti ne v višjih razredih ki so nriprava za gimnazijo. Na to naj mislijo tudi starši, ki naj posvečajo večjo skrb prioravi otroka doma za šolo. Napačno bi pa seveda bilo. če bi kroka jreobre-menjevali z učenjem. Otrok mora imeti seveda tudi razvedrilo in oddih. Odpočitek in razvedrilo otrok naHo v igri. prav tako pa je pravilno, če se otrok udejstvuje in »zobražuje tudi kulturno Tako se lahko otrok izobražuje v raznih krožkih, da omenimo n. pr Iramski krožek itd Glede oblskovania kino predstav bi svetovali, naj otroci obiskujejo filmske matineje, nikakor pa ni prav. da dovoljujemo otrokov bisk Dopoldanskih, zlasti pa večernih film- sfss sis mm*. Iskati v tem. da se Se ae zave- 8kl nadzorni odbor ter tri de-dajo vsi starši pomena telo- legate za občinski sindikalni vadbe. svet. Razgovori učiteljev in -taršev Po zborovanju so si prosvetni delavci ogledali še novo roto tovarno v kraja in se seznanili s tehnološkim nrocesom proizvodnje roto papirja. nadalje slabi zvezki, pomanjkanje učnih moči, premajhna marljivost učencev in premajhno zanimanje staršev za uspeh učencev, sai zlasti zanemarjeni otroci v šoli slabo uspevajo Zato bo treba še več povezave z domom preko roditeljskih sestankov, obiskov na domovih in odločnih za pouk. kar vse spada k formiranju šolstva pri nas Šolski inšpektor tov. Pečnik ki bo konec decembra t 1. Jože Kenk so pokazali, da so •oditaljski sestanki velikega pomena. Zal pa tega še ne vedo vsi »taršl Tudi tega sestanka se liso udeležili predvsem starši slabših učencev Pregovor: »V slogi je moč!« velja tudi pri vzeoii Zato na) dom in šola stopata po isti poti nih vprašanj za prosvetne kar bo najboljši norok za dobro lavce zanimalo tudi za vzgojo naših otrok. S. no-ideološki napredek članstva, učencev in učenk pripomore k Novoizvoljenemu odboru že- nastopov šolskih odborov proti limo v njegovem nadaljnjem staršem, ki zanemarjajo svoje delu veliko uspehov in upamo, otroke Tudi učno osebje lahko da se bo društvo poleg material- s še vestnejšim pripravljanjem Moderno drama in nerešen eilčn! problem ob gostovanju Zagrebškega dramskega gledališča v Brežicah Jean Paul Sartre je danes v 'vetovn javnosti zelo znana gork; Fred -n laskavo «enčen senator, ostala je družba ne de- na pouk, z bolj Življenjskim oce- J™' , ze o MWT- ostola, 1fc z ”esPXe- sas: s®-srnsasnre: Z občnega zbora „Svobode“ Toplice II v Zagorju Leto plodnega dela DRUŠTVO JE LETOS PRIPRAVILO NAD 30 PRIREDITEV IN SODELOVALO PRI 60 PRAZNOVANJIH DRŽAVNIH IN DRUGIH PRAZNIKOV — TREBA BO UTRDITI TOVARIŠTVO IN DRUŠTVENO DISCIPLINO — IZOBRAŽEVALNEMU DELU VEČJO POZORNOST kor so to zb rka novel, roman Pota svobode in dr me, kot je n. pr Obzirna vlačuga (La Putain druge barve — prišel je torej konec brez konca — življenje «e ni spremenilo Vzza naj bi odšla k Fredu v bogatejše, velik h tra- respectuense, 1941), ki so nam jo dicij polno okolje. Linčanje črn' pred kratk m posredoval v Domu JLA v Brežicah gralcj Z;qreb-škeg dram k ega gledališča, ampak tudi njegove filozofske razprave s katerim: je postal ute- cev z bencinom ni prenehalo. De. lo je ostalo le velik, a umetniško zrel očitek amer šk; družbi. In vendar je Sartre tud tukaj uporabil vso svojo drznost v jeziku. melj.telj nove zahodne filozofske dr'«t čno učinkovitost odrskega Bržkone delovanju bo letošnje leto v zagorjanskih delav- si oni zami zamišljajo. Po na- potili zadnjega izrednega kon- smerj — modernega francoskega ekstenc alizma Čeprav v prikazanem delu nisem mogel zaslediti rezkejših, vkz tejših črt v katerih naj bi vsaj zaslut i dvom v dejanja, kar je pr šlo do izraza v lepo oblikovan h posameznostih in Se zaključevalo v okviru rahlo tendenčne simooltke. šem mnenju je njihova prva gresa kj je temu problemu po- vrednote ž vljenja pesimizma. Član: Zagrebškega dramskega sko-prosvetnih društev eno naj- dolžnost uvajati mlajše pevce, svetil nemajhno pozornost, bodo ksr je poleg skrajnega" subjekti- gledališča so se predstavili z iz- ...... ■ 1 " ’ ' ............... -■ — * redno kva itetnr groš vlačugo Lizzi je z vsem- njen'm tipič- ______ u n noslmi odi čno odigrala Marja naj bi se ovednot.la etična sh- Aleks.Č. grobeg Freda Ivan 5u- pomembnejših po vojni Malo ne vse društvene skupine so te- da bodo postali dobri društveni delavci Tega pa žile za tem da bi delovnim opravljali. Morda ljudem pripravle čmveč dobrih in kvalitetnih prireditev. Ob na neki način uredili tudi to v zrna osnovna nota ekstenc.a-niso vedno važno in pomembno delo. Prav lizina, n sem v delu zaznal niti je tudi to bi bilo, da bi intelektualci dru- kakšne druge rešitve, s katero vzrok, da pevski zbor ni d ose- štvu pomagali, svobodarji bi gel še lepših uspehov Marši- jim bili za to zelo hvaležni. Do- bost rasne d skr.m nacije ba ame- starši na sestanku )red'agali. naj šola posreduje, da se otrokom ne bodo ->rodaia'e iriro vstopnice popoldne Sola je to že večkrat zahtevala, ni oa naletela pri upravah clnemato-grafov na pravilno razumevanje. Prav bi bilo, da bi se tudi osebje naših kinematografov zavedalo, da je obiskovanje večernih filmskih predstav za otroka kvarno. Otrok naj bo v večernih urah doma Na željo staršev bi prosili, da se to vprašanje dokončno uredi Zelja nas vseh pa je, la naša mladina ne bi bila samo šolana in izobražena, pač pa tudi zdrava in krepka. Svoje telo naj si mladina krepi s telovadbo. Tekanje po stadionu in r>o cestah tem pa je treba poudariti, da kdai pa tudi društvena discipli- brodošla pa bi bila tudi gmotna f-škem Jugu. Vp^šanje je ostalo sta obe društvi toke rekoč iz na ni bila na višku Aktivnim pomoč zagorjanskih proizvodnih »dprto, brez zmage, brez kom- nič ustvarjali. Nista in še da- članom pa bi morala biti discl- to drugih podjetij; konec kon- Proms-a Tih pozitivna ost, ki cev bi le-ta dajala sredstva svo- oč;ta amer šk diužb:. je š bkejša jim delavcem, da bi se izobra- ob zaključku kot v sredini deja- ževali in tako neposredno vra- n’a Ek tencalizem ni razvozhl čali pomoč podjetjem nazaj. enno$tavne uganke; n daljuje — t_ j .. . . čeprav tokrat bolj skromno — z di svoleea lastnega pododbora nostni akademijitim ^ predvečer k". * z,qub-e,' ? - !»?“£!? prelete drago- »i"Ti ‘2^,bT,££.”l nes nimata niti prostorov, v katerih b- nemoteno razvijali svojo dejavnost. Ne gre pozabiti, da sta obe plina prvo to najsvetejše Nekateri člani moškega zbora so marsikdaj neupravičeno negirali in zlonamerno kritizirali skih predstav V zvezi s ‘em so skrbeli tudi za okoliške sklepe upravnega odbora, pa tu- kraje Samo toni iška »Svoboda« je kar dvajsetkrat goUovale v kmečkih vaseh In ondotnim ljudem pripravila nekaj uric potrebnega razvedrila. Ob vsej tej plodni dejavnosti druf da^in utemeljevati svoje plomo in denarno nagrado, pa ni moč molče preiti mimo ugotovitve, nekaterih slabosti, ki bi se v Slej ko prej je društvo kljub društvih ne smele poiavllati tem drobnim slabostim zlasti v Nedvomno sodi tovarištvo in za- poletnih mesecih dokazalo, da vestna disciplina med najosnovnejše pogoie za doseganie uspehov In v tem tonilškem delav- ne pozna tako imenovane »mrtve sezone«. Na občnem zboru so sprejeli bič, k je tudi režiral delo, rahločutnega globoko doživljajočega črnca Mladen Šerment, spolzko prominentnega senatorja Drago Krča in šerifa Dulca Tad-č Majhen brež šk oder je v mno-gočem omejil igralce m j:m ni dovoVl popolnega izraza. Prav tako je bilo s tehnično platjo; scena je b ia mprov ziratia iz starih kulis, k" ,eže na vsakem odru. Mene in mnoge gledalce pa vse to n> motilo: igra je b'la M naše razmere dovolj blizu re5n čnost: dovolj doživeto po- dan’, da me je potegnila $ seboj in me popeljala v svet svoje lepote. Ed no kar b; bilo graje vredno :n me je motilo, je del publike, k' je razvozlaval po vrhu, se neumestno smejal ob tra-g čno resnih . trenutkih in tako dok'zoval. da ie šlo bistvo Sar-Združenje slepih zasavskega klonil dva radijska sprejemnika. trove kval tetne sodobne drame *l!2! irS oy*yv društva. ^ priznanje;" ob&*ki 'odbor Lkon tori ”nS?" ria^eTe^ven- vendar bi morali na ponolnoma dSu-u^ Zag%u "Sd^lil^di- LizVslib^’svojihlkbonih 'n vendar srčno dobra ostala sta Slepi so praznovali Don republike moški nevski zbor. delno na tu- ie. da se bo kultumonrosvetno in^ih^b terpriMnosti ^ 80 rM' Hvaležn' di za ženski zbor Nekateri, delo v prihodnjih mesecih še 06 tel Priložnosti tudi ob- d®UU darila zlasti starejši pevci eo menili, bolj povečalo; nekoliko teže pa Plx>slavo so imeli v dvorani ZdndKte slenih zasavskega n'em zimskeni Udobju še kdaj Hvaležni bomo če bo uprava dva radijska Doma JLA v Brež cah v letoš- še ni telesna vzgoja Vprašuje- imajo, toda ne takšne, kakršne štva dodobra seznanjeni z na- dename nagrade. Glavni odbor srčno zahvaljuje vsem tistim, ske umetnike združenja slepih pa jim je po- ki so prispevali k tej obdaritvi. -mp. Edgar Wallace: MELODIJA srnrh Iz zaskrbljenega obraza ji je bilo brati zmedenost. Smilila se mu je. Ni je hotel razburjati, toda vedela je že toliko, da ji je moral še več povedati. Računal je z možnostjo, da ji bo lahko vse prikril. Toda dva Človeka ne moreta živeti pod isto streho in se zanimati, kdaj kdo izmed njiju prihaja in odhaja, ne da bi se hkrati razkrilo nekaj skrivnosti, ki jih budno varujeta drug pred drugim. »Česar ne morem razumeti —,« je rekla počasi in nekam v zadregi za primeren začetek razgovora o tej snovi »Česa ne moreš razumeti?« lo je vprašal. »Ne morem razumeti, zakaj sl »e odpovedal vsem svojim običajnim zabavam, zakaj sl Izstopil Iz službe v zunanjem ministrstvu. zakaj si opustil glasbo in predvsem, zakaj je ta preobrat nastopil neposredno tem, ko tl je neka deklica zaigrala Melodijo v F-duru?« Trenutek Je molčal. Ko je !*■ Pregovoril je bil njegov glas tih in zmeden. »Nimaš popolnoma prav,« je odvrnil. »Z opazovanjem vlomilcev in njihovega dela sem **čel, preden mi je bila zaigrana tista melodija.« Ustavil se Je »Vsekakor sem se bal da ml b<> Prej ali slej zaigrana pod ok- nom Melodija v F-duru. Tako sem bil tisti dan že na pol pripravljen. To Je vse, kar ti lahko povem,« Je izjavil. »Povej mi samo 8e to,« je rekla in vstala, »ko bi te bila ljubila In ti bila vse, kar bi si želel, ali bi bil potem tudi ubral to pot?« Pomišljal Je. »Tega tl ne morem reči,« Je končno odvrnil. »Mogoče bi bil šel po Isti poti. mogoče tudi ne. Da,« Je rekel in pokimal »storil bi bil, kar delam sedaj, vendar bi ml bilo mnogo teže. ko bi me bila ljubila ...« Skomignil Je e rameni. Kmalu potem je šel z doma. Poiskala je časnik, ki ga je bil bral. In brez težave odkrila oglas. Potemtakem Je bil on tisti nenaprošen gost v Hatton-Gar-denu in kar Je bil dejal, je bilo res. Opazoval Je te ljudi in tl so vedeli za to. Glava ji je bila polna misli, ko Je sedla, da bi zvezala niti moževe skrivnosti. Končno Je Iz utrujenosti opustila ugibanje, ne da bi bila kaj bliže razrešitvi. kakor je bila v začetku. * Gilbert Je imel namena prebiti večer zdoma Mislil sl Je tudi. da bo žena v strahu in skrbeh zanj. Vrhu tega se je naučil v nekem pogledu ceniti domačnost. Kakor je bilo življenje. ki ga Je živel, precej nenavadno, je vendar Imelo tudi svoje mikavne in privlačne strani. Zavest, da jo bo zjutraj pozdravil In se preko dneva z njo pogovarjal in da mu postaja zmeraj boljša prijateljica, mu je pripravljala prav posebno veselje. Odšel je v svojo malo pisarno, ki jo je imel nad neko trgovino v Cheapsidu. Pisarno si Je najel, ker so to zahtevali njegovi posli v Cityju. Odpri je vrata v malo sobo v tretjem nadstropiu. vstopil In Jih zaprl za sabo. Čakalo ga le nekaj pisem, ki so bila naslovljena nanj kot lastnika pisarne. Tikala so se njegovih poslovnih zadev in so bila brez večjega pomena. Sedel je za pisalno mizo. da b| napisal Ženi kratko sporočilo. Ker Je nameraval zvečer priti domov pozno Jo Je hotel o tem obvestiti. Čeprav ni bil ženi odgovoren za svoje poti. je vendar sedaj zavzemala v njegovem življenju važno mesto In Je upravičeno lahko pričakovala. da Jo bo obveščal o svojih nadaljnjih načrtih. Komaj se mu je pero dotaknilo oanirja. Je nekdo potrkal na vrata. »Prosto!« Je zaklical Gilbert malo presenečeno. Redkokdaj Se le zgodilo, da ga le kdo tu nhleksl Pričakoval je kvečjemu kakega nabiral- ca oglasov, toda vstopil je nekdo drug. Gilbert ga je poznal kot gospoda Wallisa, kot zelo priljudnega in prijaznega gospoda. »Sedite, prosim!« je rekel, ne da bi trenil z očesom. »Rad bi z vami govoril, gospod Standerton,« je dejal Wal-lis, ne da bi hotel sesti. »Ali ne bi hoteli z mano v mojo pisarno?« »Mislim, da bi se lahko tudi tu pomenila,« je mimo odvrnil Gilbert. »Bilo bi mi ljubše, če se pogovoriva v moji pisarni,« je dejal mož. »Tam sva bolj nemotena. Saj se vendar ne bojite iti z mano?« je prinomnil s komaj vidnim nasmehom. »Vsekakor np hrepenim ravno Po tem da bi šel k vam,« se je smehljal Gilbert. »Toda ker je ta pisarna zelo majhna in kaj malo primerna za velike miselne polete, bom šel z vami Mislim. da mi nameravate zaupati svoje stvari?« Zadnje besede je izgovoril s posebnim poudarkom. Wallis Je prikimal. Moža sta skupno zapustila pisarno to Gilbert je bil v resnici radoveden, kaj mu bo VVallis predlagal. Deset minut pozneje sta bila Pri trgovini v St. Brldovi utici, tisti Imenitni trgovini z blagajnami katere posli so se oči vidno skokoma večati. Gilbert Standerton se je ogledal po trgovini Poslovodja vzor poštenosti, Je bil navzoč. Vljudno se je priklonil pred Wallisom in bil najbrž malo presenečen, ko ga je zagledal. Lastnik trgovine z blagajnami je bil namreč zelo redek gost v St. Bridovi ulici. »Stopiva v pisarno, prosim,« ga je povabil VVallis. Vstopila sta. VVallis je zaprl vrata za seboj. »No, sedaj pa povejte naravnost, kaj pravzaprav hočete,« je dejal Gilbert. »Morda izvolite cigaro?« je rekel VVallis in potisnil predenj škatlo s cigarami. Gilbert se je nasmehnil. »NI se vam treba bati,« je rekel VVallis in pomežiknil. »Cigare so povsem v redu. Moja znamka!« »Ne kadim cigar.« je dejal Gilbert. »Laž številka ena.« je veselo odvrnil VVallis. »To je mnogo obetajoč začetek za zaupno Izmenjavo misli. No, gospod Standerton. bodiva odkritosrčna drug do drugega, jaz vsaj hočem biti odkritosrčen do vas. Upam. da bom deležen tudi vašega zaupanja, ki si ga po svojem mnenju res zaslužim. Vi veste toliko o meni, Jaz pa o vas tako malo: zato bi bilo prav na mestu, da se to razmerje Izravna.« »Nisem nenaklonjen temu.« Je dejal Gilbert, »in če ml bo to v kakrkšno koli korist, bodite prepričani, da se bom ravnal po vašem predlogu.« »Pred nekaj meseci.« je nadaljeval VVallis, kadil počasi svojo cigaro In pozorno gledal v strop, »sva bila jaz in eden izmed mojih prijateljev zaposlena z nekim strokovnim delom.« Gilbert je prikimal. »Sredi tega dela naju je zmotil genlleman. ki si je skromno skril svoj obraz za masko, pat iz vzroka, ki bo zanj sam najbolj vedel.« Skomignil je z rameni Kakor zelo obžalujem ta dogodek, tako nikakor ne morem odreči možu priznanje zaradi njegove molčečnosti. Od takrat je tisti gentleman motil in preprečeval napore mojih prijateljev pri njihovem poklicnem prizadevanju za bogastvom. Večkrat smo vedeli za njegovo navzočnost, še večkrat pa smo jo odkrili šele potem, ko smo zapustili pozorišče svoje dejavnosti. No, gospod Standerton, ta mladi mož mora imeti vsekakor vzroke za tako ravnanje, vendar pa predstavlja znatno nevarnost za našo varnost.« »Itdo je ta mladi mož?« je vprašal Gilbert Standerton. »Mladi mož.« je rekel gospod Wallis. ne da bi umaknil oči s stropa, »ste vi sami!« »Od kod to veste?« je dejal Gilbert povsem ravnodušno. »Vem,« je dejal Wallis z nasmehom, »in to zadostuje. Lahko vam to dokažem, ne da bi kdaj videl vaš obraz.« Potisnil je predenj črnilnik. »Ali hočete na ta list papirja napraviti majhen prstni odtis?« (Dalje prihodnjič) STRAN 4 S. DECEMRA «55 — ST. 48 Obvestilo naročnikom in bralcem Zasavskega tednika DANAŠNJO ŠTEVILKO »ZASAVSKEGA TEDNIKA« SMO MORALI TISKATI SAMO NA ŠTIRIH STRANEH TUDI TISKARSKI DELAVCI SO NAMREČ PRAZNOVALI IN NAM ZATO NISO MOGLI POSTAVITI OBIČAJNEGA GRADIVA NASLEDNJA ŠTEVILKA IZIDE SPET NA OSMIH STRANEH HKRATI OBVEŠČAMO NAROČNIKE IN BRALCE DA BOMO V ENI IZMED PRIHODNJIH ŠTEVILK PODROBNO OBJAVILI NAČRT VELIKEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA, KI GA NAMERAVAMO IZVESTI PRIHODNJE LETO Obvestilo rezervnim of c r cm v Trbovljah Rojstva, poroke in smrti okraja Trbovlje V mesecu oktobru se je rodTo v našem okraju 195 otrok, umrlo je 83 ljud' poročile pa so «e sledeči pari: V BREŽICAH: strojnr ključavničar Jožef Bruder in poljedelka Frančiška Novosel; ključavničar Dimitrij Stojakov č n ooljedelka Mmja-Viktorija Sepetavecj kme- "ovalec Anton Pinter č ln polje- zornik Jože Peterkoč "n delka vd. Tereza Zoren, toj. Ber pomočnica Boža Macur. movšek Zupanci polj«kj delavec Maks Bevc in poljska delavka Ljudm-la Medvešek; uč.telj Inn Binder in uslužbenka Leopoldina Kolenc. Na SENOVEM: jamsk kopač Franc Turk n poljedelka Alojzija Urh; mizarski pomočnik Rudolf Vodopivec in poljska delavka Angela Pirnat; gradb. nad gosp Varaždinsko-mariborska nogometna liga Rudar [e najbotjli med slovenskimi klubi u jesenskem delu pruensiua Rudar : Bratstvo (Hrastnik) 5:1 (3:0) Prvenstvo veražetinako-mari-borake nogometne lige je bilo minulo nedeljo končano. Trboveljski Rudar je odigral zadnjo vajeni na majhna igrišča. Bratstvo je imelo v prvem delu igre dve stoodstotni možnost za dosego gola, vendar iste ni reali- tekmo proti hrastniškemu ziralo. Stanje ob prvem polčasu Obveščamo vse rezervne oficirje na področju občine Trbovlje, ki so včlanjeni v ZROJ Trbovlje, da bodo v prostorih kluba rez. oficirjev na Vodi spet redna strokovna predavanja in sicer vsak četrtek ob 17. uri. Spored predavanj v mesecu decembru: dne 8. decembra tema »Uporaba tankovskih in avtomobilskih enot v borbi«. — Dne 15. decembra tema »Zakon o narodni obrambi«. — Dne 29. decembra tema »Vzdrževanje enot v boju z živili in materialom«. — Dne 5. januarja 1956 bo na dnevnem redu predavanje »Taktično tehnični podatki najnovejše oborožitve pehotnih enot«. Nadalje so v načrtu še sledeča vojaško-strokovna predavanja: »Vloga topništva v modernem bojevanju«, -Uporaba tankov v boju«, »Zakon o vojnih sodiščih«, »Splošno o obrambi«, »Pravilnik o vojni disciplini (novi)«. Po izčrpanju načrta navedenih predavanj bomo objavili načrt nadaljnjih predavanj, čim bomo prejeli zadevni material od glavnega odbora ZROJ Slovenije. Prav tako sporočamo vsem rez. oficirjem, ki so bili naročeni na tednik »Narodna Armi-ja« in so sedaj list začeli dobivati po pošti ter hkrati prejeli listu priložene položnice, raj si tednik »Narodna ArmHa« *ko ga želijo prejemati dalje, naročijo sami In vplačajo naročnino za celo leto (720 din) ali polletno naročnino (375 din) -siroma mesečno naročnino po 60 din, tako da ----* *•'<» vplačali najpozneje do 20. decembra 1955, sicer jim bo tednik ustavljen. Predplačilo za list, ki so ga v letu 1955 vplačali na Vojaškem odseku (540 dinarjev). Je od 1. aprila >a do Sl. decembra t. 1. izčrpano. Tednik »Narodna Armlja« ima čekovni račun, in sicer: Narodna Armija, Dečanska ’9. Beograd, ček. it. 1032-T-422 Narodne banke Beograd (Centrala za NR Srbijo). Pozivamo vse ostale rez. oficirje, ki do sedaj niso bili naročeni na ta tednik, da se nanj naroče. Rezervni oficirji, ki so pred-plačali mesečnik »Vojni glasnik« ali pa so se Izjavili za predplačilo po 600 din letno bodo list prejemali do zaključno meseca decembra 1955 (12 številk) — za naprej pa naj si ta časnik naročijo sami Isto v.--.., za rez. oficirje, ki so predplačali »Vojno-tehnični glasnik« samo i raziiko, da bodo list dobivali do zaključno meseca marca 1956, za naprej pa naj si časnik naroče sami. Rezervni oficirji, ki so predplačali po 100 din za Priročnik, o katerem Je bil govor na občnem zboru, obveščamo, da je ta knjiga v tisku. Ako do meseca marca 1956 ta knjlea ne ho Izšla, lahko denar dvignejo, ali pa se ta denarni znese* vpiše na račun članarine ze 'eto Ib'--«; Posamezniki, ki še dolgujejo naročnino za časnike, ki so Jih dobivali, naj le-to poravnajo še pred 31 decembrom t. L Upamo, da zaradi teh sprememb število naročnikov ne bo padlo, hkrati pa pozivamo vse tovariše k obilni udeležbi predavanj po gornjem načrtu, ker je zelo težko obveščati člane društva vsakokrat Pre- davatelji so o prednjem obveščeni in za predavanja že dolo-čenL (Iz pisarne Vojaškega odseka) Gasilci v Zagorju so zborovali Minulo neaelio le bilo na Izlakah pr Zagorju po°retovanie ga-slskh društev p*# občne Zagorje Po*vetovanU sv je udeležilo velko Stevlc 'khvrrlh gasilcev Razpravliaf »o , svojem preteklem delu n sprelet bog" ta napo. tla za prihodnje leto Podrobno r- posvetovanju v prihodnji šte-v /fr:. c; poljedelec Rajmund Kuti, na in poljedelka Antonija Kovači č; delavec Anton Jalovec n delavka Alojzija Zupan; zidarski del vec Maks Kodrič in gospo dinjska pomočn ca Julijana Pe dar; poljedelec Branko Pfefer in poljedelka Jožefa Jeke; kmetovalec Anton Lupšina in kme*ovalka Anton, ja Hotka; m zar Fr ač Ja mn- k In pletilja Ana Hervol, vodja tokovnega oddelka Marijin Barbič in uslužbenka Veron ka Kršak; ceMar Jožef Dernač'm delavka Pavla KrošI; šofer Franc Hrrstovšek in poljedelka Terezija Planinc. V HRASTNIKU: steklar Ernest Seničar n b-us lka stekla Jožefa Šrot; miz rskj pomočnik Ivan Peterlin in de-avka Leopoldina Jošt; jamsk kopač Fr nc Brečko V SEVNICI: strojnik Andrej Knez .n gosp. pomočn ca Marija Lužar; trgovale, pomočnik Anton Markovič in poljedelka Olga Simončič; jam«k; kopač Stan'slav Steble -n poljedelka Manja Poa-padec; kmetovalec Ivan Završnik in poljedelka Mar ja Sladič; obdelovalec kopit Alojz Derstven-šek n obdelovalka kopit Marija Zibert; strugar kop-t Franc Mesojedec Plevel; osebni upokojenec Martin Bizjak :n poljedelka Mar ja Zelič; mline-rsi pomočnik Jožko Sraj n šiv pomočn ca Danijela Zavrl; poljedelec Rudolf Bromse in gosp. pomočn:oa Angela Simoni, ti kmetovalec Anton Marolt in gosp pomočnic Fanj Ko. macj jamski kopač Viktor Ivančič in go-p pomočnica Flor jana Bratstvu in ga premagal s 5:1. Na igrišču za Savo se je zbralo približno 800 gledalcev, od teh nad polovico iz Trbovelj. Igrišče je bilo na nekaterih mestih poledenelo. Bratstvo se je krepko upiralo Rudarju, vendar brezuspešno. Spočetka so skušali igralci Bratstva e surovo Igro, kar je pa odi čnj sodnik ustreza poteku igre, medtem ko je v drugem delu Rudar očitno popustil in dosegel le dvoje golov, domačini pa so dosegli častni gol po domačinu Kom-lancu. USPEH BREŽIC Včeraj je bila nogometna tek- Kukanja odk*no aa.,1. Vand,, «• KS. moramo priznati: če bi se Bratstvo v vsaki tekmi tako krepko upiralo kot se je tokrat Msras a-* Rudar je igral dobro, vendar Savski Marof, ki se je kon-RU. čala s 6:1 (1:0). Strelci za Brežice: Stamenko-vič 3, Ivkovič 2 in avtogol 1. Za goste: Vukovič, ki je bil tudi je bilo videti, da Igralci niso najboljši igralec moštva. O&ojte un in nekv delavka Anica Bat n č; Gaberšček; piaarnišk referent steklar Ivan Jovan n delavka Franc Avsec n trg. pomočnica A milja Glavač jamsk kopač Erika Juhart, delavec Anton Je- lovec in go’p m:la Sten čar. V TRBOVLJAH: Deželak .n otroška negovalk Mara-Vera Tršksn; strojn; ključavničar Ivan Lapornik in računski režiser Cvetka Cene; rudar-sk tehnik Jože Polutnik ln stru-gark Anton V vod in strugarka Julijana Perša; jamski kopač Rudolf lovec n go''p pomočnica Ljud-ka Pompe; jamsk: kopač Ignacij Tom žč in 'ka ka Uršula Špita-l"T; železo trugar Franc Ban n uslužbenka Hedv ka Novak; steklar Janez Kozinc :n vod^č stil-ka Štefanije Glavač, strugarski mojster Jožef Rozm n in š vilja Mar ja Gr,vec, |t=.msk kopač Karel KIopč.č n delavka Justina Jagod č; strojnik Janez Leljak in delavka Mar ja Borštnar, roj. Zupani jamski kop č Franc Fr-ajle in delavka Ana Drnovšek; delavec Ivan Kobav 'n del vka Frančiška Hemau* V VIDMU-KRŠKEM: strojn; tehnik Rajko L vi o n fin m nipti-lanl Jožek Plevanč; uslužbenec Kar*! Pri bovš č in kuharica Ju- _ slina Kocj m strojn: ključavni- Tlmberiey«; -“odTdo'u“d£ ^an D mlč m t n. menlpuhet Belka Serne, strojn ključavničar Leopold Krese n uslužbenka M ri ja Ceb n roj Strbucl. V RADEČAH: jamski kop»č Martin Lenart 't. poljedelka Pavla >4 Kinematografi Kino »Svoboda - Center« y Trbovljah bo predvajal do ponedeljka ruski barvni film »Ana na vratu«. Naslednji teden amer barvni film »Na gladki površini«. (V glavni vlogi Sonja Henie.) Kino »Svoboda - Trbovlje n.« bo imel na sporedu do ponedeljka ameriški film »Uročen« — Začarana. (V glavni vlogi: Ingrid Bergmann in Gregory Pečk.) Kino Brežice predvaja od 1. do 3. dec amer barvni film »Poletno gostovanje«; — od 6. :>le vredno«, ki smo ga objavili v zadnji številki na zadnji strani o znižanju cen, je bilo pomotoma navedeno, da so pri podjetju »Meso« pocenili tudi mast. Pravilno se glas : Pocenila ev zemljepisne ug nke k: smo to zadali naš m pion rjem v predzadnji štev lk: našega l^ta se glasi: ROGATEC LOGATEC Žreb je doiočil, da dobi prvo nagrado za reš *ev uganke Marko ČERNETIČ učenec I a rezre-da n žie g mnaz je pošta V dem -Krško; drugo o grado pa je žreb prisod 1 Slavk SAMEC učenki 3. a razreda gimnazije, pošt Radeče pr: Z d«nem mo’tu. Žareti' oddaljenost oc Trbovelj bomo obema poel V kni ino dar lo po ostalin reš'tel jem ug;n-ke k1 jm žreb n: bi naklonjen, za oošto pr srčna hvala n lep pozdravi UREDNIŠTVO. Belin pasel pred Hudo luknjo. Ker mu je postajalo dolgčas. Je priče« Meketati. Toda njegovega Meketanja ni slišal nihče. Nestrpno Je končno stopil pred grajska vrata in krepko eakll-cal: »Hočeš II tu ostati. Plahun? Pridi vendar ven! Caa Je že, da se vrneva!« (Nadaljevanje sledi' Nova nagradna uganka za pionirje Kaj pravite pionirji, kako b odgovorit na Medeče vpraš uje: Ce meščan ga zagleda — /e pobriše. naš kmet pa ga zbira poleg h‘ie Ce boste naši odgovor na to vpr šanje, ivm ga prinesite al: pa pošljite p pošti do nedelje 11 decembra, opoldne Za reš te-lje te ugankr mamo pr pravilen dve knl žn: nagrad: po odločitv žreba Ne pozabite nave*ti v odgovoru poleg svojega m e rt; n prh mka tud razred šole, k jo obiskujete, ter kr j .n pošto kjer ste doma UREDNIŠTVO Kmetijska za dinga [ cka pri Zidanem k^stu prodaja in odkupuje vse vrste kmetijskih pridelkov. V naših poslovalnicah dobite vse, kar želite, poceni in odlične kvalitete. Vsem svojim Elanom ln ostalim delovnim ljudem Iskrene čestitke k Prazniku republike - 29. novembre