SLOVENEC Političen list za slovenski narod. a Naročnino in oznanila (inierale) »sprejema upravnIStTo in ekspedicija t ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Po pošti prejeman velja;: Za celo leto predplafian 15 fld., ia pol leta 8 fld., za detrt leta 4 gld., za jjedea mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: S Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 jld., za Četrt leta 3 fld., za jeden mesec 1 »Id. f „ . t V Ljubljani na dom pošiljan relja 1 Sld. 20 kr. veC na leto. T Vrednistvo ,e v BemenlSklh ulieah It. 2, I., 17. Posamne Številke po 7 kr. I Izhaja vsak dan, iivzemfli nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva telefdn-štev. 74. &tev. 255. V Ljubljani, v ponedeljek 7. novembra 1898. Letiiili XXVI. Državni zbor. Dunaj, 5. novembra. §14. Kdor je poslušal današnje govornike z levice, moral je izprva misliti, da je na shodu najver-nejših Wolfovih čestilcev za zaprtimi vratmi na pruskih tleh. Tako odkrito in predrzno nemški nacijonalci morda še niso dali duška svojim čustvom, in to v avstrijskem parlamentu, v središču starodavne habsburške države. »Germania irredenta« stoji odkrita pred nami brez krinke, brez rudečice sramožljivosti. Schonerer ima prednost in zaslugo, da je brez ovinkov, jasno in odločno odkril konečne namere nemškonacijonalne agitacije in nemške vzajemnosti. Skozi okno je Schonerer iz polnih pljuč in grmečim glasom napovedal upor proti državni oblasti, odpovedal pokorščino avstrijskim zakonom, odkril skrajno sovraštvo do avstrijske domovine ter klical na pomoč nemškega ces?rj?. Zahtev?! je, da se razbije zveza z nemško državo in oproste moči. »Naša domovina ni Avstrija, temveč nemška rodna zemlja«, kriči Schonerer med glasnim odobravanjem Bvojih tovarišev. »Hurrah Germania irredenta!« zadere se Wolf, ki za rumene zlate po Avstriji širi anarhijo. In ta fanatizem je kuga, ki se prijemlje vedno širših krogov, vkoreninja v mladih srcih ter vidno nastopa z vso izdajalsko predrznostjo v avstrijskem parlamentu. Kaj poreko možje, ki se še ponašajo z avstrijskim domoljubjem, za kulisami pa dajejo potuho Efijaltom, kateri na ulicah, na avstrijskih tleh oznanjajo izdajstvo? Nobena država, ki še računa na svoj obstanek, ne more trpeti take gonje, in noben parlament ne bi smel trpeti v svojih prostorih Ilero-stratov, ki z gorečimi baklami zažigajo poslopje na vseh štirih voglih. Kako bi sodili o avstrijskem Slovanu, ki bi javno, v parlamentu klical na pomoč ruskega carja? In kaj je dalo povod Schonererju, da je danes govoril o »umirajoči Avstriji« ? Znani § 14 avstrijske ustave, s katerim je sedanja vlada izdala razne naredbe. Nemški liberalci so to določbo vsprejeli v ustavo za skrajne slučaje, ko državni zbor odpove vsako delo. Gotovo niso mislili, da bode kedaj avstrijska vlada uporabila to zakonito določbo tudi proti volji nemških ustavovercev. Sicer pa Schonerer in nemška ljudska stranka naravnost lažejo, trdeč v svojih predlogih, da bi bila vlada mogla parlamentarnim potom izvršiti to, kar je storila s § 14. Državni zbor dovoljuje državni proračun, vojaške novince itd. To so v ustavni državi najvažnejše pravice državnega zbora. Toda nemška obstrukcija je z namenom preprečila vsako delo, s silo razbila parlament in tako državi odrekla pogoje obstanka. Gotovo se vladne naredbe, katero je izdala na podlagi § 14., ne strinjajo z duhom ustave, toda še mnogo manj nasilstvo divje obstrukcije, ki jo vladt potisnilo v roke to orožje. Vlada more pač reči, da je bila obstrukcija taka elementarna sila, nepreviden dogodek, za katere jo določen § 14. In dokler ima vlada za to svoje tolmačenje ustave večino na svoji strani, tako dolgo je opravičena po parlamentarni doktrini. Obe ministerski zatožbi sta torej jedino le povod opoziciji, da meče polena pod noge desnici in vladi in ubija ustavo, s katero se vedno ponaša. Odgovor grofa Thuna. Takoj za Schonererjem se oglasi ministerski predsednik, ki je poslušal Bismarckove lakaje. Govoril je kratko, toda odločno in z vsem prepričanjem avstrijskega rodoljubja. Rekel je mej drugim : Ne bom odgovarjal na vse napade, tudi ne zagovarjal avstrijske armade, ki je in mora biti paladij avstrijske misli. Ne storim tega z ozirom na višjo stvar, na avstrijsko misel, na katero smo vsi ponosni, in katera se ne omajo v naših srcih navzlic Wolfu in Schonererju. (Burno ploskanje na desnici, Schonererjanci ugovarjajo.) Take besede globoko žalijo avstrijsko čustvo in niso vredne odgovora. (Klici na desnici: Zaničevanje !) Kar se tiče ustave, je vlada prepričana, da je ni kršila z naredbami na podlagi § 14. ter ni prelomila svoje prisege. Sodbo o tem prepuščam zbornici. (Živahna pohvala na desnici, ministerskemu predsedniku mnogi čestitajo.) Bil je to slovesen trenotek, ko je ministerski predsednik z vso ogorčenostjo zavrnil Schonererjeve izdajalsko besede. Vsako drugo opravičenje bilo bi odveč in ne našlo odmeva. Schonerer s tovariši zasluži jedino le zaničevanje. Schonererjevi pandurji. Pričakovali bi, da bodo levičarji zavrnili Schonererja, toda plavali so v toku nemškega radikalizma. Dr. Sylvester je čenčal o avstrijski anarhiji ter proslavljal Bismarcka kot malika nemškega naroda, in sladki dr. Hochenburger je pretil, da si bode nemški narod sam pomagal iz suženjstva. Tako govore zastopniki nemškega ljudstva, katero ima v Avstriji vse pravice in neštete prednosti. Politični pregled. V Ljubljani, 7. novembra. Položaj desnice in parlamenta je pojasnjen, tako poročajo včerajšnji dunajski listi z ozirom na vspehe, ki jih je imelo zadnje posvetovanje parlamentarne komisije, kateremu sta prisostvovala tudi člana državnozborskega predsedstva dr. Fuchs in dr. Ferjančič. Vlada in večina sta sedaj popolno jedini in poslednja je izjavila, da bo glasovala za nagodbene predloge. Moj vlado in večino torej ni več nikakega nesporazumljenja in negotovosti, ki je do sedaj še vedno razburjala razne kroge. Tem bolj nejasen pa jo postal v zadnjih dneh položaj parlamenta. Nadrobna [razprava v nagodbenih pododsekih je takoj s po-četka pokazala, da je jako malo nado na pravočasno rešitev nagodbenega vprašanja. — Stara »stvarna« obstrukcija jo zopet na dnevnem redu, Wolf, Schonerer in Lecher so zopet pričeli s svojim delom. Prvo sojo nagodbenega odseka za carinsko in trgovinsko zvezo izrabil je s svojimi ■neslanostmi skoro sam Lecher in bo danes svoj govor šo nadaljeval. Ni čuda torej, da so je v po- slaniških krogih jelo govoriti o zaključenju drž. zbora. Ta vest se sedaj še ne potrjuje, toda ako bodo levičarji še ta teden nadaljevali svojo taktiko v pododseku, potem so res že sešteti dnovi sedanjega državnega zbora. Govorica o prekinjenju zborovanja, ki je sedaj še prezgodnja, se prav lahko uresniči še tekom tega tedna. Nič torej ne koristi, da sta se zjedinili in sporazumeli vlada in desnica, ako pa onemogoči in prepreči vsako delo prusaška kričaska klika, proti kateri vlada in desnica nimata nikakega orožja. Češka delegacija in nagodba. Mlado-češki klub posvetoval se je poslednje dni minulega tedna v dveh sejah ter pretresaval sklepe zadnje parlamentarne komisije. Po daljši, deloma precej burni debati, katere se je vdeležil tudi finančni minister dr. Kaizl, so se vsprejeli naslednji predlogi: Poročilo parlamentarne komisije o pogajanjih z vlado se vzame na znanje ; članom kluba v nagodbenem odseku se naroča, naj postopajo v smislu sklepa despice in glasujejo ; pred drugim branjem predlogov, ki se nanašajo na nagodbo, se mora sklicati shod zaupnikov, katerim je pojasniti te predloge ter temeljito poročati o pogajanju z vlado. — Tako se je pripravila češka delegacija za odločilni trenotek, ter glede stavljenih spreminjevalnih predlogov, ki bi bili deloma v nevarnosti, da jim vlada ne [pritrdi, prepustila celo stvar zaupnikom svojega naroda, ki naj jih presojajo in primerjajo s koncesijami, ki jih je dovolila vlada. Lecherjev »stvarni« govor v prvi seji nagodbenega pododseka za carinsko in trgovinsko zvezo je v marsikaterem oziru zelo zanimiv, ker dokazuje, kako levičarji umevajo kratiti čas in zavlačevati delo s »stvarnimi« govori. Mož je namreč govoril nič manj nego štiri ure, a še ni pričel s pravo tvarino. Dr. Lechcr je takoj izjavil, da ima mnogo povedati. Pričel jc svoja izvajanja s precej oddaljenim predmetom, namreč dunajsko kugo, potem je prešel polagoma na najnovejše iznajdbe s pomočjo elektrike s posebnim ozirom na telefon, na to pa se je obširno pečal z ogerskimi voli ter je o različnih pasmah prav temeljito poučil vse člane pododseka. Ti so seveda precej debelo gledali, ker niso bili pripravljeni na tako dolgo sejo, in zdelo se jim je potrebno, telefo-nično naznaniti svojim somišljenikom, tla mogoče ostanejo celo noč v zbornici. Ministerski predsednik je izjavil, da je voljan vztrajati do belega dne. Lecher se je seveda preskrbel s potrebno pijačo. No, konečno se je pa večina pododsekova le naveličala ter pregovorila govornika, daje pretrgal svoj »stvarni« govor, a le proti zagotovilu, da mu predsednik danes dovoli nadaljevati pričeti govor. Črnogorskemu knezu nič kaj ne ugaja zadnji obisk ruskega zunanjega ministra grofa Muravjeva na Dunaju in skuša sedaj v svojem glasilu »Glas Črnogorca« odreči temu posetu vsako polično važnost. Knez pravi, da jc grof Muravjev obiskal Dunaj vsled tega, ker se mu ni mogel izogniti na potu iz Pariza v Livadijo. Knezu Nikiti seveda ni ljuba prijateljska zveza mej našo in rusko državo in je tudi prccej kvarljiva nje. govim tajnim načrtom. Seveda pri nas vsakdo ve, da obisk ni bil tako brezpomemben in da se toraj omenjenemu listu no pripisuje nikake važnosti. Grški princ Jurij bo v malo dneh nastopil svojo novo častno mesto kot knez guverner otoka Krete. Listi namreč poročajo, da se izvrši inštalacija že sredi tega meseca. Ruska stacijska ladija v Pireju je odbrana za to, da dovede novega vladarja na otok. Trenotek, ko se to izvrši, naznani sultanu sam ruski car ter mu bode tudi ob jednem omenil, da bodo vojaški in civilni uradi sostavljeni izključno iz samih Krečanov. Kajpada sultanu ta nenadni prevrat ni posebno povšeči in izjavil se je, da bo proti tej »nečuve-nosti« protestiral z vso odločnostjo. Seveda mu ves ta protest ne bo prav nič koristil, ker ga sedaj nihče več ne posluša. Jubilejno leto pa družba sv. Cirila in Metoda. (Kouec.) Mislimo, da nam ni treba obširneje utemeljevati poziva za nabiranje jubilejnih darov v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Pripomnimo le, daje imela družba zadnji čas precej manj dohodkov, kot druga leta zlasti zato, ker je splošno žalovanje in pijeteta zahtevala, da se opuste vse — tudi že napovedane veselice, ki so druga leta do-našale družbi lepih dohodkov. Ta izguba se lahko obilno nadomesti z jubilejnimi darovi, ako se nakloni družbi tudi to, kar bi bile veselice stale. Družba sv. Cirila in Metoda goji zlasti jedno željo, da bi mogla z jubilejnimi darovi poplačati še precej obilni dolg, katerega je morala narediti, da je pod lastno streho spravila tako potrebno — jedino slovensko ljudsko šolo v Trstu, in da je postavila lepo »Narodno šolo« v Velikovcu, na katero se smemo Slovenci s ponosom ozirati. Ta dolg kakor mora teži družbo in je vzrok, da moramo na boljše čase zavračati vse — tudi najbolj opravičene želje in prošnje za ka-koršno koli razširjenje družbinega delokroga. Še nekoliko o tem, kako naj bi se nabirali jubilejni darovi. Umestno bo, ako vsa podružnična načelništva ob tej priliki skličejo svoje redne letne zbore, ali pa prekoredne, kjer so se redni za letos že vršili. Tu naj svoje ude, in po teh tudi neude, s primernimi domoljubnimi govori navdušujejo za to, da poleg rednih letnih doneskov darujejo še izvanreden, če tudi le majhen jubilejni dar. Marsikaterega domoljuba, ki še ni ud naše družbe, bo morda mogoče ob tej priliki pridobiti, da pristopi k jedni ali drugi podružnici, ako ne kot usta-novnik z jedenkratnim doneskom 10 gld. ali kot letnik z 1 gld. na leto, pa vsaj kot podpornik z letnim doneskom 10 kr. Poslednji znesek bodo gotovo radi darovali prav mnogi izmed priprostega naroda, ako jim zavedni rodoljubi na primeren način pojasnijo lep in blag namen, česar jih vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda uljudno prosi. Pokroviteljev, ki so vplačali jedenkrat za vselej vsaj 100 gld., ima družba sv. Cirila in Metoda že lepo število, 238. Vender upa vodstvo, da izvanredna prilika cesarskega jubileja navduši tudi za tak domoljubni dar še marsikaterega odličnega rodoljuba, kateremu to dopuščajo njegove gmotne razmere. Ganimo se, dragi rojaki! Naj se ob tej priliki poživi, naj mogočno vsplamti duh, ki vodi družbo sv. Cirila in Metoda. Obnovimo in razširimo v vse kroge gorečnost in na\dušenost za mili naš narod, za dobro, nadarjeno, a ubogo slovensko mladino, katera je v toliko krajih v nevarnosti, da se nam odtuji in pogubi. Leto za letom čujemo na velikih skupščinah družbe sv. Cirila in Metoda obupni klic odposlancev slovenskega naroda iz tužne Koroške, lepe Štajerske in za vso Avstrijo tako važnega Pri-morja: »Morituri vos salutant!« Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda dobro pozna težki in skrajno nevarni položaj obmejnih Slovencev. A ono vstraj-nosti ni izgubilo in noče obupovati. Dokler se borimo, dokler delamo za dobro stvar, za vzvišene ideje, — ne umiramo še, ampak živimo. Pomagajmo si sami, in Bog nam bode pomagal. Le pogumno in složno naprej! Vse za vero, cesarja in domovino! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. novembra. (Javno predavanje v Katoliškem domu.) Včeraj , e predaval v »Katoliškem domu« dr. A. Ušenič-nik mnogobrojnemu poslušalstvu o začetku in toncu sveta. V velikih obrisih je načrtal ne-izmernost sveta, potem pa je prav tako v velikih obrisih narisal tako imenovano nebularno teorijo. Držal se je popravljene Ivant-Laplace-eve hipoteze, ker tako, kakor sta jo Kant Laplace zasnovala, je ni mogoče več znanstveno braniti. Najboljša zdi se, da je ta hipoteza v obliki, katero ji je dal jezuit Braun, mnogoletni vodja zvez-darne v Kaloszi. Potem je dokazoval, da ta hipoteza nikakor ni v prilog ateizmu in materija-izmu. To je priznal sam Laplace, kakor priča materijalist Biichner, priča pa še posebno to, da materijalizem na podlagi te hipoteze ne more razložiti, ne od kod gibanje, ne od kod življenje, ne od kod čutenje in ne od kod mišljenje z vsem intelektualnim in etičnim svetom. Tudi ta hipoteza ni, če je namreč resnična, nikakor v nasprotju z razodetjem, naj si že razlagamo prvo poglavje sv. pisma zgolj historično, kakor tako imenovani periodizem, ali pa volimo teorijo vizij, ukor jo je v neki obliki tolmačil že sv. Avguštin, a jo posebej z veliko učenostjo poleg drugih jrani prav sedaj znameniti ekseget Ilummelauer. Jedno je, kar Kant-Laplacejeva teorija tako oči-vidno kaže — večnost in neskončnost božja. — O koncu sveta je predavatelj kratko naštel na podlagi moderne vede tri mogočnosti glede vse-mira in jedno še posebej glede na našo zemljo. Ali se bodo svetovi počasi ohladili in potem vrteli se mračni, mrzli in brez življenja po brezkončnem prostoru ; ali bodo morda, če oslabi privlačnost, razšli se v prostor za vselej, ali pa bodo padli, če oslabi tangencijalna sila, padli drug na drugega. Glede na našo zemljo pa moderna veda mora priznati še jedno mogočnost. Solnce drvi z brzino 100 milijonov milj na leto po prostoru naprej, lahko se zgodi, da zaide zemlja v drug koz-mični svet, recimo v kak komet in da se poruši zemlja v strašnem požaru. Tudi tu ni našla veda ničesar proti razodetju, nasprotno sv. pismo naravnost govori o svetovnem požaru kot koncu naše zemlje in prihodu Gospodovega dne, bodi si, da sc bo ta konec zgodil po naravnih vzrokih, ali pa da božja moč poseže vmes, ko pride dan, odločen v večnosti od Boga! Tudi v tem vprašanju se kaže resnica tistih besed: Površna veda odvrača od Boga, prava veda pa vodi k Bogu ! (Slovenci in pariška razstava v 1. 1900.) V soboto zvečer sošla se je, kot smo že omenili, na povabilo župana Hribarja v mestni dvorani enketa, ki naj bi se posvetovala, kako vrediti obisk Slovencev na svetovni razstavi v Parizu. Sklicatelj enkete je razložil najpreje pomen razstave ter pojasnil, kako si on predstavlja vdeležbo Slovencev, ki ne smemo zaostati za hrvatskimi in češkimi brati, kateri so že pričeli s tozadevno akcijo. Za vdeležbo bi bila najprimerneja meseca julij ali avgust. Potovalo bi se posredovanjem tvrdke Schenker & dr. Skupni stroški vštevši desetdnevno bivanje v Parizu so proračunjeni na 260 gld. za osebo, katera svota bi se lahko nabrala z mesečnimi prispevki. Nadaljne debate o načinu agitacije mej Slovenci in o nekaterih prvih korakih so se vdeleževali gg. kanonik Sušnik, ces. svetnik Mur-nik, dr. Krisper, Pavlin in Šubic. Sklenilo se je, da se sostavi oklic na slovenski narod ter objavi v vseh slovenskih listih in v to svrho izvoli odbor petih članov. V ta odbor so bili izvoljeni gg.: župan Hribar kot načelnik, ces. svetnik M u r-nik kot namestnik ter kanonik Sušnik, dr. Krisper in notar Plantan. Pozneje se osnujejo še širši in po potrebi tudi krajevni odbori. (Imenovan je) davčni višji nadzornik J. Lončar finančnim svetnikom in davčni nadzornik J. Kalan davčnim višjim nadzornikom v okrožju ljubljanskega finančnega ravnateljstva. (Iz Novega Mesta.) Kar se v Novem Mestu že ni zgodilo 34 let, so je zgodilo pretočeni petek. Vsled naredbe c. kr. najvišjega in kasacijskega sodnega dvora na Dunaju se je izvršila nad 22-ltetnim fantom z imenom M. Režek smrtna sodba. M. liežek, tudi Lah in po domače Trebanjec imenovan, rojen na Griču pri Trebnjem, zadnji čas stanujoč v stopiški župniji, je bil 24. julija tega leta na Gorjancih umoril Martina Kostrevca iz Ga- berja. Vračala sta se s Hrvaškega, kjer sta delala. V kantini lesne tovarne na Gorjancih sta vkup pila. In pri plačilu zapitka je zapazil Matija Režek, da ima njegov sopotnik nekaj goldinarjev. Z nakano, da ga usmrti, in v svrho, da se polasti njegovih stvarij, ga je na potu proti Gaberju zasedno s kamenom po čelu udaril, da se je zgrudil na tla, ga potem zavlekel v jarek in mu tam prerezal s koso več krvnih žil na vratu, tako da je umrl. Morilca so prijeli. C. kr. porotna sodnija ga je obsodila na smrt na vešalih. Obsojenec je bil že prej večkrat kaznovan. Pomiloščenja ni hotel prositi. Prosila je pač mati njegova, abrez-vspešno. Njegovo c. kr. apostolsko Veličanstvo je s sklepom z dne 26. oktobra prepustilo svojemu najvišjemu sodnemu dvoru, naj vrši svojo sodbo nad Matijo Režekom. Vikar Prelesnik kot dušni pastir v jetnišnici, ga je prej v ječi večkrat obiskal. Obiskali so ga — kakor je bilo v »Slovencu« sporočeno — tudi premilostni knez in škof ob svojem bivanju v Novem Mestu. Pa se sprva ni kazal nič kaj skesanega in voljnega se izpovedati. Kasneje se je udal in obljubil vika-riju, da se bo že izpovedal v adventu, ko bodo imeli jetniki izpoved. No, izpovedal se je še pred adventom. Pretečeni četrtek opoludne mu je oznanil gospod svetnik Golija, da bo drugi dan ob 7. uri obešen vsled naredbe c. kr. najvišjega sodnega dvora na Dunaju, naj se torej pripravi na smrt. Jokal je silno. Vprašan, katerega duhovnika si hoče izbrati za izpovednika in tolažnika, je rekel, da vikarija. Pripeljali so ga iz »kresije«, kjer je bil doslej zaprt, v »križatijo«. Gospod vi-karij Prelesnik ga je izpovedal in pripravljal na smrt. Bil je pri njem celo popoludne in zvečer. Obiskat in tolažit ga je bil prišel tudi gospod kanonik Jeriha dopoludne in zvečer mil. g. prošt dr. Elbert, ki mu je prinesel lepo svetinjo z ostanki križa Odrešenikovega, da se ob pogledu te svetinje tolaži in krepi za zadnjo pot. Obsojenec je bil popolnoma skesan in udan v voljo Božjo. Ob 11. uri je malo zaspal. Drugo jutro ob 5. uri ga je gospod vikarij obhajal in ostal pri njem do 7. ure in molil ž njim. Obsojenec se je lepo poslovil od matere in sestre in jetničarja gospoda Arha in udano stopal ob strani gospoda vikarja iz celice na dvorišče okrajne sodnije k ve-šalom in molil ž njim. Na dvorišču, kamor so dobili vstop uradniki, zdravniki in kakih 60 drugih meščanov, ga je gospod svetnik Golija izročil c. kr. krvniku Sellingerju, ki je prišel z Dunaja z dvema pomagačema. In ta je izvršil nad njim smrtno obsodbo. Mrtev je bil po preteku 6 minut. — Umrl je sramotne smrti, pa hvala Bogu, skesan, udan. Meščani so kazali veliko sočutje z mladim fantom obsojencem. Molili so v četrtek zvečer zanj v cerkvi, pa tudi doma se je v mnogih hišah glasila za njega molitev, naj mu bo Gospod milostiv sodnik. (Občinski svet ljubljanski) ima svojo redno sejo v torek, dne 8. novembra t. 1. ob petih popoludne v mestni dvorani z nastopnim vsporedom : 1. Predsedstvena naznanila. II. čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Pravnega in personalnega odseka poročili: 1. o vlogi stavbenega podjetnika Karola \Vagenlilhrerja glede novo kola-vdacije vodnjaka za mestno elektrarno; 2. o sklenitvi nove pogodbe med plinovo družbo in mestno občino. IV. Mestnega magistrata poročilo o napravi nove ledenice pri mestnej Švicariji. V. Finančnega odseka poročili: 1. o prošnji hišne po-sestnice Terezije Male o zadevi izplačila 3% nega posojila; 2. o poročilu mestnega magistrata o zadevi zadnjega žrebanja mestnega loterijskega posojila. VI. Stavbenega odseka poročili o uravnavi jednega dela Gospodskih, Salenderskih in Križev-niških ulic ter Valvazorjevega trga. VII. Policijskega odseka poročila: 1. o prošnji prodajalcev premoga za odpravo predpisa o plombovanju vreč ; 2. o prošnji prevozniške zadruge, da bi se prevozniki odvezali od dolžnosti postavljati vozove k osojnim vlakom na Dolenjski kolodvor; 3. o poročilu županovem o zadevi prekupovanja in o navodilu za tržnega nadzornika. VIII. Kuratorija mestne višje dekliške šole poročilo o uspehih te šole v letu 1897/98. IX. Klavničnegu ravnateljstva poročilo glede potrebnih poprav pri električnej razsvetljavi mestne klavnice. -V Finančnega odseka poročilo o prošnjah za predujme. (Sadni trg), in sicer za namizno blago, hoče priredili c. kr. kmetijska družba v drugi polovici meseca novembra t. 1. v Ljubljani. Udeleženci sadnega trga morajo svoje sadje razstaviti v lično prirejenih zabojih, jerbasih ali cajnah, katere drže najmanj po 10 kg. Sadje se bo na mestu prodajalo, in sicer razstavljeno in na podlogi razstavljenih uzorcev tudi tisto, ki je kak razstavljavec ima še doma. Vsak udeleženec sadnega trga. oziroma razstavljavec mora biti sam navzoč. Kdor nima sam dovolj sadja, da bi se mu splačalo priti v Ljubljano, naj se združi s sosedi. Sploh priporočamo občinam, podružnicam, zadrugam i. t. d., naj se sadnega trga udeleže skupno ter naj k prodaji pošljejo pooblaščenega zastopnika. Da bo družba vedela, ali bo mogoče prirediti tak sadni trg, pozivljemo vse tiste, ki se ga mislijo udeležiti, najtosporoče do 10. novembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske d r u ž be v L j u b 1 j a n i ter naj v sporočilu tudi navedejo, koliko sadja mislijo poslati na trg. (Novo gospodarsko društvo na Igu.) Včeraj 6. t. m. popoldne ob 3. se je vršil osnovalni shod gospodarskega društva na Igu. Zbranih je bilo čez 200 vrlih mož, ki so z zanimanjem poslušali govore in nasvete in jim živahno pritrjevali. Zborovanje je vodil g. dr. Mauring. Došlo je mnogo gostov iz Ljubljano in sosednih krajev. Dva ljubljanska govornika Bta navajala raznih razlogov, ki govore za ustanovitev društva, g. Jaklič iz Dobrepolja pa je iz lastno izkušnje možem razkladal namene in koristi zadruge v jako zanimivem govoru, ki je vsem očividno ugajal. Nastopil je tudi soeijalni demokrat Hencej, ki je hotel pozornost od zadruge obrniti in nekoliko naščuvati može zoper gospodo, pa se mu ni obneslo. Soglasno so sklenili društvo osnovati in so takoj izvolili odbor, nadzorništvo in razsodništvo, ki imajo nalogo preskrbeti vpis zadrugo pri sodišču in pripraviti potrebnih rečij, da zamore ob novem letu začeti društvo delovati. — Bog daj srečo! (Davčne olajšave in pridobitne zadruge.) Dunajsko upravno sodišče je na neko pritožbo razsodilo, da nimajo one pridobitne zadruge, ki raz-pečavajo izdelke svojih članov mej nečlane, ni-kake pravice do davčne olajšave v smislu zakona z dne 24. marca 1893. (Biskup glagoljaš.) Pod tem naslovom objavlja zagrebški »Hrvatski narod« v štev. 44 nastopno novico: Dne 16. o. m. dielio je presvietli biskup Mahnič (po rodu Slovenac) potvrdu matici svečenika glagoljaša, te za prvi put ispjeva misu u starohrvatskom jeziku. Toga još nijedan biskup več bar 50 godina nije učinio, što evo viteški brat Slovenac uradi, u koga neka se ugledaju ostali biskupi Istre i Dalmacije, kako čovjek božji sve može, kad hoče i kada je prave volje i od-važnosti, pa neka sljede njegov primer. (Iz Bele Peči.) Danes mesec pogorela je tukaj komaj dodelana, nova tovarna za železne sodove. Uprav mesec po tej nezgodi pripetila se je pri zgradbi iste tovarne nova nesreča. Znani tesarski mojster Jernej Burija iz Zasip pri Bledu pal je 4. t. m. pri polaganji tramov raz zida tako nesrečno z glavo na tlak, da je takoj na mestu mrtev obležal. Naše tovarne nimajo sreče! (Iz Brežic.) V tukajšnji frančiškanski cerkvi postavite se v trajni spomin preblage naše cesarice na oltarju tretjega reda krasni sohi sv. Elizabete in sv. Ludovika. (Svarilo.) Od nekod, 5. nov. Marsikdo dobil je zadnje dni na videz mikavno ponudbo. »So-ciete Artistiquo de portraits Pariš 9 Rue de St. Petersbourg, A. Tanquerey, directeur« se ponuja, da napravi vsakemu, ki pošlje v teku meseca od tam mu poslani kupon, podpisan, s svojo fotografijo, katero mora tudi podpisati, povečano fotografijo do naravne velikosti, popolno zastonj; le to dolžnost ima, da podobo drugim pokaže in pove naslov te »umetniške družbe«. Kdor to stori, dobil bo kmalo poroti; da je podoba že izvršena, da se je zanjo napravil umetniško krasen okvir, za kateri naj se pošlje določena, zelo visoka svota, potem se podoba takoj dopošlje. In kdor se vda še temu vabilu, prejel bo poslatev, ki ni vredna četrtino poslane svote. Družba namreč le hoče na ta način navadne, slabe okvire drago prodati. Naj se nihče ne vsede na te ne umno nastavljene »limance«. (Iz ltoČiuja ua (roriškem.) Ročinj pot-tal je imeniten. Ni je skoraj številke goriških dveh slov. listov, da bi ne bilo govora o Iločinju. Jeden po-pisujo to, drugi drugo novico, ki se dogodi v čedni tej vasi, imajoči prelepo lego ob koroški cesti, oddaljeni le 5 klin. od Kanala. Kaj šmenta, sem si mislil, ko bi sporočil še jaz širšemu slovenskemu svetu par prav pikantnih novic, dogo-divsih se te dni. V »Primorskem listu« opisoval je nekdo našo policijo, ki se pa o jednem teh velmož ni izrazil kaj laska\o. Skoda, neizmerno škoda, da ni oni popotnik prenočil v Ročinju dne 30. oktobra. Videl bi bil celo našo slavno policijo — obstoječo iz dveh mož — ki je aretovala še celo varha javne varnosti, vodjo c. kr. žandar-merije v Kanalu. Gospod popotnik! Pred tako policijo »Čako ab!« Kak smeh nas je lomil v ponedeljek, le škoda, da je bil post, a ne pust. — Mudil se je namreč žendarmerijski postajevodja v nedeljo celi popoludne v Ročinju — kaj je iskal tukaj celi dan, nismo mogli zvedeti mi ubogi Zemljani. Vemo pa, da je gospodom žendarmom ostro prepovedano, obiskovati krčme v službenih obhodih, pa kljub temu je popival celi popoludne po naših krčmah. Proti polunoči zdelo se je našima varuhoma vendar le preveč. Zvabita ga iz krčme in »v imenu postave« hajd z nama. Oh! kako se je vodja krčevito branil, pa vse zastonj: »nočeš — moraš«. Kaj se je godilo potem na glavnem trgu pred cerkvijo, tega ne morem popisati. Le to naj omenim, da je aretovani (nekateri trde, da celo vinjeni) žugal mirno tam stoječim in pevajočim fantom z orožjem; govorica celo trdi, da je proti nekomu nastavil puško z nasajenim bajonetom. — Dne 2. t. m. našli so v Soči pod Ročinjem žo vse razjedeno žensko truplo Amalije Levpušček, ki je padla v vodo pri Sveti Luciji (na Mostu) že 9. junija. To je sporočilo županstvo koj žendarmeriji v Kanal. Prihitel je na lice mesta zopet žendarmerijski vodja. Kako oblastno se je vedel. »Tu ne ukaže nič ne župan, ne mrliški ogleda, danes sem jaz vse to,« istinite bahaške njegove besede. Celo v cerkvene zadeve se je vmešaval. »Ni treba zvoniti, saj drugod tudi pokopujejo brez zvonenja«, in zopet: »če gospod župnik koj ne pride, pokopljem mrliča pa jaz.« Ljudstvo bilo je nad takim vedenjem ogorčeno in bati se je bilo kake rabuke. Pa dosti o nezaslišanem vedenju tega gospoda. Stavim le ponižno vprašanje do veleslavnega vodstva c. kr. žendarmerije v Trstu: Misli-li ono tukaj popisano kršenje postav po c. kr. žendarmu preiskovati ter prestopnika po zasluženju kaznovati ? Prič imamo dovolj. (Bučele) so se na Hrvaškem letos prav slabo obnesle. Tudi »dzierdzonaši« nimajo medu. Najboljše je še v Djakovu, kjer je 12 amerikancev dalo povprek 5 kg meda in toliko voska. Med se prodaja tam kg po 27—28 kr. (Verska ločina Nazarcnov.) V Zagrebu si je nekaj Nazarenov naredilo v zasebni hiši nekako molitvenico. Sedaj so si pa hoteli sezidati javen tempelj, a jim vlada ni dovolila, ker ne spadajo med postavno priznana veroizpovedanja. (Ukročen hajduk.) Pijana sta se prizibala dne 26. okt v okrajno sodišče v Petrinju dva moža, izmed katerih je jeden dejal, da je ropar Vojan Samardžija, njegov tovariš pa kum mu Jovan Muzdeka, ter rekel, da se sam javi sodišču. Na njegovo glavo so bili namreč razpisali nagrado 100 gld., orožniki so ga iskali, kmetje pa so se bali oblasti in mu niso hoteli več nikjer dati brane in prenočišča. Ko se je Samardžija navžil lakote in mraza, oblekel je novo suknjo, obul lepe čevlje, dejal volneno ruto okolu vratu, napil so rakije in šel pred sodnika. (Kitcliener), zmagalec Madhija, je rodom Ir-landec. On je služil v nemško - (rancoski vojski leta 1870 kot prostovoljec na francoski strani. On je postal tekom velike narodno borbe ob Lofri celo častnik. A po vojski so njega, kakor mnoge druge provizorične častnike odslovili, dasi je hotel postati francoski državljan. Sedaj je isti Kitchener osvojil kot angleški častnik Sudan za Anglijo in preti Irancoskemu častniku Marchandu v Fašodi z vojsko. Morda imajo Francozi z Kitehe-nerjem isto smolo kakor z Evgei -m Savojskim in Marlboxoughom, katerih tudi niso hoteli imeti v svoji vojski in ki sta postala potem njihova najnevarnejša nasprotnika. Aarodiio gospodarstvo. Nabava usnjatih jermenov. C. kr. trgovinsko ministerstvo naznanja trgovinski in obrtniški zbornici razpis rumunskega vojnega ministerstva za dobavo 10.000 usnjatih jermenov z držali za bajonete za infanterijo. Licitacija se bo vršila 11. novembra 1.1., ob 10. uri dopoludne v intendančnem oddelku vojnega ministerstva v Bukareštu. Nadalje naznanja c. kr. trgovinsko ministerstvo razpis glavnega poštnega in telegraličnega ravnateljstva v Bukareštu za dobavo 10.000 precinjeno žice in 16.000 malih izolatorjev z dvojnim zvoncem. Licitacija so vrši 8. in 9. novembra. Natančnejši podatki se poizvedo v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Dobavni razpis. C. kr. trgovinsko ministerstvo je obvestilo trgovinsko in obrtniško zbornico, da je upravi-teljstvo za sol in natron v Aleksandriji (Fgipti izdalo dobavni razpis za 30.000 vreč za sol. Ponudbe je doposlati najdalj do 21. novembra 1898. Natančnejši pogoji se poizvedo pri oskrbništvu v Boulag-u. Gospodarska organizacija. Vsem zadrugam naše organizacije! Dne 15. t. m. vrši se v Ljubljani ustanovni shod društva »Naša straža«. To društvo je velicega narodno-gospo-darskega pomena za nas Slovence in Hrvate, zato je zasnovano tako, da se hoče naslanjati v prvi vrsti na zadruge. Poživljamo toraj vse zadruge naše organizacije (posojilnice, kmetijska društva, gospodarske zadruge, konsumna društva i. t. d.) naj nemudoma p r i s t o p i j o d r u š t v u »N a š a straža«. Zadevne pristopnice naj napravijo nastopno: Podpisana zadruga izreka svoj pristop k društvu »Naša straža« v Ljubljani. Svojim zastopnikom na ustanovnem shodu dne 15. t. m. imenuje gospoda.....odbornikom pa imenuje gospoda..... V . . . . dne .... 1898. Ta pristopnica naj se po pravilih dotične zadruge podpiše in dopošlje »Gospodarski zvezi« ali »Zvezi kranjskih posojilnic«, ki bodeta vse nadaljno preskrbeli. Gledo drugega odstavka pristopnico se pripomni, da se po pravilih »Naše straže« zadruge vdeležujejo njenih zborov po zastopnikih, kojih imenuje vsaka po jednega in da ima razun tega še vsaka zadruga pravico, imenovati v odbor »Naše straže« jednega odbornika. Zastopnika in odbornika imenuje odbor (načelstvo) zadruge — ni pa potreba, da bi bil zastopnikom ali odbornikom imenovani — odbornik ali sploh član dotične zadruge. D o lž nos t zadruge, ki pristopi »Naši straži«, je, plačevati letni prispevek, ki znaša naj manj 5 gld. na leto, po dogovoru z načelništvom pa tudi več. Prosimo, da naj se nam pristopnice nemudoma dopošljejo, da zamore m o vse potrebno pravočasno ukreniti. V Ljubljani, dne 7. nov. 1898. Za načelstvo »Gospodarske zveze« in »Zveze kranjskih posojilnic« : Dr. IvanSusteršič 1. r. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 7. novembra. Državni zbor bo baje kmalu zaključen. Nekateri pravijo, da že 14. novembra, drugi menijo, da bo zaradi slavnosti zboroval do 2. decembra. Dunaj, 7. novembra. Pri Palacky-jevi slavnosti na Dunaju je bila včeraj slovanska krščansko - narodna zveza najštevilnejše zastopana. Dunaj, 7. novembra. Nagodbeni podod-sek je vsprejel vladne predloge kot podlago za nadaljno posvetovanje brez spremembe. — Nemci delajo obstrukcijo ter so k prvi točki stavili tri spreminjevalne predloge, ki si mejsebojno nasprotujejo. Oni hočejo sklepe pri razpravi onemogočiti. Na desnici prevladuje mnenje, da nagodbenih predlog ne bo mogoče pravočasno rešiti. — Posl. dr. Fort, ki je nasproten nagodbenim predlogam, je izstopil iz nagodbenega odseka ter baje izstopi tudi iz kvotne deputacije. Dunaj, 7. novembra. Pododsek za trgovinsko in carinsko zvezo je vsprejel prve štiri člene vladne predlogo popolno nespremenjeno ter odklonil vse stavljene predloge. — Odsek za bančno vprašanje je vsprejel nespremenjeno prva dva člena vladnega načrta. BudimpeSta, 7. novembra. Ogerska vlada ima baje že vse pripravljeno, da v 14 dneh predloži zbornici samostojno vreditev nagodbenih zadev. Friedriohsruh, 7. novembra. Truplo kneza Bismaroka bodo 27. t. m. definitivno pokopali. Katanija, 7. novembra. V okolici ognjenika Etne se še vedno ponavljajo potresni sunki. Več tukajšnjih rodbin se je že izselilo. Prebivalci vasij Caltagiona in Rometa prenočujejo večinoma na prostem. Petrograd, novembra. Mejni prepir mej Anglijo in Venezuelo reši prihodnjo pomlad posebna komisija pod predsedstvom svetnika Martensa, ki bo zborovala v Parizu. Pariz, 7. novembra. Angleškim častnikom, ki so pred nedavnim prišli prezimovat v Cannes, je vojna uprava naročila, naj se nemudoma vrnejo na svoje mesto. — Vprašanje glede Fašode je skoro popolnem re-rešeno, ker je francoska vlada že odpokli-cala voditelja ekspedicije Marchanda v domovino. Listnica uredništva. Gospodu V. v Svibnem: Četrto žrebanje dunajskih jubilejnih razstavnih srečk, ki bi se moralo vršiti 22. oktobra t. I., je preloženo na 18. marca 1899. Na razna vprašanja glede žrebanja ljubljanskih efektnih srečk odgovarjamo, da smo objavili vse izžrebane serije in da srečka s kako drugo serijo sploh ni zadela nikakega, tudi ne stranskega dobitka. Kdor je pa zadel katero izmej v »Slovencu« št. 228 objavljenih serij, obrne naj se na mestni magistrat ljubljanski, kjer mu bodo povedali, ali je njegova številka kaj zadela ali ne. Svilnati damasti 75 kr. do gld. 14*65 meter — istotako tudi črna, bela in barvena Hennebergova svila od 45 kr. do gld. 14 65 meter — v najbolj modemih tkaninah, barvah in vzorcih. Na zasebnike poitnine in carine prosto, na dom. — Vzorol obratno. — Dvojni pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo G. Henneberg c. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh. 56 9 5 Tujei. 6. novembra. Pri Slonu: Gellis. Weiss z Dunaja. - Gossler iz Mo-nakovega. — Jelovčan iz Škofje Loke. - Tič iz Sodražiee. — Čadeš, Mullay iz Novega Mesta. - Gabrič u Brežic. -Lloyd iz Trsta. — Nowak iz Tržiča. Pri Malitu: Jelineck, Lemberger, Weiss, Bauer z Dunaja. -- Tausig iz Prage. — Bergg iz Mokronoga. - Arnold z Bleda. — Schtlller iz Zagorja. — Liischnigg iz Krnova. — Rapp, Bad iz Wittekind-a. — Skamlič, Cirkovič, Tabor iz Trsta. Pri Lloydu: Pegan iz Celja. — Revelant iz Brazzane. — Mahorčič iz Mokronoga. — Šijanec iz Gornjega Grada. — Brauoe iz Novega Mesta. — Kaokelj izGodoviča. — Ponikvar iz Starega Trga. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306*2 m. S a Ca« opisovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo 11 j t*. 5 9 zvečer ?35 0 12*5 sl. szah. megla 6 7. zjutraj 2. popol. 735 1 735 8 9*0 16*7 sl. svzh. n megla Bk.jasno 1*4 6 9. »večer 7388 12*2 brezv. oblačno 7 7. sjutraj 2. popol. 742 2 742 4 9*6 10-9 sl. jjvzb. sr. svih. oblačno n 7*0 Srednja temperatura sobote 12 6°, za 6'6° nad normalom. Srednja temperatura nedelje] 12*6°, za 6*7° nad normalom. •E «9 M tfo «!» _>*> »*» 6?» afr j3» .«»..<>..«»» .«8» .<» _«>»..«» % T TIII1 Z ZZZZIZZZZZ1ZZZZZZZZZIIYTIIII1 IITTITIIII 4 4 «{ 4 4 4, 4 4 «j 4 4 4 4. 4 ar«*" Jvan žrelih efejf. račun, oficijal Ta ni Trelih rojena tfobilica poročena. V Ljubljani, dne 6. novembra 1898. Jr[csto vsakega drugega obvestila. m * j» > P iS Št. 753. Razpis. 780 1-1 Pri okrajni bolniški blagajni ljubljanski se oddasta službi blagajnika in pomožnega uradnika. Lastnoročno pisane prošnje je oddati do dne 15. novembra t. 1« pri načelništvu podpisane blagajne. Blagajnik mora položiti 1000 gld. kavcije. Okrajna bolniška blagajna. V Ljubljani, dne 7. novembra 1898. Za odbor: Ivan Kregar, načelnik. 1 > u n a j s k a borza. Dn6 7. novembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4%, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 15 100 > 75 119 » 65 101 > 45 119 » 50 97 » 80 908 > — 35 o » 50 120 » 55 58 > 90 11 > 77 9 > 55 43 > 82 6 > 68 Dne 5. novembra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 165 gld. — kr. 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 158 » 50 » Državne srečke 1. 1864, 100 gld. .... 196 » — » 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 » 40 » Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138 » — » Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... 130 » 35 » Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 » — » Posojilo goriškega mesta . ,.....112 > — » 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 » 50 » Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 98 » 10 » P rijoritetne obveznice državne železnice . . — » — » » > južne železnice 3"/„ . 179 » 65 » » » južne železnice 5°/0 . 125 » 70 » » » dolenjskih železnic 4°/0 99 » 50 » Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Genois srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st.i Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 200 gld. — kr, 170 » — » 19 » — » . 25 > - » . 82 > — > > 20 > > — » . 23 > — » . 154 > 50 » 3490 > — » . 412 > — > . 68 > 75 > . 118 > 75 > . 178 > 75 » . 171 > SO > . 127 > 50 > ?? MERCUR" XXXVII. letnik. 1. oktobrom se prične novo celoletno naročevanje Avteiltid^fUk ozn*nllo žrebanja tu in inozemskih loterij-ilill;UllvllU rLih nfofctnv irka* v.cph izžrebanih državnih skih efektov, izkaz vseh izirebanih državnih in zasebnih obligacij. firP7nl!irnn Hartln ,.Flnanzlellea Jahrbuch", ki DICijJldUlU UdlllU zaznamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri administraciji ,.Merour", Dunaj, I., Wollzelle 10. obsega 2 gl. 60 kr. celoletna naročnina.