»t. idi miMMš^sftfffltwt tirom m n im ____- M^^fi^^^VS^v T _____________ v Trstu, ¥ torek 27. junija 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVII jzhaja, IzvzemSi pAidijBKp*.* dan zjutraj.' UrednBtvo: ulici sv. FkinCiOn AsUEkega št. 20, L Dopisi naj te poBQajo ureJuištm Nefrvtktrana pistrs se ne sprejfca pH * ne vraiaja Izdajatel} fn odpvof^ urednv Štefan Godi !k tiskarna Edinost Ti k *skarna Edinos* Cu znaša za mesec L i.tsece L 19 50, pol v ——»J Za inozemstva mescST® lire v*5. — Telefon urt r . . up >i HDINOST Fosamasae Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se ratanajo v itokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osm.tnice, in zahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L X — Mali oglasi po 20 st beseda, maj nanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo Lzklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv*' Frančiška AsiSkaga itev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-tfJ Civilizacija, sodi! Povodom žalostnega in grdega dejanja na Krnu se je vznemirilo m razburilo vse javno mnenje in v parlamentu je bila vložena tozadevna interpelacija. Kar se tiče našega ljudstva, smo že dovolj nagla-šali, da je tudi ves slovanski narod v Julijski Krajini to greto dejanje obsodil in da ga obsoja iz dna svoje duše. To smo storili iz laslne spodbude in brez ozira na to, kaj bodo rekli drugi. Storili smo to, da zadostimo notranji potrebi našega srca in naše vesti, ki nam velevata, da je treba vsako grdo dejanje grajati in obsoditi, naj ga zagreši kdorkoli in proti komurkoli. Nekatere naše občine so šle celo« tako daleč, da so sklenile vzpostaviti razrušeni spemenik na svoje stroške, da dajo tudi r.a ta način izraz svojemu obžalovanju nad takim dejanjem. Kljub temu se je izrabil ia dogodek za nova nasilja proti slovanskemu življu v Julijski Krajini. Zopet so gorele slovanske hiše. nasilna roka je povzročila med našim ljudstvom novo nezasluženo gorje. Kljub temu, da je naše ljudstvo prvo vstalo proti skrunilcem spomenika na Krnu, so brezvestni krogi planili po njem, vprizorili so proti narn novo gonjo, s katero bi nrs hoteli postaviti na sramotni kamen pred iialijanskim javnim mnenjem in pted civilizirano Evropo. Preteklo nedeljo smo cbjavili protestne izjave tukajšnjega društva alpinov in tukajšnjega fašija. Obe društvi sramotita v svojih izjavah naše ljudstvo na nezaslišan način :n zahtevata, da se morajo cele naše občine in celi naši okraji priznati za krive omenjenega dejanja in se podvreči javni pokori za zločin, o katerem se niti ne ve, kdo ga je zakrivil. Oblastva so iseveda tudi to pot ostala zvesta sebi in metodam, ki so nam znane že izza Bonove zadeve. Uradni krogi so tudi povodom sedanje zadeve zvesti pomočniki tist;h, ki jim je zasramovanje, tlačenje in strahovanje slovanskega življa vsa vsebina njihove «politike». To so dokazali uradni krogi s tem, da so sklep naših občin na Tolminskem predstavili javnosti kot nekako kapitulacijo pred' ultimatumom omenjenih društev. Na drugi strani pa govorijo vsi laški listi na dolgo in široko o «pokori» našega ijudstva na Tolminskem. Protestiramo pred vsem civiliziranim svetom proti temu sistemu vojnih kontribucij, ki so morda na mestu ob času vojne v sovražnikovi deželi, ki pa so v pravno čuteči in civilizirani Evropi pravi škandal! Protestiramo s posebnim ogorčenjem predvsem proti temu, da so se celo oblastva sama postavila po svojih uradnih poročilih na to nezaslišano stališče. Pravni čut vsakega poštenega človeka zahteva, da se morajo stcrilci zločinorv kaznovati. Tokninski civilni komisar je uradno javil, da so krivci v tem slučaju padli v roke pravici. Zahtevamo zanje, akb se jim krivda dokaže, tisto kazen, ki jo predvideva zakon. Odločno pa moramo obsojati, da se aretacije držijo v nekaki zagonetni tajnosti, ke* se s tem vznemirjenje v javnosti umetno vzdržuje in poootruje. Neobhodno je potrebno, da se o vsej zadevi napravi Čim prej popolna, luč. Predpogoj za gospodarsko obnovitev naše dežele je splošno in korenito pomirjenje duhov. To se je tudi iz uradnih mest že ponovno naglašalou Oblastvom je dana sedaj priložnost, da dokažejo, da jim niso talce, izjave samo na jeziku, temveč tudi v srcu. Za to je potrebno, da se odgovornost za oskrunitev spomenika na Krnu določi z vso strogostjo, a oibenem tudi z vso nepristranost jo, ki mora dičiti vsako resno oblastvo v moderni civilizirani državi. Naglašamo to, ker nam je vsem še v živem spominu zloglasna Bonova zadeva. Takrat smo dokazali, da so na civilnem komisariatu v Gradiški grozili Bonu in njegovi družini z revolverji, da metra izjaviti, da je Slovenec in ne Furlan. Vladni krogi so hoteli na vsak način dokazati, da Slovenci odkopujejo- grobove italijanskih vojakov. Kljub temu da se jim to ni posrečilo, je bil tedanji ministrski predsednik Ecnomi obveščen, da so bili storilci Slo-v enci. V svojem znanem odgovoru na interpelacijo naših poslancev radi nasilij, ki so jih fašisti zakrivili v zvezi s to zadevo, se je tedanja vlada cinično sklicevala na to lažnjivo o»d vsega javnega mnenjaj «potrjeno dejstvo*, da je bil Bon Slovenec. Kakor smo bili tedaj brez moči proti pristranosti preiskave o Bonovi zadevi, tako so tudi sedaj vsi naši protesti proti posploševanju krivde posameznikov na vse naše ljudstvo brez vsake moči. Zavedamo se, da ne moremo braniti italijanskim oblastvom in italijanskemu javnemu mnenju, da bi se s svojimi pravnimi naziranji ne vračalo v črni in temni srednji vek. Ker pa se pri tem sklicujejo razne izjave tudi na sodbo sedanjega civiliziranega sveta, izjavljamo, da se naše ljudstvo te sodbe prav nič ne boji. Civilizirani svet bo razso dil, daj se za dejanja posameznikov (o katerih se zraven tega niti ne ve, ali so našega rodu) ne morejo klicati na odgovornost cele občine, celi kraji in cela ljudstva. Našim občinam pod Krnom svetujemo, naj svoje sklepe o vzpostavitvi spomenika vestno izvršijo. Njihova čast kakor tudi čast celokupnega našega ljudistva pa zahteva, da z dodatnimi sklepi odločno zavrnejo naziranje, češ da so storile svoje sklepe v znak nekake javne pokore. Nase ljudstvo ni dolžno italijanskemu narodu nikake pokore, nikakega zadoščenja. Tudi v tem pogledu se ne pJašimo pred sodbo civilizirane Evrope in civiliziranega sveta. Civilizacija, sodi in obsodi! Italija Konferenca o južni železnici. BENETKE, 26. (Izvirno poročilo). Začela sc je razprava o italijanskem načrtu. Gre za to, da so ustanove temeljna načela, kako se bo ob&krbelo proge s primernimi voznimi sredstvi in kako se bo določila vporaba sedaj obstoječega voznega materijala po vsej mreži. V to svrho se bo sestal tehnični odsek, ki bo začel takoj z delom. Predlogi posebnega odbora bodo predloženi osrednjim upravam. Za-j govarja se tudi, da bi bik> umetno, če bi prizadete države sklenile tozadevno jamstveno! pogodbo. Delo dobro napreduje, toda vprašanja, ki se imajo rešiti, so mnogoštevilna. Predlogi za zboljšanje prometa se morajo proučevati in izzivajo dolgotrajne razprave. Iz različnih okolnosti se da sklepati, da bo prišel v razpravo tudi predlog, naj bi bila južna železnica pod mešanim, deloma državnim, deloma zasebnim vodstvom. Tisti, ki ta predlog podpirajo, izvajajo, da se namerava uvesti tak mešan promet tudi na Francoskem, da se na ta način zboljša proračun državnih železnic. V upravi železnice; bi bile potemtakem zastopane države naslednice ter uprava južne železnice. Čehoslovaška Konec nemške obstrukcije v parlamentu PRAGA, 26. Zbornici je bil predložen nujnim potom zakonski načrt o avstro-ogrskih vojnih dolgovih. S tem se je ugodilo želji Nemcev, ki so postaviti za predpogoj, da odnehajo od svoje obstrukcije, da se morajo ta posojila izplačati v vsem obsegu. Pred časom so bili ti dolgovi na podlagi posebnega zakona, ki ga je bil izdelal bivši finančni minister Engliš, izpre-menjeni v čehoslovaško državno posojik) v razmerju 75 č. kron za vsakih 100 avstrijskih. Ta izpremenitev pa se je dovoljevala le tistim, ki so podpisali za vsakih 75 kron avstrijskega vojnega posojila 150 č. kron čehoslovaškega državnega posojsla. Novi zakonski načrt pomeni znatno izboljšanje omenjenega zakona in vsled tega je bilo pričakovati, da ga bodo Nemci sprejeli in da se bodo odn-edaji med nemško opozicijo in zvezo čehoslovaških strank popravili. Najzmernejse skupine nemškega bloka, predvsem socialisti in agrarci, so izjavili pri predhodhih pogajanjih, da so voljni glasovati za ta predlog, medtem ko , so si nemške nacionalstične stranke začele takoj prizadevati, da bi sporazum preprečile. Kot pretvezo so izrabili razpravo o zakonskem načrtu o podržavljenju zasebne železnice Usti - Teplice. Ker pa je načrt , -isto gospodarske narave, si ga niso upalili n?padati v bistvu, temveč so naglašali, da ni sedaj pravi čas za razpravo o tem predmetu. Tako so začeli opstrukcijo in so pri tem potegnili za seboj tudi druge nemške stranke. Tedaj so se čehoslovaške stranke odločile za pogajanja z Nemci, katerim so ponudile sporazum na sledeči podlagi: Razprava o zakonskem načrtu bi se končala sedaj, a zakon sam bi se začel izvajati, pozneje in ne že 1. januarja 1. 1923., kakor je bilo prvotno določeno. Nemški nacionalisti pa so vse predloge odklonili in zbornica je bila prisiljena se poslužiti pravilnika, ki določa, da se obstrukekmistični poslanci lahko izključijo. Nemci so sprejeli ta sklep zbornice s protesti in so nato zapustili dvorano. Potem se je razprava nadaljevala in zakon je b3 sprejet z glasovi čehoslovaških strank. To se je zgodilo pretekli petek. Takoj nato pa so predlagali Nemci sami, naj se navzkrižje poravna in omogoči nem~ škim pcslancem povratek v zbornico, kar dolcazuje, da so tudi zagriženi Nemci vendarle prepričani, da jim je uspešno delovanje za svoj narod mogoče le v parlamentarnih oblikah. Ko so se v soboto nemški poslanci povrnili v zbornico, je podal predsednik zbornice Tomašek o vsem dogodku zelo zmerno izjavo. Zbornica je nato odobrila pogodbo z Nemčijo o pravnem varstvu in pravni pomoči v civilnih zadevah. Združevanje nemških strank PRAGA, 26. Vršijo se pogajanja o strni-tvi nemških nacionalističnih strank in nemške narodno - socialistične stranke. »Prager Tagblatt* pravi, da se bo vsled te strnit ve položaj nemških meščanskih strank znatno razčistil, ter upa, da bodo primeru radikalnih strank sledile tudi zmerne nemške stranke. Rusija Vandervelde o razmerah v Rusiji, BRUSELJ, 26. Vandervelde, branitelj ruskih social-revolucionarjev, proti katerim se vrši seda; v Moskvi obravnava, je dal listu «Le Soir^ nekoliko izjav o sedanjih razmerah v Rusiji. Kar se tiče obrambe obtoženih je rekel, da bodo on, Rosenfeld in Liebknecht storili vse, kar bodo mogli, da se rešijo ti socialisti, katerim grozi obsodba na smrt. Potoc vanje po Rusiji ni nikak prijeten izprehod. Branitel* obtoženih social-revoktcionarjev so morali stavkati z lakoto, preden jim je sovjetska vlada dovolila, da lahko odpotujejo. Glede političnega položaja misli Vandervelde, da se bo sovjetska vlada pomeknila Se bolj na desno. Po sov je tih je nekoliko odkritosrč- | nih oseb, drugi so po večini trgovci. V vsej I Rusitf je opazil straino sovraštvo proti tuj* Icem in zelo hud nacionalizem. On je kljub t vsemu za obnovitev trgovskih odnoSajev z I Rusijo, toda predvsem se mora vzpostaviti svoboda v Rusiji sami. I Francija Vtis umota ministra Rathenaua na Francoskem PARIZ, 26. «Temps» piše, da je želeti, da bo nemška vlada znala ukreniti potrebne korake, ki jih zahteva položaj, kateri spravlja nemško republiko v resno nevarnost. Usoda nemške republike je Franciji pri srcu, kajti Francija je ostala zvesta svojim liberalnim načelom, za katere se je borila. Njena lastna svoboda je tesno odvisna od svobode narodov. Ako hočemo — nadaljuje list —, da se ohrani v Evropi mir, potem nam ne more biti vseeno, ali živi nemški narod p>od svobodno vladavino ali pa pade nazaj pod monarhijo, v kateri Vosta gospodarila kamarila in glavni štab V odgovoru na očitanja nekaterih Nemcev, da Francija ne podpira nemških demokratov, vprašuje list, ali si nimajo ti demokrati kaj očitati predvsem sami sebi Ko je nemška republika izbrala Brockdorff - Rantzatua za voditelja nemške zunanje politike, kot je Nemčija podpisala rapallsko pogodbo, ki je v skladu z Bisrnarckovimi sporočili, ko vidimo, da napada tisk nemške levice Francijo, kako se morejo potem Francozi prepričati, da so Nemci razkrižali s cesarskimi sporočili. Treba je ugotoviti, da so nemški vladni krogi dovoljevali, da se je proti Franciji pridigalo sovraštvo, za katero je odgovorna sedanja republikanska vladavina. Wirth — zaključuje «Temps» — se zdi da. pozablja, da vesti iz Nemčije uničujejo dobro voljo Francije. Anglija Lloyd George o umoru Rathenaua LONDON, 26. Lloyd Geor|e je izrazil svoje ogorčenje nad podlim ®iorom ministra Rathenaua. Rekel je, da je bil Rathe-nau umorjen, ker je hotel zboljšati edno-šaje med Nemčijo in zavezniki Nato je govoril o sprejemu Nemčije v Zvezo narodov ter je rekel, da je za- sprejem in da bo Anglija glasovala za to, da se Nemčija sprejme. Lloyd George je tudi za to, da se sprejme v Zvezo narodov tudi Rus rja, ako bi hotela pristopiti Minister Schanzmr v Londonu LONDON, 26. Italijanski minister za zunanje zadeve Schanzer je prišel iz Kopen-hagna v London. Na postaji so ministra sprejeli Lloyd George, razni drugi predstavniki angleške vlade, osobje italijanskega konsulata in razni veljaki izmed članov italijanske naselbine v Londonu. LONDON, 26. Daily Telegrapb pravi, da bodo pogajanja med Schauzerjem in Lloyd Georgem obsegala širok program. Izključeno pa je, da bi se razpravljalo na teh sestankih tudi o zvezi med Italijo in Anglijo. Pač pa hočejo doseči na teh sestankih sporazum o raznih vprašanjih politične in gospodarske narave. List dodaja, da je mogoče, da bo Schanzer stkušal pridobiti Anglijo za to, dfca bi se v tržaškem pristanišču ustanovila svobodna zona za angleško trgovino. Toda po mnenju angleških odločilnih krogov ima angleška trgovina na razpolago mnogo bolj praktičnih poti, kot je pot, ki bi šla preko Trsta. V središču vseh razprav pa bosta vzhodno in sredozemsko vprašanje. Danes sta Schanzer in Balfour govorila tudi o možnosti sprejema Nemčije v Zvezo narodov. Izid volitev na Iiskem DUBLIN, 26. Pri volitvaib v irsko ustavodajno skupščino je bilo izvoljenih 58 poslancev koalicije, ki je za odobritev angleško - irske pogodbe, 36 republikancev, ki so proti pogodbi, 17 poslancev delavske stranke in 17 neodvisnih agrarcev, ki so večinoma za odobritev pogodbe. Irsld republikanci odklanjajo odgovornost za umor maršala Wilsona DUBLIN, 25. Glavni stan irske republikanske armade je izdal nafto, v kateri zani-kuje govorice, češ da je irska repiAIikan-ska armada naščuvala morilce maršala WUsona. Smrt maršala Wilsona — pravi nota — je treba obžalovati, ne radi tega, cer fe bil maršal umorjen cd irske roke, temveč za to, ker je padel kot žrtev politike angleške vlade na Irskem. Nota zaključuje, da bi bilo ne odkritosrčno, ako A se taka dejanja obsodila, med tem ko so ostali vzroki, ki jih izzivajo, neizpreme-njeni. _ NemCija Po umoru ministra Rathenaua. — Splošno ogorčenje javnega mnenja BERLIN, 26. Ogorčenje radi umora ministra za zunanje zadeve Rathenaua je objelo vse sloje nemškega naroda. Ves berlinski tisk obsoja zločin z ostrimi besedami. Nacionalistični «Deutsches Tagbiatt* pravi, da so odgovorni za to dejanje tisti krogi, ki so 9. novembra vrgli seme revolucije, propovedujoč odkrito nasilje proti pravu. List dodaja, da je umor zločin in obenem velika neumnost. «Kreuz-Zeitung» obsoja ta zločin in v njem politični zločin sploih. Glasilo centra pravi, da je zločinska zbla-znelost, ki se izraža v podlih umorih, povzročila med nemškim ljudstvom velik strah ter pravi, cfca je dolžnost ljudstva, da izroči zločince vislicam. «Deutsch'e Allgemeine Zeitung* pravi, da je zločin plodi neverjetno zastrupljenega ozračja, ki so ga v Nemčiji ustvarile vojna, revolucija, tlačenje od zunaj in nesloga na znotraj. List dodaja, da mora to nehati, kajti ne more se trpeti, da bi bil vsak minister stalno izložen političnim atentatom. «Lokal Anzeiger» priznava, da' je ta minister, ki se je odlikoval s svojim patriotizmom, padel kot žrtev političnih zočincev. Bernhard pravi v «Vossische Zeitung«, da je umor ministra za zunanje zadeve resen opomin vsem Nemcem. Nemško ljudstvo mora vstati v obrambo tistih mož, ki so pripravljeni delati za obnovitev Nemčije na republikanski podlagi Sedaj je republika sama v nevarnosti — pravi Bernhard in opozarja na govorice, ki so se bile razširile, da se ima 28. junija izvršiti splošen pokolj najvidnejših vodilnih oseb nove Nemčije. To ogorčenje je dobilo svoj najvidnejši izraz ti5l v zbornici na seji, ki je bila sklicana v počastitev spomina umerjenega ministra. Mesto, kjer je sedel Rathenau, je bilo okrašeno s cvetjem. Kancelar Wrrth je rekel v svojem govoru, da je Rathenau padel kot žrtev zločincev, ki imajo mnogo sokrivcev, kateri so člani razširjene zločinske organizacije. Posebno značilna pa je bila na tej seji demonstracija levice proti nacionalističnemu pcslancu Helferichu, kateremu so kričali: Ven morilec! Včeraj v nedeljo se je vršil v Berlinu radi umora ministra Rathenaua javen shod, katerega se je udeležilo okoli 250.000 oseb iz vseh treh socialističnih strank. Ta shod je bil veličastna manifestacija za republiko. Množici je govorilo 20 govornikov. Kljub ogromni udeležbi se je shod vršil popolnoma mirno in ni prišlo do nobenih incidentov. Osebe, ki so videle atentat na Rathe-naiua, trdijo, da so umor izvršili' štirje na^ krinkani moški, kateri so se odpeljali po izvršenem zločinu proti predmestju. Za aretacijo je vlada določila en miljon mark nagrade. Kdo je kriv? BERLIN, 26. Pruski deželni zbor je sprejel predlog nacionalistov, da se državna vlada povabi, naj objavi vse uradne listine, ki se tičejo vojne, da se ovrže trditev, da je Nemčija edina kriva, da je prišlo do svetovne vojne. Avstrija Dunajski listi o umoru ministra Rathenaua DUNAJ, 26. Dunajski listi razpravljajo obširno o umoru nemškega ministra za zunanje zadeve Rathenaua ter naglašajo, da so ta umor zakrivile deloma zavezniške države, katere vznemirjajo in mučijo Nemčijo, kakor piše «Neue Freie Presse». «Wiener Allgemeine Zeitung» pravi, da je upati, da bo ta zločin izpametoval državnike zavezniških držav in da bodo razumeli, da se noben narod ne sme gnati v obup. TucTi «Neues Wiener Tagblatt» se je postavil na to stališče in pravi, da je umor ministra Ra dokazovale potrebo, da ostanejo v poljedelskem ali obrtnem delu. Te listine se bodo morale predložiti pri vojaškem okrožnem poveljništvu. Vojaški novinci bodo podvrženi še dvakratnemu pre-» gledu: pri okrožnemu poveljništvu (odgovarja nekdanjemu poveljništvu nadomestnega okraja — Erganzungsbezirks.komando) ter pri polkt^ kateremu bodo dodeljeni. Kar se tiče teritorialnega dodeljenja, se potrjuje vest, da novinci Novih pokrajin ne bodo poslani v kolonije in v južno Italijo. Novinci bodo imeli predpostavljene (podčastnike ii častnike), ki bodo govorili njihov jezik. Klic pod orožje bo izdan prve dnJ septem« bra, če ne nastopijo taki mednarodni ali no* t ran ji dogodki, ki bodo zahtevali drugačne tu1r»d ho Tečaji za reservne častnike ia tadaojl vojaški novinci. Gen, crv. komisariat javlja: Na tozadevno vprašanje, ki ga je stavil gen. cfv. komisariat z o žirom na ravnokar obelodanjeni oglas glede tečajev za vzgojo reservnih častnikov, odgovarja vojno ministrstvo, da bodo tozadevna vojaška okrožna poveljntštva prejela posebna navodila za novince, ki bodo vzeti pri sedanjih naborih, ker je treba prej rešiti neka vprašanja, ki se tikajo posebnega položaja novih vojajcov. Najbrže bodo ta navodila objavljena tedaj, ko bo razglašen klic pod orožje vojakov drugega polletja letnika 1902. Iz Sv. Križa. (Opozorilo varnostnemu obta-stvu). V nedeljo so nas tržaški fašisti zopet počastili s svojim obiskom. Bilo jih je desei. Vodil jih je fašist domačin Egon Tence, učiteljev sitL To pot so se obnašali mirno (čudno). V gostilni konsumnega društva so obljubiti, da se povrnejo na praznik sv. Petra (v četrtek), ko se ima vršiti velika crkvena slavnost, kakor je bilo objavljeno v »Edinosti* preteklega tedna. Prišla bodo — so rejkli — zato, da bodo videli, ali so Križani še tako pogumni. Jasno so povedali, da pridejo zopet pretepat in razgrajat. Poživljamo pristojno oblastvo, da poskrbi za varnost in red. Opozorjeno ;el Veselica Pevskega društva «Slava» ki se je - iia minulo nedeljo pri Sv. M. M. Spod. je čajnim dnevnim ra^B* Maj poamanU točkami se člani posebno opozarjajo na vprašanje izpremembe pravil z ozu'5® na «Šolssko društvo.« Dijaška matica. Danes ob 20. mi iS*a pripravljalnega odbora; vabljeni so vsi oaSor-mki. __Tajnik. Iz triaSkega življenja Mali oglasi izpadla (vpoštevajoč razmere) še precej dobro. Prišla so bratska društva, iz bližnje tržaške okolice, in bližnje Istre. Nastopala so častno, mogočno je spet donela naša slovenska pesem v občo zadovoljnost « Slava® je lahko ponosna na proslavo svoje 30 letnice. Ravno ko je bil program slavnosti končan, in smo mislili, da se brrno še par uric zabavali na vrtu ob zvokih nuše mile Slovenske pesmi, so začele na žalost padati debele kaplje dežša, ki so nas razpršile na vse strani. Mnogo ljudstva pa je vseeno zaselo notranje prostore, ter se zabavalo do polnoči. Po polnoči pa smo imeli neljube goste; to so bili pa fašisti, ki so prišli, ko ni bilo več nobenega nego samo, krčmar m dva natakarja. Prišlo je kakih 10 fašistov, bili so nepoznani. Vprašali so, kaj se je godilo. Ko jim je krčmar povedal, da je bil slovenski koncert jim to ni nič prav dišalo, polili so nekoliko steklenic bencina po mizah m klopeh, zažgali ter zbeza.lL Krčmar in nataJkarja so ogenj takoj pogasili. Popravek. V nedeljski «Edinosti» se je v poročilu «Organizacije vojnih vdov in srrot» ponovno izreklo pomotoma zahvalo «Trž. podpornemu društvu*. Zahvala gre «Trž. podpornemu m braknemu društvu, ker to nam je odprlo svojo gostoljubno streho. Tržaško ženstvo za Šolsko društvo. Na včerajšnjem sestanku, ki ga je skilcal pri pravilni odbor < Ženskega dobrodelnega udruženja^ v Trstu, je bik> sklenjeno, da postavi tržaško ženstvo na prireditvi Šolskega društva dne 2. Julija v Sežani svoj paviljon, kjer se bodo prodajala lepa ročna dela, izdelana po narodnih motivih, kakor razne torbice, prtiči, garniture za kuhinje, predpasniki za ženske in otroke, torbe za knjige itd. Vsi ti predmeti se bodo dobili že popolnoma izgotovljeni, ali tudi samo pričeti, da jih lah&o dekleta sama izdelajo. Te stvari se bodo prodajale po zelo zmernih cenah, tako da si jih lahko nabavi vsaka žena, vsaka deklica. Naše gospe fn gospodične že pridno vezejo in teksnuejjo med seboj, katera bo več in lepših stvari izdelala. Opozarjamo posebno naše ženstvo po deželi, naj ne zamudi lepe prilike in naj si ogleda naš paviljon, kjer bo gotovo vsaka dobila kaj primernega. Poskrbljeno bo za vse okuse in za vse — moš-njičke. 2. juHj bo toraj dan sestanka vsega natega ženstva iz btižinje in dalnje okolice — pri paviljonu «2'mskega dobrodelnega udruženja* v SežanL Strokovno udruženje iugoslor. oblikujočih umetnikov v Ljubljani. Važnost tega udruženja umetnikov se je v zadnjem času opetovano naglašala od strani najmercdajnejših činitelj v. Podpisani odbor vabi torej slovenske oblikujoče umetnike ponovno k pristopu, ker