Političen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici li. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev.
V Ljubljani, v sredo 8. julija 1885.
T jO ti lile XIII.
Carinska zveza z Vinsko — naš pogin!
Madjari so Avstriji že raarsikako sitnost in škodo napravili, pa jo bodo še, če se jim ne od-kaže prostor, kteri se jim spodobi. Kako so se še leta 1879 vstavljali, kedar se je Bismark iz Gostinca k grofu Andrassyju podal, da bi sklenila carinsko zvezo, na podlagi ktere bi Bismark polagoma Avstriji kri puščal do poslednje kapljice. „Mi ne maramo Prusi postati, mi ostanemo Madjari", kričali so tadaj in — prav so imeli. Bismark vsled tega na Dunaji ni ničesar opravil, in vidoč, kako da se je na Ogerskem tako rekoč cela časnikarska vojska proti njemu dvignila, je lepo proti domu odrinil in si mislil, le počakajte, bom pa pozneje prišel.
Bismark je jel na to res premišljevati, kako bi vkrenil, da bi brez težave Avstrijo do carinske zveze pripravil. Sprevidel je, da mora pred vsem ovire odpraviti. Te ovire so bile pa v prvi vrsti Madjari, v drugi pa še le cislitvanija. Poslednji ni mogel do živega, pač pa prvim. Bismark je jel misliti na napravo nove nemške carinske postave. Do sedaj so Madjari pri žitni kupčiji na Nemškem posebne dobrine imeli, ker je bilo naše cesarstvo v jedni vrsti s tistimi državami, ki so najmanjšo uvozninsko carino plačevali. „Tukaj-le Vas bom prijel, mislil si je Bismark in sami bodete prišli prosit za carinsko zvezo".
Kakor je Bismark mislil, tako je tudi storil. Letošnji nemški državni zbor imel je novo nemško carinsko postavo na uvoz ogerskega žita že v tretjem branji pred seboj iu jo je sprejel. Obdačeno je tako, da bi ga morali Madjari le v lastno zgubo na Nemško uvaževati. Bismark je s tem dve muhi ob enem počil. Prvič je nemškemu žitu do bolje cene pripomogel, ker mu je ogerskega tekmeca spodbil, drugič je pa Madjarom orožje iz rok zvil, da so stali, kakor dete pri zibeli.
Takoj je začel po Ogerski drug veter vleči. Ravno tisti, ki so poprej najbolj kričali proti carin-
ski zvezi z Nemško, so sedaj njeni najgorečniši zagovorniki in Avstriji ne bo druzega kazalo, kakor reči: Amen! Madjari vpijejo, da se zveza mora skleniti, sicer je po njih in po njihovem poljedelstvu. Tega pa ne pomislijo, kaj da bo, kedar se bo enkrat carinska zveza sklenila. Madjari pač še niso pomislili, da bodo vsled carinske zveze, ako res do tiste pride, zgrudile se poslednje ograje, ktere nam sedaj naše obrtnike varujejo nemške konkurence, o kteri se tudi na Ruskem že jako britko pritožujejo. Madjarskemu poljedelstvu žrtovala se bode tostranska obrtnija, ob enem pa tudi samostalnost cele Avstrije. Le to vprašamo, kaj pa je država brez cveteče obrtnije? Nič, na pol mrtva reč, ki prej ali pozneje tistemu cepne v naročje, kdor jo je polagoma omamil, oslabil in vsmrtil. Bismark si je carinsko zvezo Avstrije z Nemčijo izmislil, da bi z njo Avstriji obrtne žile spodvezal, iz kterih bi potem polagoma obrtno kri izpil. Nemška obrtnija spodrivati bi jela že prve mesece nas in našo obrt-nijo, kar se žo sedaj dostikrat godi, ko nemške ves da lepo izdelke čuvajo še precej visoki uvozni carinski nastavki.
Cehi, Poljaki in tudi drugi pošteni Avstrijci, h kterim se smemo tudi s ponosom Slovenci prištevati, sprevideli so Bismarkovo nakano že zdavnej in so se ji jeli na vse kriplje vpirati. Le vzemite v roke kterikoli list teh narodov hočete, vsak bode pisal proti napravi carinske zveze med Avstrijo in Nemčijo, ker je vsak prepričan, da bi bila Avstriji v pogin; ker vsak dobro ve, da bi s tistim dnevom, kedar bi mi tako zvezo podpisali, Avstrija nehala Avstrija biti in bi nemškega carstva priležnica postala.
In vendar vkljub temu žalostnemu pogledu v bodočnost skoraj ne bo mogoče umakniti se sedanji samoupravni večini državnega zbora madjarskemu zahtevanju in carinski zvezi. Naši poslanci jo bodo prej ko ne dovolili, ker bodo Madjari tako hotli in ker se bodo bali ob državno gospodarstvo priti. Madjarom na ljubo žrtvovala se bode Avstrija, kteri se bo ob enem smrtna obsodba podpisala. Kaj in kako bode z našim poljedeljstvom, se ume samo po sebi;
menda nič ali vsaj ne dosti boljše kakor pa z našo obrtnijo. Ako pa tukaj izvor blagostanja vsahne, je dotična država že pri kraji, ker nima nič več od kod jemati za velike svoje potrebe. Madjarskemu žitu bi se dala morda pot proti jugu odpreti, če mu na Nemškem ne bode več mogoče tržiti. Ali pa mu bode kemija prišla na pomoč, da se bo v kaki drugi podobi med svet in v denar spravil. Sicer pa kar naravnost povemo, da je jako malo nade, da bi se carinski zvezi z Nemčijo ubranili, ker nas bodo prisilili k temu — Madjari. Saj imajo Madjari v Avstriji in na Ogerskem že tako povsod prvo besedo, naj tudi le po 30°/o plačujejo državnih stroškov, mi pa po 70. Ne bomo se na preroški stol vsedali ter naznanovali Avstriji „gorje", a pri vsem tem se nam kaže le žalostna bodočnost, če bomo hodili po tem potu naprej.
Za otroke nekaj.
(Beseda ob pravem času.)
Tudi za otroke se piše v političnem časopisu? O da; kmalu bote videli zakaj. — Nobeden do sedaj, odkar sije bleda luna na zemljo, ni še trdil, da bi otroku ne bilo treba nikake vzgoje. Toda kakšne, to dela nekterim preglavico, da bi se jih smela usmiliti tudi mrzla luna.
Nekteri namreč so glede vzgoje strašno omejenega in priprostega razuma. Oni pravijo tako: Na vsak način je treba, da so na svetu dobri ljudje, slabih ne potrebujemo. Zato je treba otroka tako vzgojiti, da je dober. Da dosežeš ta namen, rabi vse pripomočke, da bode otrok postal dober. Kaj pa je to: dober? To že vsak ve, saj nas uči tega pamet, vera, postava. Ako tedaj kdo vzgoji otroka tako, da postane dober, ga je prav vzgojil. Ako pomaga palica v ta namen, naj se rabi palica; ako je koristno nad otrokom vedno paziti in ga odvračati od druščine, treba je to storiti, da postane otrok dober. In še to pamet imajo ljudje, ki tako mislijo, kakor sem popisal: da otrok ni kar sam po sebi dober, ampak včasih zelo hudoben, da je torej treba hudobijo pregnati. — Kako priprosta pamet!
LISTEK.
v
X u in bor k.
Krajepisna in zgodovinska razprava.
(Dalje.)
Nasilna smrt kraljice Jere ni mogla zabraniti gubitka Metliške župe, ker je kasneje tudi njen brat ostal v kraljevski milosti. (Kukuljevič: Codex diplomaticus Tom. II. p. 185). Ko je pa le-ta leta 1218 zadobil dostojanstvo patrijarha Oglejskega, so bili ti pokolpski hrvatski predeli še bolj zagotovljeni za Kranjsko, ker je patrijarh Oglejski po da-rovnici nemškega cesarja od 1. 1224 v predelih slovenske in kranjske marko tudi nadalje zraven grofov Meranskih vršil vladarska prava, a po izumrtji letih zraven grofov Goriških, rodjakov Meranskih in grofov koroških. (Mitth (1. hist. Vereines Krain, J. 1856, p. 39, 42 in J. 1864, p. 17). Od tega časa so ostali kraji Metliko in Zumberka stalno zedinjeni s kranjsko in slovensko marko, a nemški knezovi so poverili obrano mej proti Hrvatski nemškim križaroin (deutscher Ritterorden), ki so leta
1223 držali komende v Metliki in Črnomlju, a še poprej 1. 1200 dobili od Ptujskega vojvode Friderika I. ravno hrvatski kroni otete kraje Velikone-deljske in Središke, braneči na mejah interese germanskega naroda s predrznostjo, a s slabo krščansko navdušenostjo od bližnjih katoliških Hrvatov. (Ko-sina: Zur Geschichte d. deutschen Ordens in Krain. Mitth. 1863. — Krempl. Dogodivšina štajarsko zemlje, str. 117).
Hrvatsko-ogerski kralj Bela IV. imel je preveč posla z groznimi Tartari, in dokler je posle strahovite provale državo malo uredil, pa ni mogel resnobno misliti o povrnitvi otujenih delov hrvatskih; razun tega pa je bil tudi po materi Jeri bližnji rodjak knezov Meranskih in njihovih naslednikov, ter tudi Oglejskega patrijarha Bertolda (f 1251). Celo kralj sam odstopi zemlje in mesta, kar jih jo podedoval po Neži Meranski, vdovi Fridrika Baben-berga avstrijskega 1. 1263 Zagrebškemu prepoštu. Tobiji Bogudu, ali težko da je le-ta kedaj posedoval to dedovino. (Radič po Hormayeru v Mitth. d. hist. Ver. f. Krain 1864, p. 101—103. V diplomi Bele IV. od 7. jan. 1. 1263 spominje se Tobias Bogud, Praep. Zag. carissimi lilii nostri
Belae ducis Sclavoniae Cancelarius. Krčelič: Not. pael., p. 508. Dimitz: Geschichte Krains I. B.) (Kaže pogrešno, da je dar učinjen banu Tomi Bogudu).
Ko se je po smrti koroškega vojvode Ulrika proti Filipu Koroškemu vzdignil kot pretendent za prestol koroški, kteremu je tudi velik del kranjske in slovenske marke podložen bil, mogočni češki kralj Otokar, tetek Filipov, pomagal je Filipu, tedaj tudi patrijarhu Oglejskemu, ogerski kralj Bela IV. in njegov sin Štefan V., ali Otokar zdrobi s krepko roko protivnike, prežene Ogre in Hrvate iz Stajarske in Kranjske ter prisili Štefana 1. 1271 na mir, v kterem se je moral le-ta odreči vsem pravicam na Štajarsko in Kranjsko, ter priznati taktične meje, kakor so za kralja Belo IV. postojale. Otokar je povrnil Hrvatski samo nektera zemljišča v Zagorju in Medjumurju, naročito pri Rogatcu in Dobri. (Fejer: Diplomat. Tom. V. Vol. I. p. 113).
Kakor so takrat po ugovoru predani deli Hrvatske Metlika in Črnomelj v vlast Otokaru, ostali so oni tudi v bodočo skozi tri sto let sledečim vla-/. darjem slovensko marke in grofovije Metlike, ki jo,; pa vendar do konečnega zedinjenja s slovensko
Glejte, vse kaj drugega je iznašla novejša iz-bistrena, vere očiščena pamet! Otrok da naj se vzgojuje tako, da bo postal dober? Ivaka bedarija! Otrok je že dober sam na sebi, saj je človek in ima tedaj vse človeške lastnosti. Kar je pa človeško, je popolno, naj si bo karkoli. Vse, kar stori človek, je dobro, je mnogo vredno in edini namen človekov je, da ostane človek. Zarad tega tudi vzgoja ne more imeti drugega namena, kakor pustiti, da otrok ostano človek. Naj se razvija popolnoma po svoje; trmasti otrok naj le ohrani svojo trmo, kajti trma je človeška lastnost in kako bi bilo obžalovati, ako bi se ta dragocenost izgubila od človeškega rodu. Zlasti pa naj one plemenite in pristno-človeške lastnosti otroku ostanejo: napuhnjenost — hočem reči — samosvoj ponos, mesenost — to se pravi: zdrava in neprecenljiva človeška čutnost, ta prekrasni biser v naši naravi! — maščevalnost — pravilno: želja braniti samega sebe itd. Vse to mora v človeku, v otroku ostati in zato ne sme niti vetrič pihniti od nikoder, da bi mu kak lasek nagnil na drugo stran, kakor ga je položila narava. Vsa naloga vzgojevanja obstoji v tem, da se odstranijo vsi nasprotni vplivi, zlasti pa ono nepametno vplivanje, da bi otrok postal dober.
To je nauk novejših vzgojevalcev po Rousseau-jevem kopitu. Kakor vidimo, je vsa modrost ta: da je vse, kar prihaja od človeka, dobro, popolno; človek tedaj je absolutno popolno bitje in če je na pr. Gothe kako nedolžno deklico za nos vodil, je bilo to posebno popolno, ker se je v tem razodevala človeška narava v vsej svojej lepoti. Omenil sem Gothe-ja zato, ker tudi on jasno oznanuje omenjeni nauk.
Vem, da se nekterim zdi čudno tako razlaganje, celo onim, ki delajo do pičice po imenovanih načelih. In vendar trdim, da sera stvar popolnoma zadel. Obljubim, da se bom potrudil natančno pokazati, kako velja v vzgoji načelo to skoro vseskozi. Za sedaj samo opomnim: Zakaj pa ne pustite, da bi se otrok zgodaj učil krščanskega nauka? Zakaj je odpravljena v šoli palica? Zakaj se podaja otrokom dandanes, kar se je le mogoče izmisliti in ne najprej to, kar stori otroke dobre? Zakaj je na univerzah popolna svoboda v podučevanji in učenji, kakor da bi dovršen osmošolec mogel soditi že o najimenitniših učenjaških problemih in bi smel o vsem slišati, ako razume ali ne?
Nekdanja vzgoja je gledala samo na to, da bi človeka osrečila za ta in za oni svet. Prepričani so bili vzgojniki te vrste, da ni treba človeku vsega vedeti, da mu mnogokrat le škodi, ako več ve, kakor je treba; vodila jih je misel, da je pri vzgoji gledati mnogo bolj na voljo otroško, kakor pa na pamet. Dandanes pa velja pravilo: Le odprite mladini vsa vrata, da gredo, kamor hočejo, le prostost ji dajte, da lahko dela po svoje, dobro ali slabo — je vse eno, da je le človeško.
Zakaj pa tako? Zato, ker je po naukih novih modrijanov človek sam — bog in ker prejšnjega krščanskega Boga ni več, zato tudi ne več greha, ni dobrega, ni slabega, ampak samo še — človeško.
Taki nazori se tedaj dandanes v dejanji veljavni prikrito in ne prikrito. Groza nas bi skoro
marko iu Kranjskem 1. 1365 imela svoje posebno področje s posebnim vstavom in povlastmi pod vladarji iz rodovine grofov Goriških in iz roda Habsburškega, kteri je dobil (vojvoda Albert III. in Leopold III.) Metliko s Pivko, Pazinom in z Istro 1. 1374. (Hitzinger: Die pol. Verhaltnisse Krains. Mitth. z. Gesel. Krains, 1856, pag. 26 in 42).
Kar se pa posebej tiče Zumberka, treba je omeniti, da ves današnji obseg ni bil nikdar zedinjen v državnem smislu s Kranjsko, nego so južni predeli Zumberka okoli Kostanjevice in Oštrca tudi nadalje ostali pri Hrvatski, pripadajoči za prvih vekov županiji Podgorski, ki je imela svoje sedišče v Pod-gori (današnja sv. Ana), a kasneje županiji Zagrebški, ko so manje plemenske županije okoli polovice štirinajstega veka v Hrvatski prenehale. Ko so se pregledale in razdelile zemlje grada Podgorskega (Turanj pri sv. Ani) ter vrodilo posestvo, ki ga je imel po nalogu kralja Bele IV. 1. 1249 obaviti hrvatski ban Štofan skupaj z županom Podgorskim, Aleksandrom, spominja se tudi Zumberški Kosta-njevac pri Kupčini ter opisujejo meje tudi nekih Zumberških predelov. (Monumenta historica Hun-gariae od Gustav \Venzela. DiplomatariaXII.,str. 290.)
Ko so bili kraji Metliški in Zumberški poli-
moralo biti in zdi se mi ko gledam mladino na tej pogubni poti, kakor da kliče: rešite nas.
O, ko bi mogla mladina umeti; te moje besede, ko bi otrokom mogel dopovedati, kar se ne dopovedati odraščenim! Otroci bi slušali, odrašeeni — stariši in drugi vzgojevalci so trdovratni.
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. julija.
Notranje dežele.
Društvo, ktero je za oskrbljevanje premoženja „Slovaške Matice" ogerska vlada postavila, pričelo je svojo nalogo izvrševati s tem, da je prevzelo na 2. julija v Turčanskem Šmartnu stoječ muzeji „Slovaške Matice". Bivši matičarji tega vendar niso mogli mirnega srca gledati in so vložili proti takoš-nemu nasilstvu ugovor, za kterega se pa Madjari prav nič ne bodo brigali. V dotičnem ugovoru so odločno povdarjali krivico, s ktero si madjarska vlada „Matično" premoženje prilastuje; na to je vladni zastopnik oziroma od nje imenovani novi tajnik „Matičinega" premoženja rekel, da jim ne bodo vzeli zaklade, temveč da se polaste le poslopja, ker ga mislijo ob priložnosti porabiti. Zakladi se druzega ne bo zgodilo, kakor to, da ji bodo vsako leto nekaj goldinarjev odvzeli za podporo oziroma nagrado novega društva za oskrbovanje „Matičinega" premoženja.
Vnanje države.
Na Nemškem se je res nekaj jasniti jelo na cerkveno političnem obzorji. Kolnska nadškofija dobila bo novega nadškofa Kulinskega, Krementza, ker je šel pregnani Kulnski nadškof Melchers iz Holandije, kamor je bil pred Bismarkom bežal, v Eim iu bo ondi kardinal postal, kakor se je to z grofom Ledohovskim zgodilo. Dalje se bodo tudi vse druge spraznjene škofije in nadškofije zasedle, le za Gnezenjsko-Poznanjsko ni še pravega upanja. Ondi računijo poleg vere tudi z narodnostjo in morajo računiti. V Rimu so tega mnenja, da ne smejo Poljske narodnosti tolikanj žaliti, da bi ondi kakega Nepoljaka za škofa postavili, kajti le-ta škofija ima primat čez vse poljske pokrajine, je ena najstarejih škofij in v najtesneji zvezi s poljskim plemstvom. V Berolinu pa zopet mislijo, da se mora ravno ondi narodnost od vere ločiti, ker se z njo bodoča vstaja Poljakov podpira in mora na Pozuanjsko za nadškofa priti mož, ki bo bolj Prus, kakor pa Poljak in bolj državni uradnik, kakor pa služabnik božji. Ako je resnično, kar časniki pišejo, je menda kurija v to že privolila, da se bodo od slej nadalje katoliški duhovniki le po univerzah izgojevali. To je bila poleg obligatoričnega civilnega zakona jedna poglavitnih toček kulturnega boja. Vse druge v majevih postavah omenjene točke poravnale se bodo polagoma same ob sebi.
Dolgo že ni bilo slišati državnika, ki bi bil tako odkritosrčno govoril, kakor je to novi angleški prvi minister Salisbury predvčeranjem v angleški zbornici storil. Imel je govor o afganistanskih in egiptovskih zadevah. Glede prvih pravi Salisbury, da mu druzega ne kaže, kakor ondi pričeti in nadaljevati, kjer je Gladstone nehal, če hoče zmedeno politično štreno vrediti. Pri vsem tem mora pa vedno le lastne koristi pred očmi imeti. Le Zulfikarski prelaz dela mu mnogo preglavice, kterega Rusi za-se zahtevajo, Angleži so ga pa Abduramanu obljubili. Salisbury pravi, da bo gledal, da Zulfikar Afgancem ostane, saj se tako na med-sobojne diplomatske razprave, pogodbe in obljube
tično odcepljeni od Hrvatske, razpala je tudi počasi vsaka zveza cerkvena z Zagrebško škofijo. Da se vse to izvede, trudili so se Oglejski patrijarhi kot vladatelji enega dela Metliške županije, pa nemški vitezi (križari), kterim je stalo mnogo do oddelitve od Zagrebške cerkve radi gmotnih koristi.
Najpoprej je odtrgan od Zagrebške škofije kotar (župa) Gračan, po vsi priliki današnji sv. Križ pri Kostanjevici, in predel okoli Mokric proti Čatežu severno-iztočno od Zumberka. O tem kotaru pravi že Ivan arcidjakon v svojem zborniku (1. 1339), da je od arcidjakonata Goriškega in kotara (dekanata) Metliškega odpal za banovanja Štefana Baboriča (okoli 1. 1310), kakor mu je to sovremenik, bivši takrat banov kancelar, arkidjakon Beksinski magister Dimitar pripovedal. Ostale župe Metliškega kotara sv. Jurja v Vivodini, sv. Križa v Žumberku, sv. Jerneja v Sihensteinu (današnji Šent-Jernej), Matere Božje v Metliki, sv. Martina v Podzemlju, sv. Petra v Črnomlju, sv. kralja Štefana v Semiču in sv. Križa v Vinici so odpalo kasneje 1. 1330 Goriškemu arcidjakonatu, a stale so še pod njim pod prednikom Ivana arcidjakonom Petrom. (Tkalčič: Monumenta episc. Zagr. Tora. II., p. 93).
(Dalje prih.)
ni dosti zanašati. Sar se daaes sk&ae, psaw Salisbury, tisto se jutri ob vgedni priložnosti že rado pozabi. Najbolj pametno je feoraj, da. poleg vse prijaznosti vendar skrbno gradimo trdnjave ob Afganistanu, da nas sovražnik ne najde nepripravljenih, kedar bode enkrat proti nam pot p»d noge- vbral. Tudi Emirju ne smemo več zaupati nego Eiisom; vetrnjak je in bo ostal, dokler bo aiv. Tudi ondi vtrditi moramo naše meje tako, da se borne- kedar bo potreba, lahko vprli na postavljene ttdnjave. Kakor je videti, je- tudi Salisbury prepričan, da je še vedno v veljavi: „si vis pacem,. para ¿allum". (Ce hočeš mir, pripravljaj se na vojsko.)
Ni še dolgo tega, da srno priobčili Lavaleyeve misli o današnjem žalostnem položaji Bolgarov v Macedoniji. Laveleye namreč misli, da bi si Bolgari s tem puav nič ne- okoristili, če bi' sedaj vstajo pričeli, ker Evropa sploh ni v položaji, da bi jih pri tisti podpirati zamogla. Svetoval jim je, da naj potrpe, kolikor morejo; bo že bolje? „Glas Macedonski" se pa s temi Laveleyevimi naaori nikakor ne strinja, pač pa se od splošne vstaje Bolgarov v Macedoniji vsega dobrega nadja. Zatiranje prihaja od grške in turške strani in je popolnoma nezuosno. Posestva med kristjani skoraj nihče le za ped zemlje nima. Življenje ondašnje raje ni življenje, temveč le životarenje, kajti delati mora za svojega gospodarja Turka ali Grka. Tako je s kmeti. Prav nič na boljom niso meščani, kterih obrtnija se zarad pomanjkanja javne varnosti ne more zadosti razviti. Pa tudi v verskem oziru so vsega milo-vanja vredni, ker jih po sili poturčiti hočejo. So tudi kraji, kjer raja v maternem jeziku še celo moliti ue sme. V političnem oziru so pa Bolgari po Macedoniji reveži brez primere, kajti izročeni so državnim oblastnijam in pa roparjem na milost in nemilost. O kaki prostosti niti govora ni! Sodnij-ska oblast je dvojna: vojaška in meščanska. Vsak dan so na dnevnem redu poboji, morije, ropanja, požigi, oskrunbe. Da bi se v tem oziru kedaj kaj na bolje obrnilo niti misliti ni, ker raji na izobrazbo in napravo socijalnega reda absolutno onega primanjkuje, na kar se ona opira. Evropa jim je sicer obljubila za pravico skrbeti, toda današnja Evropa z Bismarkom na čelu se za Bolgare — ker so Slovani — ne zmeni. Trpljenje njihovo presega pa že vse meje, ali je toraj čuda, če so vsi vneti za javni upor z orožjem v roki. Vsakemu je ljubša takoj smrt na bojnem polji, kakor pa neznosno življenje pod turškim jarmom. Zgubiti nima nihče kaj, pridobiti pa vse! Na zunanjo pomoč se jim ni poprej zanašati, kakor kedar se bo že kri prelivala, Žačetek morajo sami storiti. Posebno Rusija bo mrzla ostala, da so se zatirani bratje dvignili. Vstaja se je v resnici tudi že pričela. Vstaši preže v čete zbrani po gorah in gojzdih na Turčina. Ni še dolgo, da so trčili skupaj s turškimi vojaki in jo blizo 30 mrtvih obležalo. 18 Bolgarov gnali so v verige zakovane v Solun, od koder jih pošljejo v Malo Azijo v prognanstvo. Deset let je sedaj, ko so se zbirali prvi vstaši na srbsko-rusko-turško vojsko. Ko bi velemodri Bismark tedaj ne bil kozla vstrelil in Macedonije in iztočne Rumelije v položaji pustil, v kterem ste sedaj, bi danes ne bilo potreba druge vstaje.
Izvirni dopisi.
Iz Šmarije pod Ljubljano, 6. julija. Ivo nam je
slavno zastopstvo banke „Slavije" pred 4 leti briz-galnico dobrotno naklonilo, smo, akoravno lepega dara veseli, vendar zdihovali ter rekli: To orodje nam bo v nesreči le malo, v suši nam pa celo nič koristilo ne bo. Res je, da imajo nektere hiše vodnjake, pa kaj pomagajo vodnjaki, ki so, ako pogosto ne dežuje, večidel suhi. Treba je bilo dan za dnevom vodo iz daljave v sodih dovaževati, ali na glavi prinašati, kar je mnogo truda in zamude časa prizadevalo. Dne 5. t. m. je bilo pa dopolnjeno in od cerkve blagoslovljeno delo, ki je Šmarijo imenovanih nadlog rešilo. Dodelan je namreč, hvala Bogu, vodovod, po kterem nam iz 1144 metrov oddaljenega močnega studenca toliko bistre in.hladne vode priteka, da se je v eni uri na dveh mestih 3600 litrov natočiti zamore; zraven pa vsa neporabljena voda v velikansko korito prihaja, kjer se živina napaja. Kolike neprecenljive vrednosti ima pa ta naprava tudi za slučaj požara, nas je prepričala naša vrla požarna straža, ki je precej po blagoslovljenji vodovoda svojo izurjenost v obče veselje razodevala ter iz korita, ki vzame 2052 litrov, po nižjih strehah in potem na visoko farovško streho brizgala. Po tej poskušnji smo gotovi, da bode toliko vode po vodovodu nam dohajalo, da bode za vsako potrebo zadostovalo.
Toplo priznanje gré toraj g. F. T h u r n h e r r u, mašinistu na Perovem pri Smariji, ki je to delo vodil in ga v nepričakovano kratkem času v popolno zadovoljnost Šmarske občine dovršil. Bilo je pa to tako hitro izvrševanje le mogoče, ker si je duhoviti
in nadarjeni gosp. Thurnherr ravno za ta slučaj stroj izumil, s kterim je po do zdaj neznanem načinu cevi vrtal. Namestu da bi se, kakor do zdaj navadno, sveder v hlodu sukal, se zdaj hlod okoli svedra vrti. Tako vrtanje ima pred navadnim tudi to prednost, da se po mehaničnem načinu ne samo ravne, ampak tudi zakrivljene cevi ravno po sredi prevrtajo. Da nam je tako vrtanje mnogo stroškov prihranilo, je lahko umeti, akoravno zraven tega, da gré tako vrtanje naglo od rok, tudi pomislimo, da se borove drevesa posebno ravna tii le redko nahajajo.
Omeniti moram tudi, da je imenovani gospod mašinist iznajdel vzdigač, ki je za slehernega, ki ima s tekočinami kaj opraviti, jako praktično orodje. — Vsa hvala gré g. Thurherr-ju za njegovo velikodušno požrtovalnost. Potrošil je na svoj račun pri izvrševanji dela ne samo za dobro, temveč tudi za lepo delo toliko, da se nismo kaj tacega nadjali in se tudi nadjati nismo mogli. Zarad tega mu dajemo javno zasluženo spričevanje, da si občina, ki bi nameravala vodovod si napraviti, za ta posel bolj umnega in pripravnega strokovnjaka dobiti no bi zamogla, kakor je g. Thurnherr.
Pripoznanje gré tudi posestniku Janezu Lah-u, ki je g. Thurnherr-a kot tovariš hvalevredno podpiral.
Zahvaljujemo se tudi očitno slavnemu c. kr. orožniškemu oddelku na Grosupljem, vsim udom požarne straže, ki so pri blagoslovljen ji toliko modro za lep red skrbeli.
Veselje pri blagovslovljenji nam je še posebno naša nadepolna šolska mladina povikševala, ker je toliko milo prepevala tej slavnosti primerno pesem v zahvalo za ravno nam dodeljeno dobroto. Tudi govor šolske deklice je bil prav primeren, v kterem je Šinariji srečo vošila, potem pa v živo slikala nadlogo, ko so zarad daljnega pota ali šolske vročine žejni šolarji po hišah za vodo stikali, kako pa bodo zdaj srečni, ko se bodo zamogli iz hladnega vira bistre vodice nasrkati. Nektere je to do solz ganilo.
Za vse to se imamo zahvaliti nadučitelju gosp. Borštniku in učitelju gosp. Svetini, ki vesta mladino ne le v potrebnih naukih podučevati, ampak tudi za vse dobro in lepo vnemati.
Andrej Dr ob nič, dekan.
Iz Gornjega grada, 4. julija. Vdeležba tukajšne slavnosti v proslavo slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu bode tako velika, kakor še do-sedaj pri nas nikoli in pri nikaki priliki. Saj pa tudi lahko, kajti ljudstvo je samo zahtevalo, da se v proslavo našim apostolom naj kaj velikanskega zgodi iu to se bode zgodilo. Ze 11. julija zvečer imamo razsvitljavo, večernico (igra izvrstna godba iz Šmarje) in bakljado, kojo priredi požarna bramba. Drugi dan v svitu budnico. Ob '/a ur> se sPre_ jemajo procesije, ki pridejo iz bližnjih in daljnih župnij s križem in banderami — a v tem času se bodo tudi sprejemala društva. Ob 10. uri je velika peta sv. maša pri altarju, nad kojem ste podobi sv. Cirila in Metoda in potem procesija, sostavljena iz vseh došlih procesij in društev. Popoludne so lita-nije z dvema blagoslovoma in „Te Deum". Po dokončani božji službi priredi „Čitalnica" koncert na kegljišči in ob (3. uri večerno zabavo.
Priprave za to svečanost so tako velikanske, da jih še ni bilo pri nas nikoli, vse giba in dela, vozi in nosi, da bi se kinča po hišah, vencev po oknah, majev ob cestah itd. ne bo manjkalo. Toraj pridite!
S Krke, 5. julija. Dragi „Slovenec" ! Prinesel si bil pred nekaj časom žalosten dopis iz Krke, kako slabo pri nas polje kaže; in da je Dolenjska železnica na slabem glasu. Ali zdaj pa zamorem Ti poročati, da polje se je jako popravilo ter nam obeta še dosti dobre letine, posebno jaro žito ; samo Bog nas obvaruj nesreče in hude ure.
Tudi Dolenjska železnica je zopet na boljem glasu in se je 20. in 22. junija pregledovala zemlja, kod da bo šel železniški tir. Ne vé se še ali pojde čez Krško dolino ali čez Trebnje; morebiti tudi še mnogo let ne, a vendar vsaj boljše upanje imamo. Le druga nesreča naše krajo hudo tare in ta je žganjepivstvo. Ne ravno stari možje pripovedujejo, da v našem kraji ni bilo nobene žganjarije in da o žganji skoraj še slišati ni bilo, ali zdaj je pač drugače. Le samo v naši fari jih jo 13. In do zdaj so ti prodajalci sami žganje delali iz špirita in vode in posebno so ljubili vodnjake, ker barvati ni bilo treba, in nek krojač prav smešno trdi, da no-
beden teh žganjeprodajalcev nima več ko dva soda, v enemu špirit, v enemu pa vodo in kdor hoče boljšega, natoči več špirita in kdor pa slabšega, več vode. Zdaj se je pa to že toliko razširilo, da že celo sami kmetovalci iz špirita žganje delajo. In to nain je lastna priča: Ko je neki mož zbolel in je zdravnik k njemu prišel, mu je povedal, da so se mu čeva vnele ravno od žganja in da je njegovo življenje pri kraji, in ravno tako se je zgodilo. Toraj spreglejte, da to je gotovo strup. In tudi koliko hudodelstva se zgodi zavolj žganja, ubojev itd. Tega pred ne bo konec, kakor da se bo državna vlada spomnila na svoje podložne, kako hira rod za rodom in kako gredo kmetijstva rakovo pot do — bobna. Koliko mladih ljudi je, ki so delavni in delajo po božjih zapovedih; ali loti naj se žganja, potem mu ni mar ne za delo, ne za Boga in ne za Njegove postave. Stopi iz službe, gré po svetu, se klati iz enega kraja v druzega ter postane ljudem v veliko nadlego. Bog daj, da bi se visoka vlada na nas spomnila ter žganje popolno prepovedala, ali pa neznosen davek nanj naložila. Z malimi ali tudi srednimi sredstvi se ne bode nikdar nič doseglo. Z Bogom!
Iz Grgarja, 4. julija. (Nove orgije v Gr-garji.) Znano je, da se po slovenskih deželah nahajajo sploh tako lepe cerkve, da nikjer tako. To nam je potrdovalo že mnogo potnikov, ki so že veliko sveta in razne dežele prehodili. In res Slovencu je lepota „hiše Božje" čez vse. Tudi pri nas na Primorskem, dasiravno prebiva tii revni narod, se vendar pozni't, da živijo tù Slovenci. Vsaka farna cerkev se smé, če že ne z vsem, pa saj s čem ponašati. Pri nas smo si omislili letos nove orgije, ktere sta nam postavila brata Zupan v Kamnigorici. Za poskus novih orgelj prosili smo znanega orgljavca, g. D. Fajgeljna, ki je tudi pošlo rad prevzel ter izrazil se sledeče o novih orgijah.
Dné 6. t. m. sem bil v Grgarji, kamor sem bil poklican, da bi poskusil nove, od bratov Ignacija in Janeza Zupana iz Kamnegorice na Gorenjskem postavljene orgije. Imajo pa te orgije sledečo sestavo :
A.	V manualu: 1. Principal, 8', ves iz čistega angleškega cina. 2. Fug ar a, 8', vsa iz cina. 3. Harmonična flavta; v globokem basu 8 lesenih piščali; vse druge iz cina; od gprepiha-joče. 8', itd. 4. Dolce, 4'ves cinast. 5. Gedackt, 8', lesen. 6. Wiener Flöte, 4', 18 piščali lesenih, druge iz cina. 7. Oktava, 4', vsa iz cina. 8. M i k s t u r a, trojnata 2, vsa iz cina. 9. O k t a v n a vez (Coppel). 10. Pedal ni vez.
B.	V pedalu: 1. Subbas, 16', lesen. 2. Oktavni bas, 8', lesen. 3. Cello, 8', ves iz cina.
Orgije so narejene na sapnico se stožki (Kegelladensystem). Meh imajo tako zvani „magazin" na dvoje delajoč, z dvema zajemalnikoma. Sapna sila je vravnana na 85 milimetrov vodenega stebra. Te orgije kažejo krasno ličnost po zunanjosti ; vsak posamezni spremen ».adet je pa popolnoma karakteristično, da se poslušalcu kar srce topi, a skupna sila daje glas veličasten, velikansk, kakoršnega morejo le mojsterske orgije novega, nepresegljivega sistema. (Naši mojstri-skaza naj bi šli k g. Zupanu v nauk, da bi se vsaj naučili, kako je meh uravnati, ki daje enakomerno sapno silo; da bi vsaj zanaprej več orgelj po Primorskem ne kazili. Ce se poprava ponesreči pri kakem slabem delu, ni toliko ugovarjati, a če se prav z mehom veliko in drago delo pokvari, to pa je hudo. Pis.)
Manual ima 24 tast in vsak spremen prepoje celo klaviaturo. Pedal ima 24 tast. Mehanika je v vseh delih orgelj jako lahka ; za igranje zelo pripravna. Igralna miza, vreditev spreinenov in zbiralniki so tako pripravni, da se orgljavcu zdi, kakor bi sedel pri glasovirji. Vse teče gladko in tiho, da je igralec, vajen druzih orgelj, kar osnpnjen. Orgije te so pripravne za predavanje klasičnih umotvorov Bachovih, Mendelssohnovih in Buztehudejevih; a tudi navadnemu klepaču bodo dobro péle. Ko bi ne bilo pregrešno, bi vrlim Grgarcem orgije kar zavidal.
Namen moj pa ni, za gg. Zupana s tem reklame delati. Saj ono njima, ki že prejemata naročila celo iz daljne Francije, in sta v veliki zadregi, komu bi prvo vslužila, je gotovo ni treba. Da so te orgije kinč v deželi, mi bode vsak nepristranski strokovnjak rad priznal. To pa, da orgije, ki brojijo nad 800 piščal, stanejo samo 1200 gold.,*) jo nezasli-
*) V 25. štev. „Sočo" so je vrinila pomota. Orgije stanejo 1350 gld. ; pa pri vsem teiu ostane cena zelo nizka, teiuu v resnici prekrasnem delu.
šano; gg. Zupana gotovo pri takem računu ne postaneta bogatina. Slovenci pa se ponosno oziramo na naše izvrstne orgljarje, Z u p a n a in G o r š i č a, kterih izdelke celo inozemci hvalijo in občudujejo. Smelo trdim, da te orgije morda druzega pogreška ne bodo imelo razven tega, da sta jih postavila Slovenca.
D. Fajgelj.
Iz Velehrada, 5. julija. (Svečanost sv. Metoda.) Kratkemu poročilu o današnji svečanosti na Velehradu moram pred vsem še to dostaviti, da so ljudje tukaj prav zdravi, ter da so oni telegrami iz Prage, iz Beča, in sedaj iz Trsta sama domišljija. Verjame jih tukaj le ta, kteri si jih želi. Tako sem zvedel iz Olomuca sledeči zanimiv slučaj. Ko se je prvi telegram o „nalezljivih" boleznih po Olomucu razglasil, vprašal je nek Olomuški duhovnik telegrafično g. dekana v Velehradu: Je li to resnica? Gosp. dekan mu takoj odgovori: „Bolezni nobene vrste tukaj, vse tendencijozna laž". (Za enake telegrame izdali so č. g. dekan že 48 gold., pa nasprotnih vendar ne morejo zadušiti). Omenjen vpra-ševalec Olomuški nese original-telegram na vredništvo tamošnjega židovskega lista, ki je prvi ono poročilo o boleznih prinesel. Pa mislite si, kaj je Židov včine. Namesto, da bi bil izvirni telegram iz Velehrada priobčil, iu tako ljudi pomiril, spisal je članek, v kterem duhovščini očita nepokorščino, ker uradnim (?) boljše rečeno „ukradenim" (!) telegramom ne verujoč ogromne procesije na Velehrad snuje. Ves židovski trud bo zastonj. Dasiravno so Slovakom in Šlezijancem (kakor že poprej Cehom) skupno romanje na Velehrad uradno prepovedali — tudi nobeni družbi ne dovolijo korporativno romati na Velehrad, bilo je danes vendar 40 do 45 tisoč romarjev tukaj zbranih. Jutri jih ne bo mnogo manje, ker nas odhajajoče iz Velehrada srečevale so ogromne tolpe ljudi po 1—3 tisoč skupaj. Danes bili so zastopani tukaj vsi slovanski rodovi, od Djakovara do Pfemisla — le Rusa in Srba nisi videl tukaj, ker ju nesrečno razkolništvo zadržuje od tega rimskega katoliškega svetišča. Tem bolj zastopani so Poljaci. Tudi ogerskih Slovencev je bilo mnogo tukaj, če ravno so g. „Stuhlrichter" v Neutri dali izbobnati, da bo vsak, ki gre na Velehrad, nazaj grede na meji moral 5 do 10 gold. plačati!
O velikosti cerkve na Velehradu in o njeni krasoti poročam vam drugič. Danes le še to dostavljam, da za romarje je tukaj dobro preskrbljeno.
Domače novice.
(Grof Holiemvart) sprejel je mandat Ljubljanskega mesta in tukajšnje trgovinske zbornice in bo vsled tega nova volitev na Gorenjskem po kmečkih občinah. Iz tega povoda poslal je iz-vrševalnemu odboru narodnega kluba prevzvišeni gospod sledeče pismo:
Častitim volilcem državno-zborskega volilnega okraja kmetskih občin gorenjskih!
Pri volitvah za državni zbor, dne 28. maja t. 1., me je volilni okraj kmetskih občin gorenjskih, kterega sem uže 12 let imel čast zastopati v državnem zboru, vnovič odlikoval z volitvijo za svojega državnega poslanca.
Prijetna dolžnost mi je, da vsem svojim častitim volilcem za ta dokaz zaupanja, ki me veseli in časti, izrekam svojo najsrčnejšo zahvalo.
Počastilo me je pa tudi deželno glavno mesto Ljubljana s trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani z izvolitvijo za državni zbor. Odločil sem se sprejeti to poslanstvo, ono svojega strarega in meni jako drazega volilnega okraja, pa ob enem potoni c. kr. deželnega predsedstva odložim v roke svojih častitih gospodov volilcev. Prosim Vas pa sprejeti zagotovljenje, da bom vendar isto-tako vselej pripravljen v državnem zboru potezati se za Vaše posebne koristi in pri tem po vseh svojih močeli podpirati onega, kterega namestu mene za poslanca izvolite.
Sprejmite še enkrat mojo najsrčnejšo zahvalo in ohranite mi tudi še v prihodnje prijazen spomin.
Na Dunaji, 5. julija 1885.
Karol grof Holiemvart 1. r.
(Krajcarska podružnica „Narodnega doma") je pričela svoje delovanje. V Ljubljani ima že nad 5000 udov in te dni prične njen odbor poverjenikom razpošiljati knjižice z markami. Vsaka knjižica ima na platnicah na vod, kako pobirati doneske. Da se namreč olajša poverjeniku nabiranje in kontrola tako malih zneskov, kakor jih pobira krajcarska podružnica, daje mu odbor knjižico s krajcarskimi markami v roke.
Vsled tega nima poverjenik nikake sitne pisa-rije; prejetih krajcarjev ni treba posebej zapisovati, ne posebej shranjevati; kolikor mark mu nazadnje manjka v knjižici, toliko krajcarjev je prejel, toliko jih mora oddati v Ljubljano.
Knjižica ima na vsaki (levi) strani deset predalov, v ktere poverjenik v poljubnem redu piše imena ali znamenja udov svojega okraja; na eni strani ima toraj 10 udov prostor. Vsak ud plača na mesec 1 krajcar, na leto 12, in zato se razteza od vsacega predala proti desni dvanajst mark po krajcarji, ki se prav lahko ena od druge trgajo. Knjižica je tedaj preračunjena za eno leto in za sto udov.
Marke se jemljo od desne proti levi strani. Znamenje I. M. na prvi marki pomeni „prvi mesec"; II. M. na drugi marki „drugi mesec" itd.
Krajcarski doneski se pobirajo mesečno; za vsak krajcar se odtrga udu v potrdilo ena marka njegovega predala, in sicer tista, ki ima številko meseca, za kterega je plačal.
Če kdo želi za več mesecev skupaj dati udnino, izroči se mu ob enem toliko mark, kolikor je dal krajcarjev.
Ako hoče kdo več na mesec plačevati, nego 1 krajcar, odpre se zanj v knjižici toliko predalov, kolikor na mesec krajcarjev daje; toliko mark se mu tudi ob enem izroči.
Marka naj se pri plačilu nekoliko natrga, v znamenje da je obrabljena.
Po markah, ki še stoje v knjižici, poverjenik lahko vidi, kteri udje so že storili svojo dolžnost, kteri pa ne. One, ki so pozabili na mali donesek, naj blagovoljno potirja in jim izroči zaostale marke.
Ko bi kak ud plačal, a ne hotel marke vzeti, naj jih povernik kljub temu odtrga, a potem takoj vniči.
Prejeti denarji se v poljubnih časih pošiljajo v Ljubljano ali pa koncem dvanajstega meseca, toraj takrat, ko je prodanih vseh 1200 mark in je knjižica prazna. Z zadnjim zneskom vred priloži naj se tudi knjižica.
Pred pošiljatvijo naj si poverjenik od nabranega denarja vračuna poštnino, da ne bode sam na škodi.
Denar in pisma naj se pošiljajo pod naslovom:
Krajcarska podružnica „Narodnega Doma"
(Dr. Jos. Stare)
v Ljubljani.
Poverjenikov se je že veliko število oglasilo, celo telegrafično dobil je odbor ponudbe od odličnih rodoljubov — pač najlepši dokaz, da je ideja kraj-carske podružnice padla na rodovitna tla.
Na delo tedaj rojaki!
(Nekaj za šole in šolske vodje.) Konec šole se je tudi po deželi jel približevati. Ker se ondi še ni opustila lepa in posnemanja vredna navada, da se konec leta pridnim učencem in učenkam dajo lepe in podučne knjižice v spomin njihove pridnosti, ne moremo si kaj, da ne bi na tem mestu opozorili na knjigo za take priložnosti jako umestno. „Izgledi bogoljubnih otrok", so nam na mislih, kterim je spisovatelj g. Ant. Kržič, ka-tehet v Ljubljani. Res jo ni kmalo knjižice, ki bi se ljubi mladini bolj priporočevati smela v kratko-časno in spodbudno berilo, kakor je ravno omenjena. Ta knjižica ima sedaj poleg svoje dragocene notranje vrednosti tudi jako lično zunanje lice; dobiva se namreč poleg broširanih in kartoniranih tudi jako krasno vezana v rudeče platno, kakor je iz oglasa razvidno. Glede notranje vrednosti in vnanje ličnosti ji je tudi cena jako nizka!
(Sonvanova velikotrgovin.i) praznovala je 1. julija svojo petdesetletnico in sta sedanja načelnika to trgovine gg. Franc in Ferdinand Souvan ob tej priliki podarila trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu srebrne rente za 500 gld. Če se kdo te petdesetletnice nesebično veseli, radujemo se mi nad njo iz celega srca ter ji vošimo še petkrat
petdeset let najboljši vspeh in najmilejo srečo. Firma Souvan jo ena tistih slovenskih velikotrgovskih firm, ktere [narodnostna podjetja po možnosti podpirajo.
(Pogreb) ranjcega g. Zeschkota včeraj popoludne je bil izredno velikansk iu se ga je posebno veliko kmetiškega ljudstva vdeležilo, ktero jo po raznih od ranjcega vstanovljenih tovarnah na delu. Poleg teh vdeležili so se pogreba najvišji dostojanstveniki Ljubljanski.
(Zrelostni izpiti) na tukajšnjem moškem učiteljišči so so završili v preteklo soboto. Izpit delalo jih je 21; od teh jih je padlo 5 za jedno leto, 2 pa na 2 meseca. Na ženskem oddelku prične se zrelostni izpit v ponedeljek na 13. t. m.
(Za c. kr. okrajnega sodnika) v Ribnico pride c. kr. sodnijski pristav iz Ilirske Bistrice g. Frane V i š n i k a r.
(Okrajna posojilnica v Krškem), registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ima svoj uradni dan vsak torek. Takrat je ob uri popoludne vselej seja načelstva, pri kteri se sprejemajo novi udje in dovoljujejo posojila.
(V Pul j i) pregledovala sta nadvojvodi Albreht in Viljem včeraj zjutraj ob 1I21. uri vojake, ki so stali na velikem vežbališči. Bili so slovenski polk št. 97, slovenski topniški batalijon, pomorščaki, pomorsko topništvo iz „Novare" in pa pomorski gojenci. Defilovanje je bilo pred pomorsko vojarno. Po vojaškem pregledu ogledala sta si visoka gospoda utrdbine in pomorski arzenal; od ondot podala sta se na oljkin otok, kjer imajo v delu veliko kazemat-nico „cesarjevič Rudolf".
(Toča.) Iz Starega trga pri Ložu se nam poroča: Za veseljem pride žalost; to smo pri nas čutili. — Dan radosti in veselja bil nam je dan 5. julija, ker ta dan so nas obiskali premil. knezo-škof in so zakrament sv. birme delili. Precej drugi dan se je veselje v žalost spremenilo, saj nekterim, kajti toča je vničila vse poljske pridelke ene vasi. Škode je 2000 gld., kakor pravijo.
(Iz poštne hranilnice.) Te dni razpošiljana okrožnica imenovanega zavoda priobčuje račun za mesec junij. V tem času se je 178.606krat vložilo za 21,163.341 gld., izplačil bilo je 70.971 v znesku 20,747.896 gold. Na VII. skupino (Tirol-Primorje-Dalmacija) pride 9935 vlog z 1,264 052 gold, in 3093 izplačil za 735.887 gold.; na VIII. skupino (Štajarsko - Kranjsko - Koroško) p» 12.997 vlog za 1,507.960 gold., a vračil 3200 za 539.064 gold. Od 12. januvarija 1883 vložilo seje 175,750.536 gld.. vrnilo pa 152,232.491 gold. Skupno število izdanih „vložnih knjižic" je 627.090, teh je sedaj v prometu 468.606, med njimi 8830 nemško-slovenskih. „Rent-nih knjižic" je 7376 v vrednosti 3,649.500 gold. „Borzno poročilo" pravi, da je privatnim papirjem manjkalo špekulantov, a tudi glede državnih listin ni omenjati kaj posebnega, jedina 5% papirna renta je poskočila za celi odstotek, gibala se je med 98-50 in 99-55, obdačena papirna renta pa med 82-50 in 82-75, srebrna renta 83-20 in 83-45, zlata renta 108-10 in 108-80. Današnji kurz pove „Slovenec" na dotičnem mestu, poglej tam. Okrožnica priobčuje slednjič sostavek o poštnih hranilnicah na Nemškem, zanimiv po „Wiener Zeitung" posneti članek o flori na bankovcih, sklepoma je od besede do besede prestavljen neki dopis, ki ga je o poštni hranilnici priobčil „Slovenski Gospodar" dne 28. maja letos.
Telegrami.
Dunaj, 8. julija. Umrl je baron Wo-(1 i a n e r.
Budapest, 8. jujija. Bolgarski knez je dospel semkaj in pregleduje razstavo.
Petrograd, 8. julija. „Journal de St. Petersburg" pravi glede Salisburyjovih izjav v gorenji zbornici: Nočemo se bolj natanko in določno izražcvati nego Salisbury, zadosti nam je, če imajo Britanci dobro voljo, da so napravi sporazumljenje.
Carigrad, 8. julija. Vihar je razrušil v Angori B00 hiš.
T u.j c I.
0. julija.
Pri MtUlČu: Immcrgut, trgovec, z Dunaja. — Dr. A. Bauer, prod«, kup«, zbornice, iz Ljubna. — Koza Sceharl, uradn. soproga z družino, iz Beljaka. — Pavel Czerwiakovsky, trgovec, s soprogo, in Janez Somacompagna, agent, iz Trsta.
—	Janez Bugejo in Anton Suvan, trgovca z lesom, iz Malte.
—	Josip Gruber, krimar, in Josip Testin, trg. z usnjem, iz Kočevja. — Peter .Mally, strojar, iz Tržiča. — Janez Nedog, c. kr. sodn. pristav, iz Ljubljane.
Pri Slonu: Emil Homcs, telinikar, O. Heitz in Henrik Seligiuann, trgovca, z Dunaja. — Dr. Fr. vitoz Sandrinelli, vpok. predsednik, Jos. Grasič, c. k. uradnik, Dr. Art. Uattorno, zasebnik, s soprogo, Nikolaj Bartoletti in Ant. Ulricli, trgovca, iz Trsta. — M. Mosearda, inženir, iz Rovinja. — J. Hellor, c. kr. uradnik mornarico, s soprogo, iz Ptilja. — Dr. Martin Stiglic, vseučiliščni profesor, iz Zagreba. — Šimen Kless, c. k. vpok. uradn. ravnatelj, iz Celovca. — Prane Mlakiž, s soprogo, iz Hrastnika.
Pri Tavčarji: Jak. Joukowsky, zasebnik, iz Petrograda.
—	Ring, trg. pot., iz Hannoverja. — Josip Kollmann, trg. z ogljem, z Dunaja.
Pri Južnem kolodvoru: Andrej Juraček, zasebnik, in Janez Zciler, zasebnik, z nečakinjo, iz Gradca. — J. Doktoric, zasebnik, iz Gorice. — Gregor Pogačnik, zasebnik, iz Kirschen-theura. — Kavčič, inženir, iz Celja.
Za kapelo ss. Cirila in Metoda v novi cerkvi Jezusovega presv. Srca v Ljubljani
so darovali čč. gg.:
Dr. Jos. Muršcc v Gradcu.......2	gl.	—	kr.
Jožef Krčon, župnik v Predosljih.....3	„	—
Janez Zupančič v Radomlji.......5	„	—	„
Dr. Ivan Križani«, stolni korar v Mariboru, .	5	„	—	j,
Anton Jentl, trgovec v Ljublani,.....3	„	—
Ign. Linslcr, posestnik v Brežicah, ....	2	„	—	„
M. Poč, kurat v Sturijah,.......2	„	—
Stari Boštjan Leskovic.........1	_
Dr. Prane Detela v Dunajskem Novem Mestu	3	"	—	"
A. Roblek.............3	„	-	„
J. Lavrenčič v Postojni........1	„	—
Jakob Goinilšak, nemški govornik v Trstu, * .	3	„	—	^ i
Vevkoslav Vavpetič..........2	„	—	„
P. D. dali. v Šont-Petru pri Gradcu, ....	2	„	—	„
Rodbina Ivan A. Kuralt v Radečah, ....	2	„	—	„
Jože Stanič, not. koncip. v Kamniku, ...	2	„	—	„
Matevž Preželj, župnik v Mavčičah, ....	16	„	—	„
Jan. Bizjan, kurat c. k. kaznilnice v Begunjah,	2	„	—	•„
Dr. Pr. Gross v Ptuji.......• .	2	„	—	„
Štefan Kafol v Gorici.........5	„	—	„
Jakob Pon, vikar v Steržiščih......2	„	—	„
(Dalje prih.)
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 8. julija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	82	gl.	60	kr.
Sreberna ., 5% „ 100., (s 16% davka)	83	„	45	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	109	„	05	„
Papirna renta, davka prosta . .	99	„	45	„
Akcije avstr.-ogerske banke . .	865	„	—	„
Kreditne akcije............285	„	—	„
London.......124	„	50
Srebro.......-	„	-	„
Francoski napoleond......9	„	87	„
Ces. cekini.......5	„	89	„
Nemške marke......61	„	10	„
Za darila mladini
o raznih prilikah, pa tudi odraščenim, posebno priporočamo naslednje spise, kterim jo spisovatelj č. g.
Ant. Kržič in so zdaj naša lastnina:
Izgledi bogoljubnih otrok
iz vseh časov krščanstva.
I.	del, drugi natis 1882 str. VI, 151,
II.	„ „ „ 1885 „ V, 160.
III.	„ prvi „ 1883 . „ IV, 172. Vsaki zvezek stane mehko vezan 30 kr., kart. 40 kr. krasno v platnu vezan 60 ki1., vsi trije deli
skupaj krasno v platnu vezani veljajo le 1 gld. 50 kr.
V posebnih sešitkih se tudi dobi:
Sv. Germana, izgled krščanske potrpežljivosti.
Cena 5 kr.
Sv. Marije Magdalene Paciške mladostna leta.
Cena 5 kr.
To delo jo že po „Zg. Danici" dovolj znano. Ko se je tudi v posebnih zvezkih izdalo, jo bilo z veseljem sprejeto, po raznih časnikih vgodno ocenjeno in jako priporočano. — Posebno prednosti tem zvezkom so: 1. Zanimljiva in raznovrstna tvarina iz raznih stanov in časov. O njej piše pisatolj v uvodu
1.	zvezka: „Menim, da prav sodim, čo pravim, da inod drugim so zlasti lopo zgodbe in zgledi tisto oralo, ktero najglo-bočje seže v rahlo žemljico mladostnega srca in ob enom zasoje v njem seme, ki ne moro ostati brez dobrega sadu. In sicer pred vsem take zgodbe, pri kterih ni treba mlademu čitatelju se vpraševati, so li resnično ali ne V" Tvarina jo tako razdeljena, da so v prvem zvezku opisujejo zgledi iz sedanjega veka; drugi zvozok sega žo bolj v oddaljene čase; slednji pa so čedalje bolj bliža začetku krščanstva. — Pridjalo bi so šo lahko mnogo, kakor pravi pisatolj v uvodu III. knjigo, a knjiga bi se morala podražiti in marsikaj bi sc moralo ponavljati. Zdaj pa jo zlasti poskrbljeno za različnost in mikavno prizore.
2.	Lahko umevna pisava. „Cvctjo iz vrtov sv. Frančiška", ki so samo odlikuje po lopi slovenščini, piše (1.1. 9. zv.): „Mi vsim našim bralcem, zlasti starisem, katelietom in učiteljem, ki imajo mladim za dobro, točno berilo skrboti, toplo priporočamo to lepe knjižice. Našli bodo v njih tisto prisrčno, dotečje ljubeznjivo pisavo . . ." Posebno rabno dola knjigo to, da je vsak veči popis razdeljen v več oddolkov s primernimi napisi, uvodi itd. 3. Namen, v resnici koristiti mladini, ki tu lahko razvidi, kako so mladi svetniki in svetnice so morali vojskovati in premagovati, da so to postali, kar so. Zato tudi prof. A. Zupančič v „Pastirstvu" (I. del, str. 230; posebej priporoča gg. katelietom to knjigo. 4. V primeri z druzimi enakimi knjigami jako nizka cona! Želeti jo toraj, da so to koristno delo še' pridniše razširja med Slovenci nego do zdaj.
(7) Katoliška Bukvama,