156. številka. Ljubljana, v ponedeljek 13. julija. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI NAROD. ------^ Izhaja vsak dan isimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za av at r o-og e r ■ ko dežele r.a vae leto 15 gld.,\la pol leta H gld., zn ččtrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ca četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za čotrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za* oznanila plačnje se od četi ris topne petit-vrste po *i kr., če ne oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr,, če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in up ravniitvo je v Gospodskih ulicah 51 I - '. LJpravniStv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse ad mi ni itrmjkn« stvari. py Vse one Čast. p. n. naročnike, katerim smo danes pridjali nakaznice, prosimo prav uljudno, da blagovole poslati naročnino vsaj do sobote 18. dne t. in., ker drugače jim bode list ustavljen. Upravoištvo „Slovenskoga Naroda". Državni zbor. Iz generalne debate o Lloydovi pogodbi nam je Se omeniti govora dr. Lueggerja, ki je jako hudo in sarkastično kritikoval gospodarstvo pri Llovdu. V pogajanjih z baronom Morpurgora bodo gotovo trgovinski minister oBtal na cedilu. Lloyd je po lastni krivdi prišel v tak položaj. Ogri prihranijo po novi pogodbi vsako leto 228.000 gld. mi pa smo opeharjeni za toliko. Omenja korporativnoga poseta državnih poslancev v Trstu ob priliki, ko se je spustila v morje ladija aCesar Franc Jožef". Opaziti se je moglo takrat troje: Prvič popolno pomankanje patriotizma, drugič sijaj-nost, b katero je propali L!oyd svoje goste vsprejel. Šampanjec točil se je kar iz krugelj. Že takrat sem si mislil: Ubogo ljudstvo, ta Šampanjec bodeš drago plačalo! Zdaj predložil je Lloyd svoj račun, šampanjec je jako drag, a jaz ne maram plačati take cene. Sramota je za Avstrijo, da so se taki odno-Saji dopuščali, kakor so bili pri Llovdu. Zavod naj bi se podržavil. Naloga drŽave je poiskati kraj, kamor so zginoli denarji Llovdovi, ki neso razpuh-teli v zrak. Naj se le iščejo, se bodo že našit. Gotova upraviteljska mesta zde se govorniku kakor oskrbovalnica za pogorele in invalidne politike, ali pa za take poslance, ki se iz divjih levov opozicije prelevijo v pokorne tovorne vole vlade. Mali pre-OBtanek v budgetu dela nas drzne, da hočemo dajati podpore društvom, ki so po lastni krivdi prišla na kant. Dokler se ne odpravijo visoke carine na kavo in petrolej in se ne da kmetu po nizki ceni živinske soli, nemarno pravice dovoljevati subvencij Llovdu, ker ni naloga države podpirati taka propala društva, predno ne olajša hudih bremen, ki tarejo ubogo ljudstvo. Po predlogu poslanca dr. F e r j a n č i č a se je sklenila debata in sta govorila le šo glavna govornika. LISTEK. Sibirija in sibirska železnica. (Konec.) Sibirija ima poleg Uajkala še mnogo plovnih rek, ki le sedaj pospešujejo promet, ali žal, da teko večinoma od juga k severu in da torej malo koristijo krajši zvezi Sibirije z Evropo. Iz Tjumena v Tomsk je n. pr. taka povodna zveza in 64 parnikov plove po Obu, ali popotniki potrebujejo na tej progi (J, tovori pa 15—20 duij! Iz Teniska do Irkutska je po zimi in po letu neopisno slaba pot, vender ne pomika po njej po »tetine in stotine tovornih voz (okoli 80.000 na leto). Na vsakih pet voz pride jeden voznik in ti premerijo na leto po 3400/.;», ter bo skoro polovico leta na potu, ker morajo tja in nazaj potovati. Kraji ob cesti, ki so namenjeni za prenočišča teh karavan, bo včasih po C—7 km dolgi. Iz Irkutska gredo tovori večinoma po Angari do jezera in potem čez Bajkul. Od Baj-kala do Sretenaka ob Amuru vodi poštna cesta skozi puste, malo obljudene kraje. V tridesetih letih se je ob tej progi naselilo le 3400 oseb. Od Poslanec A dame k (contra) poudarja, da no vsi v tem jedini, da dosedanje slabo gospodarstvo ne more trajati nadalje. Obžalovati je, da je tako važna stvar prišla na dnevni red tako pozno. Skoraj se ni nadejati, da bi bo podjetje dalo trajno ozdraviti, zatorej on ne VBprejme predložene pogodbe in podpira predlog, da se vrne gospodarskemu odseku. Poslanec baron Schvvegel (pro) poudarja, da se ne gre samo za podporo društva Lloyda, nego za interese velicega trgovskega stanu. Podpora se bode res podvojila, zato ae pa Bme tudi vet zahtevati. Ne samo vojna mornarica povzdiguje ugled drže ve v daljnih krajih, nego tudi trgovinsko mornarico treba izdatno podpirati. Očitanja proti Llovdu so iz noveje dobe, nekdaj bila je Avstrija ponosna na to društvo. Govori petem o podržavljenji, ki se ne da tako lahko izvesti, kakor se to lahko izreče. Z dovoljenjem podpore prinaša država veliko žrtev, ki bode pa obrodila dober sad. Zadnjo beBedo imel je poročevalec dr. Hall-wicb, ki je ugovarjal očitanjem nekaterih govornikov. Nova pogodba je izdatno poboljšanje prejšnjih odnošajev. Starega Llovda neče nikdo, nova pogodba bode zboljšala društvo in zato naj se sprejme. Potem se je prestopilo v specijalno debato. Pogodba bila je, kakor smo le naznanili, vsprejeta z nekaterimi dostavki in resolucijami. Potem se je obravnavalo o državni podpori za regulacijo Adiže na Tirolskem in se je vs prejel dotični načrt zakona. Nadaljevala se je specijalna debata o poglavji »trgovinsko ministerstvo*. Mlado-češki poslanec dr. Dyk se je potezal za češko mlinarsko industrijo, katero je treba podpirati proti Ogerski z dobro tarifno politiko. Dozdaj se ni zgodilo ničesar, da se ustreže opravičenim željam ljudstva. Dualizem je nesreča za Avstrijo, ker niti v zadevi živil se ni moč pogoditi z Ogersko. Na svoje lastne interese bo mora Avstrija bolje ozirati nego pa na tuje. Če bi vlada ne prišla do tega spoznanja, potem bi se moralo utrditi v češkem narodu prepričanje, da vlada sama zrnati a le posilne revolucijo kot jedino pomoč. Podpredsednik pozove govornika k redu. Potem govoril je doktor Luegger o nedeljskem počitku in o organizaciji obrtnega stanu. Seretenska dalje pa plava po Amuru 45 parnikov z 280O konjskimi močmi. Čeravno so ladijo slabe, veuder so mora na njih plačevati velika prevoznina. Od G a b r o v k e proti VladivoBtoku potuje se po letu na parnikih do Ribolova, od todi daljo pa je treba še 210 lem po suhem potovati. Reka Usuri, jezero Ilauka in reka Sungača se dajo le s težavo porabiti za plovitev. Zato je Vladivostok ne le od evropske UuB'je, nego še celo od Poamurja akoro popolnoma ločen. In tudi Irkutsk ima le slabo zvezo z zahodno Sibirijo. Se le od Tomska dalje proti zahodu je dobra zveza po vodi in po železnici. Ko pa bode sibirska železnica dodelana, tedaj bode stomiiijonaka država Kitajcev stopila v neposredno zvezo 8 Evropo. Iz Sibirije izvaža se že sedaj veliko zlata, na loto v vrednosti nad 120 mil. papirnatih rubijev. Dobivanje zlata v Poamurji vedno napreduje, a na črti Tomsk-Irkutsk pa nazadnje, ker dobivanje preveč stane in mnogo delavcev je brez posla. Iz Kitaja uvaža se vsako leto na Rusko 2,000.000 pudev (blizu 700 000 stotov) čaja in sicer polovica čez Irkutsk, okoli 8f)0.000 čez bolj vzhodno kraje in ostalo čez Nikolajevsk. Ko bode železnica dodelana, so bode pa ves čaj v Viadivostoku uakrcaval. Že sedaj dajo Zabajkalska PoBlanec Stali t z poudarjal j« potrebo, da se zboljšajo železniške zveze Treta in se pridruži izjavam barona Schvregla. Potem je bilo Se nekaj interpelacij in se je sklenila seja. V 42. seji odgovoril je finančni minister na interpelacijo posf. Nabergoja, zakaj se neso objavile naredbe o upeljavi nove črte za užitninski davek v TrBtu tudi v Blovenskem jeziku ter pravi, da se dotični zakoni in odredbe prijsvljajo v državnem in deželnem zakoniku, torej tudi v slovenskem jeziku. Llovdova nova pogodba bila je potem vsprejeta v tretjem čitanji. Nadaljevala se je debata o trgovinskem mioisterstvu. I 'oh 1. K u I p omenjal je preobloženje z delom pri nižjem železniškem službenem osobji in zagovarjal ta Btan ter želel, da bi se ga bolje plačevalo. Trgovinski minister Bacquehem je potem v daljnem govoru razpravljal vprašanje o zgradbi raznih železničnih prog, o interesih obrtnega stanu in odgovarjal nekaterim govornikom posebno doktor Lueggerja o nemški trgovinski zvezi in dr. Roserju o zadevi platnarske obrti na Češkem. Posl. S zc ep an ov sk i govoril je o galiških železnicah, posl. Vohanka o železnicah čeških. Omenjal je tudi češke razstave v Pragi in kako sovražno se drži nemške stranke vodstvo nasproti njej. Nemški člani akcijskega odbora so obžalovali, da se morajo udati terorizmu vodstva nemške stranke. Razstava bi nikdar ne smela se prenesti na politično polje. Navzlic vsem nasprotstvom uspela je sijajno in presega po obsegu zadnjo razstavo ogersko v Budimpešti ter kaže svetu napredek češkega naroda, ki ne bode pozabil nikdar onih, ki so ga podpirali pri tem velikem podjetji. Govorili so še posl. dr. Rus ki je skušal zagovarjati nemško stranko glede njenega postopanja proti razstavi. Dalje je govoril o podržavljenji železnic in o jako nizkih vožnili cenah na ogerskih železnicah. Posl. Hal lw icb je poudarjal kako propada češko mlinarstvo valed neugodnih tarifov. Posl. Ivokoschinegg je opozarjal vlado, naj se ozira pri zgradbi poštne ga poslopja v Mariboru na male obrtnike. Po=d. Ch o t ko vs ki omenjal je nedeljsko praznovanje. Minister Benuehem je v daljnem govoru razpravljal razmere pri poŠtah in telegrafih. 150.000 govejih kož, da z njimi preoblačijo zaboje za čaj. Potreba in korist sibirske železnice je torej očitna, ali uprašanje jo še, kodi naj se izpelje. Severnejše od žitne meje v Sibiriji železnice nihče ne potrebuje, ker se tam gori ne bode maral nihče stalno naseliti. Naloga sibirske železnico je, zmanjšati neizmerne daljave, t. j. približati, kolikor mogoče, Tihi ocean Rusiji ter skrajšati zelo dolgi, a precej ozki pas. A ker bi popolna črta preveč stala in nje izpeljava predolgo trajala, zato je treba računati tudi se žo obstoječimi povodnimi zvezami. Ia tega uzroka sklenila j« ruska vlada naj poprej dodelati progo iz T umska v Irkutsk in potem na južni strani Hajkala »kozi Zubajkalsk do Sretenska ter progo ob Usuriji. Prvi načrt sibirska železnice je izdelal že pred trideset leti visokoizobraženi grof M u r a v j e v -A mu rs ki, prvi in najboljši guverner Poamurja. V letih 1387—80 pregledali in premerili so ru.ski inženerji pojedine proge in potem bo začeli na rajnih mestih koj zidati, tako da so že 30. maja t. I. odprli prvo progo ob Usuriji. Nadzornik gradbi je general Anenkov, isti, ki je v kratkem času dodelal znknspiško železnico iz Kisel-Arvatu v Sainarkaud. Potem so so stavile Se nekatere resolucije in zaključila Keja. Bleivveisova slavnost. Pokojnemu voditelju našemu, kateremu je hvaležni narod v priznanje neprecenljivih zaslug nadel dični pridevek „oče naroda slovenskega", priredilo je včeraj v Pisateljsko društvo" slavnost, katere glavna točka je bilo razkritje spomeniške plošče, uzidane „Pred škofijo" na hišo št. 16., v kateri je dolgo vrBto let živel pokojni dr. Janez Bleiweis. Slavnost ni biia zasnovana in prirejena v tolikem obsegu, v kakeršnem bode izvestno tedaj, kadar se bode razkril Bleivveisov spomenik, bila je v jednacih dimenzijah in v istem vsporecki, kakor so sploh Blavnosti, ki jib prireja naše »Pisateljsko društvo", kadar se razkrivajo spomeniške plošče na raznih krajih naše domovine. Ob 1 j 12. uri dopoludne začela so »e na či-talniškem vrtu zbirati narodna društva, katera so se potem zvrstila v lep Bprevod. Na čelu korakal je „Ljubljanski Sokol" (50 mož) za njim „Zagorski Sokol", potem deputacija akad. društva „Triglav", slovensko delavsko pevsko društvo rSlavee", društvo kat. rokodelskih pomočnikov, čitalnica iz Kranja, Spodnje Šiške, Bizovika, „ Pralno društvo" iz Borovnice, Čitalnica Ljubljanska (vsa ta društva z zastavami) in deputaciji braluih društev z Dobrovo in iz Smarija pod Ljubljano. Sprevod pomikal se je čez Kongresni trg, Gospodske ulice, Turjaški trg, Breg, Šentjakobski most, Stari trg in mestui trg „Pred škofijo", kjer se je pred ukusno z draperijami in preprogami okrašeno hišo Bleivvei-Bovo ustavil in razvrstil. Na trgu pred hišo, kjer je bilo par tisoč občinstva, nastopil je „Slavec" in zapel kantato, ki jo je v ta namen zložil dr. Benjamin I pa vic. Kantara je precej težavna, a krasna skladba in „Slavec" pod vodstvom svojega pevovodje g. viteza Jauušovskega pel jo jo izborno, poseben efekt napravil je čveterospev (Meden, Štamcar, Janušov-ski, Malic), Po končanem zboru stopil je gospod notar S ve te c na oder in govoril tako: Častita gospoda, dragi rojaki! Povabljeni od našega pisateljskega društva, zbrali smo se danes, da zaznamujemo s častnim znamenjem hišo, v kateri je živel jeden najboljših sinov matere Slovenije, rajnik gospod blaženega spomina dr. Janez Bleivveis vitez Trsteuiški. Ta hiša sicer ni njegova rojstna hiša; njegova zibel je tekla v starodavnem Kranj i; vender mu je bila tudi to očetua hiša, last njegovega blagega očeta, s katerim je skupaj bival pod jedno streho, dokler ga ni oddružila od njega neizprosua smrt. Tukaj, v tej hiši, je začel blagi rajnik svoje trudapolno a uspešno delo za slovenski narod, ki ga je nadaljeval neprestano, neumorno do svojega zadnjega vzdihljaja, skoro celih 40 let. Predaleč bi zašel, ko bi Vam hotel, častita gospoda, na drobno razlagati, koliko dobrega da je prišlo v tistem času iz te hiše slovenskemu narodu ; kolikor da je storil za-nj blagi rajnik kot pisatelj, kot urednik „Novic", kot vodja v borbi za narodne Svoj pravi začetek ima sibirska železnica v j Moskvi, v središči vseh ruskih železnic. Od todi do Nižjega Novgoroda vodi že davno železuica, potem pa je do Perma dobra zveza po Volgi in Kami. Iz Perma tudi že obstoji železnica preko Jekatarina-burga do Tjumena. Od todi naj bi šla potem železnica do Kajinska, vzhodno od Omska, in dalje do Oba. Najkrajša zveza pa bi bila, ko bi izdelali progo iz Nižjega Novgoroda preko Kazanja v Jeka-tarinaburg in potem dalje do Oba. Ali škoda, da se pri izdelovanji načrta ni prav nič oziralo na tako važno kupčijsko mesto, kakeršno je Kazanj. Po drugem načrtu začenja sibirska železnica v Zlatoustu vzhodno od LJfe, na podnožji 1O70 m visokega Tuganaja v Uralu. Že sedaj vodi železnica iz Moskve prek Samare in Ufe v Zlatoust ter še nekoliko dalje v Celja b in. Od todi pojde dalje mimo Omska skozi Kajinsk do Tomska. Ta črta je dolga 1733 hm in bi utegnila stati 50,000 000 rub-Ijev. Iz Tomska v Irkutsk pojde blizu sedanje ceste skozi Krasuojarsk in Nižji Udiusk G63 km po ravnem ter lom)/,/// bolj po gorutem svetu in stala bode GO miljonov rubljev. V Irkutska se zavije južno okoli slikovitega Bajkala, katerega obdajajo okoli in okoli lepi gozdi topolov, jelš in vrb, više pravice. Le na kratkoma naj omenim, da je on kakor njega dni Valentin Vodnik slovečega spomina narod naš izobraževal vsestransko, učil ga vsega, kar mu je potrebno za življenje, ob jednem pa širil narodno zavest in ljubezen do materinega jezika med vse stanove^; budil in učil je kmeta in obrtnika in trgovca, priprosto ljudstvo in gospodo. Zbral je on okolu sebe vse, kateri so hoteli in mogli kaj delati za narod. Za katerega koli je zvedel, da zna kaj koristnega spiBati, on ga je nagovoril in privabil v kolo narodnih delavcev. Tako bo postale njegove »Novice* BČusoma pravo središče vsega literarnega življenja slovenskega; jezika in oblik „NoviČnih* poprijeli so se polagoma vsi Slovenci, Kranjci kot Korošci, Štajerci kot Primorci,ter Brno tako pod modrim vodstvom njegovim dobili Slovenci Bkupni literarni jezik. Tako smo, drugač razdeljeni v razne dežele, v duševnem oziru postali jeden narod; tako je nastala v duhu in mislih zjediujena Slovenija in on je nje pravi dušni oče. Ko so ee z letom 1848. začeli obetati politični in narodni svobodi boljši časi, od tedaj smo videli blagega rajnkega na prvem mestu vsega pclitičnega in narodnega gibanja; vodja je bil slovenskemu društvu, slovenski Matici, čitalnici Ljubljanski, prvomestnik klubu narodnih poslancev deželnega zbora; z jedno besedo, trden steber, na katerega bo je opiralo vse naše narodno prizadevanje. Časi so bili mnogokrat tudi nevarni iu Slovenstvu silno neprijazni in treba je bilo prav njegove previdnosti, njegove zmernosti, da je kakor spreten krmar srečno vodil narodno ladijo ter jo ohranil nepoškodovano mej jeznimi valovi sovražuih nam viharjev. Zakaj tudi njemu se je očitalo mnogokrat, kakor še nam dandanašnji, da ne misli pošteno za Avstrijo, da ga miti ruski rubelj, da je državi nevaren i. t. d. Ali kar so mu očitali in b čimur so ga pred svetom črnili, tega, tako je podoba, Bami niso verjeli; zakaj, ko so nastali za Avstrijo hudi čaBi, ko so jo z orožjem napadali zunanji in notranji sovražuiki, tedaj se je vse zaupljivo oziralo vanj in ta hiša bi vedela povedati, tedaj so obiskovali jako imenitni gospodje dr. Jaueza Bleivveiaa, preverjeni njegove čiste ljubezni, njegove nepremični udanosti do cesarja iu Avstrije, ter klicali, naj pomaga narod vneraati za hrambo države. Njegovo tako mnogostransko, tako obče koristno in uspešno delovanje našlo je pa sčasoma tudi hvaležno priznauje. Bil je odlikovan ne samo od občin in društev, domaČih in inostranih; tudi mo-gočui vladarji držav so ga častili in sam naš presvetli cesar ga je odlikoval z redovi in ga naposled povzdignil v plemeniti stan. Zlasti pa je bil izredno spoštovan in slavljen od naroda slovenskega, ki ga je sploh imenoval svojega očeta. Ta hiša je priča, kakonaudušeno, kako srčno mu je izkazoval narod naš čast in hvaležnost v najobilnejši meri. Mi se namreč danes v tretje praznično zbiramo pred to hišo. V prvič je bilo ob njegovi 701etnici, ko bo prihiteli naši rojaki iz cele Slovenije, pa tudi zastopniki naših slovanskih bratov od juga in severa čestitat in poklanjat se odličnemu Slovencu in Slavljanu ter so ob sijajni bakladi iz tisoč in tisoč hvaležnih src naudušeni živio-klici doneli po tej okolici. V drugič je bilo ob žalostni priliki, ko se je v črno zavila bela Ljubljana in so ž njo žalovale vse druge slovenske pokrajine, ter je neprezirna množica narodovega očeta s solznimi očmi spremljevala k večnemu počitku. Danes pa smo se zbrali, da odkrijemo uzidano spominsko ploščo kot trajni spomin, da je ta hiša dušno zjedinjeni Sloveniji očetova hiša, ter kot vidno tudi poznim potomcem sveto znamenje naše nikdar prenehljive hvaležnosti do vzornega, po delih svojih neurarlega rodoljuba. Naj se torej odgrne zavesa, mi pa zakličimo iz globine srca: Vekoma naj živi dr. Janeza Bleivveisa viteza Trsteniškega spomin*; njegovemu imenu večna Čast in Blava! — (Trikratni naudušeni slava-klici.) Pri zadnjem stavku slavnostnega govora razkrila se je spomeniška, od sivega marmorja izklesana plošča z napisom: V tej hiSl jo živel dr. Janez B1 c i w e i s vitez Trsteniški in dno 91; novembra 1881 umrl. Pisiit.iiljsko društvo 2,/7, 1891. Ko je potem „Slavec" zapel še Jenkovo „Mo-litov", uvrstil se je zopet sprevod in čez Valvazor-jev trg, Mesarski most, Šentpetersko predmestje, Slonove in Selcuburgove ulice korakal v čitalnico. Popoludne ob 2. uri bil je v čitalniški dvorani, ki je bila s kipom Bleivveisovim, zelenjem in zastavami okrašena, banket, katerega se je udeležilo 70 oseb in pri katerem jo svirala vojaška godba. Vrsto običajnih napitnic pričel je „Pisatelj-skega društva" predsednik dr. Vošnjak. Pozdravil je vsa društvu, razven domačih posebno deputacijo iz Kranja, vrle „Triglavane", katere je občinstvo sploh pozdravljalo z jako živahnimi simpatijami, in zastopnika „Hrvatske". Naposled je napil presvetlemu cesarju, katera napitnica bb je vsprejela s trikratnimi nauduŠenimi slava klici. Kot drugi govornik nastopil je župan Gras-selli. V krepkih potezah risal je zasluge pokojnega dr. Janeza Bleivveisa, s katerim se je podrl pravi narodni steber, s katerim smo izgubili voditelja, katerega še vedno pogrešamo in čegar spominu je naposled zaklical „Slava!" Ko so se slava-klici polegli, nadaljeval je župan Grasselli svoj govor in napil pokojnika navzočnemu vrlemu sinu, nadobudnemu vnuku in vsej Bleiweisovi obitelji. Dr. Karol Bleivveis vitez Trsteniški zahvalil se je v svojem in obitelji imenu na napitnici, vsem društvom na udeležbi, posebno pa g. Svetcu, ki je bil pokojniku dolgoleten in zvest prijatelj in zanesljiv sotrudnik, na lepem slavnostnem govoru. ZavršujoČ svoj izborni govor napil je domovini. S tem, naudušeno vsprejetim govorom bila je vrsta oficijalnih govorov zaključena. Izmej neoficijulnega dela omeniti je g. Svetca napitnico na slogo mej Slovenci in g. Ivana Hribarja izvrstni in odločni govor na neustraš-1 j i v o 81 in odločnost, kateri zastopnik nam hodi sin pokojnega Jaueza B1 e i w e i s a. Zvečer bil jo na čitalničnem vrtu jako dobro obiskan koncert, pri katerem je svirala vojaška godba, „Slavec" pa izborno pel. Izredni glasbeni užitek, jako mnogobrojna in I odlična narodna družba, ki se je ta večer zbrala gori na gorskih obronkih pa mecesnov, smrek in | sibirskih ceder. Ti gozdi dajejo premnogo lesa in divjačine, jezero pa rib. Proti jugu drži kupčijska pot ob Selengi v Kijahto in zato je Bajkal velike trgovinske važnosti. Že od 1. 1843 plavajo po njem parniki in že 1. 1758 bila je v Irkutska moro-plovna šola. — Železuica ob južni strani Bajkala bode 818 Jem dolga, imela blizu 4 fon velik predor in stala 23 milijonov rubljev. Zabajkalska proga od luke Vicoba do Sre-tenska pojde po najpustejšem in najmanj obljudenem predelu, posebno moj Vrhnim Udinskom (8000 preb.) in Čito (1G.O00 preb). Tam je prava meja mej vzhodnim in zahodnim svetom. Samo nekoliko poludivjih nomadov in lovcev prebiva po tej puBtinji. Prijaznejše pa leži cvetoče mesto Čita na podnožji z gozdi obraščenega in zlata bogatega Jablanovega hrbta. Vsa zabajkalska železnica pojde skoro po ravnem, bodo 1068 hm j>lga in Btala 43 milijonov rubljev. Iz Sretenska pojde železnica ob Šilki in Amuru do Crnajeva, od todi pa čez dva pogorja skoro naravnost v G ab rovko na sotočji Uaurija in Amura. Vsa ta proga boda dolga 2134 hm in stala 105 milijonov rabljev. Iz Ga-brovke do Grafskaje ob Usuriju je Se 427 Tem in 24 milijonov stroškov, od Grafskaje do Vladi-v ob to k a pa 418 hm in 23 milijonov stroškov. Vsa sibirska železnica od Zlatousta do Vladi-vostoka bode dolga 7766 km (od Petrograda do Vladivostoka je 10 GOO tiri) ter stala 340 milijonov rubljev. Ker so začeli na več mestih istočasno delati, zato je upanje, da bode večjo proga brez za-bajkalske železnice v šestih letih gotova, so zabaj-kalBko pa v desetih letih. Da se stroški zmanjšajo, napravili bodo mostove iz trdega sibirskega lesa in le vsakih 50 km po jedno postajo. Vsa poslopja bodo tudi le lesena, ker je lesa v uhilnosti in ker so gozdi kakor sploh ves svet last krone in torej ne bode potreba uikakoršuih eksproprijacij. Sibirska železuica se ne ozira na že obstoječa mesta, nego hoče le dve skrajni točki po najkrajši poti mej seboj zvezati ter prisiliti, da postanejo okoli postaj nove naselbine. Ko bode si brska železnica gotva, okrajšala se bode pot okoli zemlje za polovico. Iz Petrograda prišle bodo lahko osebe v IG, tovori v 20 dneh v VlmlivoBtok, a iz Londona bode mogoče prispeti v Šangbaj v 22, oziroma 26 dneh. (Dalje prib.) na lepo okrašenem in razsvetljenem vrtu in dvorišči in preživahna zabava, to je bil dostojen zaključek včerajšnji slavnosti. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 13. julija. Iz tlržavnega, zbora. Kakor je zdaj določeno, bode poslaniška zbor-niea končala svoje delovanje zadnje dni tekočega tedna, ker do tačas bodo rešene vse predloge, kar jih jo še na dnevnem redu. Gospodska zbornica končala bode svoje zasedanje dne 22. t. m. potem pa se bode državni zbor zaključil in se snide zopet v jeseni. Najbolj vesel bode menda grof Taafie, da je tako srečno izvozil jo iz nove, nejasne situacije. Videli bodemo, je li bode do jeseni že kaj Badu iz sedaj nasejanega poljsko-nomškega prijateljstva, bode li res šla v klasje ta nevarna zveza. Volitve v delegacije. V sredo zvečer vršile se bodo volitve v delegacije. Poslunci posamičnih dežel so Že imenovali svoje kandidate. Glavna pozornost se obrača na češke poslance. Mladočehi zahtevajo štiri mandate, konservativni veliki posestniki pa jim ponujajo samo tri, ker bi jedno mesto radi prihranili Staročebom. Mladočeški klub izrekel je, da ne vsprejme nika-keršnih pridržkov glede oseb, katere se imajo voliti v delegacijo, le s tem pogojem vsprejme kompromis, ki se mu je ponudil. Treba torej počakati, kako se bode uravnala ta zadeva. „Siidnitirk'* iti nemški listi. Po zadnjem shodu „Siidmarkarjev" v Gradci unela se je huda polemika po nemških časopisih zarad nekega poročila, ki se je razpošiljalo ob jed-nem z oficijelnim letnim poročilom društva. Obisk tega sboda v Gradci ni bil baš sijajen, to so priznali glavni govorniki sami. V imenovanem poročilu, ki je bilo prdoženo oficijelnemu, pa Be hudo napada nemška liberalna levica ter se ji očita, da je izdala nemško stvar itd. O tem zanimivem razporu, ki je nastal zarad tega v nemškem taboru, bodemo spregovorili obširneje na drugem mestu, ker je za nas jako zanimivo videti, kako se Nemci koljejo mej saboj. Seveda „Siilmurk" skuša zdaj odvaliti vso kri\do od sebe in se pokazati lepo pred svetom. Kazpora pa ne more nikakor utajiti, naj stori kar hoče. Iz ogerskega državnegti zbora, V soboto, ko je imel Eotvos svoj konečni govor, baM so se novih izgredov v poslaniški zbornici. Člani skrajne levice javno izrekajo, da se ne strašijo niti dejanske Bile, ker je njih namen, nadaljevati škandale tako dolgo, da bode vlada primorana razpustiti zbornico. Vlada na drugi strani pa je odločuo namenjena, da gre svojo pot in se ne da preplašiti po opoziciji. Pričakovati je torej novih burnih prizorov. Vuanje države. Obnovijetije trojne zveze. Iz Kima so poroča, da je po novih odredbah trojna zveza zares taka, da ima vsak deležnik pravice in tudi dolžnosti proti sozaveznikom. Posebno je baje tudi Italija prevzela gotovo zaveze v slučaji, da hi Avstrija bila zapletena v orijentu. Odnošaji Angleške proti zveznim velesilam so tako tesni in intimni, da se sme govoriti skoro o čveterozvezi. Obnovljenje zveze bo je sicer tikalo samo Italije, ker mej Nemčijo in Avstrijo ni bilo treba nikakerš-nega obnovljenja. Ilnsija hi trojna zveza. Navzlic obnovljenji trojne zveze se ne bode še sklenila foniiolna alijanca mej KuHijo iu Francosko. Car si baje nečo vezati rok in hoče pridržati si popolno stohodo. Vender pa se v teh mejah goje najbolj prijateljski odnošaji proti Francoski. Kar so tiče nameravanega poseta ruskega carja na nemškem dvoru v Berolinu, se bodo kvečjemu lo en passant oglasil tam na povratku z Danske, (»lede na obnovljenje trojno zveze pa in na način, kako so jo to objavilo Bvetu, je prav lahko mogoče in skoro verojetno, da ruski car sploh ne pojde v Berolin. I*osetprvdse0 kr. duevne podpore skozi 20 tednov, oziroma 30 kr. skozi 32 tednov. V Trstu je laško podporno društvo, katero ima tudi pravila, potrjena v zmislu postave z due 30. marca 1888 ; v tem društvu jo zapisanih dve tretjini slovenskih delavcev. Tam morajo plačevati po starostnih razredih 30 kr. na teden (ako nima dotičnik več od 35 let) in 35 kr. od 85.-— 4 5. leta. V slučaji bolezni dobivajo pa ravno toliko podpore na dan, kakor pri BTrž. podp. in bralnem" ali pa v „Delavskem podp društvu", kjer so plačuje le 25 kr. teduiue. Priporočamo takim delavcem v njih lastni prid naj Be drže gesla: „Svoji k svojim!" — Z spremembo pravil »Tržaškega podp. in bralnega društva" se je doseglo tudi to, da more društvo imeti tudi ustanovnike, (kateri plačajo 20 gld. je-denkrat za vselej) in podorne člane (|>!ačujejo v V*letnih obrokih G gld. ua leto); podporniki imajo pravico uporabljati društveno knjižnico, aktivno se udeleževati vsega društvenega gibanja iu v slučaji bolezni pa tudi do pomoči društvenega zdravnika; s tem določilom podporniki koristijo društvu in sami pa imajo v slučaji bolezni vsaj neko odškodnino — zdravnika. Dalje namerava vodstvo istega društva oživiti zopet društveni bralni oddelek in sicer v posebni dvorani novega društvenega stanovanja (na oglu ulice Caserma in Valdirivo h. št. 19, I. n.) v katero so društvo s 24. avgustom t. 1. preseli. Razun društveuikov bodo imeli pristop v braluo sobo proti neznatni dobrovoljni odškodnini tudi drugi prijatelji društva, koji imajo veselje do čitanja in do društva sploh. Kdor bi se hotel upiBati kakor redni, podporni ali bralni član, naj se oglasi v društvenih prostorih (via Caserma 13, I. n.), kjer izve vse natančneje pogoje. Društveni prostori so odprti vsak dan od 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer. — (Iz Škocijaua pri Turjaku.) V ponedeljek G. t. m. ustrelil je Jože Zgonc, Turjaškega župana sin iz Podhojnega hriba, iare Kob-ske, de-vetnajstletao deklo. Na senožetu bo kosili ter seno grabli. Vstrelivši po vrani, hotela je nesreća, da je dekle ravno v isti kraj izza grma priskočila ter postala žrtev že tolikokrat zabičani neprevidnosti. Ustreljena je ravno v serce, kakor se pripoveduje. Mati vdova žaluje zdaj po nadepolni mladenki. — (Pedagogiško druStvo) bode imelo svoj občni zbor na Krškem dne 15. julija t. 1. ob 2. uri popoludne na vrtu g. Gregoriča z nastopnim vsporedoni: 1. Poročilo o društvenem delovanji pre-teklfga leta. 2. Pregled letnega računa. 3. Volitev 3 pregledovalcev računov. 4. Volitev 7 udov v društveni odbor. 5. Določitev letnine za ude. 6. Predlogi. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — (O kr a j na uč i t el j ska konferencija za Krški okraj) bode dne 15. julija t. 1. v Krškem. Vspored: 1. Volitev 2 zapisnikarjev. 2. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o šolstvu v okraji. 3. O šolski higijeni, poroča c. kr. okr. zdravnik dr. J. Krsni k. 4. O Iepopisji v ljudski šoli; poroča J. Leveč. 5. Razgovor o upra-šanjih letošnje deželne učiteljske konferencije. Poročevalci se določijo pri konferenciji. G. Določilo učnih knjig. 7. Poročilo knjižničnega odbora. 8. Volitve stalnega odbora, knjižničnega odbora in 3 odposlancev k deželni učiteljski konferenciji. 9. Nasveti. — (Bralno društvo v Kostanjevici) priredi due 19. t. m. popoludne veselico s petjem in godbo. Iz prijaznosti sodelujejo g. pevci iz Brežic is s Krškega. Vspored: I. Ob 4. uri popoludne skupni odhod iz bralnega društva z godbo na čelu „na Žago". 11. Veselica „na Žagi" z nastopnim vspored em: 1. D. Jenko: .Naprej", svira meščanska godba. 2. Nedvčd: .Zvezna", poje zbor. 3. Kocjan-čič: .Oblaček*, poje zbor. 4. Konjančič: nVenček" slovanskih pesmi, svira meščanska godba. 5. G. Ipavic: .Danici", poje zbor. 6. Hajdrih: .Morje Adrijansko", poje zbor. 7. Hajdrih: .Šumi Marica", svira meščanska godba. 8. Nedvčd: .Pozdravljam Te", poje zbor. 9. B. Ipavic: .Slovenec sem", poje zbor. 10. Parma: .Potpourri slov. pesmij", svira meščanska godba. 11. G. Ipavic: .Mrak", poje kvartet. 12. B. Ipavic: .Bodi zdrava domovina", poje zbor. 13. Zaje: „U boj", poje zbor. III. Na večer povratek v mesto, kjer se .prične na vrtu gostilne Bučarjeve in v društvenih prostorih prosta zabava. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Slavno uredništvo Slovenski Narod Ljubljana. V dopisu z Notranjskega dto. 8. t. m v št. 153 pravi dopisnik, da v posljednem času mrgoli po Notranjskem agentov zavarovalnic .Feniksa" in .Dunav" ki se s prav židovsko nadležnoBtjo odlikujejo in kmete k zavarovanju prisiljujejo. Podpisani glavni zastop prosi slavno uredništvo, da naj dopis kar se zavarovalnice »Feniks" tiče popravi, ker ni nobenega agenta v posljednjem času na Notranjsko odposlala iu tudi ne more agentov po Notranjskem mrgoleti, vsaj naših ne, ker imamo samo enega potovalnega agenta za celo Kranjsko, ki proti požaru zavaruje. Z odličnim spoštovanjem Ces. kr. pri v. zavarovalno društvo »Avstrijski Phiinix" na Dunaj i. < i lav ni zastop v Ljubljani. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 13. julija. Zbornica poslancev vsprejela predlogo o reformi uprave z 261 proti 99 glasom za podlago specijalni debati. 50 poslancev odsotnih. Pariz 13. julija. Na severnem kolodvoru trčila o polunoČi ekspresni vlak in Boulognski brzovlak. Petnajst oseb lahko ranjenih. Atene 12. julija. Vseučiliški senat dal je rektorju za vsprejem srbskih velikošolcev deset tisoč frankov na razpolaganje. Deputacija pod vodstvom rektorjevim pojde jim do predgorja Sunion nasproti Napolj 12. julija. Lava se vedno bolj pomika proti observatoriju. Na razkrhlinah hriba Posilipa kažejo se nove razpoke. Oblastva ukrenila potrebne varnostne naredbe. Razne Aesti. * (Wurzbnchov leksikon.) Konstantin pl. "VVurzbaeh koufal je te dni GO, zvezek svojega dela .Biogrufisches Lexikon des Kaiserthums Oestet-reich" na katerem je delal skoraj pol stoletja iu pre- zvajal članke in date iz 17 raznih jezikov. Zadnjemu vezku pridejal je po vzgledu starih bibliografov kratek epdog v verzih. * (»Privatna mesta" v Rusiji.) Še dandanes je na Ruskem 322 takozvanih .privatnih mest", to je mest ali večjih krajev, ki so zasebna last in ki plačujejo svojim gospodarjem letnega davka 1.600,000 rubljev. Kakor se poroča bode vlada odkupila vsa ta zasebna mesta. Znano židovsko mesto Berdičevo je tudi mej njimi. Ustanovljeno v 15. stoletji je zdaj last rodbine Ticzkevdczeve. * (Nesreče v balonu.) Dve nesreči dogodili Bta so v državi Obio v Ameriki. V Newlis-bonu dvignil Be je neki Jones v svojem balonu. On in njegov pomočnik zamotala sta se v vrvi in padla iz višave nad 100 čevljev visoko. Jones je težko ranjen, pomočnik pa mrtev. — V Elvriji poskusila je Mis Zoetta Dentlev dvigniti se v zrak mej hudim vetrom. Balon se je vzdignil samo 60 čevljev visoko, a veter ga je zagnal ob vrhove drevja. Miss Dentlev padla je iz čolniča in se ubila. * (Pešci — oklopniki) Če se sme verovati poročilom »Militiir-Zeitung" imeli bodemo kmalu pešce — oklopnike poleg ladij oklopnic. Po tem časopisu se bodo napravili iz tankih jeklenih plošč oklopi, kateri se bodo dali razdreti tako, da bode vojak lahko tak oklop nosil v tornistru in ga nadejal na prsi predno bode stopil t boj. Morda se s časom zopet približamo starim železnim možem, katere zdaj občudujemo po muzejih. * (Hud vihar v Ameriki.) Mesto Baton-Kouga, prejšnji sedež vlade Louisianske, razdejal je deloma silen vihar. Zidovje mestne jetnišnice se je podrlo in mnogo ljudi je ostalo pokopanih pod razvalinami. Izvlekli so 10 mrličev in 38 težko poškodovanih, katere so prenesli v jetniško bolnico. Velika fabrika is palača guvernerja je zelo poškodovana, istotako mnogo privatnih hiš. Zahvala. Vsa društva, katera so pripomogla, da se je dr. Bleivveisova slavnost tako sijajno vršila, pred vsem .Ljubljanskega Sokola', pevsko društvo .Slavec* in narodno čitalnico, nadalje slavnostnega govornika, deželnega poslanca g. L. Svetca is deputacije, katere so došle k slavoosti, iskreno zahvaljuje odbor „Pis. podp. društva". V Ljubljani, dne 13. julija 1891. VABILO % BEDSI W!i MM družbe sv. Cirila in Metoda v Kamniku četrtek 33. julija 1891. leta. Vspored: I. Slovesna sveta maša v dekanijsko - župni cerkvi na Šuti ni ob 10. uri dopoludne. II. Zborovanje v mestni dvorani ob 11. uri. 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nadzorništva poročilo. 5. Volitev*) jedne tretjine odbornikov. Po pravilih izstopijo naslednji udje družbi-nega vodstva: 1. Matej Močnik, 2. Ivan Mur-nik, 3. dr. Josip Voinjak, 4. Andrej Zamejic. G. Volitev*) nadzorništva (5 članov). 7. Volitev*) razsodništva (5 članov). Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 8. julija 1891. Prvotncstnik: Podpredsednik: Tomo SBttpaisi* Lule«. Hvctoe. *) Iz §. Iti. glavnih pravil: Vsako loto izstopi jedna tretjina. Nadzorniki in razsodniki pa so volijo vsako loto iz novic. Iz §. 14.: Velike skupščine so udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico: .... I>) pokrovitelji; r) udje družbinega vodstva; d) udjo družbinega nadzorništva in razsodništva; in f.) podružnični zastopniki. Število podrtlinlfiiun zastopnikov so ustanavlja tako, da jo na vsiicih HO družbenikov jeden zastopnik; vender pa mora vsaka podružnica najmanj po jednoga imeti. Iz §. 15.: Podrnžnicnim zastopnikom jo dovoljeno, pooblastiti namesto sebe kogarkoli izinej družbenikov. „LJUBLJANSKI ZVON" sto]! za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. r. I roteH f n c srečke 8. julija. V Trstu: 70, 62, 28, 59, 19. V Linci: 45, 35, 11, 39, 6. ~~ Tujci: 12. julija. Pri Malici: Monthalmar, Janda, Civran, Schild z Dunaja. — ScheleBniker iz Tržiča. — AleSovic z Vrhnike. — StrasBoldo iz Gorice. — Kak z Reke. Tropeani, Kosmič iz Trsta. — Fleischer iz Prage. Pri Slonu: Auainič, Praas, Fischer z Dunaja — Leban iz Gorice. — Schipp iz Gradca. — Regensdorf iz Trsta. — Samec iz Toplic. — Dittel i« Ljubljane. — Jenko iz Belega grada. Pri jnftneiu kolodvora: Soelander, Palm iz Be-rolina. — Jettmar iz Voloske. Pri bavarskem dvora: Piruat iz Kamnika. — Koren iz Gorice. Tržne cene v ubijan i dne 11. julija t. j. Plenica, hktl. Rei, Ječmen, , 0'es, Ajda, Proiio, noruzM, t gr**: Grah, , Fito), Maslo, Maat, Spoh frišen kr 47 3« 22 25 85 52 40 fiO M. r (S2 68 — 68 meso, kgr. Špeh povojen, Surovo maslo, Jajco, jedno : Mleko, liter Goveje Telečje Svinjsko , . Koitrunovo , , Pitanec...... Golob...... Seno, 100 kilo. . . Slama, „ , . . . Drva trda, 4 Qmetr. „ mehka, 4 . gl-kr. —. 64 — 65 — 2' — 8» _ 60l — S — — a 1 52) 2 Uli' 6 4» 4 20 Meteorologično poročilo. i Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. m 7. zjutraj 2. po pol. 9. zvečer 7340 aa. 7328 am. 784*4 aa. 14 2" C 18-8° C 14 5° C si. svz. al. vab. si. vzh. jasno d.jas. obl. 150 a«. dežja. 12. julija! 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer 7352 aa. 734-1 am. 736*2 am. 140° C 200° C 140° C brezv. si. zah. si. vzh. megla obl. jasno 3*50 aa. dežja. Srednja temperatura 15-8* in 16-0°, za 31° in 30« pod norma lom. XD-a-i^.aj3lcSL borza dne 13. julija t. 1. (Izvirno telegrafiČno poročilo včeraj Papirna renta ..... gld. 92 70 Srebrna renta....., 92-70 Zlata renta.......111-— 6*/0 marčna renta .... \ 103 — Akcije narodne banke . . „ 1031-— Kreditne ahcije.....„ 296 25 London.......„ 117*50 Hrobro........ , —'— Napol......... „ 932 C. kr. eekini ...... , 5-58 Nemške marke..... „ r>7 70 4<70 državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne areeke iz 1. 1864 100 . Ogerska zlata renta 4°/0.......105 „ 50 Ogerska papirna renta f»u '„......101 , 80 Dunava teg. srečke 5°/D . . . 100 gld. 120 „ 25 Zemlj. obč. avstr. 4 V,0/© zlati rast. listi . . 114 „ 75 Kreditne srečke......100 gld. 186 , 50 Rudolfove srečke..... 10 „ 20 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 159 , — Tramway-druftt. velj. 170 gld. a. v. . 227 . — .) — danes — gld. 9290 — , 9285 — n 11H5 — „ 108- — „ 1034 - — i 28675 — . 117-45 — " 932 — . 6-58 — , 57*70 134 gld. — kr. 179 ■ — . Praktikanta (577—1) ki jo dovršil II. razred realke aH gimnazijo, jo poltenih stariŠev in zmožen slovenskega in nemškoga jezika, vsprejme trgovina Dragotina Hribar-ja v Celji. i mlin, žaga, živinski hlevi in nekaj zemljišča bitan fj|iiI»I|miic produ m<> iz proste roko ali se pa tudi v iin|cm ©«ldu pod prav ugodnimi pogoji. Več bo izve v pisarni gospoda Ivanu dio-gole, c. kr. notarja v Ljubljani. (576—1) SjM**aaM**#*aa1'»*aaM***Baa^«aaM*^ KAROLTILL \ Ljubljana, Špitalske ulice 10. i L Pismeni papir s kuverti v kasetah in mapah, v formatu četrtinko ali osmerke, žalni pismeni papir, žalni kuverti in žalne karte, blanco, vizitne in naslovne karte, ilustrovane dopisnice, humoristične karte za turiste, pismeni papir za voščila v osmerki, četrtinki ali celi poli, voščilne karte, obedne karte in vizitnice v najelegantnejši in najmodernejši | Obliki. (456-7) ■ Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi. Lastnina iu tiak „Narodne Tiskarne".