SVETA «4M glasilo slovenske narodne podporne jednote trz SLZZižjr?s; cM**», ni» ¿hh*. 2& joiu« -kartu ja bilo v torek ,104 rfo-l"nje in Walla Walla je imele "O; Yakima 108, Seattle 80, '""land 98, Roseburg 108 in » .«fKouver, B. C„ 82. 1 ndoa, 2*. jul. — Egiptovski "'"nijer Mahmud paša Je bil da- ki je pripoanan kot eden najboljših zgodovinarjev. Izmed demokratov je policija aretirata profeeorja Cararaella v Turi-nu in Še veliko drugih izobražencev. Zastonj iščemo v italijanskem čaeoptaju besedo kritike glede teh aretacij. Tam je Mussollni prepovedal tiskati take stvari. Ljudstvo prihaja vedno bolj do prepričanja, da fašisti zaradi tega skrivajo pred javnostjo take dogodke, ker prihajajo do spoznanja, da fašistovske diktature ne more vzdržati noben človek, ako ni bil rojen suženj. ■kTa K0l^ril00 00a®avl BO V® vlado v Bolirada? Hf Kralj mu je ponudil mandat, ko ae val drugi odklonil). Belgiad, Jugoslavija, 26. jul. — Kralj Aleksander je danes povabil dr. Antons Korošca, voditelja klerikalne stranke in bivšega ministra notranjih zadev, naj poskusi seetavit! novo vlado in s tem rešiti krizo, kl je nastala z umorom dveh poslancev v parlamentu zadnji mesec. Aagtaška zbornica In brez- London, 25. jul.—Včeraj jo bila vroča debata v zbornici o vprašanju, kako se naj omili brezposelnost. Detavskl poslanci so ljuto ožigosali načrt Ifcde za preseljevanje, brezposelnih delavcev po deželi In celo v pre-komorske kolonije. Bamsay Mac-Donald je prsdlagal da edino zdravilo je, da se takoj ustavi špekulacija In vlada naj prevzame kontrolo produkcije In Izmenjave. Njegov predlog, kl je bil obenem predlog ukora vladi, je bil odklonjen z 180 glasovi to-rijske večine. Velika efcaptaalja »antalj* jssHwi III. Al el Oet ». Ulf, JtttL 9TEV.—NUMBER 1T4 ea Jibs 14. 1818 pram delavski stranki Nasprotniki Croma skušajo na vsak način prikazktl morilca v službi detavaklh voditeljev. Mexico City, 26. Jul.—Vcdite-Iji liberalno-agrarne stranke vztrajajo v svoji obdolžltvl, da je Mehiška delavska federacija, ki je obenem delavska stranka, odgovorna sa umor novoizvoljenega predsednika O b r Cg o n a. Zdaj skušajo stlačiti vso opozicijo proti kandidaturi pokojnega Obregonar—klerikalce ln socialiste—v eno samo skupno zaroto. Včeraj so poročali, da je morilec Toral priznal, da ga je k umoru nagovoril neki Manuel Trejo, uradnik v državni essai TOVARIŠI SE ZttKIJEJO DR JUGU ■mi In vzhodne dHava ao le del njih. — Stari «tranki ee taas-ta, da Je Vearfie. Waahlngten, D. C. — Kon-gresnik George Huddleston is Birminghama, Ala., demokrat in naklonjen delavstvu, se je vrnil v glavno meeto. Doma je opazoval predsndMŠko kampanjo in priprave zanjo. Opazil., je, da ae kompaajje aa proizvajanje in oddajanj električne sil«; in drugi, ki spadajo v skupino iz minili .privilegiranih intero-tovarni in eden voditeljev deldv- *°v' hitr<> Pretvarjajo v neprija ske stranke. Poročilo se glaid, da & policija dobila to Izpoved od morilca s pomočjo katoliškega duhovna, ki je urgiral Tora-la, da dela veliko škodo cerkvi, ako ne pove, kdo so njegovi sokrivci. Toral je jokal obupa, ko je spoznal, da njegov zločin ne bo nič koristil katoliški cerkvi in da "se je dal zapeljati od človeka, ki je sam nasprotnik cerkve." ToAl pravi, da ni znal kdo je Trejo in da ga je Trejo zagotovil, da je goreč katolik. Trejo mu je tudi dal revolver, a katerim je ubil Obregona. | Ta "izpoved," da Toral ni vedel prej, s kom ima opraviti, izgleda zelo piškava. Sploh kaže vsa situacija, da liberalni prista ši pokojnega Obregona dobro Izrabljajo psihološki moment proti voditeljem delavske stranke s katerimi so prišli navskriž ra- mogel bivši predsednik ponovno kandidirati). Danes krožijo po Mehiškem mestu divje govorice o Luisu Moronesu, predsedniku Mehiške delavske federacije ln odatoplv šemu ministru trgovine, deta ln industrij. Pravijo, da je pobegnil v Združene države; druga vest se glasi, da je bil Morones dva dni pred umorom Obregona napaden in obstreljen pred n kim gledališčem. Za vse te vesti ni najmanjšega potrdila. Radarska koaforoaoa pribada|i tados IRiaotaki banal premoga odgovorili, da se bode pogajali.1 10! Of Chicago,—Lastniki prtmogov-¿fuga industrijska podjetja, nikov v Illinoisu so v torek ^ 1; čer informirali Harry FphwL fj, c k a, predsednika rudarske unije 12. distriktu, da pričakujejo zastopnike unije prihodnji torek na skupni konferenci, na kateri se bo sklepalo o Wo v I mezdni pogodbi za llllnoiski distrlkt. 30 CENTOV MEZDE NA URO PRI GRADNJI CEAT. Podjetniki vporabl ja jo slabe U ne m pomnožltev profita. Belgrad, 28. jul. - Skladišče streliva v Rotorju ob Jadran-tkem morju je včeraj eksplodirata. Domnevs se. da je mnogo IIL — Central En-glneering kompanija iz Daven-porta, Ia., gradi bllzo tukaj cesto. V začetku je ta kompanija plačevala voznikom 60 centov na uro. delavcem pri gradnji ceste pa po 40c. Delavcev, kl eo povpraševali za delo, je bilo vedno več. in kompanija se Je odločita, da plačuje novim delavcem, ki jih najame le 80 centov na uro. Taka mezda ne zadostuje za prehrani ta v neoženjeoaga delavca, ampak zelo množi dobiček kom peniji. tel Je predsedniškega kandidata demokratske stranke Al Smitha. Izbira Raakoba, predsednikom narodnega odbora demokratične stranke," pravi Huddleston, «je bila delelaa poteza proti vzhodnemu obrežju. Bila je to velika napaka v politični strategiji,, ako ae deftpla vpošteva v splošnem, Ako Btoithovi podporniki res radlt vidijo, da bo Smith Izvoljen, tedaj se morejo zavedati pred vaetn, da so Združene države velika dežela ln da je vshod le mnjhfn del njih. Huddleston podpenjuje, da se v Atabami združijo suhačt in progreelvci, delavski ih prote-stantovski nativietični elementi v revolti, kar tako želi skupina stare buitooaake mažine. K-taktrarnaraki truat in burbonaki političar j i niso posebno zainte-reeirani v Al Smith u ali v boju proti prohibieUt, £>rt ee,intere-eirajo za zlomljenje opozicije. Ker se poelufaijejo imena Smitha in Raslfohe, hitro ustvarjajo razmere, kl «previjajo glasovnico demokratične stranke v nevarnost ln povfročajo veliko u-panje za Hooverja. V taki luči vidi Huddleston politični položsj z vidika obeh starih strank na jugu. Z drugimi besedami {»omenijo njegove besede, da je položaj tak, da bodo južne države glasovale za Hooverja kot bodočega predsednika. Ko se Huddlestona vprašali, zakaj ne stopi v politično areno in naatopi proti politiki kapitalistov, je odgovoril, da Je indlvidualtat. Na pr, naklonjen je, da ljudatvo Isstuje naprava sa proizvajanje in razdelitev električna aUe, da taatuje železnice, drugaše j« pa naklonjen, l(da privatni podjetniki lastujejo OHftIRNA PROPAGANDA ELEKTRARNARSKEGA WA. Truatovakl propagandni biro je organiziral trgovske potnike, da ee med ljudstvom agitlrsll sa njegova tatareee. Ostankov teatralno sapočeta polarne ekapedlclje ne sme ntti če videti. Kopenhagen, 26. jul.—General Umberto Noblle, ki je pred dvema mesecema s velikim pom-pom plul na zrakoplovu "Italta" na aevernl tečaj, da ovenča fašistično Italijo z veliko slavo, ae danes vrača domov—bolan, ranjen, potrt, ponižan in jetnik. Sle translt glorla mundll Noblle ln peščica njegovih Italijanov, ki ao jih rešili ruaki boljševlkt smrti v ledeni puščavi, potuje s pamikom "Cltta dl Mtlano." Parnlk se ustavi v pristanišču Narvik, Nobilovo partijo poae-i VOZ, >1 Ja prišel iz 1jaUJ4 Voz bo zapečaten In nihče ne sme videti Noblla in njegovih mož med vso potjo do Italije. Vlak se skrbno ogne Stockholma in drugih vetjih Švedskih mest, kjer J« le mogoče, ker se Italijani boje sovfaž-nih demonstracij radi usode dr. Finna Malmgrena. Stockhokn, 26. Jul.^dvedakl listi poročajo, da je bilo med švedsko ln Italijansko vlado Izmenjane precej korespondence glede preiskave o arktični katastrofi. Norveški krogi predlagajo, da geografska društva v Norveški, Švedski, Danski, An-gllji, Franciji, Italiji, Rusiji In Ameriki imenujejo po enega zve-denca, ki naj tvore mednarodno preiskovalno komisijo. Mussollni pa odločno odklanja ta pred log. Istočasno se vodi ljut boj med švedskim In ttalijaneklm časopisjem. Mbakva, 26. jul.—Sovjetski 4U atl poročajo, da Je sovjetska rešilna komisija prejela prošnjo Italljanake vlade, naj nadaljuje tekanje onih šestih mož, ki so izginili z balonom "Italije" vred Mussollni ponuja dva aeroptana, kl boeta pomagala Rusom In ol> IJubuje, da bo Italija flnanelrals popravila na "Kraslnu" ter založila Ruse s premogom In živili. âwrlito Mo od-I hajajo Iz Kitajsko mtummmmmm Priznanje kuomlntangake vlade . prihaja. Waahlngton, D. C^—Dne 84. t. m. Je državni tajnik Kellogg koaferiral s Coolldgem po telefonu, nakar je odredil sporazumno z mornaričnim departmen-totn,'4a se 1800 pomoržČakqv na Kitaizkem takoj vrne domov. To ji "ena tretjina amerižklh čet kltajikih vodah. PoUtičnl kro-gl sklepajo, da* je to začetek i/ praznitve ln priznanja kitajske revolucijonarne vlade. GHOLK ljudi ubitih. Gmotna škoda je P» Waah|ngton, D. C. — Trgovski potniki so bili organizirani, da uduše kritiko proti elektrar-narskemu trustu in da razširjajo med Ijudstvois argumente v korist trustu In proti mestnemu lastništvu javnih naprav. To pokazujejo rekordi, katere Je dobila v roke Zv<«na obrtna komisija. Horace Daviš, bivši direktor trustove propagande v Nebras-kl, se Je zelo zanimal za delo trgovskih potnikov, kl so razširjali trustove argumenta, la jih je nazival "potujoči evangelista." Kredit za skemo se pripisuje J. B. Aheridanu, kl je načelje-vsl trustovl propagandi v državi Mlasouri. Ta je narečll trgov-skim potnikom, kateri so bili v - * mmL trustovl službi, aaj bodo v vseh Ziaavjav prinaja nazaj. mi»tlh prijazni napram županu. Meekva. 26. jul. — Gregorij občinskim odbornikom, z duhov-Zlnovjev. kl je bil e Trocklj«m Mino in ^mk čaeoptaov In vred Izključen iz komunistične j(h skušajo pridobiti za svo-stranke, je bil sprejet nazaj la j« namene., Potniki, kateri so je bil Izvoljen članom u- m znani kot dobri agitatorji Vseunljeke ko-' u trustove interese, ao bili do- morjea. Veet še al potrjena, zelo ZA PRVIM KORAKOM PROTI VOJNI PRIDE KMALU DRUGI. Zahtevale ee bo odprava aplašnr vojaške dottaoatl. Ženeva, Švice* —» Dr. Emily Greene Belch, bivši tajnik Mednarodne lige za mir isf svobodo, pravi v listu "Paz Internationale" v Julijski številki, ako bodo evropejske sile podpfaale pogodbo brez pridržkov, tedaj se bodo kmalu našle v položaju, ds so obljubita več, kot ao imele namen obljubiti In spolnltl. Po njegovem mnenju bo prihodnji logični korak sa reševs nje vseh vprašanj mirnim' p<» torn, da se odpravi v Evropi splošna vojaška služba. Zupanu pjipocočajo, naj a* Calvta Cooltdga, ako koše napraviti karijero v poBtlkl. New Hedford, Maaa. — Teka-tllni tovarnarji so se odpovedali taktiki molčanja in eo pričeli govoriti pq treh mesecih javnosti skozi pvojo lokalno organizacijo New Bedford Cotton Manu facturers Assn. bročlte policajem delo, pa bo stavka tekstilnih delavcev kmalu končana. Zakaj «pa imamo policijo? Ali ne mar sato, da s krepeljri pretepa staykarje ln ščiti atavkokaae? Tako govo-ranči John Sullivan, predsednik lokalne podjetniške orglanisaci-Je. 8ultlvan meni, ko Je na Cool-idga prišel poziv, ob času poii cijske stavke, da naj stepi v akcijo, se Je nahajal v takem položaju kot se zdaj tukajšnji žu pan. Tudi on je bil podvržen ravnotakemu političnemu priti sku, kakršnemu je sedanji tukajšnji župan. Toda on Je Imel pogum pokaaatl, da Je kos položaju. Ampak takrat nI bil prepričan, da bo Imel uapeh, kajti pjemu so grozili, da je konec njegove politične karijero, ako zavzame stališče, kakeržnega Je zavzel. Tako pradaidnik lokalne pod Jstniške organizacije podžiga mestnega župana, da narodi svojim policajem, da udsrijo s količki po stavkarzkUm fiavah. Sullivan ne vidi epbmai žanja v luči, da gre zaradi mezde, ampak po njegovem mnenju Je pred nJim vprašanje, kdo bo ukazoval v tovarni. Podjetnik ali delavci. Kot dober podjetnik svetuje, da se nemiri naj legije odpravijo na ta način, da se udari prtje po delavcih, preden nemid prično. On svetuje županu, da se morajo shodi znižati na najnižje število udele-žencev, pohodi po mestu se morejo prepmšlti» Masno pikati-"tHj<> je tiaba odpraviti itd. Taka je Sulllvanova flloaoflja o postopanju s stavkujočiml delavci. Sodišča so že pričela deliti stsvkujočlm delavcem trde ln ostre kazni. Stavkar ¿ugusto Gonsalvas Plnton, ki Je svojim blclkljem služIl kot ordlnanca aa prenašanje depeš sa stavkovne strsžs pri tovarnah Je bil Obsojen na pet mesecev zapora na obtožbo, da je delal policajem avlre In kalil mir. Čigav mir, tega ni povedanega v obtožnici. Take obtožnice so navadna prikazan na sodiščih v New Bedfordu. Nova vollka iolozal-ita stavka v laéiji 66,000 stavkarjev eevojllo y Milj proge. MUljoaar zapiaHU ženi 88. New Vork.—Ko ao zadnje dni odprli oporoko umrlega Atazan-dra K. Peaeocka, podpredsednike Csrnegie Steel kompanija, o katerem pcavljo, da Je bil vreden petnajst milijonov dolarjev, so našli, da je zapustil svoji šeni ssmo pet dolarjev, dočlm Je volil svojem* tajniku $10,000 in svojemu slugi $g,A00. Dvema sestrama ja dal vsaki po $60 Ui svojim otrokom po $100, rasen ene hčere, kateri je zapustil sva svoje preme8bnje, kedar bo stara 80 let, ne prej. Do tega ša-so pa sme hči prejemati letno $26.000, 160 26. jul—Zadnjo soboto j« Izbruhnila stavka železničarjev v južni Indiji, ko je železniška družba odalovila 8000 delavcev. Prizadetih Je 86,000 delavcev In ves promet v južni Indiji je ustavljen. Stavka ima politično ozadje, kajti na čelo boja ao atopill indijski naeionallsti in tako agresivnega nastopa delavcev Indija še nI videla. Oblasti so bita presenečene, ko ao ae v pondeljek pojavili stavkarji oboroženi a modernim orožjem In začeli osvajati postaje. V enem dnevu so zaseirli «Uri postaje v razdalji 160 milj- Prišlo je tudi do kr-vavlh spopadov s železniško policijo in dvp osebi sta bili ubiti. Železniška zveza med Kolom-bom in Bombajem je pretrgana vsledf stavke In po najnovejšem poročilu sta dve najvažnejši spa-Jališčl, Trichinopoly ln Vlllupu-ram, v rokah oboroženih stavkarjev. lzsll|ovaaJo lipovo« dl u Politična tajaa policija elušuje ersdnjevrtkih nlh Ženeva, Avtaa, - Socialistični nepiškl Ust "Vorwaerta" v Cer-novlcah na Rumunakem ali nekdanji Bukovlni poroda grozodejstva, ki jih uganja ramunaka tajnajpollclja "Sifuranza" nad jetniki, da Jih prtaHi do 8»ovedl. Trije kmetje, kl ao bttl izročeni distriktnemu sodišču v KI line v u na obtežbo špljo-naše, so bl|l a mučenjem prisiljeni d teden dni, da se je prepričal, da je njegova izpovedi Škodila klerikalcem In jo je preklical in umor odložil pltd vrata delavskih organizacij. Ampak U poteza ne bo najbrž imela tistega uspeha, katerega klerikalci pri- po lepo, posebno proti kanadski strani — severesapsdni. Naj m* ho dovdUeoo pripom v mm m «rap». gUm||£i in Hrvatje se lepo Ker vsake- rnfm*fr med seboj ia imajo vca zanimajo vesti o de- flk0ro vai ^ moderno urejene lu, sato najprej o tem. V teh domove „^ BVojih lastnih zem hribih v Mahi so po ve- U||čih ^ vse« mo- od MuIUna do Kellogs in še iim nrtiAtMiem ¡d znancem' I naprej svinčeni nldniki. ki pre- J cej dobro obratujejo. Plače so' bolj male, ali tistega priganja-štva ni vet, kakor je bDo pred leti. Edino kar se kompanije Hon Frane too, €aL —f o dol- sz^mwrsziXI^SSS It moremo pisati radi vrečiae. Ka- „ ker čitamo v listih; ljldje umi-rajo od vročnie v Chfoagu in ; New Tovku, aH tukaj }e vse drugače. Zdsj, meseca julija,!' ips najbolj sebe, da *ča4 kar f < dva jopiča obleta* z**ra|, ko «e, Tihi, lat so vpeljali 'rostling card' Dela se vsak dan ter resnici na IJUbo povem, da tukaj si delates, če je sam ali oženjeri brez otrok, še najhitrejše Whrani kaj sa deževne dni. — Se moram" omeniti, da je kvartanjs največja delavska kuga. Žalostno je gtsdati delavca s kakšno strastjo skuša pridobiti teiko zaslužene novce svojega sotrpina. Ta kuga je tudi jako razširjena. Največkrat pa ostane denar tam, kjer se igra, da končno ima profit od tega le "gambling house". Le malo kje in zelo redko se opaža, da bi se delavci brigali za svoje časopisje In zboljšsnje svojega položaja. Zato ni denarja! Daleč smo še od združitve delavstva. Sicer se med delavstvom ..sem in tja argumentira, ampak če ni prave del. izobrazbe, ne more biti uspeha. Sicer pa ni za obupati, ker čas in razvoj gresta svojo pot naprej in kakor sem gori omenil, je vendar za spoznanje bolje t kot je bilo preje. Da, jaz trdno verjamem, da bo delavstvo prišlo enkrat do svojih pravic, ampak ne po svoji zaslugi. Tisti faktor, kl bo delavce združil, je kapital. Ta združuje že sedaj in ne bo prenehal preje, dokler se ne bo polomil. Ni treba tega na dolgo in široko razkladati. Vsak. kdor ima le malo vpogleda v razvoj kapitala, vidi v njem polom kapitala samega. Ta sistem bi se lahko obdržal še stoletja, ako bi balanciral kupno in prodajno moč. Balan-ciral bi se v slučaju, če bi narod imel toliko denarja, da pokupi svojo robo, kar jo pride na trg ln to bi se zgodilo, le če bi delavstvo prejemalo velike plače. Ker pa kapital ravno nasprotno dela, da zniiuje plačo, s tem si nehote uničuje kupca. Tukaj je tudi vzrok, da je vedrio večja konkurenca. Da se zopet tej stvari pride v okom, so ln »e vstvarjajo velike korporticije in te zopet mehanično odstranjujejo politične meje narodov. Tako torej drvimo nekam. A kam? sodite Mami. Na praznik "Neodvisnosti" sem si izprosil pri "bosa" eo teden dopuste in sem šel v Belling-ham, Wash., pogledat svoje malo imetje ter obiskat prijatelj« ln znance. Vljudno se zahva* lim za prijaznost in postrežbo, v prvi vrsti družinam Gregorl-na. Javoršek, in Frank MrvickJ Lepa hvala za brezplačno postrežbo. Ker je veliko Slovencev, ki bi radi kaj več vedeli o Bellingha-mu. Wash., naj povem v prvi vrsti, da je to lep kraj. Dela je tudi precej, ampak je sezonsko. ni stalno, zraven pe majhne plač«*. So tudi rovi, k jer i pa oe dobi vsak dela; je pač odvisne, kje je "prej delal" in če je državljan. Rovi so "odprti". Kar se mene tiče, nisem mogel tam dela dobiti, dani sem državljan. Potem so (Mirne žage. kjer imajo zmiraj preveč J Judi; tam delajo povečini mladi ljudje. tudi druga rasna dela v mesto, a šumamka dela ao pa ie precej dale» od IMlingHam». Prej enkrat je cvetelo rthamtvo. Tega cd« i ni več nicer (ta jas ae vam O tem dnatt. Veliko «e j Mi peč» tudi a kokoAJerejo in drugim. Mesto je veliko in se razprostira ve£ Jftil; naokoli ia Ima aek> te- MMAMI MS J/vIA grem n otio. Na da* 4. julija smo imeli ve-liko sUvnost, otvoritev «loven* Četrtek, 26. juluja. OPAZOVANJA ■■ Dne 24. maja sem peeetU Ei-sensteina, ustvarttefya slavne sovjetske drame "Potemkin," ki je bila pozneje fflmirana v Bu siji in predvsjsna tudi v Araeri ki. Sprejel me je v v svojem skromnem stanovanju, napolnjenem s knjigami in filmskimi animan j i. Mož je močne postave, razkuštranih bujnih las in njegovo obličje da Človeku vtis futurista. Posetil sem tudi znanega Lunačarvkega, mfiriptra izobrazbe. Sedel je pri svóji lepi pisalni mizi; njegov sprejem ml je dsl značaj kateregakoli kultivira-nega evropskega gentlemana. On govori izvrstno francoski in se spretno izogiba paradoksom, s katerimi se zelo rad odeva Eisen-stein. Lunačarski je v resnici pravi tip "dobrega Evropca, prej kot kaj drugega. Oba moša sta. prijazna in dostopna, vidno pa je, da' ne smatrata eden dru-* stojita kot representante dveh nasprotnih tendenc v sodobni ruski umet noflti. Prijatelj Trunk se od časa do v zelnik stajega Brisbana po dušno pašo. Bris-I obdelava vse, čisto vse in pdtftft Še nekaj. Stari stric ima udi to navado, da nikoli ne za-vrat za seboj; vselej pasti imam g. Trunlca rad, ga opozarjam na smolo, v katero lahko sagazi na Brisbanpvem zelniku. Jasno mi je, da Trunk ¿e ne pozna ciničnosti starega liearstovega lisjaka, ne pozna njegovega kožuha, niti njegovih cmokov, zato pozor pred nastaf-jenimi pastmi na Artovem paš- m" zaupa iz vsega svojega srca, da so kapitalisti veliki lopovi. Nato gre h kapitalistom — vrata ta njim so odprta — pa jim pove, da so delavci veliki bedaki... : Zadnjič je Art posluhnil, k*, ko so se razgoverjali o naturi in miaterijih nature. Brž se ie vrata odprta, da ikliko smukne prlštulif sraven z vprašanjem: sem in tja, gor in dol — kakor je "Zakaj ima vodikov atom en sam proton v sredi in en sam e-lektroa, ki ee suči okoli protona in zakaj ima helijev atom ¿tiri protone? Velik nristerij! Naj. večji misterij pa je misel, ki ni. ma protonov niti elektronov, da bi mi vedeli, in žene jo energija, za katero nimamo boljšega imena kot je 'duša' ali 'um/ G. Trunk pa pristavlja: "Slo-venski Molek (ali je tudi kak ne. .Ha* RrUh^n« n-rpHiH»veBeki?) misli, da poreže Bris-Zdaj pa zdaj Brisfatne naredi^ ^ ygi ^ Muijenje m|j ni nobena tajnost in čez pojm s Einstein ima navado, da prič-kot večina ljudi vzgojenih v iuturistični šoli, in pomete skoro t vsem kar je — v smetišče, t enim samim zamahom. Gledali šče, seveda, je zkrtvo in dokon- skega naprednega doma. Maj čsste. Umetnost mora udariti s vam omenim, da aas tudi krata smrt pridno obiskuje. Ravno eno ldto je minulo, kar smo izgubili napo p rel j ubij eno rojakinja Uršalo Judnich, ki jo še vsi pogvešaaio. Smrt oe izbira. Izbrala si je ta šas še ae 14 let let s^srsga Karla Bobna, sina našega re^aka Tony ia Mary Bobni. Umri je za boleznijo rev-matizma. Mladi nadebadat deček je bil selo priljubljen met} sošolci in doma, kar Je pričal njegov pogreb, fte učiteljice ia njegovega razreda so prišle gledat sprevod. 1 t± Dragi KatoI, prestal si gorje, katero nas še vseh čaka. Počivaj v miru! Rojak Anton Boben je doma iz Stranska vasi, župnija Semič. — Družini moje globoko so&al je t—Mrs. A. Markovtch Waukegaa - No. Ckkago, I1L — Vremenski bogovi nam delajo v tej sezoni veliko zapreko pri piknikih. Dne 4. julija se je vršil piknik s. N. doma. Vsled slabega vremena se ni dovršil z uspehom, kakor smo pričakovali, toda vseeao je čistega preostanka do Šest sto dolsrjev, kar je precej lepa vsota v pomoč Do- Duhovi v teh dveh naselbinah so se nekoliko pomirili; to se je tudi pokazalo na delniški seji dne 16. julija. Sklep delničarjev in delničark je, da se prasnu-je desetletnico S. N. doma s velikim programom. To bo enkrat mesecs decembra. Več o tej priredbi posaeje Naš soc. klub št. 45 JSZ priredi piknik dne 29. julija pri Desplaines riverju, poleg Bel ve-dere ceste. Vabimo vse rojake in rojakinje od to ln is bližnjih naselbin. . Kličem vsem: pridružite se nam, da ee skupno žaba varno v prosti naravi! —' Prv truk odpelje ob 10. dopoldne, drugi pa ob 1. popoldne izpred 8. N. doma. Vožnja v obe strani stane 25c Odbor bo skrbe sa dobre postrrAho in sabavo Vam MKaB! na svidenje in dobrodošli! Aaaa Makntch. tajnica kluba. v New direktnim im paktom — in samo dno lahko to naredi. Edina dobra drama v Moskvi je igra Brenčeče tračnici" Dobra pa je samo zato, ker ubija gledališče. V resnici njen literarni naturali-ni gledališki — je samo ni*-e vrata kino* Legitimna funkcija umetnost} je čisto praktična; njen namen Je edino: produciratl z dokazi dejstva, ki vodijo k akciji. Za časa revolucije, naprimer, je bila dolžnost umetnosti, povzročiti revolucionarna dejanja. Ljudje so se podali iz gledišča ali kina na barikade. Sedaj, l^o je revolucija dovršena, ima umetnost seveda drugo delo; pokazati ru skemu ljudstvu, ki se še ni otre slo verske more popolnoma, da ga vera tišči v temo. Radi tega se Eisensteinu prav dopade v njegovi drami 'Oktober' (predvajana v Nemčiji in bo mogoče tud prikazovana v Ameriki pod na slovom "Deset dpi, jti je pretreslo svet) snov, ki udarja po veri. Ker je namen umetnosti čisto praktičen, ni tedaj stvari v njej, kl bi se jo lahko imenovalo "stalno estetično vrednost." In vsako delo se more soditi po njegovi vrednosti v danem ¿asu in kraju. On sam ni več zainteresiran v dramo "Potemkin", k ni čisto kinematografično delo v svojih metodah, kot ga bi on sam rad videl. Človek pa lahko izve, kaj želi on doseči iz gotovih scen v "Oktobru," v kater drami so prevedene dinamične Ideje v slike. Scena, naprimer, ki pokazuje rast Kerenskijeve moči, ali pa scena, ki predočuje padec religijo; ti sceni sta vpri zorjeni v serijah odsevov, ki prično s sliko popolnoma razvitega Boga na ikonu, nakar so spuščati skozi serije slik ln sličic grotesknega malika divjakov. Eisenstein pa ogreje svojo snov tako, da jo razvije do logi^nctra zaključka. V dovršeni državi ne bo umetnosti. Buržoazna u metnost je samo nadomestni doprinos nezadovoljivim željam; komunistična umetnost j« orodje socialnim preuredbam. Toda v perfektni državi ne bo nezadovoljnih želja, pa tudi nič več socialnih problemov v rešitev. Umetnost bo torej izginila. Taksnega mnenja je Eisenstein. O-pomnil sem ga. da v knjigi "Ra- Alojzijev obraz in prijazno potaplja Majka po rami, češ: "Saj da imate dobro dušo, ki i-ma že od vašega rojstva priprav-Ajea usfržSsk v nebeškem raju .. Beg vam daj zdravje fct sre-in tri Csrme v Kaliforniji, saj ih zalsisžite . . ." Potem gre v drago sobo-*- vrata so ostala odprta — m pot repi je Herberta: "Nekaj vam povem — ta naš Majk je velik osel. Zaverovan je do ušes v svojo dušo, siromak. Jas pa vaa vprašam; Kdaj se du ša loči od telesa? Ali takoj, ko Majk isgubi zavest, sli čez pol leto, ko je Majk že precej segnil v zemlji?" Drtftffč Art stopi k delavcem — vrata so spet odprta — in jim doSe* zabavlja kakor kak jesi-har. Stvar seve ni zrastla na njegovem zelnjaku, ponavlja le, kar zajema od drugih, ki so baje prodrli «e v vse tajne narave. AM je res Brisbana porezal? He, he . . . porezal . . . porezal... he, he ... vrtaai se je z MaoCa-bom in Wstsonom vred." Prijatelj Trunk se je še bolj vretal z Briebanom vred, ker zajema iz Brisbanovega zelnika. Misel mu jrendar ne sme biti noben misterij, če še kaj drži m svojo vero! Njemu mora biti vse jasno! Zakaj potem pitati mene z Brisbanovim zeljem, ki je misterij? Q. Trunk, Jook out! Vaša yera je v nevarnosti! s Ivan Kokk: Fei dni na vzhodu Nekaj vtklöv is prvi« obiskanih naselbin. Navali aa pivske lokale Torka. New York N. Y. — Štirinajst pivskih lokalov, katerih lastni- _ ki so bili obtoženi kršitve pro-|tUm in umetnost" SantAvana su-hibicije, je W»o sednijsko zapr- gestira, da prav to je tisto, kar tih v enem dnevu. Odredbo je j. mislil Platon, ko je dejal, da Isdal svesai sodnik Julian W. bodo pesniki izgnani is perfekt-Mack. — Pričakuj« ae. da bo v|M republike. Toda Elsenstein. kratkem isdaaih še več sličnih If. i.—Leo De Bre-moat je bil le dva meseca slep. Te dni je š#l v brivnieo in zahteval maaaŠo Ko ga je brivce gladil pa čelu s električnim vibratorjem, je mot spregledal. Ves srečen je dal brivcu >26 na- kot vsak človek lahko ugane, se veliko ne zanims niti za Platona niti za Santayano. Ruski k.v respondent 1 revije "Nation", Louis Fisrher, ki je moj tolmač, je dostavil k temu to-le: "Gledališče, g. K i «en * te in. je torej že mrtvo. Potem, mislim, smatrate kot vašo funkcijo, ubiti kino." Kiaennteln se je nasmehnil. Ta ideja se mu je očMdno dopadla. (Dalj« prikedaJU.) Navodila, ki so spremljala moje "poslanstvo", so se glasila, da v Youngstownu dobim avtobus, ki me odpelje v Sharon, Pa., na postaji pa izvem, da je avtobus v središču mesta in kako ga najdem, je moja stvar. Čez nekaj časa srečno priromam / na "square", kjer je postaja za buse. Rad bi bil obiskal mojega starega prijatelja in sodruga Johna Petriča, ki je nekje v Yougstownu, a bal sem se, da zamudim pravi bus, pa sem tam zapravil dobri dve uri s čakanjem in končno se je še ulila ploha, da je bilo bolj prijetno. Malo sem rentačil in malo se smehljal, pa je šla slaba volja. Naposled je pdridrsal sharonski bus, velika, črna mrha — kakor da vosi mrliče, in to me je dvignilo na višek dobre volje. Zraven mene je sedel ogromen župnik s prekrasno črno brado (škoda, ker gp ni videl naš slikar Perušek) — in Šli smo po bregu navzgor in potem navzdol pa spet v hrib in tako dalje iz Yougstowna. Da s f mi zdrav, John! Obiskal sem te in se poslovil od tebe le v mislih in v nadi, da se enkrat gotovo vidiva. Vožnja je bila imenitna in o-kolica čezvse mikavna. Tako lepih dolin in strmin že dolgo nisem užival. V dobrih dvajsetih minutah smo prekoračili o-hijsko mejo. To sem opazil po ceeti. Naenkrat je zmanjkalo tlakovane ceste in bus je padel na peščeno pot. Aha — sem si mislil — Pennsylvania potrebuje svojo blaga|no zp kozake, za "coal & iron police," zato nima denarja za poštene ceste! Ob tem bridkem premišljevanju smo prišli v Sharon. Bus obstane kot prikovan in "all out." Iz-vlečem se sa bradatim župnikom is "mrtvaškega vosa" in pogledam. Križna cesta drži gor v breg in dol proti umazani reki. Kam zdaj ? V Chicagu so mi pravili. da sta Sharon in Farretl "vse skupaj" in slovenska dvorana je "gor na hribčku." Oziram se — in "hribčki" pa ne majhni, so kroginkrog, v dolini pa hiše In tovarne kakor daleč vidijo oči. Vraftja taka skup. noet! Najboljše je. de poiščemo pravi "hribček." Tedaj se spomnim. da imam v beležnid neki naslov. Morda je ta bližje kot dvorana. Vprašam za dotično ulico. Treba je iti dol do vode in potem v severno smer ob reki. Ulico sem hitro našel in potem jo mahnem peš do moje številke. Romam in romam po ozki prašni ceeti, solace pa pali kakor za stavo. Prav pošteno sem bil moker, ko se ustavim prod čedno hišico, na kateri je bila prava številka. PriSel sera k br. Mihaelu Lenarčiču, ki je minuto kasneje priropotal za menoj z avtom. Pričakoval je, da pridem naravnost v Narodni dom. Saj ni tako daleč — mi je pojasnil — "tam gor na hribčku" . . . Ker pa sem že prišel k njemu, je tudi ali right, me pa on odpelje na "hribček." Tako je prskr! Br. Lenarčič je bil zelo prijazen in gostoljuben, pravtako njegova bolja polovica, tako da sem v njuni družbi kmalu bil spet v normalnem stanju. On me ji prvi seznanil s Sharonom in razmerami, ki vladajo tam. Slovenska naselbina, ki ni posebno velika — v Farrellu je večja — i« stara dobrih trideset let. NaSi ljudje delajo v tovarnah, ki P» baš zdaj slabo obratujejo. Veli-, ko delavcev je brezposelnih. Stavkajoči rudarji prihajajo od vseh strani za delom v tovarnah. Slaba slika. Dobro uro potem sva z br. Lenarčičem in njegovo družino drvela v avtu na "hrjbček" v Far-rellu. Kraj je podoben velikemu koritu. Na dnu je reka in ob njej tovarne, na obeh straneh pa vieoko vzpeta bregova z bu»* inessom in rezidencami. Na oni strani reke je Sharon in ns drugI Farrell, toda politične delitve ni. Več mostov veže <>** polovici. Ko smo bili ns Ikb mesto, sem videl, ds je pr«* "hribček" precej oddaljen oi križišča, kjer so me vrgli iz avtobusa. Bilo bi veliko več potenja, 60 bi'bil sam hodil tja. Jugoslovanski dom je k* stavba. Stoji na prijaznem pr* štoru in zraven imajo prszne lote, da dom sčasoma rasširij« bo potrebna ribniška taktik» Zelo komodno je tudi v domu. Dvorfca ni velika, tods odK'v varja potrebam naselbine I™* tega so razni dragi prostori n društvene seje. ožje zebsve 1» "domače" potrebe. Spodaj m*)0 tudi kegljišče, ki je v pfcjSnjP* letu dalo povod Oblakom pr»hu v koloni pokojnega "Zark^m-ta." Nekdo je bil aejroščlj" " skam. ki eo delale preveč "Klikov" pri kegljanju in začel sr J« peresni ravs v prosi in verzi« med kegljačl in kegljačieam> sreči je to še pozabljeno v js^ nosti — ampak dobrodušni br»' je so me fcmalu opozorili. i bilo Čehoslovakom dobro Ha njihovi zemlji. Delo presojamo po njegovih uspehi!}. Smotreno delo je pre-mišljeno. Mišljenje pa inhteva, kar imenujejo v znanosti meto-• do. Tudi zidar mora imeti me todo, da zgradi trdno hišo. Na Češkem se javno delo izvršuje z glavo — s pametjo, z znanstvenimi metodami. In uspeh gega je, da se da s številkami dokazati porast blagostanja in da so ljudje iedaSje bolj zadovoljni s svojo svobodo, svojo državno samostojnostjo. V Brnu jo letos priredila Ce-hoslovaška republika veliko raz stavo, ki se imemije "Razstava sodobne kulture". Zasebna po-budnost, državna in samoupravna sredstva so se «družila, da pokažejo ljudem, kakšna je češka kultura v desetem letu državne svobode. Hodili smo šest ur nepretrgoma po razstavi in vse, kar lahko povem, so le najsplošnejši vtiski. Človek bi moral ostati tukaj šest dni in vsak dan prebiti šest ur na razstavi. Razstava je prirejena na 30 ha obsežnem prostoru kakšne pol ure od piestnega središča. . Prostor so docela preuredili; tam, kjer je bila pred meseci prazna ledina, rasto zdaj senčna drevesa in drevored obdaja nedavno zgrajeno cesta * Vse to so Cehi pričarali — kako? Presadili so dorasla drevesa. Na tem prostoru so torej zgradili mogočne paviljone, ki so po svoji vnanjosti pravi monumen ti sodobnega stavbarstva. 0-srednji razstavni paviljon sam tako obsežen, da se mudiš cele ure v njem,Nsaj zavzema površino 16.000 četv. m. Okpli tega glavnega paviljona ae vrste drugi, manjši, a po s^vbenem slogu prav tako moderni, in mo-numentalni. Tako imajo poseben paviljon mesto Praga, moravska dežela, praška Akademija obli-kujočih umetnosti 1. t. d. V teh mogočnih, svetlih, betonsko železno steklenih paviljonih, kjer «e ilovek počuti kakor v cerkvi samo da mu diha moderna doba naproti, je razstavljeno v vzor nem redu in čudovito pregledno vse, kar daje sliko sodobne kulture v češkoslovaški republiki. Vstopiš pri glavnem vhodu na razstavišče in oči se ti kar širijo, tako te prevzame celoten pogled na te krasne gradove, v katerih «e ne šopiri bogastvo in rop, marveč sta njih prebivalca >. pregledne tabele n* stenah, d'agrarni, nazorne slike. Seznanjaš Me z nastankom te države, 1 nje obsegom, ustrojem itd. maš češko-slovaško sociologijo, iskovaka moravske prazgodovl-a namestu učenih razmotrivanj ne dr. Absolona. Ta velikan ki METSSfT inu*Hje v 4avni dohi «« tudi morav-vilke končen izsledek in pokaže-|ska tla - ni še dolgo, kar so od- jo sedanje stanje. krili njegove ostanke, kt To, kar sem zdaj povedal, jd jih videli v njih naravni legi — L7ar^|V^1JudLhuddoUr- ^ v*bujal nezaališno zanimanje čas. Tudi meni je bilo včasi šolske dece, ki je vrvela v tem strašno med številkami in med papirnatimi merami, ki zazna- paviljonu. Dogodek «a vse življenje: kaj bi dali nekoč mi za mujejo stanje živega, večno I Ukole doživetje! Tu je razstav vznemirjenega človeškega živ- 1 jenih cela vrata fosili j (ostan UtOBVRTA Ni HI i na Eulamblo: Bilo > pusto pomladno jutro. Nad semljo se je vlačila vlažna i «Ktkimru lrmj,H , megla, bujno oaelenek) drevje jeL,^ ___lAu |rnjo7 je vprašala bleda malo« ljenja. kov živali ali rastlin isia »r .. j, , , * |**"T ••▼■■« «ii maimi ieb« pra- Zlodi vedi, kako so Cehi tudi zgodovinske dobe), lobanj prana teh mrtvih tleh pustih številk prebivalcev itd. — skratka, na-' zasadili velika drevesa." ZaJaprotje temu, kar vidiš drugod kaj, poštena beseda: meni je bi- Kraaen je paviljon mesta Prage Io med temi številkami prijetne- z izredno nazorno in poučno staje ko kdaj poprej. Nič nisem bil tiatiko vsega njenega življenja vesel, da nas je naš prijateljski zlasti šolstva. Kar si videl po-cicerone, učeni zgodovinar iz [prej v velikem pri državi, vidiš Prage, neprestano priganjal, češ, tu v majhnem — a še vedno za-čas hiti in toliko tega še moramo dosti velikem — pri mestu, ki videti! . je osrčje te države. Življenje de- Vse se da storiti dostopno in žele nazorno prikazuje paviljon zanimivo, toda znati je treba__Moravske in Brna. Pa vrtnarska Kaj neki sem spoznal v prvem razstava. Ljubke idile med cvet-delu paviljona? Da češka demo- licami. Pa hiša, ki je vsa pesve-kratična država ni vojaško-dav- čena električnemu poljedelstvu, karsko-politična nadlega in nad- Sami svetilniki nove civilizacije, oga, ki davi ^državljana kakor Vsestranski vzgon kvttku, pogon mora, temveč da je organizacija aaprej, samo naprej, judstva za ljudstvo, ki se z vse- Nwnci g0 razstavili v poseb-mi sredstvi, z vsemi domisleki nem paviljonu. Namreč "IM^ nteligentnih in učenih ljudi tru- taeher Werkbund," najboljša m «, da bi svojim ljudem olajšala Lgjtiočnejša organizacija me*1 življenje, omilila prirodne- krivi- deškimi Nemci. Ne moreš jl# ce, pomogla šibkemu v boju zo- odreči velike delavnosti in *bi- per močnejšega. Skratka, da ima turne višine. Tu vidiš majhen ta država svoj smoter, ki se mu odraz njihovega kulturnega žir-zavestno približuje, in temu smo- ij,njft, 8n0vanja, stvarjanjl. tru je ime: omikano človekoljub- Nemške pisatelje iz Češke, nem-je. Češko ljudstvo ima vero v gko muziko, umetnost, umetno dealnega človeka in v bodoče 0brt, "Heimatakunde." Vendar življenje na tem svetu, in brez U* Vzlic priznani nemški temsljl-vere v nekaj, kar je nad človs- toeti nisem Občutil v nemškem škim trebuhom, lahko žive samo I j*viljonu tako smotrenega in o- diotje in zločinci. In še nekaj bi pristavil: Češkem se manj politizira, a je zato politika boljša. kusnega aranžmaja kot je v če-Na|ških. Nekaj trdega je na vsem. A če kreneš odtod v nasprotno smer, prideš mimo Časnikih Zgrabi te vešče, smotreno pridna mašinerija statistike: ne »zmuzneš ae' ji, z vseh sten te Kfcdajo številke, zdaj zakrinkane r zabavnimi nazornimi slikn-zdaj očitne in jasne, na vSlic 7mu zanimive. Gledaš in gle-J1«*: vidiš, kako je država raat-na znotraj, kako so se širile "»k Kocialni, zdravstveni in u-P^vni zavod; čutiš tako rekoč, wko republiki bi/e žila. kako u-lr,plje srce. Kdo bi pač s površ-n,rn i^Nom zadosti pretehUl Zanimivost in pomembnost U-kf^a gradiva, kakor je n. pr. **terijal '»/.m« rah v republiki, potem o E? kako družba in država akr- o človeško-bioiošklh metnine. v republiki, potem bit« 'a iKHHiinca, kako deluje in- "Ja. kako ie godi poljadel-^ k«ko Je t invalidi, s brezpo-t dekvakimi meadami. 1 -rkuloenlnH. a su itd. —"—W Joj, koliko in kakšnih sadov razstav bolj lokalnega značaja v Človeškega dela so nam pokaza- paviljon, ki kaže delovanje čeli naslednji oddelki! Pol ure smo škfti narodno-obrambnih dru- — ne hodili, temveč skoraj brze- štev.\ Tu vidiš v nazornih slikah li mimo izdelkov umetne obrti, vzorno manjšinsko delo, ojačeva-Pohištvo, keramika, steklo itd. nje češkega življa v tujerodnih — vse samo delo domačih rok, ali mešanih krajih, boj a tujo produkti domačih strokovnih šol. premočjo ln z renegatstvom. Tu- Šolstvo! Zemljevid barvnimi električnimi ki se zapovrstjo užigajo, z razno- d i lušiški Srbi imajo poseben od-lučkami, delek. kaže, .Vzoren je paviljon češke in kako se je v teku poslednjih pet- nemške Akademije oblikujočih desetih let razvijalo strokovno umetnosti. Tu so razstavljena i>-šolstvo. Nenadoma zaatrmiš pred metniška, dela gojencev te aka-celotno sliko — glej, kako je ta dem i je, dočim je na splošni raz-dežela prepojena s šolami vseh stavi lahko Izlolll vsak umetnik, vrst. Kmalu bo imel vsak dru-]A to ni poslednji paviljon, ki gi, če ne domala vsak prebiva- smo ga obiskali. Tiste dni Je bilo lec kakšno šolo povrh osnovne, še marsikaj v delu; tako n. pr. In kako bo čez petdeset let?! ni bil urejen oddelek za vseuči-I Naj povem v eni sapi vse, kar in tehnike, sploh za znan-sem videl o šolstvu. Nekoliko da-|stv«no Vse se bo ispopolni-Ije od glavnega paviljona je po- ,0 še v U'ku ^ zakaj MhAn navilion zh o«i»ovno šol- razsUya bo otvorjena do BO. otresavak) težke deževne kaplje. L Polagoma ae je na nebu pričelo ' svltati; oblaki ao se rasmHtali ln solnce je prtyaano poeijnlo na raamoéeno zemljo, katera je za- "Naš gospodar, ki mu pripadamo," je tiho doatavila vijolica. "Rečem vam, da nobene no puhtela vonja In saetí. V jutru ljubi» aioer nw ne W tako kruto , Ali je bil videl, kako ao ae le-aketale aoUc na njenih licih? Nenadoma je ispustll it rok gnrtro-že ln tudi škarje, ki Jih je držal v roki, hitel je k nji in ji pogledal glpboko v oči. "Storil aem ti hudo," je dejal in se slučajno dotaknil a svojo roko .mojih vej, mokrih od solz. "Kako. ti ai jokala?" Te- li PfttMOftJA po večdnevnem deževju je nekaj mirnega, ljubkega, prazničnega. Koncem meeta je stopal mladenič zamišljen v težkoče, ki obtežujejo zemeljske prebivalec. Mislil je aa delavoe doli v pragozdih, ob reki Amasen, katerim «e ni priftlo rešenje na Evropo in njene komplikacije | v sile, ki obraanjejo svet. Že je prieodtl zmago Umu, ki deva v prego najbolj zaklenjene so- trgal, prav tedaj, ko ae vaeelK mo svojega življenja,1' je po-vsela aamozaveatna živondeča Nesmisel!" ae je nasmehnila bela, nanovovacvetela vrtnica. "Trga nas boš zato, ker naa Iju- "Nas ljubi, kaj poviš," odvrne ponosna rdeča v gartrolo. "nas! Imeti naa hode le zato; da nami osaljša svojo ljubsaen, ljal njene aotee. Nato sU šla, I Od tedaj me vedno poljubi, ka-|"' dar gre mimo mene," je končalMrljBkl1 ^^ jaamin, "nato p| mojih cvetov in akrito jih nosi na svojem srcu." "Kako si srečen," je dahnila navdušeno vijolic^ "sa te čiste, nedolžne solze bi te lahko zavidala! vražnike. Razkril jfh je, raakro- drugega." nal. prisilil k pokorščini. V ti- <tr ** Važ mmm vtdoi. ORGANIZACIJA KJŠOJAAKIH| ÍDBLAVCIrV ZGRADI NOVO APARTMRNTNO HtóO. wim ablt na poti v tovarno. • Chicago. — Joeeph Catronat-_____ta, 00 let star delavec, Je bil v Delavci imajo aa polovico ceneje Itofek ^"fraj ustreljen, ko se je teh aadrušnlh podl! ,B ,vt>^ hiše, 868 Town-send st., na dalo v tovarno. Po-l«g njegovega trupla sta bili najdeni dve avtomatični pištoli. Po-liotja nima nikakega sledu ss snova zagnal ln ae hotel dvig- tan svojo najboljše." niti, a sluga ga je pritisnil k| tlom. "Držita ga," jo rekel mlade-l nič, ko ae je približal; "držite,| da vam pes ne uteče." "Pa čemu ate ga streljali?" "Tudi jas jo ljubim." reče Ja* min in vztrepeta "Vsi Jo ljubimo/' so govorile v zboru, bledovtjolčasta mačeha, bela In tlvordnča vrtnica. A vprašanje je, katero isnted ■"Nočejo paa več imeti," je od- nas ljubi,- je pripomnila prva. vrnil slugo po vsem mirno. «Mene, kajti jaz kraalm ved- | Strel je čula petorica dečkov, njo njen pas, in tako rada duha ki že niso bili več dečki; nasto- moj sladki vonj," js začela bela pili so mladénliko dobo. Pritek li so na prisorlAče bres potov in gartrola. "Th jas, ksko lepo se podam v njene bronaste kite. On ljubi seben paviljon za osnovno šol . . stvo. Kako skrbi čsl. republika «cptembra t. L Zadaj za razsta- sa svoje šole! Demokracija ve,lviMMudu. pa resno voljo češkoslova- kateri /e učenec neprestano v stiku z resničnim, praktičnim Mf"0 st ku z resničnim, pramicnim , u, it% ffcr> ■v«tnm HA vrfnliaoio socialne 4ke drutb« ln <»rtav«' ki j° P°-svetom, na vcepijanje socuine tudi bmska razsUva, da L vL razmere, vsi pogoji obrm - jo človeku v v higljeni, na vzgojo čuU za lepo in dobro itd. , . V glavnem paviljonu je toliko |mur ,n tega, da bi lahko z naštevanjem zpolnil cel zvzek, aaj je raz- prid, da bo vsako-v svobodi boljše. repom, s katerim je izrabi uda-h^fc vw|j mene poljubi, ko gre mimo," reée oklevajoč čes nekoliko jaamin "Poljubi te?" so vprnlale vse v zboru. "Da, povej nam, kako se to zgodi r prletovi naglo, potna ra- garttofta. je za^el jasmin, ata stala oko oh meni. (Jo-vori I jI je krute beaade in ji storil težko krivico, kajti neprestano Je jokala. Oonke solse se pa kim sigurnim glasom, kot bi vse vedel, je nagovoril mladeniča: "V^ delate v tvomlci." "Kako to vel?" "Moj brat mi ;e pravil o vsi, Zdaj delo v Montani. Tam j« dežela! Pile In me vabi k aebi." Na križliču sta se raslla, vsak po avojorn potu — kot davna prijatelja. _ To Jutro Je v faatovekih srcih zazibalo qovo, lepšo mlari. ki se Je al mila v maao. silo, ki privlači nos« vse, kar zaide v njeno bližino. Ne vihar, ne temne ne čl jo oe bodo zodrtole. Valove lo twdo akrajnlh delov temelj-ske površine, do ■On nI videl solz, kajti bil j« sklonjen In trgat j* vrtMM. Tudi je nI gledal s očmi dale. Kajti tam znotraj mu Je blUr vlhrs Jese zatermrila iviUUi, Kakšno veliko krivico Ji je sto ril, kajti solže. ki so padalo name, ao Míe tako čiste," nedolžno, organizacija odločila zgraditi novo hišo pri Van Cortlandt Parku sunaj msstnsga Industrijskega pasa. Na stotine strokovno or-ganizlranih delavcev je le podpisalo pogodbo. Via* delavec plača po pet sto dolarjev za vsa- ^ * ko sobo ln kssneje po enajst do-|M* larjev mesečno sa vtd^favanje razsvetljave, kurjave m drugih udobnosti. Tako plača vsak delavec •— zadružnik |£,000 in 144 stanarine mesečno. Ta stanarina je sa polovico csnsjla kot v apartmantnlh hlllh, ki jfll grade Špeknlantje. Banka organizacije AmalgS-mated Bank In Krtflftrt* unl pomagata sadrulnlkom finsnei-rati nakup sadrulrtlh apaitmsn-tov. Načrt sa zgrsdbo zadružnih spartmentnih hiš se je obnesel. TAJNIKOM lit POftlLJAtE-UÜI RAZNIH NAZNANIL Bvoéoeija aa referendumu v At- unen in orogin m van» je Nadalje velja kÉata#sn ptlf^lIlToi » ■Vselej ja treba povedati, hočete imeti platea oglaa aR 'adno lawüksrsks veet, lakom slulaja aa m vsot. naredi a(var Is tudUPH^ bol j na kratko la vaftaeJM del. Ca i da aaj bo plolai Uttle Ročk, Ark; — Volilci IprtoMI vse. kar saktevate. lete države Arkansaa bodo pri voli- tako velja sa vaa druga aaana* tvah v novembru Isrekll svoje Lua, «e as kega Me, ženitvena mnenje tudi o evoluciji človeka, foaadbe, prodaje, RA Za vat Zadevna postava, podobna oni v Itake stvari se mora vedao pove-Tennesseeju, ki prepoveduje po- dati, da aaj bo to oglas, kdlko- uk o evoluciji v javnih lolah, Je krat naj se Miti prioMI la bila i»dklonjena v leglslaturl, to- dale sanj plačali. Te pajdakll» da zagovorniki iste so Jo zdaj dajem radi tega, ker je ta «lep spravili na IJudako glasovanje, I konvencije, da se aots« ravna-ko so dobili dovolj podkev. |mo vsi, drultvs, člani, naročniki la upravnlltvo^HMB Mm da ta upoltevate ln ae pa tem ravnate. — MHp OodhM, npra-vitel j. 1'anse, ju reaiifiii-i----a---OO^nill ral kot flaakčni direktor Oeneral IaIiDCIIIKI POZOR! Motora Co. Iz razloga, da posve ,liim,i^ Itkattoh puatll alužbo. New York,—John J. Raskob, predsednik narodnega odbora demokratske stranke, Je resign!- ti Smlthovl čas. kampanji ves svoj Dmžkmkk tragedija. í'Hirago. — Louls Diamond J« v torek usttelll svojo ženo in nato le sebe. Zeno Je bila na mestu mrtva, on je pa umrl na poti v bolnišnico. Vsrok umora n samomora so bÚl družinski irepiri. NAZNANIT/O.' Tedaj Je vzlei maaec. Njegova bleda loč Jé Unite preko njenega bledega obrača. Slučajno je pogledkl kvišku Vsi ljudje bodo čutili nje no silo, silo arca, Jft ona bo tftl-loetna »vojlm rttffteljsm tía' I'I ' I »ruši v eni m In črtonlk io oprava Hira ProeveU, da sa peaNjspje lUla le jk upravniki%n ^laal doplačajo In Um v arhive be J. Pri vnakl ke). Pri va naj Io tajnice to a, Ja N pločaa. Ako Je val Mat plana la ga ne prejmete, Ja modele vstavljen valed napoloega aalova, pišlle nam doplga^ga ol ovadite stori In novi NaH zaatopnlkl aa tvent tajniki la dnigl saatspol-uj. 1 ki, pri katerih lahko plalato xa |H»I N. P. J. ---- udatopllhj eto, iM pol lela $2.40. Sa meato Chicago Cteere n' lato r.M, pel leta 18.1», sa Ione |8 JO. Proeveta. | U g v rope ataoe M pal leta 4Sd, sa vse leta pa 19.00. Tednik atañe m «vropo fl.70. IfPRAVHkBTlO H. PRggVET* blazen, ker še vedno misli ne slu-' čajno koketiranje svoje ¿ene s 1 francoskim Častnikom. Vstal je , od mize, Jesen nase in na ženo. Da se ohrani popolna tajnost, je bilo sklenjeno, da bodo žehe obedovale in se oblačile skupno v določenih hiAah, možje pa ločeno v drugih hišah in da se zberejo v klubu maakirani. Ar-chibald Welkins Je torej pustil limuzino svoji Ženi in njenim prijateljicam, sam Je pa vsel obleko, v kateri Je hotel predstavljati kralja Kafia II. in se odpeljal z drugim avtomobilom k Tomu Baynu, kjer Jo našel družbo gospodov, deloma že preoblečenih, deloma pa zaposlenih z maskiranjem. • ' Ko ae Je oblačil in izpil tri kozarce krepkega vina, je začel iz-preminjati svoje nazore o ma-škaradi. Ta Ujnoset ni bila napačna. Obetala se je imenitna > zabava. Vendar se mu je pa zdelo, da bi ma morala Nataša povedati, kako bo oblečena. On bi «e lahko utajil ženi svoje načrte, ona bi pa tegf ne smela storiti. Ae vedno ae Je malo jezil na lato. 4 Tom Bayn je imel izborita klet in njegova škotska vina so bttac imenitna. Ko je AnchJbald W## kjpa zapuščal s drugimi goetj; hlio, Je opazil v zrcalu svoj ofe raz in Ml Je zadovoljen. Zvezd» iz samih draguljev se je lesketala na njegovih prsih, črne svk lene nogavice so se lepo opri Je- , male njegovih nog fn v dolgi la- ; sulji Je bil nekam zagoneten, i Kaj ga je brigalo, da mu Nataša 1 ni hotela povedati, kako bo ma-skirana? Nocoj se je za Natašo sploh ne bo zmenil. Ne I Saj Jo je proeil, naj mu pove, kako bo ob- | lečena. To • zadostuje. Ona tudi i ne ve, kako se je preoblekel on. j Da, obala se imenitha zabava. V klub Je' prispel z arabskim ! Šejkom, Kitajcem in vojakom v 1 modri uniformi in usnjenem suknjiču. . Vrata in francoska ol oa so bila odprta. Ples se js bil še začel. 81iš£H so goJoo gredoč po travniku. Na pragu plesne dvorane se je Well4na ustavil, da si ogleda pestro družbo. Vojaki, downi, kuliji, dvorne lepotice, rokoborci, odalieke, ženski žoke-Ji, Španke, mandarini, pirati, nimfe, Turki» kmetje, gejše, har-lekini in cowboji so drveli za orkestrom džezbenda. Ko je gledal, kako se sučejo okrog njega; se mu je naenkrat zazdelo, da je ppoznal svojo ženo. Oblečena je bila — če je bila res Nataša —- kot francoska dvorna dama z mušieo na licu, z visoko naftudrano lasuljo in širokim krilom iz pestre svile. Plesala je z rimskim glacHiatorjem." Opazoval jo je z velikim zanimanjem.' Postava, rast In kretnje so bile Natašine in tudi obleka je po- , vsem odgovarjala okusu njegove i žene. Ko ja opetovano priplesa-la mimo nj*a> Je bil trdno prepričan, da se ne moti. , Potem se Je začel zanimati pi Kleopatro, M je plesala z Napoleonom fojctfot. Nataša je bila tudi lepa Klaopatra, če bl spaM U med žemte, ki se pojavljajo v družbi tako razgaljene. Ta Kteopatca je bila res mikavna. 8el Ja g njo plesat in govoril je z {spremenjenim glasom, da bi ga ne mogla spoznati. Toda lepa Bgipčanka Je bila popularna. Kmalu Jo je prevzel indij-akt maharadži In namignil Karlu nn naj si izbere zapeljivo Ko-lombfno, ki J» opetovano priplezala mimo njega ln odgovarjala na njegove poglede. Bal Je pHKajala po stopnicah s gizdalinom. 2lva poetava v kratki, črni. svileni obleki, kratkem krilu, tenkih, prozornih no-II gavkaji In Jleeaih čeveljčkih. ZII ogromno bete pahljačo In črnim, hoketpo' na pristriženih Usahli pritrjenim Mebučkom Jo bito po-H — Kar se tiče nocojšnje ma-škarade v klubu — je dejal Archibald Welkins, ko je žena nalivala črno kavo — moram priznati, da mi ta ideja nič kaj ne ugnja. Tebi pe menda ugaja, Nataša. Njene velike modre oči so ga radovedno pogledale. — Kaj ti pa ni po volji, dragee moj, — Nu, ta blazna ideja, da ee bodo možje ln žene oblačite ločeno tako, da'žena ne bo vedela, kako Je mož maskiren, In mož ne, kakšno masko fi. Je izbrala žena. V osmih Jetih zakonskega življenja se Ja že opetovano seznanil s čudno potezo v njenem značaju. Nataša Je vedno molčala, kadar se ni strinjala z nJim. In tudi zdaj, ko ni odgovorila, je moral hočeš nočeš z besedo na dan. . — Zdi ae pi, da bi si morala povedati, kako bova na malka-radi oblečena. — Saj ae spoznava, ko odloživa maske—je odgovorila smeje. — Toda zadeva s to zagonet-nostjo Je sploh nezmisel — Je trdil mož svoje. — Dajte goepodu kompot — Je velela žpna služkinji. Člani in Članice S. N. P. J. g Sedaj lahko dobite m list Prsoveta vaak dan za eno leto In knjige | AMHUftD SLOVENCI, vredne $3.00—ako A aam pošljete brez odbitka svoto $7M. Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLlBEA'^H SLOVNICA, vredna «2.00, ZAKON HOG*-NBZUE, vredna 91M, to PATER MALA VEN-TUBA V KABARETU, vre*m I^MIH vrednost $6.00 In dnevnik Proaveto za cm tete J Za svoto $7.80. i^^mMKM Te velja za člane S- N. P. J. aa vaa Tgifc\J| stare to nove naročnike. Ne Oaal fln* ¿rgtySW čaJo $t.00. __{fig/ ^ \ Lahka Mita pal lato dnevnik Proavnto to skupna vrednoaU aa $2.50 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZA-KON BIOGENEZUE, ali pa ZAJEDALO In HRBTENICO to INFORMATOR ako na» paflfcto svete $4.00. Ne Sani pošljejo HM. AH pa za $9.00 poDeta Ust Proaveta In knjiga JIMMY HIGGW& Nečlani let stft^, m počuti kot 25-letni mladenič. Ko Je odšel medtem pater Benedikt lz prelatovlh soban, je odprl vrata na hodnik, ki Je vezal prelsturo s ostalimi samostanaklmi prostori. Po hladnem hodnflcu sta hodila sem in tam dva moža, zatopljena v pogovor. Eden teh je bil benediktinski menih, in sicer samostanski prior, bistroumnih, t< )da neprijetnih obraznih potez ln črnih, bodečih oči, ki so Imele svojevrsten, prežeč izraz. Prior je govoril s svojim spremljevalcem, ki ga je poslušal s po-nJ£m> prijaznostjo. Spremljevalec je bil še v letih mož, skoraj že starček; nosil je dbleko posvetnega duhovnika, ki je bila sicer še črna, toda že ogoljena od dolgotrajne noše. Izpod majhne črne kapice, Id mu je pokrivala teme, so se mu uaipall redki beli lasje. Njegovo bledet upadlo obličje ni sicer Izražalo nikake posebne inteligence, toda na njem je bil prijazen, Skoraj ponižen Izraz, ln v njegovih svetlih očeh, ki Jih starost še ni zameglila, Je le bdelo nekaj, ki je bilo podobno tihi resignacijl. Vse na njem Ja izražalo ponižnost in zdelo se je, da se ne počuti bal domaČega na tem mramomem tlaku v navzočnoeti prlorja, kl je govoril ž njim pokroviteljstvo s viška navzdol, kakor govore veliki gospodje g majhnimi ljudmi. P« Benediktovem vstopu je nastal pre-molk v njunem pogovoru in oba sta se obrnila proti vatopiviemu, ki /e hotel z običajnim sa-mostanskim pozdravom mimo njiju, toda prior — Ja avdijenca pri gospodu preletu že končana? —• Da prataatlti. — Tako t — Prior je nekoliko pomolčal, potem pa naredil z roko površno gesto predstavljanja: — P*ter Benedikt, najmlajši naših bratov, — nato pa, k Benediktu dbrnjen, je na-daljeval: — VI gotovo še ne poznate gospoda župnika Klemanta, kaj ne? — Ne pvnčaatiti. — On bo Mlmj dni naš gost Ali bo ostal goapod grof Ranak danes tukaj na obedu? — Na vam. K Prior ga Ja pogledal s pogledom, ki ja Jasno Izdajal, kako malo so mu viet ti littftkt «odgovori. Toda Batftdlkt tega ni opaafl;^kakor se Je zdelo; motfa Je čakal nadaljnlti vprašanj avojega predstojnika, ln ker teh ni več bUo, se Ja spet prikkma kakor prsj, odkorakal naprej po hodniku ter taginil za nasproti Isiečimi vraži, fc Prior jo gledal nekaj hipov aa nJim, nato pa aa Je obrnil, g izrazom neprikrivane porog-IJhroetl k svojemu spremljevalcu: • — Pravkar ste videli, revarandlaalma, na-šega bodočega opaU In gospoda — po volji goepoda preleta In njegovega brata, seveda, ki ga to sdaj vidita kot takega. x Stari župnik ga Je skoraj prestrašen po-glodal. - VI aa Šalite, pročaatlti? Ta mladi diAovnik?! ; — * piratov ljubljenec. In čudo našega estooetana, a katerim imajo sala visokoieteče načrte. Sreča Je le, da se s opatovo smrtjo neha njegova komanda In da Imamo mi, oatoU, RvobcHio nova vnUtve. Pater Benedikt bi moral Wtl malo manj ošaben In prevoeten. In prsd-vaem. ne M al smel narediti tolika covraftnflmv amdI brati, da M v resnici sanjaril o takih načrtih. Y — Jas pa ne vidim v obnašanju tega mla-dega patra nltoear takega, kar hI sončilo pen- Ob oltaiju Ptemealtaš Je prijel mladega meniha za oba roki ter ga nežno potegnil k sebi, dočim je njegov ljubezniv in skrblpoleit pogled počival na njegovem bledem obrazu. Neka posebna mehkoba Je ležala v tem pogledu; nežnost, kl je ne bi pripisoval temu obrazu in temu glasu. Gotovo so talil redki trenotki, da je ponosni pleni enitaš prosil, kakor je prosil sedaj, toda njegova prošnja je napravila pri menihu popolnoma drugačen vtis/kakor je pričakoval. Benedikt je napravil gesto, kakor bi hotelpotegnltl svojo roko Is plemenitašcve, toda v naslednjem trenotku, kakor da n Je premislil, je pustil svojo roko v grofovl. V vsem njegovem zadržanju pa ja bUo nekaj, kakor instinktivna obramba, ln v njegovem pogledu, ki ga Je zdaj dvignil, m je zrealila te trudoma zatajevana odvratnost, ko ja spoštljivo, pa hladno odvrnil: — Zelo ste Ijubeenlvl, gospod grofi Ranek Je ispuetil njegove roke ter stopil nazaj; «Salo se je, da Ja rasumel npnlhovo odklonitev, toda oni saničevalni usmev, kl se je malo prej pojavil okoli njegovih usten, kd je govoril o sosednih "kmetavzih", se zdaj nI pojavil, kljub temu, da Ja bilo menttiovo obnašanje sanj narsvnost žaljivo. — TI boš v mani videl vedno In vedno samo dobrotnika, nikoli pa očetovskega prijatelja t — Je dejal plemenltaš žlvrtno. — Vidim, da je skoraj vsa zaman, da bi vzbudil pri tebi prliateljako taupanje. Vedno zija med nama ta nepremostljiv prepad! V Benodlktova lica Je spet zaplate lahna rdečica, toda zdaj Ja bila to rdečica osramoče-aja. — Oprostita, goapod grofi Globoko občutim svojo krivdo napram motu, kateremu Imam vse sah valiti, toda — — — Toda, ti ne moreš tega (spremeniti, kaj ne! No, kar pusti; Jas ne maram nobene pri-morane naklonjenosti, še manj pa hinaveke. Zdaj m bova na vsak način večkrat videla, ker bom oatal preko poletja tukaj na svoji graščini. Torej, sdravstvuj za danes! ' Plemenltaš se Ja obrnil proti sosedni sobi, toda na pragu Je še sa hip postal, kakor da pri-čakuje Benediktovegn približanja, kar pa Je ta obetal nepremično na svojem mestu, Je grof odpri vrata ter stopil v kabinet svojega brata. — Kaj je pogovor že končan? — je vprašal U ter začudeno pogledal. Ranek je utrujeno sel v naslanjač. — Bruno je pač neprlstopen! Te njegova hladnoetl ln takrknjenoetl ne morem prenašati! Na prelatovlh ustnih Je zaigral porogljiv »mehljaj in tudi v njegovem glaeu Je letala lahns porogljivost: — Pater Benedikt je goto-vo spet vse tvoje Uubesnivoetl odklonil a svojo ledeno gesto? Mislil sem si tako! Bteor ne bi bil ta ljubček tako naglo odpuščan. Mnogo bolj* še storiš, če posvetiš svojo ljubeaea In pooor» nos t sVojemu lastnemu alnul Ranek je šinil kvišku: — MoJemu alnul In Bruno? vj— Da. jas mUlim. tvojem« bodočemu nasledniku. Bogomiru, grofu Reneknl — Preleta i glas je zvenel ostro ln jedke. — fldmo nJemu al dolžan takih tjubeBnivonti, katerih pater Benedikt ne more, niti ne ume razum* t H Orof Je lu.Umll glavo v dlani. — Pustiva Ssj&^ar T»j? j,prfdqbro vem Ti Se boš ni- ^JSftiBRiL!? ••w J? *****fHH^1 najbolje Je, da to eatanitaft Tak ne Kovortm voč «'»«M VELIKI JESENSKI IZLET v i* JUGOSLAVIJO praviti JESENSKI Islet artrja, aa največjesi Cm arna SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Ttaka vabita za veselice m shode, vmtmoe,;časnike, knjige koledarfe letake itd. v slovenskem, hrvatsk«? slovaškem češkem, nemškem, angleškem jeziku fa dragih VODOTVO TISKARNE APELIRA NA OLAjrervo s. n. p. j, da tiskovine v NAROČA V SVOJI TISKARNI Prior J« lutUljivo ikoMigad , runmi. — DkMMMtaMUb prrdpl«,» Mjtn, Ufn^JKo MIKII, kljub MMftna u*t>vUun .njo i^.^j! U tnwitl.^, U J, to kitaj IM.II M»M>.Bdw> kuto., S«J «U MBl («HI "D." hi "n." in "Jm n. v«.", to J. vm, ii^fc1^1- »»«•>»*»» m. m boat* *Mi. («JtUBU Ulufk, ter S. N. P. J. PRINTERY USTMEHA POJA9QLA