m BUY united states savings /bonds toswips Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni equality NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI : XXV. — LETO XXV. The Oldest FQ&PEFENSE Slovene Daily in 4§S BUY Ohio \MM UNITED jaljS^ STATES Best m rfflm smiPa Advertising Medium J. > > tnil' Kl'lMUHlO I'tflWH | -1 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 4, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 52 INA AKCIJA AMERIŠKE LETALSKE SILE HK j&'r, ' n mi m i ii briški letalci sestrelili 16 japonskih bombnikov; en sam letalec jih je sklatil šest. Izkrcanje mornarjev s pogreznjenega rušilca *iška zračna sila je izgubila v boju samo dvoje letal SHINGTON, 3. marca. _ K dePartment poroča ^apadu 18 japonskih ov na neko ameriško Iay nosilko letal ter 1R e naše mornari-, 8 Japonskih bombnikov ^tw.SGStrel3enih 16; en ;iaJr letalec je sestrelil frakih bombnikov. Ta ^ n^rnariški Poročnik • u«are iz St. Louisa. u japonskih bombni-so sestrelili drug? letal-V t eteli v b°j z matične i em boju sta bili se-Qve ameriški letali. A- ci^eladje - križarke ^DtT,11*80 dobile niti naj" ;lK2vntna akcija ameriš_ K 0(j 0.Je bila izvršena se- ' NovoTJ otočJa- ki le" 0 Zelandijo in Av- Dvakrat torpediranemu ru-šilcu je odnesla eksplozija njegov prvi in zadnji del. Japonci vrženi nazaj BANDOENG, Java, sreda, 4. marca. — Holandci in njihovi zavezniki so pognali Japonce v nekem važnem sektorju sedem milj nazaj. Zavezniki so pričeli s srdito protiofenž^o, s katero si prizadevajo pognati Japonce v morje. Obrat bo jne sreče Kakor izgleda, se je bojna sreča obrnila v prid zaveznikov, ker holandsko vrhovno poveljstvo naznanja, da se ni posrečilo Japoncem nikjer napredovanje s krajev, kjer so se izkrcali. Uradno poročilo se glasi: "Brez pridržkov se lahko zatrdi, da je situacija na vseh frontah absolutno pod kontrolo." LONDON, 3. marca. — Angleška črta na Burmi še vedno trdo drži. Ob rekt Sittang se vr-še živahni boji patrulj. % bo morala kmalu izvež- bati tisoče žensk razna dela treba ženske izučiti v "weldanju" ali varje-„,er je po tem delu v industriji vedno večja G. F_ jenks. glav-1 tal, kakor tudi pri raznih dru-1 je C Urada šefa ordi- gih izdelkih industrije. % j -^vil včeraj v Cle- Pomanjkanje strojnega orodja t k!ati - fj So do prevzele dela, j dovoljne količine produkcije, [> Kv • PreJ m°žje, ' ki | ker jim primanjkuje strojnega 0s%> !ni v armado. | orodja. Sugerirano je bilo, naj ijl'^a zahteva bo po bi se držalo vse strojno orodje »kfc.. bi »i: — v gotovem prostoru ter se od- dalo delavcem ob nastopu dela. Izkazalo se je namreč, da so i-meli nekateri delavci v svojih zaklenjenih omarah do 200 ko- mo rala industri- j Nekatere clevelandske vojne ki ^..ogromno število j industrije ne morejo proizvesti So M.\ „U1 "Weidale" ali va-SJ* bilo ali bodo /v fantje in možje, izučili te&a de" 1 v armado. ■« n- Cetniki so dne 1-S V(1 af5Ulli železniško po- r S ^demolirali so posta- Ow • * 23 železniških 9 S Cl«a. Več italijanskih ^ bilo ubitih. Postala 'la,iaja na glavni CH i - - vat-i ? deJal, da je zdaj! sov raznega strojnega orodja, s^ast'n"'a ali weldanja v dočim ga je drugim primanjko-konstrukciji le-1 valo. 1 ^ tiepokorijive| PALA^R PRED sodbo ^Soslavije ■ RI0M' Francija-3-marca- lena ter je ko-0(!(1aljena od Ljub- Sa mesta Sloveni- v jugoslovanske e- Pijansko kblo-^Ik ta„f Mileča—Nik-Sip. za-3 4 eca—Nikšič, za lo 0 ' " motorna vozila itM-Zja" UJetih je bilo ^ danskih vojakov, Polkovnik. Želez-^Mp-i ^am° Pa so popolna ejali- Nacionalizacija ali podržavljanje francoskih tovarn, v katerih se je izdelovalo orožje, je i-mela to posledico, da so te tovarne trikrat več producirale, toda industrijski voditelji so sabotirali produkcijo, dokler je bilo vsako prizadevanje prepozno. Tako je izjavil v "sodnem procesu," ki išče vojne krivce, Edouard Daladier, bivši premier Francije. CAPE MAY, N. J., 3. marca. — Tukaj je bilo danes izkrca-nih 11 mož, ki so najbrže edini preživeli z rušilca Jacob Jones, katerega je torpedirala in po-greznila v soboto neka sovražna podmornica. Enajst drugih mornarjev je izgubilo svoje življenje, ko so v temi in hirazu po-skakali na neki splav. Ostalo moštvo rušilca, približno 145 mož, pa je izgubilo življenje tekom dveh silnih eksplozij, ki sta odtrgali od rušilca njegov prednji in zadnji del. Prvi torpedo je zadel rušilca okoli petih zjutraj. Preživeli pripovedujejo, da je po prvi eksploziji prišla podmornica približno 100 jardov od rušilca na površino. Med izpaljenjem prvega in drugega torpeda je potekla komaj ena minuta. DRAGA OMEJITEV SLADKORJA WASHINGTON, 2. marca. — Karte za nakup sladkorja, o-krožnice in navodila, kako je vporabljati in do koliko sladkorja je upravičena vsaka oseba, vse to stane 5 milijonov dolarjev, ki jih bo morala plačati vlada delavstvu v svojih tiskarnah. Velik javen shod Kakor je bilo že poročano na notranjih straneh našega lista, se bo vršil v nedeljo popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., velik javen shod, na katerem bo nastopil kot glavni govornik slovenski učenjak, primorski (tržaški) Slovencc, dr. Boris Furlan, profesor pravne fakultete ljubljanske univerze. — Na shodu se bo protestiralo proti krivici, ki je zadela primorske Slovence, od katerih se je zahtevala registracija kot od sovražnih inozemcev. Na tem zborovanju se bo dalje odločilo tudi o potrebnih korakih, da se čimprej izbriše ta madež sramote s čela najnaprednejšega in narodno najbolj zavednega dela našega naroda. Pričetek shoda bo ob treh popoldne. Pride naj vsak, ki slovensko čuti! OMEJITEV PRODAJE GASOLINA NEW YORK, 3. marca. — Zaradi torpediranja in potapljanja oljnih tankerjev ob ameriški obali, bo najbrže potrebno že v prihodnjih dneh znatno omejiti prodajo gasolina. Nemci razjarjeni nad uspehi četnikov Beograjsko časopisje svari; da bo Jugoslavija popolnoma razdejana, ako se ne podvrže Nemčiji. Gospoda, tako ne bo šlo! Ameriška Domovina odnosno njen urednik pravi v članku "Pravična stvar niora zmagati," da ko so zadnjič mislili, da so bitko izgubili in da bodo naši Primorci ostali zapisani kot sovražni tujci in se jim je pri tem trgalo srce ob silni krivici, ki bi se godila našimi Primorcem, je "neki slovenski list (to je na« list!) skakal od veselja in kričal, da je dobil zadoščenje, ker je dokazal nasprotno, kot je trdil naš list. Mesto, da bi bil z nami jokal nad usodo našega zasužnjenega naroda, si je veselja mcl roke, ker naša ni obveljala; v popolno zadoščenje mu je bilo." Gospoda, to INFAMIJO od. klanjamo! Spravite jo na polico k vsem neštetim ostalim, s katerimi ste že oblagodarili javnost, nas in ostale svoje stanovske tovariše! Zagovarjali in pojasnjevali ne bomo ničesar, ker je vse dobro znano, rekli bomo samo toliko: Ako je kdo od veselja skakal in si mel roke, ni delal tega od veselja nad krivico, ki se je zgodila našim Primorcem, temveč od zadoščenja nad vašim pavliharstvom, ko ste s pontifikalno avtoriteto trdili, da je belo črno ter pri tem ZAFRKAVALI, SMEŠILI IN PONIŽEVALI one, ki so prikazali stvar v pravi luči! Če mislite, da boste s takšnim infamnim zavijanjem doprinesli k bodoči toleranci in splošnemu sodelovanju, se bridko motite. — Kar se pa tiče naših Primorcev, katerim ste se hoteli na naš račun s to svojo najnovejšo infamijo prikupiti, pa samo toliko: Oni poznajo nas in — VAS! — Basta! Policija identificirala Papeno-vega napadalca Napadalec je bil neki jugoslovanski dijak, ki je v Istanbulu študiral pravo. Papen se drži zdaj doma. ŽENSKA UBITA S SEKIRO AKRON, O., 3. marca. — V kleti njenega doma v Akronu so našli neko 68 let staro, žensko, ki je bila ubita s sekiro. Ubita ženska je Mrs. Ella De Voe. E-den izmed njenih sorodnikov je povedal policiji, da je bila omenjena doma v kleti danes zjutraj, ko je on prišel domov. — Ženska je prala v kleti, kamor ji je tudi on vrgel svojo perilo, pri čemer je ž njo govoril, nakar je šel spat. Ženska je bila udarjena najmanj desetkrat ali dvanajstkrat po glavi s krvavo sekiro, katero so našli v bližini njenega trupla. ^ Pri Klobuku v Hercegovini so ^at' poroča, da j jugoslovanske edinice napadle i- C ^ita6' ki So bili nasil"! talijanske čete, zajele 2 tanka, %oni In poslani na 21 motornih koles in mnogo l0' beže k Rusom, j drugega materijala. s temi Hrvati 3e že ubežala k << SNn* V6' Je . p Slovencev se liti. Polnoma so izselili 'St: e^ice in Krško. naseIih Nemce in fceke tovarne. LONDON, 2. marca. (ONA). — Učinkovitost četniške vojne v Jugoslaviji je prišla danes do izraza v silni jezi beograjskega, po nacistih kontroliranega časopisja, katero svari, da bo Jugoslavija popolnoma uničena, ako se ne podvrže nemški dominaciji. Po Nemcih kontroliran časopis Novo Vreme pravi: "Danes ni več vprašanja, da se s Srbijo postopa kot s Poljsko, temveč je vprašanje: biti ali ne biti." Medtem pa je bila jugoslovanska vlada v Londonu obve ščena, da se vrše boji v velikem obsegu v bližini Dobrave, o drugih aktivnostih četnikov pa se poroča iz Gline, ki je oddaljena 30 milj južno od Zagreba. REŠITEV STAREGA KAPITANA S AN JUAN, P. R„ 2. marca. — Neka ladja ameriške mornarice je rešila H. R. Cairnsa, 62 let starega kapitana nekega a-meriškega tankerja, katerega je torpedirala in potopila neka sovražna podmornica. Kapitan se je nahajal, ko je bil rešen, na neki deski, na kateri se je vzdrževal celih 80 ur brez vode in hrane. ANKARA, Turčija, 3. marca. — Policija je zdaj identificirala človeka, ki je vrgel dne 24. februarja bombo proti nemškemu poslaniku von Papenu in njegovi ženi, pri čemer je bil napadalec sam razstreljen po bombi, dočim sta ostala poslanik in njegova žena živa. Napadalec je bil jugoslovanski dijak, ki je študiral pravo, po imenu Omar. Študiral je v Istanbulu ter prišel nekaj dni prej v Ankaro. Policija ni podala nikake izjave, ki bi pojasnila, zakaj je hotel ubiti von Papena. Poslanik je opustil zdaj svoje običajne izprehode v bližini poslaništva, kjer se je primeril atentat. VELIKI USPEHI RUSKIH PADALCEV IN ČETNIKOV Padalci so pristali za nemškimi linijami, kjer so udarili na Nemce. - Četniki so zavzeli v zaledju važen kraj. RUSI NA VSEJ ČRTI NAPREDUJEJO ŠE ENA SODBA O RUSIJI LONDON, 2. mnrca. — Sir Stafford Cripps, bivši angleški poslanik v Moskvi in sedaj član vo jnega kabineta, minister državnega pečata in načelnik nižje zbornice, je danes izjavil, da ima Rusija" sedemdnevno religijo, ki temelji na i-dealizmu, ne pa enodnevno religijo v tednti." "Svet mora danes računati s "sovjetsko mladino, čije direkten in vitalen interes je zapopaden v ljubezni do domovine. Ti interesi po tudi tisto, kar stoji za sovjetskim vzhičenjem in uspehi," je rekel Stafford Cripps. "Ruska mladina čuti, da je na pravi poti, ki vodi v boljšo bodočnost. In tako se je zgodilo, da bodo danes te velike kakovosti, ki so se porodile v ruski mladini, rešile ves svet." Davki se bodo zopet znatno zvišali MOSKVA, 3. marca. — Ruska konjenica, pehota, tanki in bombniki si polagoma, toda sigurno razstreljujejo svojo pot skozi močne nemške pozicije o-koli Ljeningrada. Pri Staraji Rusiji, 140 milj južno od Ljeningrada, se nadaljuje zaduševanje nemškega 16. armadnega zbora, čigar stanje je zmerom obupnejše, čim bolj mu primanjkuje živil in vsega ostalega in čim bolj se zapirajo ruske klešče okoli njega. Perfektna koordinacija padal-» cev Perfektno "tajmanje" ruske ofenzive okoli Ljeningrada in i obkoljevanje Nemcev pri Sta- i raji Rusiji, postaja vedno bolj očitno. Feldmaršal Richard von Leeb ne more poslati nikakih svojih čet iz okolja Ljeningrada na pomoč 16. zboru pri Staraji Rusiji, česar poslcdica je, da! gre Nemcem po vragu tu in tam. V bližini Ljeningrada je neka ruske« bojna ladja obstreljevala koncentracije nemških tankov. — Kljub temu, da se zde ruski udarci na severu najtežji, pa je vendar jasno, da se vali ruska ofenziva naprej na vsej dolgi fronti. V Donskem bazenu seka ruska konjenica V Donskem bazenu sta deževje in raztajana zemlja onemogočila akcijo nemških* tankov, dočim nista mogla ustaviti ruske konjenice. Na Krimu izvajajo Rusi napade na Sevastopol in Kerč. V Rževu ruska armada stalno drobi ondotno nemško gar-nizijo ter je v zadnjih dveh dneh posekala 2,000 Nemcev. Kar vojaške opazovalce še bolj zadivlja kot rusko prodiranje, je ruska možnost, s katero omogočajo perfektno oskrbovanje 2,000 milj dolge fronte. Padalci napadli garnizijo MOSKVA, 3. marca. — Padalci sovjetske armade so v senzacionalnem napadu napadli neki okupirani kraj, kjer so pobili mnogo nemških vojakov ter zasegli velike količine vojnega plena. Parašutisti so uničili tudi vse telegrafske in telefonske zveze ter dinamitirali železniške vlake. Herojsko dejanje četnikov Ruski četniki pa so daleč za nemškimi linijami napadli in zasegli cel kraj, v katerem je šestnajst trgovin in vasi. Četniki drže okraj proti vsem nemškim protinapadom ter čakajo osvoboditve iz rok napredujoče ruske armade. NOVI GROBOVI Finančni tajnik Henry Mor-genthau Jr., zahteva $7,-600,000,000 novih davkov na leto. Pozdravi Prejeli smo dopisnico, katero so podpisali Mrs. Mary Marn, iz 14410 Sylvia Ave., hči Mary in sin Edward. Mrs. Marn piše, da je vse zdravo ter da pošiljajo pozdrave iz Norfolk, Va., kjer se s hčerjo nahajata na obisku pri sinu, odnosno bratu Edvardu, ki je tamkaj pri mornarici. V pogorju Krima in v Kum-ljanskih hribih je še vedno več tisoč slovenskih mož in fantov, ki prizadevajo nemškim in italijanskim okupatorjem mnogo težav in škode. WASHINGTON, 3. marca. — Finančni tajnik Henry Morgen-thau Jr., je danes, rekoč, da je cenejše, vojno dobiti kakor pa izgubiti, priporočil kongresu, naj podvoji plačilo dohod, davka vsem osebam, ki zaslužijo manj kot $10,000 na leto, in naj zviša tudi ostale davke tako, da se bo dobilo letno nadalj-nih $7,600,000,000. "Victory" davčni program administracije zahteva obdavčenje neopojne ali tako zvane mehke pijače za 1 cent pri steklenici, zvišanje davka na žganje od $1 na $1.50 na kvart, da vek na cigarete, ki stanejo 15 centov zavojček, naj se zviša od 6 in pol na 8 centov, sedanji davek na gasolin, ki znaša poldrugi cent, pa naj se podvoji. "Novi davki bodo težki ter se jih bo čutilo v vsakem ameriškem domu, toda proti njim ni pomoči," je izjavil finančni tajnik. "Vojna ni bila še nikoli cenena, toda milijonkrat ceneje je, vojno dobiti, kakor pa jo izgubiti. Naša naloga je, da naredimo iz davčnega programa instrument zmage." JOSEPH STRMOLE Kot smo že včeraj poročali, je v nedeljo zjutraj preminil v Eloise bolnišnici blizu Detroita, Mich, rojak Joseph Strmole, star 54 let. Pokojni je bil doma iz vasi Gornje Praporce, Št. Vid pri Stični na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1911 in sicer v Forest City, Pa. Od tam je prišel v Cleveland leta 1916 in je vodil gostilno v Klemenčičevih prostorih na Saranac Rd. Zadnjih 14 let se je nahajal v Detroitu, kjer je takisto vodil gostilno. Tukaj zapušča žalujočo soprogo 'Angelo, rojeno Sezon, sina Antona in, hčer Mrs. Josephine Gianggeacomo, v stari domovini pa zapušča brate in sestre. Bil je član društva sv. Jožefa štev. 169 KSKJ in delničar Slovenskega doma na Holmes Ave. — Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 East 152 St. v cerkev Marije Vnebovzetje ter na Calvary pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! ANTON LIČEN Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni preminil Anton Ličen, samski, star 60 let. Stanoval je pri družini August Bolko, 19703 Arrowhead Ave. Doma je bil iz fare Rihenberg, vipavske doline pri Gorici, odkoder je prišel v Ameriko pred 29 leti. Tukaj zapušča mnogo prijateljev, v stari domovini pa sestro Marijo Roje. Bil je član društva Vipavski raj št. 312 SNPJ. Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob 2. uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St. Bodi mu lahka ameriška gruda! IMBO DOLACKI Po poldrugoletni bolezni je včeraj zjutraj ob 9:50 uri pre- minil na svojem domu na 4029 St. Clair Ave. Imbro (Mirko) Dolacki, star 61 let. Doma je bil iz sela Rozenica, fara Pokopsko na Hrvatskem. Tu zapušča soprogo Rozo. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 uri iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, v cerkev .sv. Pavla ter nato na Calvary pokopališče, -i— Naše sožalje! ALOJZIJA VIDMAR Po dolgi bolezni je danes zjutraj preminila obče spoštovana in splošno poznana pijonirka newburške naselbine' Alojzija Vidmar, rojena Suštaršič, p. d. Nusetova, v starosti 69 let. Po-kojnica je bila doma iz fare Za-gradec, vas Fužina na Dolenjskem, odkoder je prišla semkaj pred 52. leti. Bila je ustanoviteljica društva sv. Rešnjega telesa, katerega društva je bila članica ves čas, dalje je bila članica društva Majka Božja Bistrička št. 47 HBZ, sv. Lovrenca št. 63 KJ>KJ ter 3. reda sv. Frančiška. Poleg žalujočega soproga Johna zapušča sinove: Richarda, Johna in Josepha ter hčere Mary Ozimek, Frances Bobnar, Louise Zore in Rose Bašič, 27 vnukov in 8 pravnu-' kov. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti, 3566 E. 81 St., kjer se je pokojnica nahajala nad 50 let, v petek zjutraj ob 8:30 uri pod vodstvom Louis L. Ferfo-lia pogrebnega zavoda. Bodi po-kojnici rahla ameriška gruda, preostalim sorodnikom pa izrekamo naše sožalje! Požar v garaži V veliki garaži na 947 Ches-jter Ave., je nastal včeraj po-! žar, pred katerim pa so rešili nad 50 avtomobilov, ki so se na-jhajali notri. feTRAN 2 ENAKOPRANVOST 4. marci] '{ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNO »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto..................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece........................................$1.50 Po Došti v Clevelandu, v Kanadi In Mexlci, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto...................................................................................$4.50 za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: za 6 mesecev .....................................$4.00 Za celo leto ...................................._..$8.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ODPRI SRCE! POVELJE VOJSKI Predsednika vlade in namestnika vojnega ministra Slobodana Jovanoviča London, 1. marca 1942. (Brzojavno JČO) — Dne 24. februarja je predsednik jugoslovanske vlade in namestnik ministra vojske in mornarice, Slobodan Jovanovič izdal po londonskem radiu naslednje povelje jugoslovanski vojski: "Junaki!" "Ponosen in zavedajoč se časti sem sprejel dolžnost zamenjevati v zamejstvu vašega ministra vojske, mornarice in zrakoplovstva, slavnega junaka, divizijskega generala Dragoljuba Mihajloviča, znanega po vsem svetu in zlasti v Angliji in v Ameriki z nadimkom Draža. To ime povsod na svetu pomeni tisti neomajni duh odpora, ki ga pri nas imenujemo 'kosovski,' s katerim se je naš narod vedno odlikoval; duh, ki se jč tako močno in naravnost pokazal v zarji 27. marca 1941 leta. To ime pomeni, da naš narod ni nikdar in nikdar ne bo priznal, da je premagan in zlomljen, da nikdar ne bo sprejel suženjstvo in tiranijo in se vdal sili. To ime danes pomeni vzpodbudo ne samo za vse pokorjene narode Evrope, ki danes popuščajo, padajo in stokajo pod jarmom najtežjega suženjstva in najstrašnejšega trpljenja, temveč tudi za vse svobodne narode, ki so se dvignili, da stro okove, v katere hoče osišče za vselej vkleniti svet. Junaki! V naši domovini se počenja teror, preganjanje, klanje in uničevanje, kakršnega ne pomnimo. Naše brate Slovence podijo z njihovih domov neusmiljeno in jih gonijo na vse strani po mrazu in ledu. Srbski narod pa je zadelo tako trpljenje in klanje, kakršnega zgodovina ne pomni. V neštetih krajih so zloglasni razbojriiki in ubijalci Paveličevih vstašev pobili in poklali vse Srbe, pred očmi nemške in italijanske vojske, ki ste vse ne le dovoljevali, temveč ste celo hujskali. Premnoge srbske kr&je so tako imenovane nemške kazenske ekspedicije uničile z mečem in vpepelile z ognjem. Mačvo in Posavje so razdejali in uničili z ognjem in ljudstvo pobili. Naša mesta Kragu-jevac, Kraljevo, čačak, Užice, Rudnik in druga, je nemška vojska obkolila in vse moško prebivalstvo skupaj z duhovniki in petnajstletnimi otroci so postavili pred strojnice. Tako so Nemci v Kraljevu, kakor sami priznavajo, ustrelili šest tisoč ljudi in niso pustili ne ene same moške glave. V Kragujevcu, srcu Šumadije pa so po njihovem lastnem priznanju ustrelili štiri tisoč šeststo mož, po ljudski oceni okrog osem tisoč. V tem mestu so Nemci postrelili ves šesti, sedmi in osmi razred gimnazije s profesorskim zborom in z ravnateljem na čelu, ki so mu Nemci hoteli prizanesti, pa je sam prosil, naj ga ustrele skupaj z otroci. Ti naši otroci so s pesmijo na ustih korakali na rao-rišče in ko so jih nemške strojnice začele kositi, so se za-čuli vzkliki "Živela Srbija!", "Streljajte, otroci Srbije smo!" Za to klanje so morali Nemci svoje vojake za stiojnicami vpijaniti, kajti temu strašnemu prizoru niso bili kos. Ako bi se nad kateremkoli drugem narodu storila taka krivica, kakor se je storila nad našem ubogim slovenskim narodom po zadnji svetovni vojni, bi bila ta krivica tako razvpita, da bi zanjo vedel sleherni divjak v najbolj s kritem kotu črne Afrike. Mi revne, ponižne slovenske duše nismo znale, da bi bile same sebe oglaševale. Lepo poniž- sanjal o kakem fašizmu? V I-taliji so se vlade menjevale, kakor se muhe manjaVajo r.\. mrhovini v poletju. A glejte, pod vsako vlado se je zatiranje in lovasic orkester, in Lusin orkester. Fantje, vašo naklonjenost bomo znale upoštevati. Dalje najlepša hvala za darove našim prijateljem in trgovcem, Mr. Frank Kapel (Stancar), Joško Penko, F. Salmic, Anton Dolgan, John Asseg, Slovenski Zadružni Zvezi, Anton Gubane, Leo Kausek in Frank Perme. Najlepša hvala direktorjem in delničarjem ter sploh vsem, kateri ste se udele- uničevanje Slovencev nadaljevalo. Imeli smo Giolittijevo in Or- i žili te veselice. Vedite, da smo landovo in Sforzovo in Nittijevo vam zelo hvaležne. Naša blagaj- vlado. Za nas Slovence vedno eno in isto: dosledno zatiranje, dosledno uničevanje. Danes pa predstavniki teh vlad hodijo po no smo sprejeli naš jarem &xiž- Ameriki ter skušajo ameriško nosti. In da bi bil to samo jarem sužnosti! Gospoda,r sužnja vsaj varuje poškodbe, gleda mu vlado in ameriško javno mnenje prepričati, kako pravično bi oni lahko uredili Evropo. ohraniti življenje. Naš narod; Tem krivim prerokom mora-pod Italijo pa je bil' od prvega mo noge izpodbiti! Te krive pre-dneva obsojen na smrt! iroke moramo razkrinkati in jih !prikazati v pravi luči! Te krive Uničene so naše šole, uničene; Raz- v , ,, „ .preroke moramo odstraniti, ako nase kuiturne ustanove. Itaj- ^ da bomo z ostalimi na_ kropljene m razdvojene so bile j ^ ^^ ^ ki nam pri_ naše družine. Razlaščene so na-j In y ta narnen moramo še kmetije. Pozgam so nasi na- J g nastopiti, a- rodm domovi. Vse, vse kar smo ^ hočemQ ^ mir v bodočno. lahko kedaj imenovali svoje, j ^ Povzdi imo svoj glas ta_ vse nam je uropano. Nasa «ula, povzdignimo ga tako mo- govorica, celo te nam niso Italijani dovolili, niti v naših lastnih domovih! Kdaj se je uničevanje Slovencev pod Italijo počelo ? "Mar še-ile tedaj, ko je prišel fašizem? O, ne! Pričelo se je tedaj, ko Slovenskem Domu so prve italijanske čete stopile: Ave. našo sveto zemljo. Kdo je tedaj gečno, da ga bo čul sleherni, ki ima v srcu duh pravičnosti in poštenosti. Slovenci brez razlike! V nedeljo, dne 8. marca ( vsi na o-gromno ljudsko zborovanje v na Holmes na je bila popolnoma izčrpana, sedaj smo si toliko opomogle, da bomo kupile najpotrebnejše v kuhinjo. Zasnovanih pa imamo še več stvari, ki jih še potrebujemo, da bi bila kuhinjska oprema popolna. Zato smo sklenile, da napravimo še eno veselico in to na Belo soboto, dne 11. aprila. Narava bo do tedaj že vsa oživela, vijolice in trobentice bodo že bujno cvetele. Zato smo se namenile, da priredimo "Vijolični ples." Joj to bo dišalo in cvetelo po dvorani. Vsak bo dobil pri vratih dišečo vijolico, ki jo bo pripela zala deklica, še lepše od vijolice. Fantje, ne zamudite te prilike! Vstopnina bo le 35 centov, poleg tega boste še lahko deležni to, ki je nam bila dana za to ,|| vardo in to je bila vsota $1,200. ijg Iz zgoraj omenjene vsote je Ig razvidno, da so storile izvrstno jj delo. Te naše pridne ženice (in smo ponosne na nje) so: Marion Kuhar, Antoinette Simčič, Josephine Alich, Jennie Kraiger, Anna Skulj, Mrs. Mi-halic (Glass Ave.), Mary Stre-kal, Mary Blatnik, Mrs. Petrovič, Cecelia Subelj, Frances O-korn, Mary Somrak, Mollie Bro-noff, Mary Lunder, Nettie Prince, Alma Lazar, F. Tait, Mrs. Brody, Frances Zugel, Frances Novak, Pavla Zigman, Frances Ponikvar, Marie Kovacic, Mrs. Armbruster, Mrs. Gus. Princic, Louise Mlakar in Johanna Mer-var. Moja osebna zahvala, dekleta. Pri tem delu nismo bile same žene, smo imele tudi enega fanta v osebi Mr. Antona Grdineta, ki je dal na razpolago svoj urad pri North American ba^ki, da Villemauririom i« . smo imeli tam naše središče, in: predmestno klie ntej njegov avto je bil pripravljen' nad njim več ali i za nas, če je bilo potreba. Tudi; la. Imel ni nobeni cn se je trudil, da smo nabrale se je lahko mirno čim več denarja, čez kvoto. — | nemu nagnjenju, >; Hvala, Mr. Grdina, za vse, kar.klo k doti gospj1 lllUilllJUlilUUiU""'""......... NOTARJEV'1 Humoreska nwnminmaiauusiwnWP| CNadaljevan, Gospod l'ambertj odpravil in je b}1 ' ^ mogel črtati iz P^ stavko Romagne. da ni več kalila n. Pobotal se je z ^ # \ j ste storili. j bourgove. Srecm Nikoli poprej, v zgodovini Odprl je srce na j^ 1 1 "ista in pn** navdajala. w sveta ni rabil Rdeči križ toliko kazal čista mVY&vt. "Mission to Russia' I nemškem stanju te največje slo-I vanske države, je sklenil soc. Cleveland, Ohio. — Pravkar j klub §t 49. v Colinwoodu, pri-prihajam iz kina, kjer sem sej rediti predavanje o Daviesovi divil izbornim ruskim igralcem | knjigi, "Mission to Russia" v sliki "Girl from Leningrad" (Dekle iz Leningrada). Ta slika je posneta iz Rusko-finske vojne. Predstavlja nam nadčloveške napore ruske armade pred Ma?tnerheimovo črto a obenem čudovnto vztrajnost in hrabrost ruskih bolniških strežnic. Navzlic temu, da ta film vsebuje precej propagande, moram priznati, da je igralsko in tehnično tako dovršen, da pred človekom nehote vstajajo Tolstojevi, Gorkijevi in Dostojev-skijevi junaki s svojo mehko slovansko dušo in ljubeznijo do Predavanje se vrši v petek zvečer dr;a,3. marca v gornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Predaval bo znani kulturni in javni delavec ter član gl. odbora SNPJ, Milan Medvesek. On nam je že večkrat dokazal, da je kos taki nalogi. Svoj predmet vedno dobro na študira, a kar je glavno, ima simpatičen nastop in široko svetovno obzorje. 4 Dostop k temu predavanju je vsakemu prost. Zato upamo, da se javnost odzove v večjem šte- lepega darila (door prize), seve- denarne pomoči kakor sedaj, da so ga mU je da ako vam bo sreča mila. j izvršuje svojo humanitarno; ™ ° , roko' Za plsaželjne bo igrala prvo- vlcS° na voJni fronti ali drugje; S^sKo ponu j. ' in ko ste bili poklicani posamez- _Velja. Tudi W * niki, da pripomorete finančno, (^dovoljni; dam vf ste se odzvali, ali v tovarnah a- navodila za poroči li pa našim ženam, ki so vas j^ar jep0 skrajšajva prišle obiskati na dom, za kar. se g^ da p0-jdeva vam tudi zahvaljujemo. j zimo v Italijo. i vrstna godba. Vojaki v uniformah so prosti vstopnine. Ves ta-Pripravljalni odbor., le špas ge bo pri5el ob osmi uri zvečer, končal pa takole proti jutro. Torej, že sedaj vas vabim, da si rezervirate Belo soboto za Slovenski dom na Holmes Ave., kjer boste imeli res lep užitek. Do tedaj pa pozdravljeni. Frances Suše) Vii Jove, Vd Alip Su 1* S fcitte * tu rodne grude. Film "Girl from , vilu in se tako seznani z RusiJ°-Leningrad" je vreden, da si galki bo imela nedvomno vplivno ogleda vsak ljubitelj lepe umet- nosti in občudovalec hrabrega ruskega odpora napram fašističnim hordam. V zvezi z borbo ruskega naroda, je bivši ameriški poslanik Davies spisal zanimivo knjigo, besedo na mirovni konferenci. Za publicijski odsek Frank Česen Zahvala in vabilo Cleveland, O. — Veselica, ki Mission to Russia," v kateri je! smo jo priredile članice Ženske-v simpatičnem tonu seznanil!ga kluba slovenskega doma na svet z najnovejšo zgodovino; Holmes Ave. na pustni torek je Sovjetske Rusije in njene borbe proti notranjim in zunanjim sovražnikom. Ta knjiga nam pojasni marsikaj o čemur so proje dvomili celo iskreni prijatelji boljševiškega ustroja. nadvse lepo uspela. Da smo imele tako lep uspeh se moramo zahvaliti našim dobrosrčnim ljudem, ki so nam pomagali v enem ali drugem oziru. Dolžnost nas veže, da se na tem mestu javno zahvalimo našim finim godcem, Ker vladajo med širšo pu bliko še vedno nejasni pojmi o, ki so brezplačno igrali, namreč Mnoga mesta SO podni. V Gornjen; Milanovcu je od pontičnem, kulturnem in eko-iF. Jankovic orkester, Tony Ma-464 hiš samo 72 ostalo celih. Ljudstvo so zaprli v cerkev - in potem mesto zažgali. Ko je požar besnel z vso silo, so morja in obstane na vaših domovih, katerih mnogi so ljudstvo izpustili, naj si išče rešitve skozi ruševine in plamen. Vsi so se dvignili, da iztrebijo srbski narod, i vstaši i Nemci i Madžari i Italijani i Bolgari. Vsi so pozabili, da je naš narod preživel pet stoletij suženjstva, preživel Kosovo, ubijanje v množicah, nabijanje na kolce in vsiljevanje tuje vere in vse vojne. In že popolnoma uničeni. Naj vaše misli splavajo k našim tovarišem, ki po ujetniških taboriščih trpijo in stradajo. Naj bi vaša srca bila pri tistih naših tovariših, ki se v planinah v ledu in mrazu, brez kruha in tople obleke borijo junaško in vztrajno pod poveljništvom vašega vojnega ministra, generala Draža Mihajloviča. "Naj vas, junaki, to trpljenje našega naroda, muke Zahvala in priznanje Cleveland, Ohio. — V dolžnost si štejem, ' kot načelnica "Red Cross War Relief Drive" v 23 vardi, da se zahvalim vsem društvom, posameznikom in našim pridnim ženam, ki so darovali denarno pomop in čas, da n?m je bilo mogoče izročiti $2,882.56 Rdečemu križu iz 23. varde do 1. marca, 1942. To vsoto bi ne mogli doseči, če bi nam ne šle na roko naše podporne in kulturne organizacije. Posebna zahvala gre naši domači organizaciji Slovenski dobrodelni zvezi, ki je podarila $500.00 iz glavne blagajne in navedena društva S. D. Z. so darovala $140.00: štev. 2 Svobodomisel. Slovenke $25 4 St. Anna ....................... 25 1 "Slovenec" ..................... 25 3 "Slovan" ....................... 25 6 Slovenski dom ................ 25 40 Clairwood ........................ 5 50 Naš dom .......................... 5 38 Martha Washington ...... 5 Od časa do časa smo že poročali imena društev, ki so darovala v ta namen, ako ne vidite imena vašega društva tukaj navedenega, boste vedeli, da smo to že storili. Dalje so darovale sledeče organizacije: Progresivne Slovenke št. 1 $20 Spartans št. 576 SNPJ ........ 5 Concordian Srs. 185 SNPJ 19 Community Welfare Club.... 151 Vodnikov Ventec 147 SNPJ >10 Hrvatski Dom ............... 15 Ilirska Vila ABZ ................ 10 poS® Vsi, ki ste se podali v to de lo za Rdeči križ, ste to storili, i Ljubezen mu .1 > ^ brez da bi dobili kakih posebnih 1la- Kupil je košari ^ časti, ampak, da ste pripomogli j kaJ pogajal zanjo. ^ olajšati trpljenje naših trpečih, ^m potrebna n Torej" vsak, kdor je prispeval j gospenjegfc stjf \ finančno ali z delom, naj si bo v j čil nov koleselj, 1 svesti, da je pomagal in storil, j lepša rjavca in ji L ne samo dolžnost, temveč omo- Poslovilni obed,> » j fe gočil, da bo Rdeči križ še nada- vil svojim prijatelj ^ j ^ lje tolažil in olajšal bolečine na- v računskih X šim nesrečnim. j kavarne. Moram poročati, da ker je ta' Pritajenim razB ^^ "V/ar Relief Drive" tako dobro slovo m vsakl P j uspel v Clevelandu, se ne bo vr- co' šil letos pomladanski "Member- (Dalje prih09 ship Drive" in vsi, ki ste daro-'_' vali $1 ali več v Red Cross War . ^je1 Fund, boste dobili člansko kar- mi zasedh en0 3 to Rdečega križa potop pošte |do druSeša koQCa' in če je izmed vas kdo, ki bi rad, Kadar bo kater° postal član Rdečega križa, ste pa Zadruga imela prošeni, da pošljite $1 ali več vo, smo Woodma111 direktno na Red Cross 1289; pravi jeni povrniti-Union Commerce Bldg. Cleve-: Zatorej še enUra land, O. ali pa na naslov podpi- ( hvala vsem. sane in boste dobili karto potom pošte. Torej še enkrat, hvala vsem. Za Rdeči križ . . " A to, Josie Zakrajšek, Distriktna voditeljica Ser > N pooP1 f Listnica ure .Prosi se vse Aofl Zahvala ob 25 letnici svoje dopise spiseJ°' ki jih pa tipkajo. vrsti, oziroma 'd A za morebitne p°P datume, itd. ProsiS ©P® 'Ztf jm i ^H vedno se je dvignil večji, močnejši, popolnejši in svobo- naših ujetih, junaška borba naših četnikov proti premoči Carniola Hive—Ladies den. Zato so nekateri našemu narodu vzdeli ime "narod še Naprej vzpodbujajo, naj vam še naprej dajejo moč, Feniks". Tako je bilo, tako bo. , Iz teh ruševin, iz teh moritev, iz teh neštevilnih grobov v naši domovini, iz teh silnih pokoljev in krvi nedolžnih otrok se bo zopet dvignila srečna, močna, svobodna in zadovoljna naša domovina. Junaki! Govoreč vam o vsem tem vam kličem: kakor doslej, pojdite na delo moško in odločno. Bodite visoko zavedni vojaki, naj vas težave, skozi katere morate, ne omajejo da boste premagali napore in se pripravili/za maščevalni pohod skozi našo domovino, po zakonih neizbežne pravice za vse zločine nad našo domovino in nad našim narodom. Strnite svoje vrste, bodite složni in ljubite se, kajti samo složni in visoko zavedni boste vredni tistih, ki danes goloroki mro v naši domovini. Samo tako boste vredni biti v vojski, ki se neustrašeno bpii v domovini pod poveljništvom vojnega ministra, generala Mihajloviča. Naj vaš p&gled splava čez sinje valove Sredozemskega SWmo taki boste sposobni za pot v borbo za svobodo.' Macabees ................<............... 10 Lake Shore Post, t37 .......... 5 Hrvatski Pevski Zbor ........ 23 St. Nicholas 22 HBZ .......... 25 V imenu Rdečega kriiia hvala vam Vsem. V to zahvalo bi rada omenila tiste naše žene, ki so v strašnem mrazu in v slabem vremenu hodile od hiše do hiše in pobirale prispevka za Rdeči križ in ki so se neumorno trudile, da bi prekoračile tako zvano kvo- Društvo Waterloo Camp št. j 2S1 W. O. W. se tem potom naj-i lepše zahvaljuje cenjenemu ob- no pišete, da se P j činstvu, ki se je v tako velikem te. številu odzvalo in udeležilo naše \ — proslave 25 letnice društvenega' obstoja. - a V prvi vrsti se moramo zahvaliti našim kuharicam: Mrs.! Erjavec in Mrs. Perko in drugim, ki so pomagale v kuhinji. Lepa hvala vsem dekletom, ki so tako lepo stregle, da so bili vsi navzoči zadovoljni. Prav lepa hvala tudi vt'em to-! čajem, ki so se tako potrudili in | skrbeli, da ni bjl noben žejen, j Najlepša zahvala našim za-drugarjem — direktorjem in kegljačem, ker so se odzvali v: m 1A Zakrajšek Home, G016 ŠT. CLAlP Tel: ENdicotfJ —Tpr—iyi—-it—■ JOS. ŽELE IN SIN01 6502 ST. POGREBNI ZAVOD C LA IK AVE. ENtr: „ Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri iu' Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežb' ; COLLINWOODSKX URAD: „r'' 452 East 152nd Street Tel.: K^ M ------------- marca, 1942. ENAKOPRANVOST STRAN 3 iauimiuuiniiiiiiMiiiiciuiiiiiir:3iiuiiiiiiM[3iiu»iiiiiicin ki sta za to vedela. P°ga'lnS^: vo^e- tsmvfte! Višinski: Sta za to vedela Kaj katera je vodil Ka-:Pa Buharin, ali je za to vedel? aha;-Ali ste ta pogajanja o-| Rikov: Da. tor^arin: Nisem 7 Sem odobril. . 1Sliski; Tore i H da- ■ 6J Višinski: Obtoženec Buharin, desavuiralj ali ste o vsem tem vedel? j Buharin: 1930 leta ni moglo j biti takega vprašanja, ker Hi- še lahko ugc ob^!!® ; Ali Potrjujete to, j 1930—31 pogovore je z Buharinovo ved tier tedaj še ni bil na vladi. pogajal z nem-! Višinski: Ali ste imeli letaj Spend the pennies you'll save for defense savings stamps—you can buy them for 10 cents, 25 cents, 50 cents, $1, or $5. Suggest to your husband that he enter into any pay roll savings plan his company may consider for Defense.—War Needs Money! ;enec Rikov? Rife Vi, °V: Da. Hi ■smski: ?>> ali Torej, obtoženec kanova * °dgOV°rni Za DCl? pogajanja z •tin: P jut ■Žjj t f z Rikovim in Tomskim? Buharin: Tega se ne sporni- i njam. Višinski: Se ne spominjate- ja? Obtoženec Rikov, kaj pravite?] Rikov: Bila je tudi špijonska. j bili z njim spojeni, sistematično vez s Poljaki? Rikov: Da. Višinski: Kakšna vez je to bi- Rikov: Prvo sporočilo o tem j- Višinski: Ali je špijonska vez narn je dal Tomski; sklical se je vaše organizacije s Poljaki ob- Pri; stojala po vaši direktivi? ,^, - je v oni dobi šlo za nJeiIX v vm- AU "-^J- »F"™-; Rikov: Seveda. ^ Prav T °dtr^ala Belorusija. čilu Tomskega, smo mi trije! višinski. Med tem tudi po di- VW rezP°g°Jno- ■ Obtoženec Rikov je na Červjakova, ki je bil da Je v oni dobi šlo za nJem v vili- In tedaj, po sporo- '.razumem,? " j razpravljali to vprašanje in smo'rektivi Buharina9 Jaz si to predstav-!predlog 0 kontaktu s P^tirevo- Rikov: Seveda.' to drugače i luci°narno belorusko organiza- % Višinski: Ali sta bila vi in Toiilsk; nam ie pove-i^ sPrejelL Vsekako 3e bilo to | Buharin zvezana? C* Karahanu Nemci re-|V U„.a .°V_ av oc ° L ; Rikov: Brezpogojno. nem§ki fašigti za name- Višinski: Če je torej bilo to v j Višinski: Torej sta bila špi- •zaht fspodarskim popustom Buharinovi navzofostl' Bu" jo™? L 1r' naj bi se dala narod-;hann za stvar vedeL j p^v: (molči). rePublikam pravica do' Dovolite, da povprašam Ša-j Višinski: In organizatorja špi-1 Ja-Mi smo to takoj ra- rangoviča, ki je bil med vodite- j jonaže? a Sl raztolmačili, da gre- W beloruske nelegalne zarotniš- j RikoV: Nisem nič boljši od Višj^T^je ZSSR. jke organizacije. Kaj nam o tem špijona. ' : T j. _ zat0 V)]: poveste, obtoženec Šarangovič? Šarangovič: Goloded, kakor tudi Červjakov sta o tem informirala našo organizacijo, kot o izvršenem faktu. Pri tem moram povedati, da v pogovorih glede tega vprašanja ni nikoli figuriral Tomski, temveč se je govorilo o Rikovu in Buharinu. Pri tem je imel Červjakov nekaj pogovorov z Buharinom, in [Tja? smo to takoj v ob-sPrejeli. Kdo ste bili to? ■•' Jaz. Buharin in Tom- lesi'f^UW Ali Je tako, obtože g» f ,1 '"larijj. rD, if S " Ne popolnoma. Ne tb ' rusi3e, temveč glede $ Si^/i6 sedaJ že gle ej pa je šlo za t °bt0$ Dov°lite, da poka-iNbo ncu Rikovu njegovo Hr v 2V. 1, iist akta lig: X '^tijePa "ioram reči, da je (F VP at stalj?,0rientaciji na Polj- f0Vo zjet"k -- -v________" da si zagotovimo tija Daiv,,.' vftastalo mnogo po- ;>Hcšei-n i i v slučaju našega V*jete? 1930- Ja. ma ^ Čitam dalje: "Obča ilo^/ kateri smo se te-,.'"Umeli, je bila v bistvu Rajanjih s Poljsko Višinski: Vidva sta bila organizatorja špijonaže, bila sta špi-pona. * Rikov: Lahko se reče — da. Višinski: Obtoženec Buharin, ali priznavate, da ste krivi špijonaže? Buharin: Ne priznavam. Višinski: Pri vas je obstajala skupina vaših sokrivcev, zarot-o teh pogovorih ni informiral nikov v Belorusiji, kateri so na-temveč tudi _ na čelovali Goloded, Červjakov,- Ša- samo mene, posvetovanju centra — našo organizacijo ter se skliceval na Buharina in Rikova. Višinski: Naslednji odstavek odgovora Rikova, list 120: "Čer- "angovič. Ali je tako, Šarango- vič , Šarangovič: Je tako. Višinski: In po direktivi Buharina in Rikova, pod njihovim PAVE THE WAY vjakov je razvil v Belorusiji iz-'vodstvom ste se zvezali s polj-redno aktivno delavnost. V svo- j sko poizvedovalno službo in s jih odnošajih s Poljaki so on^s1™11 generalnim štabom ? in oni, ki so bili ž njim zvezani Ali je tako, Šarangovič ? v nelegalnem delovanju, izvedli j Šarangovič: Prav tako je. vse praktične posledice iz te na-! Višinski: Potemtakem — kdo še direktive: ..Ali to potrjujete,'so bili organizatorji špijonaže, Rikov? j katero ste vršili? Rikov. Seveda. j Šarangovič: RikoV in Buha- Višinski: Potemtakem so i- rm-meli Červjakav in ljudje, ki so' Višinski: Torej sta bila ona- dva špijona, prav kakor . . . Šarangovič: Kakor jaz sam. Višinski (Rikovu): Obtoženec Rikov, ali vam je 1. 1932. Goloded pripovedoval, da se vsa i količkaj v a žn e jša imenovanja j ljudi na vodilne službe v Beloru-! siji predhodno konkordirajo s i poljsko poizvedovalno službo ? J Povejte, prosim, ali so dali Poljaki direktivo za rušilno delo-I vanje na področju brambene ; sposobnosti? i Rikov: Za dva slučaja vem — 1 glede konj in glede cestne grad-i be. i j Višinski. Ali je o tem vedel Buharin? O tej direktivi poljske poizvedovalne službe, da se j naj ovira razvoj in ruši našo brambeno sposobnost? Rikov: Da. Višinski: Vi pa ste izpovedali o Beneku, o Uljanovi, o direkti- vi Poljakov glede rušenja brambene sposobnosti, o imenovanju funkcionarjev z vednostjo poljske poizvedovalne službe, to ste izpovedali. "To, ,kar sem tukaj izpovedal, so seveda vedeli tudi ostali člani centra. Vedela $ta Buharin in Tomski, deloma je bil v te stvari posvečen tudi Schmidt" — menite Vasilija Schmidta. Kako smatrate, ali je Buharin o teh špijonskih vezeh comb. ™ - cu^ vedel ali ni vedel ? (Radijsko poročilo Ray Brocka New York Timesu) Angora, 1. februarja. — Od mogočnih vrhov Garaške verige, ki se čez divjo Črno goro spuščajo v ozke tesni ob dalmatinskem primorju, čez zasnežene grebene Bosne in Hercegovine do slovenskih meja, na jugu in vzhodu čez pogorišča srbskih vasi do kotlin Moravinega in Vardarjevega porečja ječi grmenje topov, brnijo in razsajajo bombniki in zamolkli odmevi razdejalnih bomb se mešajo z ropotanjem strojnic in kriki u-mirajočih; Jugoslavija je spremenjena v bojišče. "Oj Srbija, mati draga!" šepetajo srbski rodoljubi, umirajoč v ognju borb, divjajočih po ulicah njihovih mest in naselbin. Šolski otroci strmijo v cevi strojnic svojih nemških krvnikov in umirajo s pesmijo na ustih. Heroji, porečete. In vendar, to je resnica. Tako pripoveduje dober opazovalec, očevidec, čigar naloga je bila priti v Jugoslavijo in uiti iz nje z resničnimi podrobnostmi o skoraj neverjetni povesti o jugoslovanskem odporu! proti zasednim vojskam osišča. j Ta mož, imenujmo ga Dušan Jovanovič — kajti to ni njegovo i pravo ime, a njegova rodbina je še v Srbiji — je tjdšel iz Beograda v Srednjo in Južno Srbijo in se skozi Makedonijo, z Bolgari zasedeno, in Grčijo prebil do Turčije, z lažnimi papirji in železnimi živci. Beograd je zapustil zgodaj v januarju. In tu je njegova povest. Natančno in do najmanjših podrobnosti se skoraj do pičice ujemav s podatki, ki jih je imenovani dopisnik dobil iz tucata zanesljivih ' virov, vštevši tajne poizvedovalne kroge nekih velesil. Razen posameznih v hitrici organiziranih četniških napadov v predelih okrog Beograda, v zahodni Srbiji od Drini, okrog Sarajeva in utrdb v Črni gori in Hercegovini zasedne vojske Nemčije, Italije, Madžarske in Bolgarije niso nahajale mnogo odpora. Prevladovalo je tiho nezadovoljstvo in prezir. To je trajalo do noči 25. junija. Tedaj so četniki udarili — v številnih mestih in vaseh in v sto in sto občinah istočasno. Četniški oddelki, urejeni po strogih predpisih "Vojvode Vu-ka" Popoviča in Jovana Babun-skega — nesmrtnih srbskih junakov —J izurjeni v topništvu, metanju granat in izvrševanju poškodovalnih del, do podrobnosti pripravljeni za svoje delo, so napadil svoje sovražnike po-! noči. Smodnišnice so letele v zrak in vojašnice so se praznile Bombe so odmevale v Beogradu, Dinamit j,e rušil mostove. Napaden je bil arzenal v Kragujev-cu, srbskem duhovnem središču v Šumadiji. Udarili so v Zvor-niku, Užicah, čačku, Krupnju, Valjevu, Loznici, Šabcu in Obre-novcu, vojaško važnih mestih in železniških križiščih zahodne Srbije. Močni četniški oddelki so popolnoma uničili nemške vojašnice v Kraljevu, Kruševcu in Novem Pazarju južno od Beograda. V Nišu je bila tema. Električne naprave so bile razdejane in železniška proga Beograd ?Niš-Caribrod pognana v zrak na šestih mestih. Četniki so navalili na presenečene posadke nemških vojašnic v Zaječarju, Nego-tinu in drugih mestih Vzhodne Srbije. V Smederevu ob Donavi | — znamenitem po svojem vinu! "smederevka" in največjem skla-' dišču orožja za Kragujevcem — J je odletelo skladišče s toliko si-j lo v zrak, da se je štirideset milj oddaljeni Beograd potresel. Promet je obstal. Nemški gene-' ralštabni častniki so besni kričali v gluhe telefone. Italijani v Hrvatski, Dalmaciji in Črni gori so izgubili glave, postavljali v vsej naglici vojaške radijske postaje in kakor nori vpili po pomoč. Zagreb se je tresel ob pokanju bommb. Povsod je vladala zmešnjava in nered. Ko so Nemci prišli do sape, so napadli. Manjši oddelki oklop-ljenih edinic so z velikim samo-zaupanjem zapuščali Beograd in se razvijali v napadalni postroj, da zaduše "demonstracije." Četniški oddelki so jim padli na cesti v bok in jih z granatami in zažigalnimi bombami uničili. Četniki so z dinamitom porušili italijanske vojašnice na Cetinju in v Danilov gradu v Črni gori in uničili štiri polke pehote. V splitskem pristanišču je zletel v zrak italijanski rušilec. Neka italijanska oklopna edinica je odkorakala proti Podgorici, da "zaduši vstajo" v Danilov gradu. Podgorice ni nikoli videla. En sam vojak je ponorel priso-pel do Cetinja in sporočil o po-kolju. Iz Kotorja, središča italijanske zasedne vojske je italijanski poveljnik po radiu zahteval pomoč in bombnike. Minil je avgust, minili so prvi dnevi septembra. Osamljene in prestrašene posadke sovražnih vojašnic so streljale v sence, a streli iz zasede so jih kosili drugega za drugim. Preživeli so trepetajoč od strahu poslušali pesem, odmevajočo v temnih nočeh od gore do gore: Spremte se spremte četnici Ljuta če borba da bude. Povika Jovan Babunski Bacajte bombe četnici. Gromki glasovi te četniške himne sovraštva — nekateri glasbeni strokovnjaki so mnenja, da kot revolucionarna himna prekaša samo marseljezo in internacionalo — se končujejo s poveljem "bacajte bombe, četnici!" In iz teme posvetijo streli pomešani s točo bomb. * Nemški mestni poveljnik je razumel, kaj, vse to pomeni — vojno.. Štiri nemške oklopne divizije so pridivjale skozi Madžarsko. Mimo Beograda so prihrumele na jug. Vlačilci so raz-meščali 155 mm. topove, da s svojim ognjem zasujejo središča odpora. Z zemunskega letališča so se dvignile v zrak jate Hein-kelov in Stucka, težko obložene z bombami. Tri italijanske o-klopne divizije so previdno vkorakale v Črno goro in Hercegovino in dalmatinsko primorje. Italijanske križarke in rušilci so odprli smrtonosni ogenj na dalmatinske ribiške naselbine. niiiiir:L4iiiHiniiiiuiiHiiiiiinn!;!!inim!niiiu>uiiiit]i:iii!uuiiauiuii For VICTORY BUY UNITE D STATES DEFENSE BONDS STAMPS aiiniiiiiiii[]iiiiii!iini[]iiiiii:!iiiic]iiiiiiHiiiiaiiiiuHnn£iiuiiiiiiiiiQl lepili po ulicah. Deset Srbov za vsakega Nemca. Pozneje so število povišali na dvajset. Trupla v Beogradu pobirajo ponoči srbski in židovski delavci pod nadzorstvom nemških oblasti. Po božiču so Nemci naznanili, da je preganjanje končano in odpor zlomljen. Madžarska brzojavna poročevalna družba, bolgarski uradni časnikarski odsek, italijanska poroč e v a 1 n a družba Štefani in nemška družba DNB so pokcir.3 ponavljale pravljico. Toda verodostojna poročila tujih vojnih dopisnikov v Angori so odkrila resnico. Jugoslovanska vojska pod poveljništvom generala Draže Mi- Italijanski Fiati in zastareli Ca- haJloviča Je močnejša kot kdaj proni bombniki, nesposobni za|P°Prej- 0nemo?li in razredčeni borbo v Sredozemskem morju'nemški kazenski oddelki so se in Afriki so bombardirali Bar,! umaknUi iz zahodne, srednje in Ulcini in četniška "gnezda" nad Juzne SrbiJe v Beo-rad in Banat" strmino Risnjaka in nad Bera- Nemška in hrvatska vojašnica v nom V Črni gori. Sarajevu ste oblegani. Vojašni- V , .,. v., v. ' ce, dodeljene pro-nemški vojski Nemci so bili značilno ucm-, ^. n- kakih 40Q0 kovUh in značilno brezsrčni. Ša-i,, _ la miana Nediča> bac, srbski Verdun, je porušen j ^ m gQ obkoljene v do tal z bombniki Mn topništvom. Viš rad Tuzli Han pijesku ¥ ROKAH VSAKEGA SLOVENCA V AMERIK! BI MORALA BITI -- Krupanj je v razvalinah. Loz-nica in Valjevo prav tako. Više-grad, slikovito staro utrdbo v Bosni so obstreljevali trinajst gorišče. Ves mačvanski predel v Plana v Šumadiji je danes pour brez presta ni; a. Jagodnja trikotu med Savo in Drino je porušen do zemlje. Med tem so se Nemci razvili na bojiščih in začeli pravo vojno. Oklopne divizije so rušile in teptale vasi in mesta zahodne in srednje Srbije. Ker je bil odpor vedno hujši, so. povzeli "posebne korake." Prebivalstvo mnogih vasi, moške, ženske in otroke so pokosili z ognjem iz strojnic. V Beogradu in Pančevu so spet obešali v množicah. Na Terazijah in Slaviji v Beogradu in na beograjskem trgu so po-strelili talce. Trupla so pustili ležati za opomin. Nemški kazenski oddelki so pobili 4600 Srbov v Kragujev-cu. Dušan Jovanovič je to-videl. Žrtve so streljali s strojnicami v skupinah po petdeset. Od časa do časa so Nemci morali prenehati. Strojnice so se pregrele. Dva oddelka vojakov so morali zamenjati. Prišlo jim je slabo. Častniki so jim dali piti močnega žganja in potem so "opravilo" nadaljevali. Tiste, ki so preživeli obstreljevanje Šabca so pobesili ali postreljali. Podobno se je zgodilo v Krup- Jgnjiga našega slavnega rojaka Louis Adamiča: in Bihaču. Mihajlovičeva redna vojska in četniki nadzirajo vse prometne zveze in večino prometnih središč v zahodni in v srednji Srbiji. Njihovi oddelki so od septembra napredovali. Italijanske čete in njihove vojne potrebščine so v umiku, čeprav je Rim pred dnevi sporočil, da je Mussolini ukazal Mariu Roati, poveljniku druge italijanske armije, naj Hrvatsko in Dalmacijo "hitro očisti." Nemčija je zahtevala osem madžarskih in bolgarskih divizij za nadzorstvo nad Jugoslavijo in za borbo proti generalu Mihajlovžču. Tri madžarske divizije so v Beogradu. Prva od treh bolgarskih divizij je prispela v Jugoslavijo. Mihajlovič utrjuje svoje položaje po težkih izgubah, ki jih j,e zadal sovražnim oddelkom pri njihovem u-miku na cesti Valjevo«Beograd in Kraljevo-Kragujevac. Četniška vojna se nadaljuje. Dinamit, poškodovanja, uničevanje prometnih zvez, napadi. Streli odmevajo po Beogradu od večernega zvona ob osmih, dokler se zora ne pokaže. Četniki, ki delujejo v sami prestolnici in uničujejo nemške obhodnice. v Čudež srbskega odpora preseneča mnoge, ki ne razumejo srbske miselnosti. Strokovnjaki nju, čačku in Užicu; v Kraljevu za balkanska vprašanja, razla-so pobili 6000, v Kruševcu prav gajoč srbsko miselnost navadno toliko. 4000 je bilo ustreljenih v prihajajo do zaključka, da je Gornjem Milanovcu na jugu in pri Srbih med vsemi Evropejci v Zaječarju na vzhodu. V~Mačvi najbolj razvita vroča ljubezen sami je bilo ubitih 11,000 Sr- do svobode, neodvisnosti in do- j bov, ubitih v Bosni in Hrvatski movine, neukrotljiva hrabrost iznaša skoraj 400,000. Tako pra-' iti disciplina, ki je omogočila vi Dušan Jovanovič. To število četnikom v prejšnji vojni in čet-omenjajo tudi zadnja tajna po- nikom v sedanji uspešen nastop ročila o nemških in vstaških proti močnejšim silam. Two-Way Passage Cena $2-50 (Po pošti 10c več) pokoljih. Nemška lista "Novo Vreme" Donau»Zeitung" ter časopisa in Pojasnilo Dušana Jovanoviča je mnogo bolj prosto: "Samo Srb lahko vlada v Sr-srbskega fašističnega voditelja j bi ji. Nihče mu ne more vzeti Dimitrija Ljotiča "Obnova" in' svobode. Ljubimo življenje. Lju-"Naša Borba" ki izhajajo vsi v bimo vino in smeh in naše žga-Beogradu so redno objavljali nje, radi igramo naše kolo in poročila o poteku teh borb. Wal-1 pojemo in ponočujemo, če se ter Gruber, nekdanji beograjski nam zdi. Točilnice in pesmi po- Dobi se v uradu "Enakopravnosti," 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. "To je knjiga, ki bi jo moral citati vsak Amerikanec," ... pravi Eleanor Roosevelt, žena predsednika Zedinjenih držav. dopisnik DNB-a in sedaj načelnik propagandnega oddelka SS j je napisal za "Novo Vreme" in "Donau Zeitung" več člankov s podrobnimi opisi obešanja, streljanja in moritev — vključno tudi ustrelitev devetletne deklice zaradi "komunističnega delovanja." Nemški poveljnik Beograda sploh ni poiskušal prikrivati nasilnosti in divjaštva, temveč je celo poudaril, da je vse to potrebno. Celo naznanila so na znamo tako dobro kot drugi narodi. Vedno in vsakdar smo na-red za borbo do zadnjega, če nam to kdo poiskuša odvzeti. Pričakujemo vrnitve našega kralja — pravega Karadžordže-viča — in sanjamo o novi Jugoslaviji Srbov, Hrvatov in Slovencev. In o balkanski federaciji za zaščito. Kar sem videl v domovini je ojeklenilo moje srce: nobenih pogajanj, nobenega miru s sovražnikom. Ali mi, ali oni. Mislim, da bodo oni." STANLEY WEYMAN Rdeča kokarda Roman iz Velike revolucije STRAN i ENAKOPRANVOST FOR VICTORY I V Bil je glas gospe de Saint-,ti," sem dodal s poudarjeno Alais! Nehote sem v duhu zahvalil Boga za prismojeno misel, ki me je bila obšla med večerjo. Tako sem bil vsaj malce pripravljen, zakaj za dolgo premišljevanje mi ni Ostalo časa. Na srečo sta polnila sobo toba-kov dim in sopara perila, ki se je sušilo pri ognjišču; okoristil sem se s kaši jem, ki me je posilil, in sem se po vstopu gospoda Flandra še nekoliko pomudil na pragu. Nato sem vstopil tudi jaz. Mimo župana je bila v sobi še/ četvorica ljudi; toda za moškega in žensko, ki sta sedela za mizo in igrala z umazanimi kvartarni, se nisem zmenil. Videl sem le markizo in 'njeno hčer. Sedeli sta na dveh stolcih onkraj ognjišča; deklica se je s priprtimi očmi in trudnim obrazom naslanjala na steno; mati se je držala ravno in s prezirljivim nasmeškom gledala župana naproti. Ne ječa ne opasnost ne podla okolica tega brloga ji niso bile uklonile ošabnega duha, toda ko so se njene oči odvrnile od župana, so se sre- vljudnostjo. "Po tem takem se pišeta Cor-reas?" "Saj sem vam rekla," se je vendar že oglasila gospa de Saint-Alais. "P o v edala sem vam, da mi je vaš oče kapucin povsem neznan. To vam izjavim tudi zdaj, na svojo čast in poštenje" je resno dodala ter me pogledala z vidnim izrazom prošnje v očeh. Uganil sem, česa se nadeja od mene. "Da, gospod župan," sem dejal, "bojim se, da se vam je zgodila mučna pomota. Za to .gospo sem porok kakor za samega sebe." župan se je počehljal po glavi. ' ŠESTNAJSTO POGLAVJE. Trije v eni kočiji. "Seveda, če gospa meniha najinim očem. Toda ko je odprla usta in izrekla prvih nekaj „ . ., besed, sem spoznal vso izpre- _Je,0?0V0n1': V membo, ki se je bila izvršila v zadregi blodeč z očmi po siromašnem brlogu, "tedaj je jasno, da mora biti pomota." "In po tem takem vam ne ostane drugega kakor . . ." njej. Namestu blede utrujenosti, ki ji je pravkar še pokrivala obraz, sem videl na njenem če-jlu rdečico; oči je imela svetle in ;vse zalite s solzami. "Razlog je kaj preprost, go- čale z mojimi; pridušen vzkrik prejšnjo važnostjo, "nekaj je! d „ je d jal Jg ^ ^ se ji je izvil, plamla je na noge treba se pojasniti: odkod sta <>v tem lku služj moj zaro_ in obstala pi-ed menoj kakor v^™™. i okamenela. ~ V prvem trenutku je bilo videti kakor da sama sebi ne verjame. Zato pa nekdo drugi ni dvomil. Ob vzkriku svoje matere je bila gospodična Deniza z grozo planila kvišku in se spogledala z njo. Nato se je zrušila na svojo klopico in zaihtela. "Oho!" je dejal župan. "Kaj pa je?" "Bojim se, da je to pomota," sem odvrnil z bolestnim glasom, a vendar pripravljen, da zavrnem vsak udarec. To rekši sem se s ceremoni-jalnim, nalašč prav hladnim in neprisiljenim poklonom obrnil k markizi: "čestitam si, madame, da me je srečno naključje privelo v to mesto." Markiza, ki še ni bila premagala prve zmedenosti, se je naslonila na zid in zajecljala nekaj v odgovor. "Tedaj poznate ti dve dami?" je vprašal župan z osor-nim glasom, iz katerega je razločno udarjala sumnja. Njegove oči so nas pazno merile drugega za drugim. "Prav dobro ju poznam," sem odvrnil. "Ali sta iz Cahorsa?" "Da, iz sosedščine." "A ko sem vam povedal ime, ste mi vendarle rekli, gospod vi-kont, da ju ne poznate?" Dih mi je zastal in na marki-nizinem obrazu se je pojavil izraz nenadne groze. V svoji stiski sem postavil vse na eno kvarto. "Corvas; rekli ste, da se piše ta gospa Corvas,' 'sem zamr-mral. "Da," je dejal. "Nu — in?" "V resnici pa se piše Cor-reas!" "Correas?" je ponovil in začudeno odprl usta. "I kakopak, Coreas. Mislim, da sta dami preveč razburjeni in nista mogli razločno govori- dobili kokardo? Kaj pomeni to,_!genec gospod vikont?" "Rdeča kokarda?" sem dejal. "Da. Kaj pomeni vprašal trdovratno. • V zadregi sem se ozrl na markizo. Njena ženska zvijačnost je vendar morala najti za kokardo verjeten izgovor. "Ali ste gospo Correasovo že vprašali zastran tega?" sem rekel naposled na slepo srečo. "Ali ste jo vprašali, kaj pomeni ta kokarda?" "Ne," je dejal, "na to nisem pomislil." "Nu, zakaj je ne vprašate zdaj ?" "Zakaj baš mene? Vprašajte rajši gospoda vikonta," se je z brezskrbnim glasom odrezala gospa de Saint-Alais. "Vprašajte ga, kakšne barve so zaleki na uniformah quercyjske narodne straže." "Rdeči so!" sem vzkliknil z burno radostjo. "Rdeči!" Spomnil sem se Butonove suknje, ki sem jo bil videl pred kovašnico na tleh. A kako je vedela to markiza, mi je še danes uganka. "Mhm!" je dejal gospod dodala s o radost! "To je vzrok, da nosite rdečo v, . kokardo?" je ves zadivljeri 0; -'e {vzkliknil župan. "Ljubim ga," je prelestno plahostjo. In za trenutek — — so se njene oči uprle v moje oči. "Ne vem, kateri izmed naju je bolj zardel, ona ali jaz. Umazani, podli brlog se mi je za-zdel lepši od kraljevskega dvorca in radostno sem potegnil vase njegov čud in dim. Niti sanjati se ne bi bil upal tega, kar je bila rekla, še manj- pa tega, kar so mi povedale njene oči, ko so se srečale z mojimi in u-žgale vse moje bitje z žarkim ognjem ljubezni! Preslišal sem županov okrogli odgovor in njegov debeli smeh; osvestil sem se šele, ko se je Deniza umaknila za mater, da bi skrila svojo rdečico, in sem zagledal na njenem mestu markizo, ki je držala prst na ustih ter me z očmi opominjala, naj bom oprezen. Romantični značaj, ki ga je dalo prigodi Denizino priznanje, je razrešil županu poslednji sum in osvojil njegovo srce. Flandre in na obrazu se mu je sladko je gledal markizo ter se poznalo, da m nič kaj prepri-|z očetovsko gaiantnostjo smeh-can. Zaradi tega nosi gospodič-, ljal eni hčerki na rdečo kokardo?" j «Kar težko mi je obžalovati ' S0SP°d zuPan> Je odS°- to pomoto, gospa," je rekel z vorila in po njenem hudomuš nem nasmešku sem videl, da ga okorno vljudnostjo. "Prinesla f&nmjlOise , i mi je srečo, da sem vas spo- lma za norca. "Tista, ki jo no-|znaj>, ti, nisem jaz, ampak moja hči. če hočete zvedeti več, vprašajte njo samo." Gospod Flandre ni bil nič manj radoveden in nič manj vnet za lepi spol kakor vsak drugi meščan. "Gospodična," se je s spak-ljivo vljudnostjo obrnil k Deni-zi, "če bi mi hoteli napraviti to izredno veselje . . Deniza, ki se je dotlej skrivala za materjo, se je pri teh besedah, čeprav nerada, pokazala t* TttE ..CALL TO THE COLORSI IS A CALL FOR DOLLARS Dig deep. Strike hard. Our boys need the planes, ships, and guns which your money will help to buy. Go to your bank, post office, or savings and loan association. Tell them you want to buy Defense Bonds regularly, starting now. "Sense + Cents = Total Defense' TO keep coffee fresh and flavorful, store it in the refrigerator—and buy no more than a week's supply. You'll use less coffee per cup if you follow these simple rules. "Oh, gospod župan!" je sladko zagostelela markiza. "Toda prilike v naših krajih so res tako žalostne, da za dame ni varno, če potujejo brez spremstva. S tem se izpostavljajo "Hujšim srečanjem, nego je bilo naše," je odvrnila gospa de Saint-Alais in ga očarljivo pogledala. "Škoda, da to ni vse, česar se je bati nam ubogim ženskam!" je dodala z novim sladkim pogledom. "Oh, gospa!" je vzkliknil ves blažen, "Toda medve na žalost nima-va spremljevalca." Debeli župan je vzdihnil; oči-vidno ga je mikalo, da bi se sam ponudil. A tedajci mu je prišlo na um: 1 "Nemara da bi ta gospod . ." Pogledal me je. "V Nimes ste namenjeni, jelite, gospod vikont?" "Da," sem rekel. "In seveda, če bi gospa Correasova ..." "Oh, nerada bi bila gospodu vikontu v nadlego," je dejala markiza. Odmaknila se je od mene in se približala gospodu Flandru, češ, naj tudi on razume njene pomisleke. "Porok sem vam, da vaša družba ne bo nikomur v nadlego," je vzneseno odvrnil župan. "Toda če bi se gospod vikont o-botavljal," — tako govoreč je položil roko na srce — "bom vsekako našel človeka, ki pojde z vami ..." "Kdo bo to?" je poredno vprašala markiza. "Jaz sam!" "Oh!" je vzkliknila. "V tem primeru ..." A tedaj se mi je zazdelo, da smem brez strahu postati smelejši. "Ne, ne," sem dejal. "Gospod župan ima o meni preslabo mnenje. Verjemite mi, gospa, da bom srečen, če vam morem koristiti; sicer imamo pa isto pot." "Hvaležna vam bom," je z vso ljubkostjo odgovorila markiza. "Najprej je seveda treba, da gospod župan izpusti svoji ubogi jetnici — zdaj, ko ve, da je njiju edina krivda v tem, da simpatizirata z narodno strain >> zo. "Vzeti hočem odgovornost | nase," je z veliko važnostjo odgovoril gospod Flandue, ki je bil zdaj do dobra omehčan. "Stvar je docela' jasna, toda . . . zaradi morebitnih sitnosti bo veii-darle dobro, da odrinete kar moči zgodaj. Po vašem odhodu bom že gledal, da podam oblastem zadostna pojasnila. In če vam ni prenevšečno, da prenočite tu," je končal, v zadregi gledaje okoli sebe, "tedaj bi rekel, da ... " "Zdaj, ko sva potolaženi zastran svoje usode, nama ne bo več tako strašno težko," je z vzdihom rekla markiza. "Vaše besede šo me pomirile." Podala mu je belo, še vedno mehko roko in župan jo je spoštljivo poljubil. Kaj naj rečem o drugem jutru, ko sem prišel s kočijo k ječi in sem pred tistimi mrkimi vrati zagledal markizo in njeno hčer, ki sta me drgetaje pričakovali? Kaj naj rečem o tem, kako sem držal Denizine prstke v svoji roki, ko sem ji pomagal v voz, in kako sem ji sedel nasproti, na mesto, s katerega mi jo je bilo gledati iz obličja v obličje vso dolgo pot do Nime-sa? Jutranja zarja še ni bila obledela in drevje se je še črno risalo na nebu, ko smo po velikem mostu zdrdrali čez reko Tarn in zavili v Dourbriesko dolino. Mrak v kočiji nam je branil, da ' nismo mogli videti drug drugega. A tedajci se je oglasil iz temnega kota, kjer je sedela markiza, njen smeh. "O, Rikard, o, moj kralj!" je zapela. Nato je vzkliknila: "Oh, ta debeli, domišljavi tepec!" Takšno govorjenje o županu, ki je bil vendarle zelo dober z nami, se mi je zdelo okrutno, če ne kar hvaležno; toda molčal sem ker sem spoštoval v njej Denizino, ma]ter. Deniza mi je sedela nasproti — bil sem srečen. Srečen sem bil, da s^m mogel ugibati, kaj mi poreče in kako me pogleda, ko se zdani, kako bo njen mili obrazek, ki je nerazločno seval iz kota velike stare, kočije, ves last mojih pogledov, in kako bom pasel na njem oči ter izpraševal in razbiral v dolgih urah te rajske vožnje. Po nebu sem videl, da mi ne bo treba več dolgo čakat; rdeč svit je segal do polovice neba; druga polovica* bledovišnjeva z zlatimi oblaki, je ostajala za nami. Še nekaj trenutkov in vrhovi gora so zažareli v prvih soln-čnih žarkih. Željno s^m pogledal Denizi v obraz, ki je bil bolj rožnat od zarje same. Za hipec so se ujele oči z očmi; nato sem j se boječe odvrnil. Bogokletno' se mi je zdelo gledati jo brez konca in kraja. A tisti mah se je markiza tako jedko zasmejala v svojem kotu, da me je kar izpreletelo, "Jelite, gospod vikont, da nima poklica za samostansko življenje??" je izpregovorila. Zdrznil sem se na svoji blazini. Porogljivi naglas teh besed je nalik biču ošinil — ne mene, ampak Denizo! ga lais, "Ljubim, ljubiš, lj bimo . . . imetnitno ti g« zika. Kdo te je učil tega-da ne gospod direktor:«1 morda celo ..." Mil®1 "Gospa!" sem vz čeprav je bila- <*! & nila oglavnico svoje man oči, sem si vendar živo sta vi j al njeno zadrego. pridite in ogl^ si našo zalogo novih s] skih zastorov in "^ft parkwood HOMt nishings 7110 St. Clair ** Odprto ob večer* "Res, Deniza, reči moram, da razumeš svojo stvar," je mirno nadaljevala gospa de Saint-A-' Nacijska špijonka Vaše tube in radio pr« ^ zastonj-ako jih P"11' našo trgovko. _ iccnq Waterloo K4 LO Garantiramo P°Pra jaj> IVanhoe 2342^ ^ -----——trial Farma Dn se odda v najem.