M. MH. 9 UMML I Ktt. Zl. MRBU lilL m. m »Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejemac: K 24- celo leto..... . 12*— , pol leta ..... . 6*— j četrt leta...... celo leto £oI leta četrt leta na mesec 2-— na mesec K 22-. 550 . i-oo Dopisi naj sc frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. tredplžtTO: Hnanovi ulica s t 5, (v pritličju levo), telefon it 34. aadaHa te In s trati veljajo: peteros topna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po H) vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravniltvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratt itd. to je administrativne stvari. številka vatla to vtearlav.----- Na pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira; Narodna tiakarna talafon al 85. .Slovenski Narod* velja po pošt!: ta Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 2fr— celo leto.......K 2f—• cetrMeta * « • 6 50 za Ameriko in vse drage dežele: na mesec. .* . . . . . » 2*30 celo leto.......K 3fr-* Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamk* Caravnistvo: Bnallova ulica it 9, (spodaj, dvorišče levo), taloloait S* Delegacije. D u n a j , 23. februarja: Vladne stranke so včeraj po del. bar. C h i a r i j u progiasile. da smatrajo M a s a r v k - A e h r e t h a 1 o-v o zadevo za končano ter nočejo o njej še na daljnega razpravljanja. Dotična izjava vsebuje dve važni točki: poudarja pred vsem absolutno bona t'ides Masarvkovo ter pristavlja, da bi nadaljnjo razpravljanje o celi ^>Va-aj je prof. Masaryk pripovedoval &e druge junaške čine naših diplomatov ki dokazujejo, da Važi-čeva afera ni osamljen slučaj . . . Xaj-neprijetnejšt mora dirniti grofa Aehrerithala izjava vladiuovcev baš i-^di onega zgoraj citiranega pasusa, ki vsebuje indirektno njegovo obsodbo. »No govorimo več o tej stvari« pravijo njegovi pi*ijatelji; moglo bi ,to se bolj škodovat] ugledu države, akor je eela falzifikatorska afera ji že itak škodovala«. Slovenski jezik ima zn take slučaje prav robato pri-slovico: Bolj če mešaš, bolj smrdi. .. Debata o proračunu zunanjega ministrstv;! je torej pričela za grofa AohrentbiJla prav nesrečno. Pa tudi nje nada lir,i potek mu ne prinaša lavor je v. Da je nastopil nesrečno pot imperijalizma, uvedel politiko, ki jo je včeraj M a s a r v k imenoval veliko-r:v*trijsko, zato pa tim manj avstrijsko, katera pa je nažo državo po po->.-:neznih trenutnih uspebib strmoglavila od enega poraza do drugega, dokler ni doživela pred par meseci v P »stupimu svojega debakla — to so danes z vso ostrostjo poudarjali in dokazovali opozieijonalni govorniki. Del. dr. S o u k u p je nazorno naslikal, kako jc Nemčija hote pognala Avstrijo na nevarno pot politike velikana. Oborožujemo se, da lojaeimo s tem ne svoj, ampak nem-Ik: ugled, ker se oborožujemo in ker igramo napram malim sosedom političnega bav - bava — si onemogoču-jeroo kulturni in gospodarski napredek, primorani smo zapuščati naša Trgovska iu industrijska torišča v tu- jih deželah, tudi v tem nehote pokorni sužnji nemške gospodarske politike, ki zaseda od uas zapuščene dežele s svojimi tovarnarji in trgovci. Del. K 1 o f a e je navodel številke, ki v svoji nagoti govore silnejše iu prepričevalnejše, kakor najdaljši govori. Avstrijska trgovinska bilanca, katere pasivum je znašal 1. 1007. še 55 milijonoA* kron nazaduje z naravnost groznimi koraki, 1. 1906 je znašal pasivum 77*6 milj. — po prestani krizi na Balkanu pa je poskočila ta vsota v 1. 1000 na 346*2 milj. in letos znaša že n< iznierno v^oto 450*5 milijonov kron! To se pravi Avstrija, katere t ksport je bil 1. 1907 lc aa 55 milj. kron manjši, kakor import, je v 1. 1910 importirala za 4505 milj. kron hlajra več, kakor eksportirala! Nje narodno premoženje se je zmanjšalo, produkcija je otežkočena, ker je denar drag: in ker le s težavo iščemo eksportnih torišč — zvišale pa so se eene živil, stanovanj, iu vseli drugih potrebščin. In mesto, da skušamo rešiti kar se rešiti da, popraviti, kar smo zagrešili, tiramo to politi-ko brezprimerne lahkomiselnosti, kakor jo je dobro imenoval del. Klofač naprej in v inozemstvu se že č u jejo glasovi, da se bližamo novim iz ,->po-darskim katastrofam. Obrtniška zbornica v Londonu, ki izdaja posebne publikacije o eksportni trgovini vseh držav, je nedavno izjavila, da zavzema Avstrija med vsemi državami, ki se bližajo gospodarskemu propadu — prvo mesto. Nazaj k politiki treznosti, to je klic ki ga ponavljajo ne le opoziei.je-tiaini delegati temveč v več ali manj prizanesljivih besedah tudi razumni možje iz vladnega tabora. Vprašanje dc>brega razmerja i Rusijo, kamor bi lahko pošiljali mm> go blaga, kjer pa se uismo ipegrli vzdržati proti nemški (našega zaveznika in prijatelja) konkurenci tako, da se je naš eksport na Rusko tekom 10 let dvigni! od 2*5 le na 20 milijonov. Nemški pa od 202 na 348 milijonov kron, perečo zadeva dobrih naši industriji in kupčiji ugodnih trgovskih pogodb, katere bi nam vrnile milijon-ske z gube zadnjih let (tudi na Balka-im in zlasti v Srbiji si je Nemčija skoraj vse naše postojanke osvojila) in prijateljske vezi z Italijo, ki bi nas rešile moreče skrbi južne nervoznosti — to so tri glavne zahteve, katere done grofu Aehrenthalu na uho. Toda mož, ki je nekdaj prišel s Petrogra-da, da povzdigne Avstrijo ter jo osvobodi nemškega jarma je v svoji kratkovidnosti prezrl proti Nemčiji si oskrbeti podporo avstrijskega Sk>- vanstva — z dosledno iz diplomatič-nih ozirov izvedeno persekucijo zlasti Cehov in Jugoslovanov, je podrl opore svoje moči — danes je jetnik nemškega Jierolina. Debati, o našem razmerju napram Italiji je včeraj rodila interesantno epjsodo. Del. dr. G r a t) m a -v e r je zavrača I tožbe Italijanov, češ, da so zatirani in zapostavljeni. Pri tej priliki jih j«' opozoril, da se mu zde te tožbe nekoliko čudne, ker ravno Italijani 60 ne le tam, kjer se nahajajo v večini temveč tudi tam, kj so v manjšini, pa imajo gospodarsko premoč, sami zatiralci. Dr. Grabni a v e r jih je opozoril zlasti na Trst in na Istro ter se pri tem v simpatičnih besedah dotaknil naših slovenskih teženj. Del. dr. T r e s i č -P a v i č i ć je pa dobro opozoril nemškega politika na to, da smo mu za njegove besede sicer prav hvaležni, da pa od besed žal nimamo ničesar — hočemo namreč videti tudi dejanja — in ravno pri dr. G r a b m a v e r -j e v i h rojakih jako, jako pogrešamo dejanj ... Današnjo seja, ki je pričela ob 10. uri bo trajala najbrž precej dolgo. Zatrjuje se, da bo treba najmanj 10 plenarnih sej, predno bodo vsi krediti sprejeti. Že danes se dvomi, bo 11 mogoče delagacijsko zasedanje prihodnjo soboto zaključiti. V naslednjem podaja j.io kratki pregled o poteku debate: Del. D e 1 u g a n je v svojem govoru trdil, da na južnem Tirolskem ni iredentizma. Laško prebivalstvo ne misli na iredontizem, temveč si hoče le svoje materielno stališče z boljša ti. Toplo se je zavzemal za mirov-ne> «*keijo m izrekel upanje, da bi bila ir.ednarodna konferenea, ki bi jo sklicale Avstrija, Nemčija in Italija, nedvomno uspešna. Stavil je tozadevno resolucijo. Del. K I o f a č je, kakor smo že uvodoma omenili, govoril o velikem gospodarskem napredku Nemčije, ki si hoče oez finaiicielno oslabljeno Avstrijo poiskati pot ne davno do Balkana, temveč tudi v Azijo v s vrb o svoje gospodarske ekspanzije. Tudi orijentno vprašanje, ki se je vodilo z Dunaja sporazumno z Rusijo, se zda.i rešuje v Berolinu. Zavzemal se je za modro gospodarsko politiko, da se balkanski trgi zopet pridobe, in za razorožitev. Ko je govoril se del. baron G 1 a n z, se je seja do treh popoldne prekinila. V popoldanski seji je prvi govoril del. Bartol i. Ta je izjavil, da se mora, če se hoče trozvezo še nadalje vzdržati, vse zabraniti, kar bi Italijo lahko vznemirilo. Zakonski načrt o laški pravni fakulteti nikakor ne zadovoljuje Lahov. Vsi poskusi vlade, narodni značaj dežel, kjer stanujejo Lahi, s silo potlačiti, bi ne bili samo brezuspešni, temveč tudi nevarni, zagovarjal je iredentizem, s katerim branijo Lahi le bvoj narodni značaj. Del. pl. S t r a n s k v je tožil, da na Ogrskem preveč zatirajo Nemce, obenem je pa obžaloval, da Prusija vse premalo preganja Poljake. Izjavil je tudi. da bo glasoval zoper postavko za poslaništvo pri Vatikanu, sieer je pa izrekel svoje zaupanje v politiko grofa Aehrenthala. Del. dr .E 1 e n b o g e n se je ba-v:l > trgovinsko - političnimi vprašanji in se je zavzemal za pospeševanje mirnih iii prijateljskih odnošajev napram balkanskim državam. Ker je dosedanja naša trgovinska politika učinkovala samo negativno, je vprašal zunanjega ministra, kaj nameravajo storiti on in njegovi konzuli, da država ne bo imela škode od take politike. Zavzemal se je za prijateljske ednošajc napram Italiji. Sicer ne pripisuje obiskom monarhov posebue važnosti- V današnjih razburjenih časih igrajo pa še taka postranska vprašanja veliko vlogo. Da ne pride v tem oziru do avstrijsko - italijanskega zbližanja, je temu kriva neka majhna fevdalno - klerikalna klika, ki še vedno koketira z anahronistično mislijo obnovljenja posvetne moči papeževe. Blazno je misliti, da bo italijanska mladina opustila svojo edinost v korist takega fantoma. Delegat zaupa ljudski volji, ki je še vedno zmagala. Na to je bila seja prekinjena. _ Volilno ihmle. V gostila i pri Turku v Streliški ulici se je vršil snoči zelo dobro obiskan shod naprednega političnega in »ospodarskega društva za poljanski okraj. Shod :,o otvoril društveni predsednik g. Kozak in naprosil g. deželnega odbornika dr. Tavčarja za poročilo o političnem položaju. V svojem govoru je razvijal g. dr. Tavčar sledeče misli. Nastopila je nova zvezda profesor Jare! Vse kar mi počenjamo mu je smešno, predpustno! neumno! — On lahko govori o predpustu, ker ima od vlade mastno plačo, na Dunaju pa prijetno spanje po bogatih hotelih! Takemu človeku ni mar ne ljubljanska draginja, ne jokanje ljubljanskih meščanov. On ima vsakega prvega svojo cesarsko kaso, zatorej v deželnem zboru lahko z navdušenjem glasuje za milijone. Če se tak človek norčuje iz Ljubljane, kakor je to storil Jare pri Fle-garju, potem lahko rečemo, da imamo vtisk, kakor bi pred nami plesal komedijant v cirkusu. In mnogo jih je, ki smatrajo politične nastope Jar-cove za politične pajaca rije. (Odobravanje.) Evgen Jarc se je predrznil izreči očitanja, da dosti govorov na naših shodih pripisuje na rovaš pozni noči! Očital je meni in vam, da ste pijanci. Bodimo mi taktni z možem! Le mi mogrede bodi omenjeno, da se nam nikdar ni očitalo, da smo v dobri volji inspicirali deželno bolnico in sicer v pozni noči. (Veselost.) Pri Flegarju je napravi jal Jarc veliko skušnjo, in bojim se, da dobe ljubljanski mesarji v sejmu najhujšega konkurenta. Takih klobas, takih dank še nismo v nobeni kloba-sariji napravili, kakor jih je naprav ljal Jare pri Flegarju. (Veselost.) Čast, komur čast! Profesor Janje danes prvi politični klobasar v de želi. (VeselosL) Sedaj si oglejmo nekoliko klobase, katere je zložil Jarc na svojem mesarskem štantu. On pravi: Ljubljana ima dane^ 38.000 prebivalcev, nima jih niti 40.000, in vse to je zakrivila naša večina na magistratu. Po mnenju Jarčevem je naša stranka kriva, da se je v Ljubljani premalo otrok ro dilo in preveč mrličev pokopalo. (Veselost.) Jaz pa pravim, če si Ljubljana v zadnjem desetletju ni mogla izdatno pomag*ati, kriva je to napačna politika deželnega zbora in pred vsem napačna politika klerikalne večine v deželni zbornici. Pred kratkim sem govoril z nekim klerikalnim kmetom z dežele ter mu pričel razlagati, da to vendar ne gre, da bi Ljubljančani, ki že itak plačujejo za deželno ceste, morali radi cest še novih bremen prevzeti. Odgovoril mi je možiček: »Poglejte kake imate ceste po Ljubljani. S kočijami se lahko po njih vozite, dočim mi s svojimi lojtrnicami v blatu ostajamo. Pri nas je vse tema, pri vas pa svetita elektrika in plin. Vi pijete vodovod, mi pa blatne mlaku-že.« Ta možiček je živel v veri, da je vse to Ljubljana dobila s pomočjo LISTEK. tlel3mi$I]eno pismo l? Pariza. Laze (J r a s s u s Anton. (Konec.) Na božični večer, ko so se morda v kranjskem oddelku1 nebes tepli berači ali spodobneje izraženo: ko so strigli »oblačke, ovčice bele>« in jo padalo belo runo v obliki snežnih kosmov na svečano zemljo — tedaj sem blodil po buljvardih s svojo psihološko lakotjo, ki išče ko rjoveč lev, kje bi uzrla kak original in ga požrla. Iz blizine je odmevalo mijavkanje malega zvona, udušeno od kričavih tramvajev in šumeče množice, moba in snoba. Tod vidiš pozo in prozo de-mirnonda - polsveta. Ženski klobuki se divijo po nasipu; priznati moram, da je v primeri z Dunajem malo pokrival a la stolp kralja Davida ali a la ribniška rej ta, Dasiravno je klima prizanesljiva ko mati, je pariški moški svet prav nehigijensko zavit okoli vratu v široke Šale, dolge ko morska kača: en kos klečeplazi spredaj k tlom, drugi triumfira zadaj frfo- leč po zraku. Pri tem se mi vriva misel, kako r>e zbližava moška in ženska noša, ki zna biti kdaj enaka. Pa to so prealavistična domnevanja, saj v naravi je bolj akeentuirano cepljenje iu deljenje, v dokaz naj ti služi takozvani tretji spol, ki ga je formuliral dr. Harden. Ker ni morda varno predolgo postopati, se moram umakniti v kakšno kavarno na re-veillon. Zakaj zunaj se zbirajo sve-tovnoznani ApaŠi, ki so baje hujši od dunajskih Plattenbniderjev, recimo podplatarjev (ne zamenjati jih * cokla rji, ki so.doma v samostanih). V mojih možganih se kregata, se pretepata dva nasprotnika: da iu ne. O če bi znala teta, v kaki anemiji je moj žep, kako malo »socijalne krvi« se preliva v njem! Vsak dan brez izjeme sem dopoldne telesno pripravljen na obhajilo, lahko bi bil že tridesetkrat prejel ta mesec Skrivnost, ko bi ne bila moji veri krila oskube-na. Spominjaš se tetinih besed: »Šel bi za kaplana, pa bi imel polno skle-dico na mizi.« — Jaz I>a sem odvrnil: »Šel f)i raje za meniha, pa bi jo imel še na glavi.« Zastonj so bili vsi njeni opomini — kakor bi kazal slepcu fige ali glušcu mašil ušesa s psovkami. Ko me je )>oščegetal ta veseli spomin, sem se smehljaje odločil za pozitivista v svojih možganih. Tavam po bnljvardn Saint - Michel. Kje je kavarna Frane I? »O, to so iz-premenili pred 12. leti v magazin za avtomobile,« mi odvrne s sijajno bo-nomijo j>olicaj, ki jih imenujejo a paši iz meni neznanega vzroka »krave«, ves ponosen na svoje historične vednosti. Francois I. je bil slaven ren-dezvous vseh artistov, in rad bi bil spoznal kraj, kjer je grški Francoz Moreas trdil, da je poleg Veriaina ou edini poet in edini konsomator ruma z vodo v Parizu;kjer sta judovska Barres in Mendes stopala v čete galskih mladih duboborcev, kjer so je zbiralo toliko individuov, prostih sleherne spone, amoralnih, ali vsaj s široko odprto socijalno in moralno malho. Ominozno se mi je zdelo, da se je to shajališče umetnikov prelevilo ravno v shrambo za avtomobile ali »samodrče«. Tako se počasi udej-stvnje prerokovanje futuri sta Mari-nettija. Torej v navadno kavarno; Cai'ć concert. O, jejhata, kaj je lepega sveta, neštevilna plejada nežnega spola. Tu vidim znanko Stello, zvezdo, ki sveti ponoei; tam Suzano, cisto devico, ki ima 5 prstanov s simili - bri-ljanti, ker se vsako noč za- in poroči po okoliščinah. In ne vem, kateri psevdonimi so se še pri gnetli v moj spomin: kratko, pred mano blesti damska elita, ki vam definira hfcat n u marionete tako*le: »ManonnetaeB sont les filles qifon marie honnetes.« V drugem kotu vidim človeka, ki se meni sam s seboj in se reži. Ni ga duševnega velikana brez primesi pri-frknjenosti, jo je pogruntal španski Latinee Seneka in prav je imel, da je dejal tako — vsaj meni ni treba. — Tamkaj poglej postavo, ki gleda strmeč v kozaree, kakor da hoče s pogledom izvaliti, recimo Kolumbovo jajce. Skoda, da je oko še otopelo in motno ter ne more izvaliti, kakor je valil v staroverskih vražah bazilisk jajca z ostrim svojim očesom. Živela internacijonalna bohemija! Vmes kak eleganten, ko jabolko obrit Anglež, kak Japonec z mandljevimi očmi. Pri nas gredo ljudje k poln očki, potem na povečerek; tu si je izvolil svet boljši del, samo reveillon. Drugi dan hodijo doma po trikrat v hram božji; jaz bi se morda tudi zatekel, pa je trdba plačati znatno vstopnino v kapeli na Sorboni zaradi fletne muzike. V Notre Dame so mi spridile ves okus in veselje razne ženske straže, ki moledujejo veeno »za reveže«. Sploh je obiranje tujcev precej v cvetjn — neredkokrat Vi najraje kakem n vsiljivemu uljud-nežu kar eno gorko pritisnil na škr* ge. Popoldne so pa boJJ v navadi la-jiške večerni«*, gledališke matineje. Zakaj prebivalci Pariza so praktično večjidel pristaši flloaafskaka celi- bata — neodvisnosti od vseh dogem —- kakor je zapisal nekje Voltaire. Sicer pa so velemeščani, katerim je rluša kaj kmalu raadevičena, bre/. razlike notorično veliki prijatelji tolerance; ne preseneti jih docela nič. če so n. pr. našli pred tednom v hiši tolerance mrtvo truplo duhovna. Saj vedo, da je stvar nesprejemljiva od časov, ko je vladal v svojem bajnem kraljestvu Jabolkovcu Adam L Glinski nad edinim podložnikom, reete podložnico, v našem jeeljavem jeziku imenovano Mater vseh živih. Če se vzljubi svečeniku na posten dan jesti meso, se mu ni tre>ba nič iz nušljati po vzoru preteklih vekov bajk in legend, ko so nekateri mašu i ki učili, da živi in raste n. pr. neka tiea na drevju in je torej vsak ča> pripravna za men u vegetarjancev. Toda vračam se k katedrali Naše Gospe, kjer se vidijo na lepo pisanih tablah seznami sekularizaciji nič ne škodi, če se patrom malo izpraznijo mošnje. Med konfisciranimi vrednostmi se blešči tudi 45 frankov, ki jih je dal mali Veliki Napoleon I. -ta »dolinski lev« — za 9 maš. Kakor dobljeno, tako zgubljeno. Se en vzrok imam, zakaj ne maram ve6 v Notre Dame. Tri tedne je od tega; na mesto je padala noč (in nikogar ni bilo, da bi jo bil vzdignil), ko sem šopal čez Seno proti katedrali. Na dežele. Bes pa je, da je morala Ljubljana vse, kar ima, sama si ?iapraviti »n tndi sama plačati. (Pritrjevanje.) Deželni zbor je i>ostopal dosedaj proti Ljubljani na ta način, da ji je pustil živeti, kakor je iuoala. Od se-daj naprej pa jo bo pustil živeti v njeni revščini, ali iz nje pa bo jemal, kolikor največ mogoče. V eein pa je moč klerikalne stranke1! J are pravi, da obstoji ua&a i noč v frazah; jaz in u pa odgovorim, da obstoji moč njegove stranke, v dolgeh, kakor jih napravlja mladi kmečki gospodar, ki po vsi sili hoče zapiti grunt svojega očeta. (Pritrjevanje.) En sam dan smo imeli deželni zbor, ali če se bo vse prav zasukalo, bo ta dan nas stal 13 milijonov. Vrag nam ne bo samo odnesel slovenske univerze, odnesel nam bo tudi 13 milijonov deželnega denarja! 200.000 K za nove ceste, 250.000 kron za kmečke melijoraeije! lu če se najame deset milijonov za deželno banko, potom imate na leto zopet J50.000 kron, tako da boste plačevali več kot 600.000 K novega deželnega i Javka. K temu pa pride se klerikalna agrarna politika, katera ščuje kmečko okolico proti našemu mestu, dr bomo kmalu do tja prišli, da bo eno jajce na trgu toliko stalo, kolikor ka.k reven obrtnik na dan zasluži! (Pri tr je vanje.) Čo bo šlo po Jarčevi olji, Ljubljančanom ne bo ostajalo drugega, nego da bodo tako živeli, kakor je živela tista krava v Ameriki, ki so ji dali zelene špegle na oči, da je potem oblanice žrla. meneč, da žre zeleno travo. (Veselost!) Tu pri takih razmerah ima .Tare ]K»gum, da se z Ljubljani-: in njene revščine norčuje. Kadar bodo zapeli klerikalne dežel no zborske večine milijoni, takrat Ljubljana, ne samo, da se ne bo množila, takrat bo začela izumirati, kakor bi jo bila napadla — kuga iz Mandžurije! (Vihamo pri-rr je van je.) J are torej nima BTOa do nagega mesta, zatorej mu dajte pri volitvah risto brco, katero pošteno zasluži (Plosk a nje.) Sedaj si pa oglejmo še drugo klobaso našega dobrega K v genija Jama. Mož je govoril tudi o slovenski univerzi. Govoril ji o tem, da je njegova -tranka na Dunaju hotela predlagati ")000 resolucij v prid slovenski visoki soli. A stavili jih niso, ker so se Nom-ei glede slovenskih vseučiliških zahtev odali, ker so se ravno bali omenjenih 5000 resolucij. Volileem, kolikor jih je bilo pri Fiegariu, je torej Bvajnn Jare kvasil, da so naši klerikalci na Dunaju radi nas- univerze bogsigavedi kaj dosegli. In sedaj vprašam, kaj so dosegli? Tukaj sem pa toliko previden, da ne grem vprašati Evgena Jarca, ampak moža., ki ni tako pameten, kot Jare, ki nima tiste avtoritete, katero ima Jare, uarn-reč našega ministrskega predsednika barona Bienertha. (Veselost.) In ta je kratko in jasno povedal, da so slovenski klerikalci brezpogojno umaknili svojo obstrukeijo, in da niso dobili druge koncesijo nego to. da jim ni bilo treba staviti tistih r>000 re*o-fucij, s katerimi so bojazljive Nemce plašili. (Veselost.) Več kot 5000 nesla v I jeni h resolucij so pa klerikalei za sloven.sko univerzo dosegli v kranjski deželni zbornici. Dosegli so uavaden, prav ubožen in beraški pogreb slovenske \:soke šole. (Ploskanje.) Slovenska visoka šola je bila za tias ideja vseh idej. Xekaj vzvišenega, nekaj svetega nam je bila. in dokler je ne dosežemo, ne moremo sto- je prišla ona čudovita scena iz Ilugo-\ ega romana »N. D. de Pariš«, ko se >poprimeta na visoki ploščadi cerkve ;»luhi grbee Qua»imodo in kanonik ."Vollo. tekmeca v ljubezni do čarobne • iganke Smaragde. V tem hipu opazim lam gori silhueto, iz katere m* je izluščil mlad mož: naglo vrže pogled na tla in mu sledi takoj z vsem reiesom. Ko je priletel na tlak, se mu je oddrobila glava od čoka. Lahko si predstavljaš, da me .je navdalo s studom, tako da nimam že dolgo pravega teka ravno prav za finančno zadrgo. Toda petrolejka umira, treba ji ,ie mrtvaške svečje. Končujoč reasumirani, da je Pariz ognjišče in žarišče francoskega duševnega življenja. Pariz je soince — škoda le, da so novel v njem — pomladanski sneg (ta jKjvej teti!). Nanizal sem ti, dra#i sorodu iče. dolgovezen molek praznih marnov, v prihodnje zveš kaj globje-ga. Pred vsem ti pokažem veliko raz-Hko med Slovenci in Francozi; kar je njim belo, je pri nas često črno. Anticipiram porazujoč dokaz obstoječ v tem, da pomeni francoska beseda »bistre« — reci: bfctr ~ po naše »sajast«. Da si mi zdrav ko kozel na planini in pozdravi Marietto, sestro mojih bratov. Tvoj, kakor sem dolg in širok itd. piti v kolo kultiviranih narodov. Mi ga bilo med nami aavržensm, ki bi ae bil pri belem dnevu predrzni 1 norčevati se s slovenske univerze. Za nas Ljubljančane pa ima slovenska univerza tudi velik gospodarski pomen! Z univerzo bo prišlo tudi mnogo zaslužka, mnogo denarja v mesto. (Tako je!) Vse te nade, vse te upe pa je profesor J aro s svojo stranko v deželni zbornici uničil in potolkel. Klerikalna stranka, mesto da HI skrbela aa slovenske docente« pa jo Zadružni svest na vrat obesila vse-ueillški fond, ki masa okrog 710.000 kron, in v katerega je Ljubljana vsaj 350.000 K vplačala! (Ogorčenje!) S tem je klerikalna stranka za vse večne čase osmešila idejo slovenske visoke šole, s tem je ta stranka to idejo kompromitirala pred celo Avstrijo, s tem je pljuvala v lastno svojo skledo, za kar ji bo slovenski narod v poznejših letih le malo hvale vedel. (Pritrjevanje.) Za nas pa velja eno: Kdor je proti slovenski univerzi, ni samo sovražnik sloveuskega naroda, on je v prvi \ rsti tudi sovražnik bele Ljubljane. Tak človek nima v Ljubljani ničesar iskati, in pri volit vi mu dajte brco, katero pošteno zasluži. (Viharno pritrjevanje.) Jare pa je pri Flegarju opekel še posehno klobaso uradniškemu r>tanu. Torej stanu, o katerem je dr. 6u-steršič svoj čas kričal, da ssmo žre, žre in žre! (Ogorčenje.) Pred vsem sem mnenja, da bi se moral vsak uradnik, kojega stau klerikalna stranka tako sovraži in zaničuje, kakor noben drug stan, ako ima kaj časti v sebi, naravnost sramovali, Če bi pri mestni votitvi glasoval za klerikalno stranko (Burno ploskanje!) Kaj je Evgvn Jare obijuboval našemu uradnistvu pri Flegarju? Obijuboval je, da hoče postati uradniški glavosek, in da hoče biti zvest sekiram ministra Hocbenburger.ia. (Ogorčenje!) Govornik razpravlja potem, kako je Jare grdo grešil, ko je v teh časih izgovoril besede, da mu je ljubši uradnik Nemec, nego uradnik Slovenec, ki ne pripada k S. L. S. Narodno izdajstvo se še nikdar ni j>okazalo v taki nagoti, kot se kaže v teh Jarčevih besedah. (Burno pritrjevanje!) Ali so na Slovenskem nastavljeni Nemci, ali pa Slovenci, to ni samo vprašanje življenja, vprašanje vsakdanjega kruha. Tudi zategadelj silijo Nemci v slovenske kraje in Jare jim je — na stežaj odprl vrata. Taka politika je sramotna in upam, da tudi »Daničarji«, katere je Jare obsodil k stradanju, takega politika ne bodo posebno častili. Ljubljana naj mu pa da, kar mu gre: pošteno brco! (Viharno odobravanje in ploskanje.) Po teh izvajanjih gosp. dr. Tavčarja >e jt> oglasil k besedi predsednik gosp. Kozak ter poudarjal, da se čuti kot nekdanji občinski svetovalec primoranega, izpr-jgovoriti, zlasti, ker ga boli, ko mora čuti od iderikulne strani vedno lažnjivo in krivično obrekovanje bivšega naprednega občinskega sveta, češ, da ni ničesar delai. O tej nedelavnosti občinskega sveta nam daje jaseu dokaz zlasti tudi poljanski okraj. Kako zanemarjen je bil ta okraj pred letom 1805 in če se ozremo danes po njem, vidimo, kako k-po se razvija in mo-dernizuje. Da ni mogoče storiti pri tako skromnih sredstvih, kakršn« je imel na razpolago bivši občinski svet, vsega naenkrat, je vendar vsakemu jasno. Ce pa se ozremo na poljanski okraj posebej, vidimo, koliko je storila mestna občina, dokler je bila v naprednih rokah, za ta dej mesta. Prostor, kjer je stalo prej liceai-no ix>slopje, je odločila za tržnico, ki bo služila v veliki meri tudi koristim IX)ljanskega okraja. Okraj je dobil v svoje središče na starem Eislovcm svetu II. državno gimnazijo, okoli katere so vzrasle iz tal vile in poslopja, skratka, celo moderno mesto, ki se bo večalo od leta do leta. Na» predni občinski svet je zgradil novo domobransko vojašnico s pročeljem na Poljansko cesto in kar je največje važnosti, dobil je v mestno last ves svet med novo vojašnico in med klavnico, kar bo zlasti velike važnosti za razširjenje klavnice, za zgradbo hladilnic in kontumaeniji hlevov. Da čaka še mnogo dela, temu se ne da opoiekati, toda bivši napredni občinski svet je pokazal, da hoče delati in da more delati seveda samo v okviru možnosti, ker čarati tudi napredni občinski svet ni znal. Mnogo hi bil ta občinski svet še opravil, da mu ni pretrgala vlada niti življenja. Kolikor pa je bilo mogoče storiti pri skromnih sredstvih, katere je imel na razpolago, toliko je bivši napredni občinski svet tndi storil. (Viharno odobravanje) Po izvajanjih gosp. Kozaka je predlaga pravnik P o ž e n e 1 sledečo resolucijo: Na javnem shodu pri »Turku« zbrani volilci poljanskega okraja izrekamo poslancem narodno - napred- ne stranke neomejena aanpaajr in aa* bvalo za njih nastop v deželnem zboru, obenem pa kar najodločneje protestiramo proti temu, da se drznejo klerikalei porabiti vsoomliščui fond za svoje mit* a dane strankarske namene. Nasprotno pa z vso odločnostjo zahtevamo ustanovitev slovenske visoke šola v Ljubljani. Resolucija jo bila s splošnim odobravanjem vseh navzočih sprejeta. MttičM KmikL Narodno • demokratična frakcija poljskega klana je imela včeraj ae* jo, v kateri se je pečala s kompcijsiio zadevo poslancev W i a c e k a , P a -<' u o h a in K i d 1 e r j a, katero je zasledil in odkril predsednik okrajne organizacije poljske ljudske stranke, K a n a r e k. V seji se je konstatiralo, do, je Kanarek pisal predsedniku prdjakegn kluba pismo, v katerem ponavlja svoje obdolžitve, vendar pa samcprotiFidierju in Paduehu. Posl. W i a c e k je dokazal svojo nedolžnost. Posl. P i d ! e r je pisal frakciji pismo, v katerem se opravičuje, da se ne more udeležiti seje, ker je zbolel na pljučnici, posl. Pad u c h u je pa zbolela žena, Predsednik narodno-de-mokratične frakcije je pozval oba poslanca, naj se takoj izjavita o obdol-žitvah. Frakcija je sklenila, da zadevo se pred zasedanjem drž. zbora pojasni. a <* V ogrskem državnem zborn nadaljujejo specijalne debato o bančni predlogi. Po posl. S h m e g i j u je govoril fin. minister Lukaes, ki je reagiral na izvajanja raznih govornikov. Pred vsem se je izrekel Zv>-per izpreminjevalne predloge, ker se je ta predloga sestavila na podlagi sporazuma, ki se ne more brez dovoljenja drugega keinpaciscenta izpre-meniti. Barki se je očitalo, da sploh ne podpira malega obrta in posl. Lo-vaszv je celo banki očital, da dela samo varne kupčije, dočim pa prepušča riskantne kupčije privatnim akcij-*kim družbam. Minister pravi, tla bi on prvi protestiral zoper take ri-antne kupčije. Kar se tiče bank raznih narodnosti, tedaj vlada nima niti pravice, niti povoda, nastopiti zoper taka podjetja, dokler se omejujejo na gospodarsko delovanje. V nada (jn i seji je prišlo do burnih prizorov, »ki so povzročili, da se je morala vršiti tajna seja. Prej je pa. še zbornica -kleuilr. na predlog predsednikov, poklicati posl. H očka pred imunitetni odsek. V tajni seji so se ponavljali burni prizori. Posl. grof B a t -t h y a n y je očital predsednik«, da krši poslovnik. Predsednik je na to izjavil, da se je ravnal po poslovniku. Pismeni predlog za tajno sejo je bil pripravljen. Posl. Geza Po loli y i je pa zavračal to insinuacijo. Pismeni predlog je bil vse/kako pripravljen, opozicija ga je hotela šole koncem seje vložiti in sicer v to s vrbo, da se zavrnejo napadi avstr. dr-Zči-nega poslanen Biankinija /oper Ogrsko. a t. s V hrvatskem saborju so sprejeli nujni predlog posl. A k a č i č a , v katerem f>e poživlja vlada, naj deluje na fo, da se v teku treh mesecev nazaj v Zagreb prineso takozvani kamera 1-ni akti. ki se nanašajo na teritorij Hr-raško, Slavonijo in Dalmacijo in ki » se I. 1885. iz zagrebškega arhiva prenesli r Budimpešto. Na to se je nadaljevala generalna debata o adresi. * s * Nemški prestolonaslednik pojde i i^voio ženo v Kim. Nemški poslanik J a g o w je sporočil italijanskemu zunanjemu ministru San Giulano, da je eesar Viljem pisal italijanskemu kralju lastnoročno pismo, v katerem mn sporoča, da prideta nemški prestolonaslednik in njegova žena meseca aprila v Kim, da mu izročita cesarjeve čestitke ob petdesetletnici združenja Italije. * * \Ta Romunskem je pri volitvah ekla kri. Zmagala jo opozicija. Vršili so se krvavi spopadi, pri katerih je posredovah; jiolicija in vojaštvo. Opo-zicionelui kandidat Basil M o r t z u n je hotel pod milini nebom govoriti. Vladni pristaši so ga pa napadli, mu strgali obleko raz telo, ga pretepali, vrgli na tla in obsuvali. Ko mu je bivši zbornični predsednik C a n t a -c u z e n e hotel priti na pomoč, je nekdo proti njemu ustrelil. Strel je pa zadel njegovega kootjaza. Bivši zbornični predsednik je tndi potegnil revolver in veokrat ustrelil v množico. Nastala je nepopisna panika. Ljudje so bezali na voc strani. Vse jih je bilo zadetih. Pri tem je pa ugasnila električna luč, vsled eesar je Centacuzene labko pobegnil ter srečno ušel ljudskemu maščevanju. Ker policija ni mogla vzdrževati miru, jo prihitelo vojaštvo na pomoč. Več oseb je bilo aretiranih. * * * V včerajšnji seji bolgarskega so soglasno sprejeli tursko - bolgarsko trgovinsko pogodbo. Trgovinski minister Liapcev je izjavil, da je predležeča provizoriena trgovinska pogodba važna, posebno kot podlaga ta bodočo definitivno tr-govinsko pogodbo. Dve sosednji državi, je rekel minister, lahko mnogo storiti potoni dogovorov in sklemeti lahko celo specialno aranžmaje, kakor ste to storili Španija in Portugal* sko. Govorniki večine so naglaAali, da se mora Turčija o tem prerpričati, da želi Bolgarija živeti s Turčijo v go-spodarskem in političnem oziru v prijateljskih odnosajib. V interesu obeb držav je, da urediti carino — tema bo sledilo tndi politično spora-zumljenje na podlagi načela »Balkan balkanskim narodom«. Na to je sobranje z aklamacijo votiraio italijansko - bolgarsko konzularno kon vencijo. Štajersko. Iz Ptuja. Telovadno društvo »Ptujski Sokol« vabi na zabavni večer, ki se vrši na pustno nedeljo, dne tMi. svečana t. 1. y veliki dvorani »Narodnega doma« v Ptuju pod geslom: »Sestanek na Bledu«. Spored: I. Veseloigra v treh dejanjih s petjem; Pri belem konjičku. II. Ples. III. Raznovrstne zabave. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Prijatelji društva in ljubitelji zabave pridite polnoštevil-no. Vstopnina: Sedeži 1. do 2. vrste 1 K 50 v, ostali sedeži 1 K; stojišča 50 vin. Ćlani v kroju so vstopnine prosti. Knezoškof. lavantmski ordinarijat v straha pred ptujskimi nemšku- tarji. V Ptuju so bili dosedaj nastav-Uonj trije kaplani, ki so imeli toliko jMjguma, da so se kazali Slovence in da so vpisali pri ljudskem štetju tudi za Siovence. »Stajoro« in gra^ki :>Tagblatt<- .>ta jih na to pridno napadala, neke ptujsko - rogaško polit, društvo pa je celo v tej zadevi skle-uiio ogorčeno resolucijo. Posledice ^o se takoj pokazale: kaplan Strmšek je že odposlan za kaplana v Št. Vid pri Planini. Pšunder odide kot župnik a Mali Nedelji, J ager pa v Lem ha h pri Mariboru. Zadnja dva bi ne aranžirala, ako bi ne trebalo za verne slovenske ovčice primernega izgovora za prestavitev. Nemškutarji samo malo zaropocejo in knezoškof. la vantinski ordinarijat si takoj rnisli: tua salus in fuga! Ako pa se sloven-ski naprednjaki pritožujejo proti še tako nezaslišanim svinjarijam kakega dsjbovnjka, pa je ordinarijat trd in neizprosen. Med Slovenei na m rečni »los vos romovstva« in zato si upajo farji ž njimi počenjat: vse, kar se jim ljubi. Ptujski slnčaj si bode treba dobro zapomniti za tisto priliko, ko bod d mariborska škofova trobila upila, da so slovenski naprednjaki — nemškutarji! Iz Št. IvCnarta v Slo\. goricah nam pišejo: 1M- so se torej vršile pri nas lako dolgo pričakovane občinske volitve. Po nezaslišanih sleparijah pri sestavi volilnega imenika, katere je ?Slov. Narod« tako značilno ošibal, ni bilo seveda pričakovati na kak uspeh. V tretjem razredu se nismo udeležili volitev. Dasi ravno so Nemci prn-lekli *#e na volišče, kar se je dalo, celo vse častne občane, ki volijo v ,J. razredu, jo bilo oddanih le 75 glasov. Vseh volilcev je 147. V dru trem razredu je bilo oddanih 8 sloven-skjh in 16 »nemških« glasov, v prvem razredu so zmagali nemškutarji z enim glasom večine. Slovenci vložijo >eveda ugovor in boj za Št. Lenart se bo nadaljeval. Pri volitvah so postopali Slovenci složno. Največ zaslug za našo slovensko stvar si je pridobil g. dr. Milan G oriše k. Mi vstrajamo — in še se hode m o bili, dragi nem skuta rji! Koroiko. \ lom. V* noči od IS. na 19. t. m. so vlomili neznani tatovi izložbeno okno pri trgovini Katarine Pohl v Celovcu. Iz okna so pokradli tatovi sledeče stvari: srebrno remontoarko *a gospode z dvojnim pokrovom, medeno uro m gospode in nikljašto uro ter uro iz novega srebra, nadalje srebrno uro z dvojnim pokrovom, 6 srebrnih verižic in razno volno. Pohl ceni škodo na 86 K 50 v. Ckneške kosti. 20. W m. ae našli ob državni cesti v Deljaku a- bližini vile Aschgan, ko so a*>paii posek, več človeških kosti, med njimi tudi zelo dobro ohranjeno lobanjo. Sodi se, da so to kosti v francoskih bojih padlih vojakov. Smrt med plesom. Pri J ur ju v Smarjeti blizu Volsporka so imeli te dni ples. Plesa se je udeležil tudi 44-letni Leopold Šribel. Ko je Sel Šribel, kateremu je prišlo med plesom slabo čez stopnice, ga je zadela kap in padel je po stopnicah. Odnesli so ga naio domov, kjer pa je kmalu izdihnil. Mnorsin. Meeio Trštč na Goriškem, morsko zaledje Trata, se lepo razvija. Fo novem ljudskem štetju ima Tržičr 7792 prebivalcev. Tržič čaka še lepa bodočnost. Tukaj je dosti kruha za delavne roke. Slovenski sposobni de lavci naj imajo to pred očmi! Furlani se Izseljujejo. Te dni te je-odpeljalo zopet iz nižje Furlanije nad 200 Furlanov čez morje iskat si boljšega kruha, kot jim ga je dajala domača gruda. Pred par meseci jih je odšlo tudi večje število v Ameriko. V Devinu je Slovencev 346, Lahov pa 152. To v Devinu samem. V devinski občini pa je Slovencev 881; meti Lahi je 67 italijanskih podanikov, ki niso stalni v občini. Devin so mora očintiti Legi ne šole! V Egiptu. Poročali smo zc o občinah Vrtojba, Bilje in Prvačina, da ,ie iz teh občin odsotnih 458, največ žensk, ki so v Egiptu. Občina Dorn-berg izkazuje pri sedanjem ljudskem štetju odsotnih 101, med temi večina žensk v Egiptu! Odsotnih v teh 4 občinah je (U9; večina v Egiptu, ženske. Spominsko ploščo pesniku S. Gregorčiču postavi letos »Pevsko in bralno društvo« na Gradišču nad Prvačino kot ustanovitelju društva. Tako je oklenil občni zbor imenovanega društva. V Kobaridu >e je poročil tamkajšnji sodni jok i predstojnik g. Srečko Bisai! v. gdč. Merv Perparjevo Us Pnjja. Pečenka. V deželni norišnici v Goriei so bili zaklali dva pre-šiča. Sicer so ju dobro shranili, vendar pa so izvohali svinjino zviti tatici. Obiskali so ponoči s Šentpeterske ceste norišnico in povabili prešička s seboj na svojo mizo. Iz poštne službe. Računski ofici-jal Albert Lceh je. bil imenovan za račauskega re viden ta pri računskem oddelku poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu. Nova telefonska zveza, S 1. marcem aa otvori medmestna telefonska proga Piran - Omak. Po nedolžnem obsojena. Prod okrožno sodu i jo v Gorici sta se zagovarjala Emerik Pekar in Janoš Daniš, oba Z Ogrskega in oba rojena leta 1885, zaradi tatvine dveh koles, ki sta bila last dragonskega ritmojstru Langa in Karla marki ja Obi^zija. Seveda »ta bila oba obtoženca popolnoma nedolžna, ker sta kolegi kupila. Poleg tega pa ima Daniš nekoliko kratko pamet, ker se ni vedel spominjati, da bi bil že parkrat kaznovan. Ko se jima je razglasila obsodba, in sicer Pekarju 4 mesece z enim postom vsak mesec, Danisu pa 6 mest cev sta po nedolžnem obsojena seveda živahno protestirala proti takj krivici, dokler jn niso uklonili in odpeljali v zapore. Nesreča. Preuvcerajsujeiu je padel med delom na parniku >Ida«, v pristanu Frana Josipa v Trstu zasidranem, 25 le t ni pomorščak Donat Masafra v ladjo, pri čemer si je razbil lobanjo. Prepeljali >r> ga v bohii>-nioo. Poskusen samomor. Zaradi neuslišane ljubezni se je hotela zastrupiti predvčerajšnjem zvečer v Trstu v ulici del Tintore Št- 3 »tauujoča Marija Maeinob. Izpila jc stekloničico fenilne kisline. Prepeljali so jo v bolnišnico. Iz odvetuiškega zapisnika. V odvetniško listo je. bil vpisan včeraj odvetnik dr. Angel Dove^eovi s sedežem v Pni ju. Prestolonaslednik na Brionskih otokih. Kakor se poroča iz Pulja pride prestolonaslednik Fran Ferdinand koncem te^a meseca ali pa prihodnji mesce na Brionske otoke, kjer ostane več tednov. Nadvojvodi bo na razpolago admiralska jahta »Lacroma-.daneev v dež. zboru na prof. Roisner-js, poživljamo klerikalce, naj pojas-nije, kako je z učno knjigo, ki jo spi--uje klerikalni profesor Koniatar v Kranju, -j- »Eugen Fare« imenuje graška iagespost« v svojem poročilu ii devinoga zbora kranjskega v št. 50, z (ine 19. t. m. najostudnejšo z iajfo rrevlečent prikazem našega deželnega zbora. Ta profesorski nevedne/,, k; se je vpisal na prijavni list nekega hotela vet mesecev pred svojo poroko z: »Professor Jare samt Frau«, je isti, ki je, kakor se je svoječasno po Novem mestu splošno govorilo, provzroei! veled lažnjive inspiracije Slovencu«, da je prišel prof. Reisner v disciplinarno preiskavo, iz ka-ere je seveda noomadeževan izšel. Ta Tage.spoštin »Farc«, na Belo-kranjskom pa »Jarac« je tudi zadnjo soboto lažnjivega denuncijanta Igral ji čudno za svojo žrtev izbral si je kolego (!) prof. Reisnorja. Mnda si sj je hotel s tem kolegijalnim činom dobiti zadoščenje za grozno blamažo v novomeški porot niški dvo-^.ju v aferi »Jare contra Rozman«, proti, kateri razsodbi je sicer prijavil priziv - - ga pa pozneje iz dobropre-mi si jenih vzrokoA- zopet vmaknil. \a naslov deželnega šolskega »veta. Znano je, kako se klerikalei. ki »majo sedaj »po ljudski volji« večin o fcudi v de/, šolskem svetu, vedno ba-ajo s svojim demokraštvom. Kadar napravijo kako lumpa rije. zavijajo iroti uebu in hinavsko kričijo: To je ljudska volja!« Če hočejo biti tj poštenjaki dosledni v svojem poli ju. jim damo prijazen nasvet v levi dragatoSkega nadueitelja K. Ce upoštevajo ljudsko, ne pa žujmi->.o voljo vselej in povsod, vpraŠa-jfi naj uradno krajni šolski svei v [)ragatusu in občinske odbore vSola-občin, če so > premesoenjem svo-ega nadučltelja zadovoljni. Seveda : do v tem slučaju prezrli naš na-ker jim diši, da odgovor uc bi ;] p<> volji maščevalnim donuneijan-:<">m. 4 Klerikalna vsiljivost- Kakor raliski Zid, so v zadnjem času vsilji-•i klerikalei s svojimi časopisi. Po-iljajo ti v hišo »Slovenca«, ? Domo-juba« in »Bogoljuba-, čeprav nisi iti enega izmed teh naročil. Casopi-* lahko vračaš, kljub temu ti bodo ;e vedno dohajali v hišo. In če te že aine potrpljenje, da napišeš pismo, nisi teb listov naročil in da vsled v.Ii nisi plačnik za nje, dobiš s -diko »Katoliške tiskarji-, in s tem-le obvestilom: »Uprava Slovenca , Domoljuba;. »Bogoljn-;>. . P. u. g. List, katerega t-mo vam ^ slali, je plačan za celo leto, ga je : osebno plačat neka oseba sem upravništvo. Torej ga ni potrebe pošiljati Volespošt.:: - Morda ča Pius - Verein« naročnino za liste, ki jim klerikalci vsiljujejo v u je liste! - Konkurz »Glavne nosojilni-i . Pri naroku v torok dne 21. terja sta dr. Kukovec iz Celja kot opnik v eeljski Zvezi združenih »osojilnic in dr. Pegan kot zastopnik lanske klerikalne »Zadružne zastopala večino vložnikov in ra predlagala za upravnika mase aika V i š n i k a r j a, za njegovega namestnika pa uradnika kle-;kalni- Zadružne Zveze« R a š i c o. lezemo sodišče pa tega predloga ni lotrdilo in je sklenilo, razpisati nov tarok, proti kateremu sklepu je pa da dopusten rekurz. Konec pasivne resisteiue v frstu? Ž* včeraj je pasivna resisten-i ponehala in je bilo poslovanje pro-vi čeru skoro že normalno. Naraest-tik je imel dolgo posvetovanje z za-ipniki nradništva. Prišli so z Duna-s nekateri višji uradniki, menda za se slučaja, če bi uradnišivo ne od-tehalo. V prosti luki in na carinskih iradih so predstojniki onemogočili esistenoo b tem, da so oddajali blago, i da bi bilo pregledano. Na državni eleznici so socijalni demokratje privi i normalno delati in s tem uradni-'vu otežili boi, vendar so vlaki imeli sceno zamude. Za snoči je bil skli--in v uradniški kazino shod, na ka-« rem se odloči, ali naj se pasivna re-•ica nadaljuje ali naj neha. -f- Ljubljanske občinske volitve »plašile tudi — Kosovo mamo. . ; oljat.čanje menda še niso poza,-►ili, kdo je Kosova mama, ki so ji ■jsib rekli tudi špicenfrajla »Kosova .ama pa naj tudi ne pozabi koliko na masla na glavi, kajti njena agi-acija se ji ho prav slabo izplačala, a ee obrusi še toliko podplatov. r- Iz vojaške službe. S 1. mar-em se j>remeste rezervni kadetui spiranti: Tvan Polz k 17. pešpolkn; van Zorjan k 47. pešpolku; Andrej (olta k 64.; Franc Bizjak k^ 17.; Fr. 'uš k f>.; Franc Snierdu k 87. peŠpol-u; Stanislav Vidmar, Emil Drinove, itanislav Svetek in Jakob Hočevar bos. - herc. pešpolkn št. 2; Al fona )berwalder k 36. pešpolku; Josip Bi-r'j}c k 87. pešpolku; Ivan J are in Viktor Babnik k bos. - herceg, peš-*>lkn št. 2; Franc Poženel, Ferdi-and Čeplak, Makso Maurera Josip Trtnrk, Leon Dekleva in Božidar No* vak k bos. - herceg, pešpolku št. 4; Robert OHfčtč, Josip 6oWl, Frane Alič, Franc Goreča«, Josip Cejnar, Lev Knafoljc in Anton Mihevc k bos. - herceg, pešpolkn št. 2; Ivan Novak k 89. in Vinko Bognar k 53. pešpolku. — Potrjen deželni zakon. Cesar je ix>trdil deželni zakon a dne 29. januarja 1910, ki se glasi: I. Deželnemu stolnemu mestu Ljubljani se dovoljuje najeti posojilo v znesku 1,903.300 K, in sicer: 1. za kanaliza-eijo, t. j. za napravo dveh zbiralnih kanalov in drugih potrebuih kanalov 500.000 K; 2. za sezidan je iu popravljanje mostov, ter za odkup zemljišč ter otvoritev ceste, ki naj t* posredovanjem novega mostu čez Ljubljanico zveze Karlovško cesto z Opekarsko cesto 200.000 K; 3. za stavbo državne obrtne šole 1,000.000 K; 4. za stroška pri predoru na Martinovi cesti 103.200 K. II. To posojilo se sme obrestovati k večjemu s in se mora amortizirati tekom 50 let. — V preiskovalni zapor zaradi ko i tk ur za »Glavne posojilnice^ so danes dopoldne na ukaz sodišča odvedli odvetnika dr. Matijo Huduika in u>hižbenca klerikalne »Zadružne Zveze« v Ljubljani, bivšega revizorja Frana .1 e št a. — Avstrijski kataster vodnih moči. Hidrograiična centralna pisarna v e. kr. ministrstvu za javna dela je pred kratkim izdala drugi zvezek katastra vodnih moči. Pro-spsJd je v pisarni trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani na vpo-g^od ter s<> inter«.sentom na željo tuci i deponije. *\.roei! v.- je gOSpod Pavel Medic, učitelj v Gabrškn na Primorskem z gospieo Kozalijo Skdiškar, hčerko g An t. Sej i šk a rja, strojevodja eir:>. žel. \ Ljubljani. Bilo sreeno! Fmrla je na Glineah pri Ljubljani ga. Minka Oblak roj. Še t ina, soproga umetn. strugarja in hiš. ajaa. g. -los. Oblaka. Počivaj v miru! Sovražnik šip. Med 24. decembrom 1. 1. in IS. februarjem t. I. so bile pri Mariji Zlobec v Tacnu štiri-kr:if razbite Šipe pri spalnici. 24. decembra j•• ubil potepin b* šip, januarja o šipe, začetkom februarja (i Šip m 18. t., ut. zopet fJ šip. O >toriku ni nobenega sledu. Izgubljena vreča. Kajžarica Pavla L oč nikar, doma v bližini Medvod je izgubila pred kratkim z voza vrečo rži. katero je hotela v Ljubljani prodati. Vrečo sta našla dva fanta ter jo prodala nekemu vozniku za 2 K. Rep odrezal. 11. t. m. je pustil posestnik Ivan Zaje v Zgornjih Pir-ničah vprež^nega konja na cesti, sam pa Šel v gostilno. Med tem je prišel 1 kletni križarjev sin Ivan Konjar iz Smartna in odrezal konju rep. Konj je vsled tega izgubil BiMjgo na vrednosti. Izgred. Pred kratkim te m v gostilni Ivam A v sen i k v Begunjah fantje sprli iu stepli. Metali so kozarce drug v drugega, tako da je marsikateri dobil krvave poškodbe. Razbili sj tudi dve Šipi v vratih, več oken in mnogo steklenic in kozarcev. Iz Sele. »Slov. Narod« je v svoji Stsev. o9. poročal kako je deželni od-bftr nagradil razue ooobc pri gospo dinjskem tečaju v Selcih, kateri skupni stroški znašajo 1800 kron in več. Deželni odbor je pozabil na. neko osebo, katera je tudi pomagala pri tem imenitnem delu — i u to je naš;-* poštna opraviteljiea Lojzika Kopač, k tera je bila skoraj več pri tečaju, kakor v svojem uradu na pošti. Kaj bi bilo z vsem poukom ako bi ne bila Lojzika pomagala?! Zatorej nasvetu jemo, naj deželni odbor naknadno dovoli poštartci I^ojziki Kopač 100 K nagrade, kajti toliko je gotovo zaslužile', kakor šufHt$k Rožnik za svinje-rejo. Poparjen. P« »možui zavirač Ferdinand Švent iz Ljubljane si je pri rezpenjimjn železniških vozov a- Postojni pojiaril de^no roko. S ceste. Včeraj je na Poljanski eesti nek posestnik hotel v neki hiši naložiti opeke, nakar se mu je spla-Šil konj ter zdirjalna Ambrožev trg, outaiu 8ee most v Škof jo ulico do Tabora, kjer se je zapletel v vajeti ter se ustavil. Konj je podrl na šentpe-terskem mostu neko žensko, katere pa k sreči ni poškodoval. — Istega rine se ga je bil nek hlapce precej na-srkal, potem pa peljal na vozu sedeč po Ahacljevi cesti, kjer je padel z voza. Stražnik je nato voz iu konja spravil v varnosf. nerodneža pa odstranil. Nesreča. Ko je sitoč? prišel na nek hlev na Sv. Petra cesti »pat dola vce Rudolf Honig, je zašel v odprtino, skozi katero mečejo krmo ter si /lomil pri padcu v členku levo nogo. Prepeljali so ga Z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Izgubljeno in najdeno. # Bolska učen ka Marija Repičeva je izgubila i» novih žepnih robcev. — Gdč. Luiza Sommnitzova je izgubila »lato za-peAnieo. — Neka dama je iaambile zlat uhan z brilj*ntom, ki reprezen* tira veliko vredaesL .\ajdeaa ja kila pred 14. dnevi pred trgovino g. Alojzija Zormana •a fllaronr< trgu št. te škatlja nom- berškega blaga (igrač). Lastnik naj se zglasi pri g. Zormanu. Opozarjamo, da svira dunajska damska godba v Narodni kavarni /adnji tedeu. Glej inserat! Popravak« V poročilu o lrigia-\anski or>ietniei sta se nam vriaile dve neljubi pomoti. Namesto Srečko in Terezina, kjer je izpadlo pomotoma rodbinsko ime naj se čita Srečki) in Terezinka Vršič in ime Jelica Strelec se čitaj pravilno Jelica Škr-lec. Politično Hi izobraževalno : društvo za dvorski okraj: priredi v s*««!]*, tmt a$. »vptom* 1911 ! m m. tntnmtmt i mmm mmm am mUea itov. 0, javen shod. Na shodu bo govoril g. Adolf UltarifcaT in podal jasno dliko o najnovejših lopovščinah, ki so jih zakrivili klerikalci nad ljubljanskim mestom, ki bode moralo plačevati lotM a*l tal-U|OM W*6 dtlOad nego doslej. VoJOei ta voUIke, adeleiite M polnoftteviino shode! Odfeor. Društvena naznanilo. Sokolova maškarada. iKmona-Ljubljana.) Sokolova telovadnica se te dni izpreminja, da je kmalu več ne bo spoznati. Oko, ki se je doslej ustavljalo ob stenah, uhaja neovirano v zeleneče krajine in se pase ob prijaznih vrhovih, ki okrožajo nekdanjo rimsko Emono, utrjeno % močnim zi-dovjem; dolg pas utrdeb se vije okrog nje, da obvaruje sovražnega uničenja vse tc prelepe stavbe v mestu, ki [ pričajo o blagostanju in dobrem go-j >podarstvu. Mi sami si oridihamo na terasi pred bogato zgrajeno palačo in uživamo očarujoči pogled na to zeleno krajino in na visoke suežuike tam ob severu. Iz mestnih ulic se dviga gori k nam hrup in vojaški šum: zmagoslavne čete se vračajo z vojaškega pohoda. Baš v pravi čas! Tem vesetejši l>ode jutrišnji praznik pomladanskega posvečevanja, ko se vsa jara mladež pokloni bogovom: mladenke in mladeniči, mlada živad i u mladi sadež. Ver sac rum! Praznik, katerega željno pričakuje mlado in staro! Tudi mi r^e ga veselimo in tem večje je naše radostno razpoloženje, ker naš gostitelj ne stedi z izbornim Talernskim vinom in s pristnimi, že tedaj po vsem svetu znanimi kranjskimi klobasami (farcimenia Cami-olica). In koliko smo se že smejali tem prečudnim napisom, s katerimi je naš gostitelj seHšpal« zidovjc svoje palače menda zato, da svoje goste nam ah spravi v najboljšo voljo. Hej, kaj pa zdaj*.' Kaj vrši in sumi sem gor' k nam.' Plesalke* Mlade in ljubke, da nam zaplešejo in zapoje jo k pijači ? No, prav! Toda, kdo bi govoril o tem, kar se ne da povedati! Sam pridi sem, da vidiš na lastna oči in da se vzbičaš v lastnem srcu! Pevski in tamburaški /bor čitalnice v Spodnji Šiški priredi v soboto dne 25. februarja zvečer ob pol 8. zabavni večer s petjem, tamburanjeni in plesom. Društvo, ki se je razvilo s lakim uspehom, kakršnega je pokazalo ob raznih nastopih, pač zasluži, da se ga vsestransko |>odpira. Zato vljudno vabimo vse, ki hočejo imeti neprisiljeno zabavo, da se udeleže tega večera, ki se vrši v prostorih g. Drag. Mobarja. »Čitalnica« na Vrhniki priredi >voj plesni venček v soboto, dne 25. f. m. v svojih prostorih. Godbo oskr-Imje si. kvartet vrhniški. Obleka promenad na. »Sokol« v Radovljici priredi dne 25. februarja v prostorih restavracije br. Rud. Kunsfelja plesni venček. Kranjskogorska podružnica slovenskega planinskega društva vabi na občni zbor, ki se vrši dne 5. februarja t. I. ob 3. popoldne v hotelu Slave v Kranjski gori. Poleg poročila *a leto 1910, so na dnevnem redu volitve novega odbora. Po občnem zboru prosta zabava s petjem. Prešteti. Slovensko deželno gledališče. Jutri, v soboto se igra veseloigra »Not na Karletcjnu«, spisal Jaro-slav Vrchlieltf, poslovenila Ana Wintrova (za par-abonente). Veseloigra ja jako zabavna, finohumorna in deeeot&a. — V nedeljo popoldne ob X se poje pri zelo znižanih cenah zadnjič v sezoni (izven abonnemen-ta, za lože par) Albinijeva izborna jugoslovanska oporota ~Baraa Trnka« Zvečer ob pol & sc igra drugič veseloigro »Noč na ITerliliJim (za napa**. - V mrak ob b". zvofer se igra predputtna burka »Pri belem konjička« pri «elo nizkih cenah izven abonnementa. Razgled po doianjkem sveta. — Ooprava srbskega reda »Takova«. Iz Belgrada poročajo: Vlada je predložila državnemu svetu zakonski načrt, s katerim se odpravlja red »Takova« iu se ustanavlja red srbske krone. Do-ećanji imejitelji reda »Takova« imajo pravico ta red nositi tndi v bodoče. — Josip Jurčič v srbskem prevoda. »Katica Srbska« v Novem Sadu priobčujc v 130. zvezku ■svojih izdan j več povesti -do venskega pisatelja Josipa Jurčiča. Prevod je oskrbel učitelj Simo Končara. Stroški za knjigo so pokriti iz ustanove Petra Konjev ića. — Koliko redov bo imela Srbija? Kakor isjuo že zgoraj omenili, ho srbska vlada odpravila takozvani Ta-kovski red. Srbija 1k> torej v bodoče imela same 5 redov in sicer: red kneza Lazarja, red Karagjorgjevc zveze, red belega orla, red sv. Save in red srbske krone. Razen reda kneza Lazarja, ki ima samo eno vrsto in ki ga smeta nositi samo kralj in prestolonaslednik, imajo vsi drugi redovi po pet vrst. izpred soiliffiL Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. SuroMiia. Delavec France danc-žić stanuje v »zeleni jami« pri Janezu Smoletu. Ker je bil Janežič jako surov, mu je Smole odpovedal stanovanje. To pa mu menda ni bilo prav in več noči je tako razgrajal, da ni mogel nihče v hiši spati. Zmerjal je Smoleta z ižansko barabo ter preklinjal na tak način, da je bilo groza. Razbil je tudi uro budilko. Obsojen je bil na 48 ur zapora. -I- Pa tudi žena Janežičeva ima predolg jezik. Ko sta se oba moža sprla, *ta se umevno morali Se obe ženi in med drugim je Janežičevka rekla Smoletovi ižanska mrka. Obsojena je hila na 10 K globe. Razne stvori. * Vstaja sužnjev. Iz Cerbere se poroča, da so se uprli sužnji v ladjah prezidija Jispagnola v Figueri ter ubili enega vojaka. Več sužnjem se je posrečilo pobegniti. Vojaštvo je* s silo napravilo zopet rod. * Velik požar v Moskvi. V »redo ponoči je izbruhnil nenadno požar v neki hiši, v kateri so stanovali delavci. Izbruh požara je bil tako nenaden, da se prebivalci niso mogli več rešiti. Poskakrdi so skozi okna, pri čemer se je P delavcev težko, 17 pa lahko poškodovalo. Pod razvalinami hiše so našli še 5 zgorelih delavcev. * Kuga. Poročali smo že v snoč-nih brzojavkah, da se je posrečilo v Rimu nekemu profesorju najti sredstvo proti kugi. Sredstvo je uašel profesor Oaleotti skupno s profesorjem Ludwigom. Galeotti se poda še te dni v Mandžurijo. -— V Fudjahanu umre na dan povprečno 20 oseb. — Iz Petrograda se poroča, da so poslale nekatere tvrdke iz Mandžurije tri milijone !:ož stepskih bobrov, glavnih nosite!jev kuge. v Moskvo, Sim-birsk in v Lipsko. Kužna komisija v Irkutsku ni dovolila uadaljni izvoz teh kožuhov, pač pa dovoljuje izvoz iz neokuženih krajev. Kakor se nadalje poroča iz Petrograda, je dobila, neka angleška veletrgovina iz Mandžurije 2 milijonov pudov žita, katero so nakladali kitajski kuliji. med njimi tudi taki, ki so bili bolni za kugo. Telefonsko in brzojavna porotno. Pasivna resistenca. Trst, 24. februarja. Zbor zaupnih mož vseh kategorij državnih uslužbencev je sklenil, priporočati vsem uslužbencem, da prenehajo s j>asivno rosisteneo in začuo zopet z rednim poslovanjem. Pasivno resi-slenco ustavijo najbrže že jutri. Dunaj, 24. februarja. V sadiko initeju odseka za državne naaiav-Ijence je danes poročal poslance R; -baf. V svojem govoru je poslanec Rybar stavil resolucijo, da subkomi-te pozdravlja dejstvo, da so državni uastavljenei v Trstu odnehali od pasivne resistence. Poziva v svojem na-daljnem govoru vlado, da naj izboljša gmotni položaj prizadetih uradnikov. Subkomite pa bo sam, kolikor mogoče, pospešil svoja dela, da čim prej konča posvetovanja o službeni pragmatik i. Svari nadalje uradnike, da naj svojih interesov ne branijo na tak način, da otežkočijo poslancem njih delo. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Trat, 24. februarja. Pri vseb mradih vladajo zopet normalne na- mere. Posledice pasivne resistence pas se ne dajo tako hitro odpraviti in aa> bodo čutile še nekaj dni. Novi postajenačelnik v Bohinjski Iti-strlei. Trat, kJ4. februarja. Za postajo- načelnika v Bohinjsko Bistrico pride nemški nacrjonalec C h a m , protom znanega goriškega Wieserja. Škao> dal, ako tega ne prepreči slovnpaka delegacija. Delavni program poslanske. zbornice. Dnnaj, 24. februarja. Plenarne seje avstrijskega parlamenta se pri-čno dne 7. marca. Vsak teden bosta po dve plenarni seji. Po plenarni seji se vsakokrat vrši seja proračunskega odseka. Kadar ne bo plenarne seje, bo proračunski odsek zboroval ves dan. Vlada sc nadeja, da bo zbornica rešila proračun najkasneje do 1. aprila. Dne 7. marca prične parlament razpravo o novem društvenem zakonu. Izpraznjen drzavuozborski mandat. Praga, 24. februarja. Agrarni poslance Holv jc odložil svoj držav-nozborsk i m andat. Delegacije. Budimpešta, 24. februarja- VI današnji plenarni seji avstrijskih delegacij se je nadaljevala debata flj proračunu zunanjega ministrstva-Govoril je mornariški poveljnik Mon~ tccuecoli, potem dr. Gessmann iu profesor Masarvk, ki je izjavil, da je Aehrenthalov odgovor na njegova izvajanja povsem nezadovoljiv. Ostro se je obračal tudi proti večini delegatov, ki so odklonili njegov predlog, da se o znani Vašičevi zadevi uvede stroga preiskava. Pravi nadalje, da ima za vse svoje trditve striktne dokaze v rokah. Za profesorjem Masa-iykoin govore delegati Szeglinslri, Seliger in Hausner. Seja se traja. Budimpešta, 24. februarja. Ministrski predsednik se je izrazil napram poslancu Pitoniju, da je vladi popolnoma nemogoče dati tržaškim uradnikom kakršnekoli obljube, pač pa se bo vlada pozneje ozirala njih težavno stališče. Cesar prehlajen. Budimpešta, 24. februarja. Iiža včerajšnjem dvornem plesu se je obče opažalo, da je cesar rahlo prehlajen. Cesar ima precej močan nahod, sicer pa je splošno njegovo zdravje zadovoljivo. Ogri proti avstrijskim Hrvatom. Budimpešta, 24. februarja. Da-ne.v bo imel v parlamentu poslanec Polonvi o»ter govor proti avstrijskim Hrvatom in sicer z ozirom na to, ca je avstrijska poslanska zborni-ca na predlog poslanca Biankinija sprejela v krošnjarski zakon odstavek »ogrsKO-brvaški državljani«, kar* je naperjeno haje proti ogrski državni ideji. Iz pes lanskega parlamenta. Budimpešta, 24. februarja. Vse kaže na to, da bo zbornica docela gladko rešila bančno predlogo. V marcu bo vlada spravila pod streho rekrutni kontingent, na kar se bo takoj začela razprava o proračunu. Opozicija se pripravlja na odločen odpor proti vojaškim reformnijrr predlogam. Škodeželjni Vatikan. Slabo razpoloženje Italije proti trozvezL Rim, 24. februarja. V vatikanskih krogih vlada uprav triumfalno razpoloženje nad dejstvom, da je nemški cesar oficijalno naznanil, da ne pride letos v Rim. Dočim sc to dejstvo v vatikanskih krogih praz-njuje kot največja zmaga, je oiicijal-na izjava nemškega cesarja v italijanskih krogih napravila kar najslabši vtisk. Italijanski diplotnatičm krogi zatrjujejo, da bo imelo dejstvo, da niti Avstrija, niti Nemčija ne bo prisotna na slavnostih zedinjenja Italije, zelo slabe posledice za trozvezo. Francoski vojni minister umrl. Pariz, 24. februarja. Tu je umrl danes nenadoma francoski vojni minister general Brun. Nemški prestolonaslednik v Rimu. Berolin, 24. februarja. Kakor izve »Norddeutsche Allgemeine Zei-tung«, pride nemški prestolonaslednik s soprogo na povratku iz Egipta tekom meseca aprila v Rim, kjer oficijalno poseti italijanski dvor ter čestita v imenu cesarske dvojice k jo« bi le ju zedin jenja Italije. Spopadi na tursko-grški meji. Berolin, 24. februarja. Iz A ton poročajo, da je došlo na meji v Epi^ rn do krvavega spopada med turškimi in grškimi vojaki. Več Turkov jo ubitih, mnogo Grkov pa teško ranjenih. Snežni zameti v Mali Aziji. Berolin, 34. februarja, fo Carigrada javljajo, da razsajajo po vaj Mali Aziji veliki snežni viharji. obdolžili uradnike, da so oni zakrivili neeredo, ter jib napadli Izdajatelj In odgovorni urednik: Kasto Pnsteetanhk. Najmočnejše močvirnate kopeli sveta. ,safl0° Lastno močvirje: 30 milijonov kubičnih metrov? sestavo in zdravilnost. — Maalna natfli kopeli v seztji. le na kemično Indikacije. Najodličneiše kopeli za zdravljenje srca ima aatamosaajia eaillfcajaaaiali ^gol—na kontinentu aiaar- p Sasftja od 1. mafa do 30. saptambra. Kopali ao oddajalo od t. aprila do 30. oktobra. na kontinentu, zastonj Županstvo. »■ Avstrt-Oipaktm Prospekte razpošilja blediĆaost, škrofulozno&t, indidrane otroške bolezni, revmatiiem, katarji sopil, sečnih in prebavnih organov, habituelno telesno zaprtje, iivćne nevrastenija, histerija, toazaa bolezni, eksudati, myom, arena bolezni insuficienca srca (srčna slabost), kronično vnetje srčnih mišic, napake srčnih zaklopnii nevroze srca, tolščno srce. 698 Haoralmlfc vod in vraltelk proizvodov: Alta k. k. Faldapotkake na Dunaju I., Stepkanaplatz. Žitno osne v Budimpešti. Dne 24 februarja 1911. Termin. Pšenica za april 191! . . za 50 kg 11 52 maj 1911 ... za 50 kg 11-26 za 50 kg 1077 za 50 kg S 06 za 50 kg 7-93 1911 » » oktober 1911 K2 za april 1911 . . Rž za oktober 1911 . Koruza za maj 1911 Oves za april 1911 za 50 kg za 50 kg 5 65 8 43 Efekti«. Vzdržno. Slovenske ieftlu gledalište i Ljubljani. Št. 104. (Par). D rasi. prodat. 2108. V soboto, 25. februarja 1911. Noviteta I PimtIci Noviteta! )toč na Karlštejmi. Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Jaroalav Vrch!icky. — Režiser Hinko Nučič. Blagajnica se odpre ob 7. uri. Začetek ob 1 .8. uri. Konec po 1 .10. Pnftodnji pTEdsta¥i bosta v nedeljo, 26. febrnarja. f* edina slovanska lu, ura za telovadce. Dobi se samo pri tvrdki Ljubljana Mestni trii H. SffllM Ljubljana li Petu testa MeteorclosKno poročilo. X ijii^i Eid morjem JDo-i. bređoji zračaf tldk 736-0 mt P j Cas I***! 2^ - baro- *» € "P**?" metra -vanja Nebo 23. 2. pop. 738 I * 10 2 sr. jjzah. del. jasno n 9. zv. 735 9 6 7 sr. zahod oblačno 7. zj. 729 8 7 1 J sr. jjzah. n • i i Srednja včerajšnja temperatura - 6*0*, norm. —0 6 . Padavina v 24 urah UO min Potrtim srcem naznanjamo v^em sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je soprog, oziroma oče, brat, stric, nečak in svuk, gospod Dominik Rudolf inpan. c. kr. pns'.ar, posestnik, itd. dane.% dne 23. svečana 1911 po kratki a mučni bolezni s svetotajstvi za umirajoče preminul. 692 Truplo predragega rajnika se prenese v soboto, 'Ji svečana ob t), uri dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče 1: Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se se darujejo v tukajšnji župni cerkvi. ČRNI VRH. 23. svečana 1911. Žalujoči ostali. Zahvala. Za premnoge dokaze Ijubeznji-vega sočutja povodom bridke izgube nase nepozabne matere, sestre, tete, stare matere in prababice, gospe 0 izrekamo tem potom vsem našo rajiskrenejšo zahvalo Istotako se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč in v tako mnogo-brojnem številu spremili blago pokojno k večnemu počitku. r roj. Vilmi Kranj, 23. tvečana 1911 704 Žalujoči ostali. Službe i**e 687 strojnik Franc Stern, Mirna Dotrajate. manufakturne stroke se išče. Ponudbe pod „Stalno11 na upravništvo »Slov. Naroda«. 670 Gostilna na dobrem kraju se odda na račun s 1. marcem 1911. Kje pove skega Naroda.« upravništvo »Sloven- 695 Verjo uran ta imi Mt v Ljubljani. 399 kavarni 44 svtra vsaki dan 691 z: zadnji teden :: dunajska 8amska godba. Zatitik ob 9. ni mEti. Vstop prest. Št 4507 681 Ustanova za realce. Pri mestnem magistratu ljubljanskem je izpraznjeno eno mesto cesar Franc Jož lovih ustanov za realce v znesku 100 K na leto. Do te ustanove imajo pravico v Ljubljano pristojni aH ko bi takih ne bilo, na Kranjskem sploh rojeni, revni dijaki, ki obiskujejo c. kr. višjo realko v Ljubljani. Prošnje za podelitev te ustanove morajo biti opremljene s krstnim listom oziroma z domovnico, potem z ubožnim listom ter s šolskim spričevalom zadnjega semestra in jih je vlagati do 15. marca 1911 pri šolskem ravnateljstvu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 14. februarja 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesia Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade s?etnik: Laschan, 1. r. Ova lopa pripravna tudi za kako obrt ali pisarno oddana a takoj, oa Poljanski cesti it 13. Velik lokal s skladiščem je v zvezi s stanovanjem. 609 Vpraša se: Elizabetna cesta 7/1. Proda se pod zelo ugodnim pogojem pol ure od poljčanskega kolodvora, blizu okr. ceste ležeče 672 posestvo obstoječe iz okoli 25 oralov zemlje, gospodarskega in vini carskega stanovanja, travnikov, njiv, gozda in vinograda. Posestvo je prav dobro aron-dirano in rodovitno. Osebna ali pismeua tozadevna pojasnila daje prostovoljno Karel Širna, trgovec v Poljoanab. Gospodična, izvežbana v kuhi, gostilni in trgovini, lica srednjo ali malo gostilno na račun v prometnem, živahnem kraju v bližini kolodvora in farne cerkve. — Ponudbe pod „Maj" na upravništvo »Slov. Naroda« do 18. marca. 669 Išče se ki bi lahko sodeloval že na obstoječi parni žagi in mlinu z glavnico 10.000 K. Nasloviti je: „Dobra bodočnost'* poste restante Idrija. 69-3 Jfova, lepa, elegantna in velika najemu Ponudbe pod kavarna4* oa nprav. »Slov. Naroda.« 70? 6% Španski bezeg Cvetne kapljice brez alkohola v svetilniku. Čudovit varljivo naraven vonj svežega Španskega bezga. □ranio □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Bas bre □ O □IDPPIP 01 za Kranjsko išče ena prvih valnic proti proviziji, ev .stalni plači. Ponudbe pod „Pravica do pokojnine" :: na upravništvo „Slov. Naroda" :: Q □ □ D ED. S §¥1A fllU oblastveno potrjena potovalna pisarna Ljubljana, Dunajska cesta 18. V novi hiši „Kmetske posofilnice", nasproti gostilne pri „Figovcc" Izdaja voznih listov za vse razrede francoske prekmorske družbe jCavre En atom zadostuje K 4--. Vožnja traja samo 6 dml JUPI DralEe, j |Z(jaja tudi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake Hamburg in Podmokli n. L. ! 1863 in preskrbi okrožnc vozovnfce Kolodvorska restavracija (Jos. Idnvi Od sobote dalje vsak dan »veže nfifi}tavljanje Salvator piva Se priporoča z vsem spoštovanjem Jos. Schrey Št. 5326. 6*1 Ustanova i&St restavrater. 694 za gimnazijalce. Pri mestnem magistratu ljubljanskem sta od prvega semestra tekočega šolskega leta izpraznjeni 2 mesti Jernej Sallocherjevih dijaških ustanov po 100 kron na leto. Pravico do teh ustanov imajo na Kranjskem rojeni, ubogi, pridni in blagonravni učenci, ljubljanskih gimnazij Prošnje za podelitev teh ustanov morajo biti opremljene s krstnim listom, z ubožnim listom ter s šolskim spričevalom zadn tega semestra in jih je vlagati dO 15. marca t. L prt pristojnem šolskem ravnateljstvu. Mestni magistrat ljubljanski dne 13. februarja 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ijubijau začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani- atritarjeva ulica štev. 2. rmi Podružnice v SpUetn, Celovcu, Trsta la Sarajeva. Oalniska glavnica K 5,000.000. al