St. 213 MtiH litina i sitnili (Mi orali ta li NM)
V Trstu, V patak /. septembra 1933.
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XLVItl
sfatnf. lheiii»wi oNa i M poNlJaJo milini m. alatni) tr
* i ; jjoluA^A ~

jl ti49*
iDINOST
POMl
i ite vitke v Tista in okolid po 20 cent — Oglasi se računaJn v ne kolone (72 nun.) — Oglati tigonca* in obrtnikov mm po 40 cent mhvsle, ponlantca ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mili oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. —» Ogta* uročnina ta reklamacije sa poiojajo iskljačno upravi Edinosti, v Trsta, ulici wf» PrančUka AsUUega Štev. 20, L nadstiupjc — Telefon «vdniitva ta uprava 11-57.
Društvo noniov h itnllUmsRo-sr&l spor
Če bi bilo v letu 1914. obstajalo Društvo narodov s pravili, ki bi bila vsebovala natančna določila za* postopanje prizadetih držav, kakor tudi drugih držav-čla-aic Društva narodov, bržkone ne bi bilo prišlo do velike svetovne vojne. Ali tedaj ni bilo nobenega mesta, do katerega bi se bili mogli obrniti državi, ki sta bili v sporu med seboj.
Kako je pa danes? Vesti o krvavem zločinu na grško-albanski meji, o obžalovanju grške vlade napram zastopniku Italije, o italijanskem ultimatu, o odhodu italijanskega brodovja na Krf in o zasedbi otoka in izkrcanju italijanskih čet; vse te vesti padajo v ozki okvir enega tedna in so osupnile svet.
V pravilih Društva narodov se obvezujejo njega člani izrecno, da bodo spoštovali politično neodvisnost vseh signatarnih držav. V teh pravilih se ugotavlja izrecno, da je vsaka vojna in vsako groženje z vojno — pa naj je že kak član Društva direktno prizadet ali ne — stvar vsega Društva. Nadalje se obvezujejo \člani Društva narodov, da vsako sporno vprašanje, nastalo morebiti med njimi, ki bi moglo dovesti do preloma, predložijo ali razsodišču, ali pa društvenemu svetu v proučenje. Ta pravila je podpisalo dvain-trideset držav, med temi tudi Italija in Grška.
Glasilo poadiških Nemcev, v Bocenu izhajajoči «Landsmann», piše tozadevno:
V zmislu pravil Društva narodov ima Italija pravico in dolžnost, da grozni zločin — umorstvo njenih državljanov — to hudo kršenje mednarodnega prava, predloži Društvu narodov in da tu zahteva odpo-rnoč in zadoščenje. Italijanski ministrski predsednik pa je takoj odposlal del italijanskega brodovja v grške vode in je na zagotovilo grške vlade, da ukrene mere za najstrožje kaznovanje krivcev, odgovoril z ultimatom*.
Pravila Društva narodov predvidevajo tudi slučaj, da bi kateri član Društva, ne da bi se obrnil do Društva narodov, začel z vojno, ali kakim vojnim činom. V takem »lučaju določa člen 16. izrecno, da se bo to smatralo kot vojno dejanje, naperjeno proti vsem članom Društva ter bi morali njegovi člani izvesti vse posledice iz takega postopanja.
Rečeni bocenski list pripominja: Po angleškem tisku jezno buči. Zavzetje Krfa po italijanskih četah posega v narodni ponos Angležev, ki so polni občudovanja za svoje veKkodušje, s katerim so dali otok Grkom v posest. V posestvu Italije pa bi otok nadvlaaoval Jadran. Posest Jadrana pa je vabljiva za stremljenje po gospodstvu na Sredozemskem morju. Povsem razumljivo je torej, da se politična morala angleškega, pa tudi francoskega tiska upira proti temu, kar se je dogodilo. Toda moralične rečenice, če so
brez vojsk«, ostajajo le na papirju. Francija se je zajedla v Porurje kot pijavka in se ne more rešiti. Anglija pa sa spominja, da se je v svojem tekmovanju s francoskim sosedom hotela poslužiti Italije kot svoje pomočnice ».
V	označbo razpoloženja v angleških političnih krogih spričo italijansko-grškega spora naj navedemo na kratko par glasov v uglednih in vplivnih listih. «Times* piše: «Prepričani smo, da se nikdo noče dotakniti pravic Italije. Ves svet pa želi, da ne bi Italija nadaljnje zastopanje svoje zahteve izvajala z oboroženo silo, ker to bi spravljalo v nevarnost mir na Balkanu in vsega vkupnega človeštva*.
«Daily Chronicle* meni: ^Nadaljnji razvoj italijanske akcije bi spravil člane Društva narodov v težak položaj: ali bi morali poseči vmes, a li pa bi se načelo Društva narodov razbilo.»
V	objektivni obliki čujemo resne besede angleškega tiska. Postavljajo nam pred oči usodno alternativo. Ali naj bi se Društvo narodov odreklo svoje naloge, ki se jo je oklenilo vse človeštvo: da bi se namreč spori med državami in narodi poravnavali mirnim potom brez krvi in brez svetovnih stresijajev; ali pa bi moralo Društvo narodov v obrambo tega svojega namena poseči vmes z orožjem in se torej poslužiti prav tistega sredstva za reševanje sporov, ki ga hoče — odpraviti za vedno! V tem je mučen paradoks.
Mi pa sodimo, da je Italija že zadobila veliko zadoščenje. Ves civilizirani svet se zgraža nad zločinom na grško-albanski meji. Ves svet razume, da je italijanski narod upravičeno globoko užaljen in ogorčen. Nikdo ne oporeka italijanski vladi pravice, zahtevati zadoščenje primerno veličini zločina in njenemu ugledu in državnemu dostojanstvu. V vseh državah nalagajo grški vladi dolžnost, da da Italiji tako zadoščenje.
V	tem splošnem naziranju je vsekako že veliko zadoščenje za Italijo. Pač pa gredo mnenja navzkriž glede vprašanja, ali je akcija italijanske vlade pravilna in umestna, ali ni bila tudi prenagljena z ozirom na svojstvo Italije kot članice Društva narodov?! Navzkrižja v mnenjih se ne tičejo torej stvari same, ampak le oblike in načina. Človeštvo pa, ki hrepeni po miru in se zgraža v strahu že ob misli sami na možnost novih krvavih zapletlja-jevf je složno v želji, da bi se italijansko-grški spor rešil brez nadaljnjih vojnih akcij od strani Italije in ne da bi Društvo narodov poseglo po sredstvih, ki bi bolno zadela to ali ono stran in ki bi ostavila kali bodočega sovraštva med obema prizadetima državama. Marveč na način, ki bi da! eni strani dolžno primerno zadoščenje, ne da bi se druga čutila ponižano v svojem ugledu, v svoji dostojanstvenosti in državni suverenosti.
lilasiiko-iriki sp&r
Snsiivd	sopat odložilo odločitev - PcsBaniika konferenca
priprla ^r^skavo - V Angliji smatrajo položaj za aelo rasnoga
Društvo sredstvo, katerega bi se države,
RIM, 6. Včeraj predpoldne ob 10. uri se je seetal v Ženevi svet Društva narodov, da razpravlja, kakor je bilo napovedano, o grškem prizivu na Društvo narodov v zadevi italijansko-grškega spora. Precej po otvoritvi seje je dobil besedo predsednik ital. odposlanstva pri Društvu narodov Salandra, kateri je obrazložil v obširnem govoru stališče Italije. Kruti pokolj italijanske misije na grškem ozemlju — je izvajal g. Salandra — ne predstavlja samo očiine kršitve mednarodnega prava, temveč je tudi huda žalitev poslaniške konference. Vsled tega obstaja med zadevo Italije in zadevo poslaniške konference tesna zveza, dasi je stvar Italije popolnoma neodvisna od stvari poslaniške konference. Toda Italija je bila mnogo bolj zr-deta v svojih pravicah nego poslanišlca konferenca, vsled česar zahteva moralno in materijalno zadoščenje. Da ji bo tako zadoščenje zajamčeno, je morala seči po jamstvih, ki so bila tem bolj potrebna, ker sedanja grška vlada od veliko držav še ni priznana in se nahaja vsled iega v podrejenem položaju, tako da se ne more imeti vanjo tistega zaupanja, pri katerem bi bila sicer stvarna jamstva nepotrebna.
Sedaj je grška vlada — je nadaljeval g. S?l«nara — na zelo spreten način predložila zadevo DruStvu narodov, zvračajoč pažnjo javnosti od zločina na zasedbo faroruev in hoteč na ta način uiti odgovornosti. Nia ta način bi bila Italija obto-ženka. Toda Italija zavrača vsako obtožbo. Spričo dejstva, da je v sporu prizadeta tudi posli.niška konferenca, bi Društvo narodov vsekako prekoračilo svojo oblast, ako bi sklepalo o tej zadevi brez vsakega obzira na omenjeno konferenco, ld je ustanovljena na podlagi mirovnih pogodb, da skrbi za njih izvrševanje. Epi-rotski zločin pa tudi spada pred poslansko konferenco, ker je bil naperjen proti izvrševanju mirovnih pogodb. Vsled tega Društvo narodov ne more prezirati kompe-tcnce poslaniške konference in vsak njegov sklep, storjen pred odločitvijo poslaniške konference, bi bil neumesten. Društvo narodov pa se tudi mora zavedati mej
ki kaj zakrivijo, lahko posluževale, da se otresejo odgovornosti za svoje prestopke. Iz teh razlogov naznanja italijanska vlada svoje nepriklicno mnenje, da svet Društva narodov ne sme postopati po zahtevi grške vlade.
Na izvajanja g. Salandre je odgovarjal grški zastopnik Politis, kateri je izjavil, da se bo grška vlada pokorila vsaki odločitvi Društva narodov. Ako bi se sprejelo stališče rimske vlade — je zaključil — bi to pomenilo polom Društva narodov.
Nato je sledila kratka razprava, med katero je predsednik Išji predlagal, naj se pretres vprašanja odgodi za eno prihodnjih sej, da bodo imeli posamezni zastopniki čas za proučitev vprašanja. Predlog je bil sprejet.
Stališče poslaniSke konference
Skoraj istočasno kakor pred Društvom narodov je bil italijansko-grški spor v pretresu pred poslaniško konferenco v Parizu, katera se je sestala včeraj ob 11. predpoldne v prostorih francoskega ministrstva za zunanje zadeve. Po seji je bilo izdano sledeče uradno poročilo: «Posla-niška konferenca je pretresala grški odgovor na svojo noto glede umora predsednika medzavezniške komisije za določitev gr-ško-alba nskih mej in drugih članov italijanske vojaške misije pri Janini Konferenca je vzela predvsem na znanje dejstvo, da je Grčija izjavila, da sprejme, ako se ugotovi njena odgovornost, vse odškodnine, ki jih bo konferenca smatrala za pravične. Istotako je vzela na znanje dejstvo, da predlaga grška vlada obrazovanje preiskovalne komisije, ki bi ji bilo poverjeno izsledovanje krivcev in katera bi bila sestavljena iz zastopnikov treh držav, ki so zastopane v komisiji za razmejitev. Posla-niška konferenca je ugotovila, da je načelo ustavnega prava, da so posamezne države odgovorne za zločine in politične atentate, ki so se izvršili na njih ozemlju, ter se je takoj lotila proučevati način omenjene preiskave. Prihodnja seja konference se bo' vršila najkasneje v petek. Besedilo
ameriški republik!] sklenili naložiti svojim zastopnikom ▼ Društvu narodov v Ženevi, naj bodo solidarni z zadržanjem Italije. Bilo bi odveč razpravljati o važnosti tega skle. To bi pomenilo, da bi, če bi mor ada Italija izstopiti is Društva narodov, tudi Brazilija in Urugvaj posnemala njen zgled ter tudi zapustila Društvo. Ker je, kakor znano, izstopila Že lansko leto Argentinija, bi ostalo v tem slučaju Društvo narodov brez udeležbe sledečih držav: Zedmjenih držav, Nemčije, Rjusije, Argentinije, Italije, Brazilije, Urugvaja, Turčije in nekaterih drugih manjših držav. Za mednarodno zvezo narodov — zaključuje «Tribuna« — bi to ne bilo slabo.
Isti list objavlja v svoji današnji številki uvodnik, v katerem se jako nespoštljivo izraža o tem mednarodnem zboru, ki da je padel na nižino nekake politične akademije. Društvo narjdov — se zaključuje omenjeni članek — je, kar je, namreč zelo skromna stvar s pičlim moralnim ugledom in skoraj brez vsake praktične veljave, ker je pohabljena in spačena že v svojem sestavu. Istotako nesimpatično se izražajo o Društvu narodov tudi ostali glavnejši listi, tako da imamo opraviti s pravo organizirano gonjo italijanskega tiska proti tej ustanovi.
Angleški napori za njeno rešitev
Včeraj popoldne je lord Curzon vnovič sprejel italijanskega poslanika Della Tor-retto. Misli se, da je angleški minister za zunanje stvari poskusil pregovoriti italijanskega zastopnika, naj bi Italija odnehala od svojega stališča giede vprašanja kompetence Društva narodov. Lord Curzon ni storil tega koraka na svojo lastno pobudo, temveč — kakor se zatrjuje — v soglasju z ostalimi svojimi tovariši v vladi. Angleški minister za zunanje stvari je na-glašal s posebnim povdarkom enodušnost vseh članov angleške vlade glede nazi-ranja Anglije o sedanjem sporu. To nazi-ranje je sledeče: «Zasedba Krfa — naj jo izvrši katerakoli velesila — predstavlja stalno nevarnost za mir na Balkanu*.
Vse je torej odvisno — se naglasa > londonskih krogih — od tega, kako bo postopala Italija.
Angleški listi obžalujejo, da se je Italija uprla proti posredovanju Društva narodov. «Morning Post* piše: Ima se razlog upati,
da se bo našla rešitev, ne da bi bilo potrebno seči zopet po skrajnih sredstvih. Nevarnost položaja obstoji po našem mnenju — dostavlja list — v bojazni, da so razbijejo prijateljski odnošaji med Italijo in Anglijo. Interes Italije zahteva ne da se osami, temveč da prilagodi svojo politiko k svojemu zemljepisnemu položaju, —<. «Daily Telegraph» obžaluje ne spravljivi ton Salandrovega govora pred Društvom narodov. Nihče ne želi — nadaljuje — da bi Grčija ne plačala odškodnine, in dejstvo, da se je Grčija ponudila da položi 50 milj ono v lir kot jamstvo, je že mnogo. Ne vidimo, zakaj bi se kaznovanje morilcev ne moglo prepustiti poslaniški • konferenci, ako bi Italija to raje videla. To kar je nevarno za mir na Balkanu, je zasedba Krfa. — «Westminster Gazzette« pravi, da je ubrala angleška vlada modro in častno postopanje s tem, da brani pravice Društva narodov. Obžalujemo odkritosrčno, da se je Italija uprla proti posredovanju Društva narodov, toda mi moramo podpirati Društvo narodov. To je edina pot.
Pariški «Tempf» objavlja brzojavko svojega londonskega poročevalca, v kateri se naglaša, da smatrajo angleški krogi položaj za zelo resnega.
Položaj v Ženevi
V Ženevi se opaža medtem nervozno vrvenje. Države, zastopane v Društvu narodov so se razdelile na dva tabora, okupivši se ene okoli Italije, druge okoli Anglije. Velik vpliv na odločitev sveta Društva narodov bo imelo brez dvoma poročilo poslaniške konference, da je že začela potrebne priprave za uvedbo preiskave. Zelo verjetno je, da se bo našla formula za rešitev v smislu, da Društvo narodov poveri italijansko-grški spor poslaniški konferenci.
Stališče ameriških listov
NEW-YORK, 6. Usti razpravljajo o italijansko-grškem sporu ter naglašajo, da bo bodočnost Društva narodov odvisna od načina, kako bo našla izhod iz težavne stiske, v katero jo je spravil omenjeni spor. «Herald» pravi, da je jasno, da se nahaja ta klavrna ustanova pred veliko preizkušnjo. «Tribune» obžaluje počasnost mehanizma Društva narodov. «World» in «Times* naglašata, da je Italija vezana po pogodbi o Društvu narodov.
gravali zlasti ob obali in na številnih malih otokih. Obupano prebivalstvo je bežalo proti obali, da si reši življenje, a je drvelo naravnost v smrt. Na morju je nastala namreč v nekaj minutah silna plima in valovi, visoki kakor gore, so z bliskovito naglico butali ob obrežje jn preko njega in odnesli s seboj vse, kar jim je bilo na potu.
40.000 inozemcev pod razvalinami
V mesto Hakone, ki je istotako poru« Šeno, je pribežalo veliko število Evropejcev brez obleke, brez sredstev in brea hrane. Mnogi med njimi so ranjeni. Begunci pripovedujejo, da je prišlo v Tokiju ob življenje tudi okoli 40.000 Evropejcev. Usoda evropskih in ameriških diplomatov je še vedno neznana. Gotovo je le to, da se je zrušilo veliko število poslopij diplo-matičnih misij. Tujski četrt mesta, kakor tudi številne evropejske letoviške kolonije so porušene. Med mrtvimi sta baje med druginii tudi angleški in aineriški generalni konzul. Ameriški poslanik v Tokiju je živ. Veleposlaništva Amerike, Anglije, Francije in Italije so kup razvalin.
Orožne posledice potresa na Japonskem
Vizije terorja in obupa — Stotine vasi preplavljenih — 273 potresnih sunkov v dveh dneh
LONDON, 5. Zadnje brzojavke iz Shan-gayja pravijo, da sta dva potresna sunka porušila v nedeljo zvečer še to, kar je ostalo od Tokija nepoškodovanega po strašanski katastrofi. V mestu se razstre-Ijujejo z dinamitom hiše, ki so še ostale pokoncu, da se tako prepreči razširjanje ognja.
Trpljenje onih, ki so komaj ušli strašni smrti, je radi pomanjkanja živil in drugih potrebščin nepopisno. Vprašanje preskrbe z živežem je obupno. Prebivalstvo se bo lahko ohranilo Še za kak dan z malimi rezervami, ki so še ostale. Mesto potrebuje nujno 1000 ton riža. V vseh lukah Japonske so se vojne ladje natovorile z živili in plujejo z največjo brzino proti prestolnici.
Grozna, .ako bi bila potrjena, je vest, da se po prvih sunkih 10.000 ljudi skušalo rešiti v nekem vojaškem taborišču nedaleč
od Tokija. Ogenj pa se je tako naglo razširil, da ni mogel nihče uiti najstrašnejši smrti med plameni.
svoje oblasti in treba je imeti pred očnJ	»^fP* je bilo takoj sporočene
dejstvo, da U ustanova ne izključuje *lavncmu tajništvu Društva narodov.
vseh samostojnih nastopov posameznih Brazilija in Urugvaj solidarni s Italijo Članov. Predvsem pa se ne sme dovoliti. Današnja «Tribuna* poroča: «Obveščeni da bi se ustvaril vtis. kakor da bi bilo smo, da sta Brazilija in Urugvaj (dve tuino-
Na stotine vasi nabrežja so bile preplavljene. Vojne ladje krožijo okoli in nabirajo mrtvece. Neznana je še usoda trgovskega središča Nagoje, ki je bilo po požaru leta 1891. popolnoma porušeno.
Zračne brzojavke iz Iwakija poročajo, da se je v soboto stresla v Tokiju zemlja 216 krat; najsilnejši sunek je trajal 6 minut in 58 sekund. V nedeljo je bilo nadaljnjih 57 potresnih sunkov.
Pripovedovanje očividca
PARIZ, 6. Prvi natančnejši opis potopa na Japonskem je prinesel japonski list «Mainichi*. Prvi potresni sunek — tako piše dopisnik omenjenega lista, kateri se je nahajal v Tokiju v času katastrofe — smo imeli v soboto par .minut pred pol-dnevom. Že ta sunek je bil silen, a se ne da niti primerjati onim, ki so mu sledili. Ugotovljeno je bilo, da se središče potresa mora nahajati v morju, blizu otoka Oshime, kakih 50 milj jugozapadno od Tokija. Po desetorici sunkov se je zdelo, da se bo zemlja umirila, a ne dolgo po tem se je potres ponovil z nezaslišano silo.
Hiše so se rušile, kakor papirnati gradovi in ogromni nebotičniki, ki so bili v zadnjih letih zgrajeni po ameriškem vzorcu, so v malo minutah postali kup ruševin, iz katerih so se dvigali obupni klici ranjenih nesrečnežev. Ljudje niso mogli najti smeri svojemu begu in panika je postala takoj nepopisna.
Princ-regent, ld se je v trenotku katastrofe nahajal v cesarjevi palači, je zbežal. Pozneje se je povrnil v Tokio, a se radi požara ni mogel približati svoji hiši in je znova zapustil prestolnico. V velikih državnik podjetjih je prišlo do nepopisnih prizorov. Stotine delavcev in delavk je bilo pokopanih od ruševin hiš, ki jih je požar uničiL Tako je v Fuji našlo smrt 500 deklic. Ne bom oozabfl trenotka, ko sem se zadnjikrat ozrl na Tokio. Bilo |e v so-
boto proti 15. uri. Tisoči so zastonj iskali pribežališča. Drugi so med kupi mrtvecev iskali stariše, brata, sestro ali prijatelja, ko jih je usoda doletela in padli so — izčrpani — na tla.
Plameni so jih potem skrili mojemu pogledu. Po ulicah so ležali na kupih mrtveci z razmesarjenmii rokami in obupom na obrazu. Radi pomanjkanja uradnih poročil so se Širile najneverjetnejše vesti. Med drugim se je govorilo, da je bil od Korejcev umorjen ministrski predsednik.
Medtem pa je šlo za incident, ki se je dogodil malo pred katastrofo. Grof Jama-noto se je nahajal v klubu mornarice v Tokiju, ko je bil napaden od tolpe neznanih ljudi. Ali napadalci so bili pognani v beg. Medtem pa je bil ministrski predsednik ranjen, ko se je zrušilo podstrešje stopnjišča klubove palače, kjer je ravno delal na sestavi nove vlade.
Cesarska palača zrušena
Ogenj se je v Tokiju razširil v prvi vrsti radi poškodb na napravah centrale za plin. Na raznih krajih so se vnele podzemske plinove naprave in plameni so se razširili s strašansko brzino. Veliko ljudi se je zadušilo v tem zastrupljenem zraku. Cesai-in cesarica sta ušla smrti na čudežen način. Cesarska dvojica se je nahajala v začetku katastrofe v dvorcu v Nikku, ki se je zrušil, ko je dvojica komaj prestopila prag hiše.
Iz Ozake brzo javlja jo, da so začela obla-stva zažigati mrliče, ker jih radi njihovega ogromnega števila ni mogoče pokopati. Vojaški oddelki mečejo mrtvece na ostanke hiš, ki so še v plamenih. Cesarska družina je plačala svoj delež na tej katastrofi japonskega naroda s tremi princi, ki so zaman iskali izhoda, da bi ušli sikajočim plamenom.
Nova vlada sestavljena
OZAKA, 5. Član parlamenta, ki se je povrnil iz Tokija, poroča, da se je obred ustoličenja nove vlade izvršil v nedeljo ob 7. uri na velikem trgu Akasaka. Radi bojazni pred novimi potresnimi sunki se je obred izvršil na prostem. Takoj na to je ministrski predsednik sklical ministrski svet, ki je razpravljal o pomoči prebivalstvu, ki je bilo prizadeto po potresu.
Največja katastrofa človeštva
Naštevanje izgubljenih in ubitih ljudi je brezupno: 250.000 v Tokiju, 150.000 v Yokohami, 170.000 v Magoyi, 8000 v velikih tovarnah ob vznožju Fudžijame, 7000 v Akami, 4000 v OtavasijL Še veliko straš-nejše pa so številke, ki so se dognale včeraj: Smrtne žrtve se cenijo od 500.000 do tri miljone. Samo v Tokiju je porušenih 350.000 hiš. V okrožju 300 km je uničenih 12 cvetočih mest. Več otokov je pogoltnilo morje in potegnilo' s seboj vse prebivalstvo in njihovo premoženje. V jokohamskem zalivu je izginil otok Izu; potres ga je raz-klal na dva dela. Nad 40 velikih trgovskih parnikov, ki so se nahajali v pristanišču Yokohame, se je potopilo. Morski valovi so besaeE s tako silo, da so dvignili neko veliko ladjo in jo vrtfli kakor malo igračko na suho, kjer je padla v ognjeno žrelo požara. Grozni so bili prizori, ki so se odi-
PreoM v rešKem
Jugoslovanska vlada predloži spor glede Reke arbitraži švicarskega predsednika
— Prihod Nikole Pašiča iz Pariza
BEOGRAD, 6. Snoči je od 17. do 20.30 bila seja ministrskega sveta. Predvsem so se razpravljala tekoča vprašanja posameznih ministrstev, potem pa se je vršila diskusija o referatu finančnega ministra glede proračuna 1923, - 24,
Nato so bila prečitana poročila, ki jih je prejela vlada o okupaciji Krfa in o delu Društva narodo\' v Ženevi. O poteku razprave ministri niso hoteli povedati ničesar, ker čakajo na prihod ministrskega predsednika Pašiča, ki se vrne zvečer iz Pariza.
Pašič je po poročilih iz Pariza včeraj konferiral s francoskim min. predsednikom Poincarejem ter se vrača na nujni poziv vlade, ki se nahaja pred velikimi zunanje- in notranjepolitičnimi odločitvami.
Diskusija o grško-italijanskem konfliktu včeraj ni bila zaključena.
Kar se tiče reškega vprašanja se v političnih krogih označuje stališče vlade tako-le:
Vlada smatra, da je misija paritetne komisije končana, ker je tudi zadnji rok, 31, avgust, potekel ne da bi bilo prišlo do sporazuma. Paritetna komisija ni pooblaščena za nadaljnje delo. Predloge, ki jih je Italija izročila, smatra vlada za nesprejemljive. Obstoja torej spor, za katerega rešitev je predvidela santarnargheritska pogodba arbitražo predsednika švicarske republike, na katerega se more obrniti Italija ali Jugoslavija. Zatrjuje se. da se namerava jugosl. vlada okoristiti s to odredbo o arbitraži ter je o tem že obvestila Italijansko vlado, katere odgovor se pričakuje prihodnje dni.
Ker bo vlada najbrže v kratkem izdala komunike, bo javnost skoro informirana o vseh detajlih pogajanj, ki so se vodila v paritetni komisiji. Poleg materijala paritetne komisije, bo odposlan k arbitru z jugosl. strani tudi g. Trumbič, da da o ra-pallski pogodbi svoj ekspoze ter ustmeno podkrepi jugostovenske pravice na Barol in Delto.
JugoslavUa ima prsstoIonaslsđMika
BEOGRAD, 6. Davi je kraljica Marija porodila princa, kateremu je bilo dano ime Štefan. Mati in novorojenček sta pri najboljšem zdravju. — (Štefani).
Jugoslovenski delegat razmejitvene komisije proti oškodovanju Jugoslavije na albanski meji
BEOGRAD, 6. Iz uradnega vira se poroča, da je vest, da so jugoslovenski ko-mitaši s silo ustavili delo razmejitvene komisije na albanski meji, brez vsake podlage. Jugoslovenski delegat v tej komisiji se je namreč uprl postavitvi mejnikov, ker so imeli biti postavljeni na način, ki bi popravil mejo na škodo Jugoslavije z ozirom na predvojno mejo Albanije, kar gotovo ni bilo namen poslaniške konference.
Komunistični izgredi v Beogradu
BEOGRAD, 6. Snoči ob 6. so dospeli v Beograd bivši komunistični poslanci Filip Filipovič, Vladimir Čopič in Nikola Kova-čevič, ki so bili svojčas obsojeni radi sokrivde na atentatu. Dopoldne so biii izpuščeni iz Požarevca. Do Beograda so jih spremljali detektivi. V pristanišču jih je pričakovala velika množica delavcev ter jih spremila preko Terazij z vzkliki: «Doli vlada, doli reakcija, doli fašizem!* Nosili so rdečo zastavo. Na Teraziji je prišlo do spopada med komunisti in Orjuno. Potem sta komunistična poslanca Čopič in Kova-čevič odšla na železniško postajo. Čopič potuje v Zagreb, Kovačevič pa v Novi Sad. Velika masa komunistov je šla ž njima na kolodvor, policija pa spremljevalcem ni pustila na peron. Kadi tega so komunisti provocirali napad na žandarmerijo, s katero se je razvila borba, ki je trajala cele četrt ure pred železniško postajo. Naposled so prišli novi oddelki, ki so z golimi sabljami razgnali komuniste. Več oseb je ranjenih. Policija fe aretirala mnogo mani« festantov.
Italija
M> Bf&fefenkega mta. Vzpostavitev od potrata L 1908. ponknik baje?. Držama pomoč ka razširjenje genovskega pristanišča. Skrčenje Parila finančnih urade t. Odtegni te t iz kro-fecfa eno- in dvoHrskih bonov,
tm
RIM, 6. Po poročilu ministrskega predsednika Muasolinija o zunanjem političnem polo-lafu j« včeraj preiel ministrski svet k raz-
C-avi o vzpostavitvenem delu vsled potresa
ta 1908. porušenih krajev (Reggio Calabria, Kessina). Ministrski svet je sklenil, da bo pri-tpevala država pri obnovitvi teh krajev s 500 Bilijoni« ki jo bo izplačala kot podporo ali po-Bojilo oikodovancem v teku 7 let. Vlada upa« da bo ta znesek popolnoma zadostoval; saj presega za kakih 100 milijonov lir skupno vsoto vseh prošenj oškodovancev. Ministrski predsednik je takoj obvestil prefekta v Mes-sini in Reggio Calabria o tem vladnem sklepu jter jima naročil, da to sporočita ljudstvu. V smislu ministrskega sklepa bo razpuSčena Drla vna stavbinska zveza (Unione Edilizia Nacionale}, ki je bila ustanovljena po omenjenem potresu.
Ministrski svet je nadalje odobril osnutek jca odlok-zakon, na podlagi katerega bo vlada n&k&zala 160 milijonov lir pristaniškemu konzorciju v Genovi za razširjenje in preuredbo pristanišča, da bo odgovarjalo vsem modernim zahtevam. Istočasno bodo zvišane vse pristaniške pristojbine na blago, tako da bodo pri povprečnem prometu 6 milijonov ton prinašale letno 9 milijonov lir. Na ta način bo konzorcij v stanu poravnati državi dolg v teku 25 let.
Na predlog finančnega ministra je ministrski svet odobril zakonski načrt za preureditev notranjih carin na konsum. Načrt pušča kon-Čnoveljavno občinam ves dohodek carin; občine bodo morale preurediti carinc na podlagi postopanja, ki je sedaj v veljavi, tako da bodo morale revidirati stari način pobiranja carin. Carine se bodo lahko postavile na vsa živila razen na močnate izdelke in riž; carine proste bodo surovine, ki so neobhodno potrebne za obrt. Preureditev bo morala biti vpeljana s 1. januarjem 1924.
Finančni minister je predlagal dalje pre-osnovo finančnih okrožij z ozirom na preureditev sodnijskih okrožij. V smislu tega predloga bo odpravljenih kakih 150 finančnih uradov ter 15 krožkov (circoli). Preureditev okrožij davčnih agencij se bo izvršila na način, da bo v vsakem okrožja davčne agcncije eden ali več registrskih uradov. S to preureditvijo se število agencij skrči na 57.
Dalje je finančni minister poročal še o treh odlokih, ki imaio namen pospešiti promet z inozemstvom z ustanovo začasnega uvoza in izvoza. Prvi odlok vsebuje nove koncesije za uvoz v kraljestvo surovin, ki so namenjene v izdelavo in ki se poiem zopet izvozijo. Na podlagi drugega odloka se bo smatral za začasnega poleg uvoza surovin, ki jih našteva sedanji zakon, tudi uvoz drugih surovin. V smislu tretjega odloka bo uvoz bele turšicc, ki je določena za proizvodnjo škroba, prost carine.
Ministrski svet je sklenil, da dovoli poleg načelnikom tudi članom diplomatskega zbora popolno carinsko prostost.
Odobren je bil dalje osnutek za odlok, ki bo dovoljeval več vrstam blaga popust («calo;>), ki je naloženo v splošnih skladiščih (Magazzini generali) kakor so dovoljevali dosedanji zakoni.
Odobrena je bila tudi raztegnitev na nove pokrajine vseh zakonov, ki se tičejo pobiranja carin na likerje in alkoholne pijače v zaprtih občinah. Ministrski svet je smatral za potrebno, da se preuredi dosedanji pravilnik za pobiranje direktnih davkov, ki je še iz leta 1902.
Končno je bil odobren načrt za odlok-zakon, da se potegnejo iz kroženja enolirski boni do 31. decembra 1923, dvolirski pa do 31. decembra 1924. Z istim dnem izgubijo bom
zakoniti tečaj.
Prvi dan evharističnega kongresa v Genovi,
GENOVA, 6. V mestu, ki je znano vsled svoje trgovine kot eno izmed najživahnejših v Italiji, se je včeraj vsaj za nekaj trenutkov zavstavil ves promet po glavni ulici. Ljudje so za hip pozabili na oni večni boj za obstanek, ki se posebno izraža v našem mestu, kjer cvete s trgovino tudi neusmiljeni konkurenčni boj. Iz stolnico se je namreč pomikal sprevod, ki mu je načeloval papežev odposlanec kardinal De Laj s 60 škofi in številno duhovščino. Sprevoda se je udeležila nebrojna množica. Ob straneh ulice se je zbralo vse polno radovednih meščanov, ki jih je kordon državne milice komaj držal v redu. Milica je vojaško pozdravila sprevod. V cerkvi Annunziate,
pustil cerkev. Ob izhodu ga je množica burno pozdravljala, fašistovska godba ns je zaigrala lašistovsko himno «Goivinezza». Pred škofijo, kjer je bil nastanjen, mu je množica priredila vnovič burne ovacije.
Viip ifd Mm farmo prosveto sestavljen.
RIM, 6. Kralj je podpisal odlok, t katerim se imenujejo za člane višjega sveta za javno prosveto sledeči profesorji; Luigi Biancbi, Conte AJessandro Časa ti, Giuseppe Chio-venda, Codacci Pisanelli, Markiz Filipo Cri-spolti, Cesare De Lollis, Albert De Steiani, Mario Donati, Michele La Rosa, Ferdinand Lodi, Carlo Alfonso Malilno, Giorgio Pas-quali, Umberto Pestalozza, Federico Raffaelle, Salvatore Riccobono, Arturo Rocco, Gaetano Scorza, Luigi Simonetta, Arnaldo Trambusti, Giacinto Viola in Gioachino Volpe.
Bolgarska
>po2W te
SOFIJA, 5. Ministrski predsednik je £?vo-ril pred voditelji demokratov o položaju Bolgarske. Glede odnošajev z inozemstvom, je načelnik vlade poudaril, da se je položaj izboljšal v zadnjem Času napram sosednim državam. Vlada se trudi za rešitev vprašanj, ki se tičejo razmerja med Bolgarsko in njenimi sosedi in goji iskreno nado, da bi prišlo do prijateljskih vezi s temi državami. Z ozirom na notranjo politiko je predsednik ugotovil znatno zboljšanje položaja tekom teh zadnjih mesecev. Dostavil je, da je javno varstvo zagotovljeno od ustalitve nove vlade, da vlada v državi popoln red in da pripravlja vlada zakone, ki bodo prinesli v deželo prejšnje blagostanje. Cankov je na koncu zavrnil podtikanja inozemskih listov, da je umor Daska-lova delo bolgarske vlade.
DNEVNE VESTI
Mussolinl obišče Trsi 4. novembra i	f ▼ Sredozemskem morju
, _	. . ,.,,..114	normalen. Tržaški Lloyd poroča, da vzdržujejo
Iz Rima poročajo, da je bil tajniK inau- njegovi parniki zvezo s pristanišči v Sredo-
strijske zveze ▼ Julijski Krajini dr. Cima-	zemskem. morju v popolnem redu. Radi seda-
dori sprejet ▼ avdijenci pri ministrskem	njega političnega položaja pa ne pristajajo predsedniku Mussoliniju. Cimadorrja je parniki v grških lokah. S Krfom je pomorska
spremljal poslanec Giunta. Dr. Czmadori	zveza povsem normalna. je min. predsedniku na dolgo razložil tr- j _
govski in industrijski položaj Trsta. Mus-	|X trZaSkeSS ŽIVIŠ solini je z zadoščenjem vzel na znanje, da Krvav zločin v ulici Felice Veneziaru Rav-
se bo v Trstu vpeljala#velika industrija	aatejj neke tržaške čnvaftne dražbe ustreljen,
stekla ter je izjavil, da bo brez drugega	Včeraj popoldne se je v stanovanja družine
podpiral vsako podjetnost v tem smislu.	Zandonatti v drugem nadstropju hiše Št. 30 v
Zanimal se je posebno tudi za istiske pre-	ulici Felice Venezian nepričakovano odigrala
mogokope. Končno je dal zagotovilo, da	krvava drama	.
dne 4. novembra °biS6e Tr,t. £e ne pride Jj^^H^ttG* ŽLS?t kaj nepričakovanega vmes.
— Podobna nesreča je do?etefa 11-let-nega Ivana Deila Mattia, stantsjočega v ul. E. loti št. 2. Ta si je pri padcu s kolesa, s katerim je vozil v bližini svojega doma, zlomil desno nogo. Tudi njega so prepeljal v mestno bolnišnico.
Občinski svet v k Petru bq Krosu razDaffen
starega kraljestva, ravnatelj čuvalne družbe «Corpo triestino di sorveglianza*, ki ima svoj sedež v ulici Riborgo. Včeraj popoldne je bil Veronesi sam doma, ker so člani družine Zan-. , . donatti šli na obisk k svojim sorodnikom. Z ministrskim odlokom, datiranim z dne j Okolf 14. je potrkal na vrata stanovanja Zan-26. avgusta je bil občinski svet v Št. Petru j donattijevih dostojno oblečen mladenič. Vero-na Krasu razpuščen. Odlok ne pove nobe- nesi je odprl vrata ter sprejel prišleca kot sta-nih razlogov za ta korak, občinski zastop rega znanca. Kmalu potem se je začulo iz no-in občinarji se tudi zaman vprašujejo, kaj tranjosti stanovanja glasno prepiranje, kate-je dalo temu povod. Kakor smo od vero- ">ga predmet je bilo — sodeč po besedah Ve-
dostojne strani obveščeni, je bila M. ^vT^fe
uprava popolnoma v redu. Posle občin- Scgt revolverskih s'trc]ov> Ljtldje ^ SOSednjih skega gerenta je prevzel uradnik postojn- stanovanj so presenečeni hiteli na hodnik; viske podprefekture y Postojm, g. Miglio- deli SO( kako Je miadenič prihitel vidno raz-retti. burjen iz stanovanja Zandonattijevih ter be-_ - _ i« »t t s «_ _____! žal po stopnicah. V veži sta ga ustavila dva
Meanaroani poiicijski Kcnsrcs no uonaja mestna stražnika, u so jm strea privabili v
Da se zopet obnovijo in utrdijo medna-1hišo/ M,e.dtem s.? dru^ Me pohiteli v stano-T - j . -	i *	L ■ _ vanie, kier se um je nudil krvav pnzor: Ve-
rodni odnosaji v vsakdanjem boju proti ^^ ležaI y svJoji sobi na tleh ^ ■ krva.
hudodelcem in hudodestvu, je predsednik
dunajske policije Schober dal pobudo za
mednarodni kongres policijskih organov.
vel iz številnih ran. O dogodku je bila nemudoma obveščena rešilna postaja. Na lice mesta prihiteli zdravnik je takoj uvidel, da je za Ve
Kongres se je otvoril dne 3. t. m. in vse ronesija vsaka človeška pomoč zaman; njegovo kaže, da bo dosegel lep, popolen uspeh.1 telo je ležalo nepremično na tleh; smrt je na-Na kongresu so zastopane vse kulturne stopila takoj radi dveh težkih ran na glavi, države, ki so poslale nanj može, kateri so | enc n.a hrbtu .t.cne na trebuhu. Truplo Ve-v svoji stroki na glasu. Nemčijo zastopa s^^ko*0V	s^' "odfsrafI?
znani strokovni pisatelj dr Heindl, Italijo,	n'a t{eh slmokrcs malega
ravnatelj rimske kvesture Bertim; omeni- taiibra ^ veIik žepni nož. mo naj še zastopnika Nizozemske, poli- v tem času sta stražnika odvedla mladeniča cijskega ravnatelja v Doornu, Van Hou- na policijski komisarijat v ulici Sanitž, kjer tena, kateri ima posebno nalogo, da pazi j se je izkazal za 22-letnega Nikolaja Demarinis, na bivšega cesarja Viljema. Po svečani! stanujočega v ulici Madonnina št, 5. Pri za-otvoritvi se je začelo takoj strokovno! slišanju ie mladenič jokajoč povedal, da je delo s predavanjem Van Houtena «o med- | Pri$f1 k V««^.x namenom, da bi mu ta narodnem sodelovanju na kriminalističnem1^^5^ 2435 ^ ki mu ** * W Veronesi polju». Sledil mu je jugoslovenski delegat	lrdi DemarinjSi je baje dal svoječasno
Mijo Branković z referatom o potrebi ustanovitve posebnih policijskih atašejev. Nato je predaval dvorni svetnik dr. Schultz
Veronesiju 1500 lir kot nekako nagrado, da bi ga ta sprejel v službo pri čuvalm družbi, katere je bil ravnatelj. Ostali del zneska pa mu
o mednarodni kriminalni policiji. — Pre-, je baje posodil v več obrokih. Ker je pa Veda vanja so zanimiva in spričo raznih hudo-1 ronesi venomer odlašal, da mu preskubi ob-delstev, dogodivših se v zadnjem času,	k njemu ter za
člani kongresa proučujejo ukrepe, ki so potrebni za pobijanje nevarnega mednarodnega hudodelstva.
hteval denar nazaj. O tem pa ni hotel Veronesi nič vedeti. Prišlo je do prepira, tekom katerega mu je baje Veronesi grozil z nožem. Tedaj je on potegnil samokres in v skrajni razburjenosti izstrelil proti njvmu šest strelov.
Policijsko oblastvo si prizadeva, da pojasni ta krvavi dogodek in ugotovi, koliko je resnice v tem, kar je izjavil Demarinis.
Nesreča psi delo. Težak Marcel Zorzetti,
Vesti Iz G&rSifceaa
Značilne besede. Pretekli petek se je vršit v Gradiški ustanovni^ občni zbor fašistov&ke učiteljske zveze. Kakor vedno ob takih prilikah je imel tudi to pot strokovni tajnik goriške cone Dr. Lessi na zborovalce navdušen govor, v katerem je spregovoril tudi sledeče besede: .
sme več biti slovenskih učiteljev, kajti sedaj so vsi Italijani; če se ne smatrajo za take, če se še vedno trdovratno branijo priznati to dovršeno dejstvo, naj si poiščejo preko meje druga mesta U
Će je g. tajnik hotel s tem reči, da morajo slovenski učitelji postati Italijani, so njegove besede nekaj nezaslišanega, Če je g. tajnik s tem mislil, da so siov. učitelji sedaj italijanski državljani, so njegove besede — ker o tem nihče ne dvomi -— nesmiselne kakor je tudi nesmiselno sumničenje, da se kdo iz učiteljev brani priznati dovršeno dejstvo. Saj smo se Slovenci že neštetokrat izjavili, da to dovršeno dejstvo priznavamo, toda mož naj ne zamenjuje besede Italijan z besedo italijanski državljan.	%
Stiokoms orgaslxacxja> cestarjev v Tolmiau. V nedeljo, dne 26. avgusta so se zbrali na pobudo fašja vsi cestarji, ki so podrejeni tolminskemu tehničnemu uradu, ter so si ustanovili lastno strokovno organizacijo. Tudi tu je govoril goriški strokovni tajnik Dr. Lessi. Fašisti so na to strokovno organizacijo zelo pnosni, ker obstoja po večini iz Slovencev
P našem mnenju ne predstavljajo podobne organizacije, ker so zgrajene na sili, nlkakega uspeha. Ubogemu cestarju ne preostaja pač nič drugega kakor se vpisati v organizacijo aH pa izgubiti službo.
Pasja steklina. Goriški magistrat sporoča, da se je na goriških ulicah pojavil izstradan pes-potepuh barabske zunanjosti, ki je ugrizel tri osebe. Ugotovilo se je, da je pes stekel. Vsi tisti, ki so prišli v dotiko z njegovimi zobmi, naj se javijo na uradu za higijeno v Via Mazzini ŠL 7.
Radi tega vagabunda je prišla pri goriškem komisarju cela pasja žiabta v zamero, kajti od sedaj naprej mora nositi nagobčnike in mora .biti spremljana na vrvicah. Psi, ki se ne bodo pokorili teru odredbam, bodo kaznovani s smrtjo.
Prisor s solkanske ceste. V pondeljek proti večeru sta se vračala gotovo iz kake gostilne v Solkanu dva gospoda proti Gorici. Čeravno bi s trudom držala ravnotežje na lastnih nogah, sta se oba. vozila na enem kolesu in ni torej nikako Čudo, da jima \z bila sicer široka solkanska cesta še preozka. Nasproti jima privozi kočijaž, ki je takoj uvidel nevarnost položaja ter se je hotel v širokem krogu umakniti, kar pa je bilo vse premalo, ker sta junaka navzlic temu zavozila naravnost v konja, ki je bil slučajno precej dobro rejen, tako da se jima ni nič zgodilo. Ker je kočijaž žugajoče dvignil bič, sta jo hitro pobrisala proti Gorici, toda ne več na kolesu, ampak na lastnih nogah.
Kolesa, ki uteČejo. Velušček Kari iz Kozane se je mudil po opravkih v pisarni dr. Medve-Ščeka in je pustil za trenutek kolo v veži. Ko se je vrnil, je moral z žalostnim srcem ugotoviti, da je kolo uteklo.
— Enaka usoda je doletela na goriški sod-niji Clansig Hermana in Lestan Alojzija na deželnem hipotečnem zavodu.
Zbirka himen in koračnic. Kal or čujemo, izda v najkrajšem času voditelj rihemberških fašistov g. Cigoj zbirko himen in koračnic.
V prvem zvezku bodo zapopadene sledeče himne in koračnice: 1) Bog ohrani, bog ob-vari... 2) Sokolska koračnica. 3) Bandiera rossa. 4) Giovinezza.
Borzna oorotiia,
TečajU
Trst, dne 6. septembra 1923. Cosujteh	304
Dalmatia«	2M
Gerolimjch ....................
irtbera Tnestlns • * .......*0I
Lloyd .......................
Lussino	f»90
MartfnoMch ...........................133
Oceani*	no
Premuda « ..........................b90
Trlpcovirh	9M
Ampelea	456
Cement Daimatia •••••••••••••• 290
Cement Spalato ..............#22fr
Valuta na tržaškem trgu.
Trst, dne 6. septembra 1923. ogrske kione.	0.12 0.14
Premestitev srednješolskih profesorjev. Šolsko oskrbaištvo nam piše; Javljamo, da je bila z okrožnico od dne 29. avgusta 1923. št. 68 (ki je bila objavljena v «Bollettino ufficiale deUa ^^ m
pubblica istruzione K. 36) izdana naredba, k« i ^ 32 let	v Skorkiji-Coroneo št. 721
se tiče premestitev srednješolskih profesorjev; gj . vieraj prcdpo!dne pri delu v Uoydovem poleg tega je bil objavljen t isti okrožnici hangar^ T stari prosli izvinil desno nogo c.	- t . ...	, , | . fe?am	mest. Ta naredba velja, v kolenu ter sJ pretcgnil mi$icc v stegnu. Z
kjer so se zbrali udelezmki sprevoda, je škof, tudi za srednjesolske profesorje v novih P°- avtomobilom rešilne postaje so ga prepeljali Bartolomasi otvoril s kratkim govorom kon- i krajinah, ki morajo izraziti svoje želje naučne- I na jom
gres. Za njim je izpregovoril comm. Dufoyr za j mu ministrstvu, splošno ravnateljstvo, urad ,	kolesarski nesreči Včeraj predpol-
katoliške organizacije; za tem je govorila! za nove pokrajine (Ministero della PubbUca j ^ - deJ uKci Xesa'g koIesa 14-letni markiza ratnzi, predsednica *Katohske žen- , lstruzicnc, Direzione Generale, Uificio Nuovc « .J rD	.	« . tt«*.*^««
ske zvezc >. Kardinal De Laj je poudarjal važ- Provincie). Vse prošnje morajo dospeti naj-, ^if?11 Roitz, stannjoč v uhci fabbnca št. nost evharističnih kongresov ter priporočal kasr.c je do 10. tm. Za informacije naj se priza-	padca si je zlomil desno roKo ter se
udeležnikom, naj se redno udeležujejo cerkve- deti obrnejo na zgoraj imenovani urad (Šolsko' močno opraskal po obrazu. Z avtomobilom nih govorov. Ob 18.40 je končala prva seja; oskrbništvo) ali pa na ravnatelja zavodov, les rešilne postaje so ga prepeljali v mestno papežev odposlanec kard. Đe Laj je nato za- ' so prejeli omenjeno okrožnico.	I bolnišnico.
Zbirko založi konzorcij «Nove dobe«, predgovor napiše pisatelj Bandelj.
Smrt znanega knjigotržca. V pondcljek zvečer je umrl v Gorici v starosti 85 let znani
knjigotržec Ferdinand Wokulat. Pokojni ie fil^A tik okrajne ceste, pripravna za trgovino,
avstrijske krone če$kos!ovaSUe krone dinarji » « • . • • .
leji m-rhe dola« ji
francoski franki » • • švicarski frmki	•
angleški funti p?nirnati
« • « • »
• • * • •
. 0.03M 0.0 ^40 . 70 25,— 10,75 . -24.71).— 25 —
•	10.25.— 1!.— O.CO«}'^ aOOoI25
. 23.40 2^50
•	1»1.— 131.60
•	421.—.—4*1-— . io7.— uri,—
t
Milka Kostt
je danes, v dobi 17 let, po dolgi in mučni bolezni^ v naročju svojih dragih, mirno v Gospodu preminula.
Žalujoča mati Marija, brat Dttšaa, sestra Dragica in družine Kosič, Rupena, Riharič naznanjajo vsem ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem to bridko izgubo.
Pogreb nepozabne pokojiiice se bo vršil danes, v petek, 7. t. m., ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti ulica Piccardi št. 14.
TRST, 6. septembra 1923.	a«30
Novo c o grebao podietie Trst. Corso V. C. III. 47.
Se ra£nnaju po 20 slot. beseda. — Nafcut ijia pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot beseda. — Naisiarsjša pristojbina L 4 —* Kdor išče službo, plača polovično cena
V SKLADIŠČU Via Pauliana 1, vogal Piazza Liberta se prodajajo po cenah brez konkurence spalne sobe, popolne, z mizico in dvema stolicama po L 1100.— poročne sobe od L 2000.— naprej, obedne sobe s stolicarai s pristnim usnjem od L 3000.— naprej, pohištvo za letovišča, kuhinje, stene in omare za predsobe, garniture za klube, sobane< popolne oprave za urade, tudi posamezna kosi. Velika izbera stolic, naslonjačev i. t. d Za preprodajalce in hotelirje posebni popusti. Pohištvo v tranzitu po posebnih cenah. Samo v Via Pauiiana 1, vogal Piazza Li-bertt.	1227
SKLADIŠČE z več prostori, obširnim dvoriščem in stanovanjem s 4 sobami in kuhinjo, vse v dobrem stanju, pripravno za lesno trgovino in drugo, se odda takoj v najem. Via della Tesa št. 33. Natančna pojasnila isftotam in pri Novem pogrebnem podjetju, Corso V. E. III, št. 47.	1228
KUHINJO iščem na svoj račun. Grem tudi izven Trsta. Vremec Marija, Via Giulia 6, V.
1229
ONU GOSPODIČNU HRVATICU, koja je putovala u nedelju u Opatiju, molim za sastanak ili naslov pod «Suputnik» na uprav-ništvo «Edinosti».	1225
PODLISTEK
(40)
ANNIE VTVANTI:
KIRKA
Roman Marije i arnovske. - Poslovenila G. B*
Dvignila sem se. «Nef Ne I pustite jo —» sem rekla vsa nemirna in vzela lakaju torbico iz rok. Oddaljil sc je; a Kamarovskij je bil presenečen.
«Kaj je v njej?» vpraša. «Čemu se tako vznemirjaš?®
«Saj se nc vznemirjam ...» in sem oklepala z rokami zascvraženega belega slona. «Nič ni v njem ... prav nič ...»
-•Da, poln je papirja,» in Kamarovski je otipaval torbico. «Kaj so ljubavna pisma?»
Nasmejala sem se z bledimi in suhimi ustnicami. «Da, uganil si.*
«ln so Elizina? — Ali tvoja?* vpraša Ka-marovski sumljivo in smejoč se.
«Da, EiizinaU in sem se smejala še jaz; potem sem se usedla z dolgim vzdihom; toda predno se je pomirilo bitje mojega srca, se je pojavila na vratih nevedna Perrier:
'Otroka sta se vrnila, gospa; šla sta gor.» Kamarovskij se je šalil, mi odvzel torbico »n jo guga! po zraku.
"Glej Eli za, glej kaj imam!» ter sc smejal. Eltza je obračala oči in zalila ji je lica skoro vijolčasta rudečica. Njen način zarude-vanja je bil absurden, skoro ganljiv.
<-. Torej so notri tvoja ljubavna p is ma f...» se je smejal grof.	^
«Oj, ne gospod,« je mrmrala Eliza, vsa po~ rudela.
«To rej ni tvoja ta torbica ?»
•Ne gospod — da gospod —»
Kamarovskij jo je pogledal, potem je gledal
mene in ko je videl najin izraz, mu je izgini! smeh.
«No Eliza, povej mi, Čigava je in kaj je v njej.»
Hotela sem ji dati znamenje, toda grof, visok in širok, je stal med nama.
Tedaj sem se dvignila vdano in obupno in in sem šla proti oknu, «Kar se mora zgoditi — se bo zgodilo.*
Poslušala sem, kako se je Eliza potapljala v laži in nazadnje se je tresoč spuščala k izviru umazane resnice.
«Kakšni papirji so to7» je nadaljeval grol z vprašanji.
«Niso papirji. Je denar,* je rekla končno ona.
«Denar! — Vaš 7»
«Ne.»
Nastal je hipen molk. Potem pravi Kamarovskij:
«Ne verjamem. Hočem ga videti.» Nihče mu ne odgovori.
«Kdo ima kljoček?*
Molk.	, ^
Tedaj sem zaslišala žvenkljanje. Kamarovskij je iskal v žepu nožek.
Potem je rekel Elizi: "Lahko greste.*
Eliza je odšla počasi in nerada. Ćula sem škripanje: Kamarovskij je prereza! usnje torbice. Nato sem zaslišala šumenje bančnih papirjev. Kamarovskij jih je izravnaval, jQ> stavil sa mizo ter ph ŠteL — (Cesar nisem jas nikdar storila). Minile jt par trenutkov.
•Petintrideset tisoč rabljev.« i« rakci Pavel Kamarovskii potiho. «Ne vem, čemu sle rekli, da ste brez denarja.* W|>|tv gfm» je M kakor še nikdar.
fcNiso moji,:> sem rekla hripavo in tresoče.
«Čigavi so?»
Kako odgovoriti? Morala bi izdati Prilu-kova? In 2 njun tudi sebe! Odločila sem se, da povem to, kar je pravzaprav res.
«Ne vem, čigavi so,» sem vzdihnila.
Znova dolg molk.
Mislila sem: «sedaj me bo mogoče zasra-moval — mogoče me bo stepel...»
A ni se pripetilo nič. Kamarovskij je odšel iz sobe, ne da bi izpregovoril.
Ah, pošast iz Wellsa me je še vedno oklepala! Prilukov je vodil tudi od daleč mojo usodo!
Pobrala sem s tresočo roko po mizi raztresene liste in jih potisnila v zasovraženo torbo. Ko bi jih mogla odposlatif
Pa kam? Komu? V Hyeresu si je nadel Prilukov ime Zeiler — a sedaj kje se nahaja? Kako naj bi mu odposlala ves ta denar? In kam naj bi mu ga odposlala?
Ne: usojeno mi je bilo ga nositi po svetu v tej zakleti torbici Elizini... Jokaje sem si pokrila obraz m rokami.
Nisem čula trkanja na vratih, nisem čula, da so se vrata odprla; ko sem se obrnila, sem opazila na pragu zlatolasega mladeniča, visokega in finega. Napravil fe korak proti meni, potem fe obstal v zadregi, videč moj objokani obraz.
«Odpustite mi —» je rekel; njegov glas je M mehek in nežen. «Koga iščete?»
Grofa Kamarovskega, povabil me je na kosilo. .
»Moje ime je Nikolaj Naumov.*
cMo)« kn« je Marija Tarnovskaja,* in sem m podala roko.
imel pred vojno trgovino v Rašteiu, po vojni t
Si je otvoril njegov sin lepo knjigarno na
OTZU.
Kaj vse ljubezen stri? V nedeljo se je hotel v neki hiši v Via Morelli 29-Ietni Franc Cesare posloviti od tega žalostnega življenja radi nesrečne ljubezni in je v to svrha izpil precejšnjo količino sublimata, toda fant je imel smolo, ker so to takoj opazili drugi ter ga pre-
Seljali v bolnišnico, kjer so mu izprali želodec 'do mu pa srce izpere?
Izlet na Črno prst. Skupina goriških planincev priredi dne 8. in 9. t. m. izlet na Črno prst.
V	soboto ob 8.31 odhod iz Gorice z vlakom do Kudajužne,. odkoder se odide ob ti. na Črno prst. Prenočevalo se bo v Orožnovi koči.
V	nedeljo zjutraj povratek na Črno prst in od tam po grebena na Rodico. Povratek v nedeljo zvečer. Prijatelji gor dobrodošli!
ah
Šahovski turnir v Trstu. Agilni šahovski klub v Trstu je letos organiziral tekmo v tej plemeniti igri. Tekma ima predvsem namen, da nudi domačim italijanskim igralcem priliko, da se enkrat zberejo in merijo; po tej poti naj bi tudi Italija prišla do tega, da najde šahista, ki bi jo na velikih mednarodnih turnirjih dostojno zastopal. Da postane turnir bolj zanimiv, so bili povabljeni tudi nekateri igralci mednarodnega glasu. Vendar pa mednarodna tekma daleč ne dosega tekem te vrste, ki so se v zadnjem .času odigrale v Evropi. Od znanih imen so zastopana v Trstu le imena: Tarrasch, Jates, Vecse-v. Marotti. Poslednji je že večkrat zastopal italijanski šah na mednarodnih turnirjih, toda nikoli z znatnim uspehom. Tudi sedaj v Trstu se ni povspel do kake posebne višine. Pač pa se je odkril pri mednarodni tekmi kot izvrsten igralec marchese Rosselli, ki do sedaj prednjači eelo pred starim mojstrom Tarraschem. Pri domačih tekmah vzbujajo največ pozornosti Sacconl, Daveglia in v Trstu živeči Čeh For-manek. Stanje mednarodne tekme je po petem koln sledeče: Marotti 1, Asztalos 3>S, Singer 1 ,Seitz 1X. Bosselfi 4, Canal 4, Miliant Canceliere 1, Tarrasch 3, Yates 3, Johner 4, Vecsej 2K.
Rolakl! Ne zabite na Šolsko društvo!
s Štirimi sobami, kuhinjo in kletje se takoj proda. Vrt in vinograd zraven hiše. Cena po dogovoru. Pojasnila daje Mihael Colja, Rihemberk št. 351.	1226
PRODAJALKA, starejša, zmožna italijanščine, se sprejme v manufakturno trgovino. Štefan Štekar, trgovec, Ajdovščina. 1216
POHIŠTVO za kuhinjo, popo.'ne kuhinje se prodajo. Olajšave pri plačilu. Solitario 2, vrata 9.	1218
ORKESTEON, velik, skoraj nov, v popolnem stanju, 24 plesnih modernih komadov, se proda za L 2200.— tndi na obroke. Ugla-ševalec Pečar, Via Molino a vapore 3, II.
1222
SREBRO, zlato in fcriljante plaći: već kot drugi Perict. via S. Franceseo 15. H.	45
KRONE, srebro, zlato in platin knpnjen*. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	855
terirajts v „Edinosti
(4
»hi
naznanja ofuariteu
oduefniške pisarne
v Aj^ovf čini y hiši su M. Brat ine
Šola Berlifs
trsi — Via Torre blaoca 21,
Začetek novih tečajev hi privatnega pouka v angleškem, francoskem, nentikem, Italijanskem, Španskem, portugalskem in srbohrvatskem jeziku tekom tekočega tedna. Posebnt tečaji v ttiHJnnščiirt za za-četnfke in teč«}! za »popolnitev.
Pouk dajejo diplomirani profesorji doHCne narodnosti.
Pojasnila in vpisovanja: vsak dan od 9 do 21. Via Torre blanca 21. Trst ""
(54)