GOSPODARSTVO Še se lahko Bodo delodajalci letos prijavite! radodarni? str. 5 ŽIVLJENJA TV SPORED Pri Črnem Petru Jasna se je nekoč učila trebušni ples! ST«o str. 41 ■o Im It- ■cn ■m im "o St- novi tednik v L Tft' L I Fl I r Jezero »Vsak, ki je prebral knjigo, ima svojega Tarasa« Tednik za Savinjsko regijo / št. 46/ Leto 74 / 14. november 2019 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik »Mlada vina nakazujejo dobro kakovost« Tako ob martinovem pravi specialistka za vinarstvo Tadeja Vodovnik Plevnik, a hkrati opozarja, da bo na pravo oceno kakovosti treba še počakati. Vinogradniki so z letino sicer zadovoljni in so minuli konec tedna radi opravili običaje, ko mošt spremenijo v vino. Kakšna je nova letina v Prlekiji in na Hrvaškem, pa bodo jutri okušali tisti, ki potujejo z nami na Martinov izlet. str. 7, 30-31 INTERVJU1 NASA TEMA CELJE Dr. Ranko Rajović, nevrofiziolog str. 26-27 v Depresija ima več obrazov Jubilej Šolskega centra Celje str. 12-13 str. 6 2 AKTUALNO novi tednik Št. 46, 14. november 2019 ZADETKI »Odločili smo se, da ima Okrešelj pri obnovi prednost. To ne pomeni, da del na Korošici ne bomo izvedli, ampak jih bomo le upočasnili.« Brane Povše, predsednik Planinskega društva Celje - Matica »Zdravila nikoli ne bi smela biti edini način zdravljenja.« Maruša Naglič, univ. dipl. psihologinja »Današnji šolski sistem je še vedno naravnan tako, da izobražuje za poklice, ki so bili aktualni pred desetimi in več leti. Med desetimi najbolj iskanimi poklici jih pred desetletjem devet sploh še ni obstajalo.« dr. Ranko Rajović, nevro-fiziolog »Kdorkoli rad ustvarja dobrote, pa naj gre za pečenko, kruh ali vino, ve, da je treba prave poteze na pravi način narediti ob pravem trenutku.« Milenko Tanšek, vinar leta Svete Helene »Zagrebčani bodo danes storili vse za zmago. Pričakujemo njihovo še bolj grobo igro. Mi moramo odgovoriti na takšen način, da bomo zmagali.« Domen Novak, rokome-taš Celja Pivovarne Laško ČETRTEK 1 1 PETEK s J9 v. 11 7 >—✓ • • t, t £ • • • # • • • r SOBOTA I I NEDELJA 11 ^ 8 V 12 8 m Strožji pogoji kreditiranja ne rešujejo resničnih težav Je kreditiranje res nemogoče? Banke morajo od novembra pri kreditiranju prebivalstva upoštevati nove minimalne standarde, ki jih je postavila Banka Slovenije. Pri potrošniških posojilih je omejila tako ročnost kot razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca. Slednje velja tudi za namenske stanovanjske kredite. Imetniku kredita mora po plačilu obroka ostati 76 odstotkov bruto minimalne plače, kar bo od 1. januarja 2020 pomenilo 715 evrov. Če ima vzdrževane družinske člane, pa sorazmerno več. Nova pravila so v javnosti naletela na burne odzive. Mnenja so deljena. Resnica, ki se kot vedno skriva nekje vmes, razkriva, da ukrep glavnih težav večine Slovencev ne rešuje. LEA KOMERICKI KOTNIK Takoj so se zelo kritično do omejitev odzvali pri Združenju bank Slovenije, kjer so izpostavili, da zaradi ukrepov več kot tristo tisoč ljudi ne bo več dobilo posojil, posledično bo po njihovi oceni negativen tudi vpliv na BDP. Banka Slovenije je navedbe združenja bank zavrnila in ocenila, da ukrep, ki je namenjen zajezitvi prekomernega kreditiranja, ni pretirano oster. Strokovnjakinja za osebne finance mag. Ana Vezovi-šek, ki velja za zagovornico zmernega oziroma zdravega kreditiranja, ukrepov Banke Slovenija ne razume kot pretirano drastičnih. »Ukrepe vidim kot dobronamerne. Odprti ostajata še vprašanji lizingov, ki ne zapadejo pod tovrstne ukrepe, in reševanje izrednih situacij. A roko na srce - teh izrednih primerov socialno šibkejših ni veliko in tem so do danes banke še vedno pomagale in našle rešitev. Prepričana sem, da bo tako tudi v prihodnje,« pravi in poudarja, da je bolj kot odobritev kredita pomembno ugotavljanje namena, če resnično želimo tem ljudem pomagati. »Sicer se kredit hitro porabi za kaj drugega in spet nismo naredili nič.« Kako (ne) bo ukrep Banke Slovenije vplival na življenje ljudi? Ana Vezovišek meni, da je bilo v zadnjem času v javnosti izrečenih veliko, tudi napačnih, podatkov in izračunov. Kot povzema, so banke pri izračunu kreditne sposobnosti pred uvedenimi ukrepi večinoma upoštevale neto plačo in pri tem niso upoštevale malice, prevoza, regresa, trinajste plače, potnih stroškov in drugih dodatkov. Pri novih izračunih bodo ti prilivi upoštevani. Na drugi strani banke zdaj skladno z ukrepom pri izračunu upoštevajo vzdrževane družinske člane, ki jih prej niso. Ob tem finančna svetovalka, ki izhaja iz bančniških vrst, priznava, da so se novi ukrepi spet najbolj dotaknili upokojencev, samohranilcev, šibkejših in tistih, ki imajo tri otroke ali več. »Ampak, kot je bilo že večkrat rečeno, tega nikakor ne moremo reševati z dodatno zadolžitvijo, temveč bo to treba reševati sistemsko - na področju nepremičnin, pokojnin, dohodkovne poli- tike in podobno,« poudarja in dodaja, da so to področja, kjer se mora vmešati politika in pokazati sposobnost reševanja resničnih težav. 1. januarja 2020 se pravila kreditiranja ne bodo spremenila, se bo pa zvišala minimalna plača, kar pomeni, da bo moralo po plačilu obroka na računu ostati 714,84 evra, kar je 41 evrov več kot zdaj. Odgovorno zadolževanje Ukrepe Banke Slovenije so med drugim pozdravili tudi pri Zvezi potrošnikov Sloveni- Ana Vezovišek, strokovnjakinja za osebne finance: »Najhujša je kombinacija, ko najameš stoodstotno financiranje za nakup stanovanja, nato pa izgubiš službo ali zboliš in obenem vrednost nepremičnine pade. Naenkrat so obveznosti kredita višje, kot je vrednost nepremičnine. Kredita ne moreš odplačevati, nepremičnine ne prodati, saj bi dolgovi ostali. Te nočne more si nihče ne predstavlja in ponavadi na njo nismo opozorjeni. In koga lahko krivimo za nastalo situacijo? Vedno potem krivimo banke. Zanimivo, danes jih z izjavami in s >protesti< skoraj prosimo, naj nas spravijo v takšen položaj.« AKTUALNO 3 je (PZS), kjer so med drugim zapisali, da nova pravila zgolj povzemajo načela evropskih smernic o odgovornem kreditiranju, ki bi jih morale banke pri dodeljevanju posojil upoštevati že zdaj. »Odgovorno kreditiranje namreč vključuje tudi oceno kreditne sposobnosti, in sicer na način, ki potrošniku preprečuje čezmerno zadolževanje. Na ta način posojilojemalcem kljub kreditu ostane na razpolago dovolj finančne rezerve za življenjske stroške. Obvladovanje dolga je pomemben del finančne blaginje in podobno kot varčevanje ljudem zagotavlja stabilnost in nadzor, s čimer koristijo sebi in svoji družini.« S tem se v celoti strinja tudi Vezoviškova, ki se sprašuje, ali je res odgovorno, da oseba s 1. 000 evri prihodkov, ki vzdržuje dva mladoletna otroka, najame kredit v višini 25.000 evrov za dobo 10 let. »To je bilo do uvedbe tega ukrepa povsem izvedljivo, mesečni obrok bi znašal 260 evrov. Oseba mora poleg kredita vsak mesec plačati še vrtec, gorivo za avto, hrano in stroške bivanja. Je to življenje, ki ga želimo privoščiti ljudem? Ne, verjemite mi, da ne, ker to ni življenje, temveč životarjenje. In takšna oseba res nikoli ne bo mogla kupiti nepremičnine. Ker ji nikoli ne bo uspelo ničesar privarčevati in ker bo ob naslednji proračunski bombi, potrebovala limit ali dodaten kredit ter bo doživela finančni zlom.« Ob tem Ana Vezovišek opozori še, da je povsem napačno in nelogično, da enkrat govorimo o tem, da z minimalno plačo ne moremo nič prihraniti, drugič pa o tem, da lahko plačujemo kredit. Foto: arhiv NT (GrupA) Pixabay, grafika: (Vir: anavezovisek.si) Mlada oseba brez otrok s prihodki 1.200 evrov Prihodki 1.200 EUR Število vzdrževanih članov 0 Najvišji znesek mesečnega odplačila 527 EUR Znesek stanovanjskega kredita za 30 let 142.000 EUR Družina z dvema otrokoma, pri čemer ima eden od partnerjev 900 evrov prihodkov in drugi prihodke v višini 1.300 evrov. Prihodki 900 EUR 1.300 EUR Število vzdrževanih članov 1 (237 EUR) 1 (237 EUR) Najvišji znesek mesečnega odplačila 0 EUR 387 EUR Znesek stanovanjskega kredita za 30 let 0 EUR 100.000 EUR Družina z dvema otrokoma, katere prihodki na osebo znašajo 1.050 evrov (800 evrov neto, malica, prevoz, kilometrina 250 evrov) Prihodki 1.050 EUR 1.050 EUR Število vzdrževanih članov 1 (237 EUR) 1 (237 EUR) Najvišji znesek mesečnega odplačila 140 EUR 140 EUR Znesek potrošniškega kredita za 7 let 9.700 EUR 9.700 EUR Znesek stanovanjskega kredita za 30 let 35.000 EUR 35.000 EUR Samohranilka(-ec) z dvema otrokoma s 1.050 evrov prihodkov (800 evrov neto, malica, prevoz, kilometrina 250 evrov) Prvi scenarij: Oseba NE dobi kredita, če sama vzdržuje oba otroka. Drugi scenarij: če si skrb za otroke deli z nekdanjim partnerjem (in to označi na vlogi), se ji pri izračunu kreditne sposobnosti upošteva en otrok. Prihodki 1.050 EUR Število vzdrževanih članov 1 (237 EUR) Najvišji znesek mesečnega odplačila 140 EUR Znesek potrošniškega kredita na 7 let 9.700 EUR Znesek stanovanjskega kredita za 30 let 35.00 EUR Upokojenec s 670 evri pokojnine NE dobi kredita, dobi limit v višini približno 1.000 evrov. 4 GOSPODARSTVO novi tednik Št. 46, 14. november 2019 Dražba za prodajo delnic šentjurske Meje vendarle razpisana Prihodnje leto konec stečaja Zupančevega imperija Po mnogih zapletih je končno razpisana dražba za prodajo delnic kmetijskega podjetja Meja iz Šentjurja. Delnice, gre za 97-odstotni lastniški delež, bosta skupaj prodajali celjski družbi PSZ in Dakont. Obe sta v stečaju, povezuje ju nekdanji lastnik obeh Darko Zupanc, ki je tudi glavni krivec, da se je prodaja zavlekla za nekaj let. Zaradi tega bo stečaj PSZ končan kasneje, kot je pričakoval upravitelj Radovan Triplat. Zavlačevanje je škodilo predvsem Meji, ki sicer posluje dobro, čakanje na pravega strateškega lastnika pa je zaustavilo njen razvoj in oslabilo njen položaj na trgu. JANJA INTIHAR Dražba bo 12. decembra v Šentjurju, izklicna cena za 449.646 delnic, ki jih ima PSZ, in 98 delnic, ki so v lasti Dakonta, bo 50.010,90 evra. Od tega so delnice v lasti PSZ ocenjene na 50 tisočakov, preostali drobiž je cena za delnice Dakonta. Tako poceni že dolgo, če sploh kdaj, ni bilo naprodaj nobeno podjetje in prav nizka cena je bila razlog, da je razpis dražbe objavljen šele dva meseca in pol po tem, ko je o njej celjsko sodišče sprejelo sklep. Darko Zupanc, osebnem stečaju je končal tudi sam. »Živa« je ostala le šentjurska Meja, ki jo zaradi preteklih Zupančevih finančnih akrobacij s posojili in poroštvi med posameznimi podjetji bremenijo veliki dolgovi. Nekdanji lastnik se s propadom svojih podjetij nikakor ni mogel sprijazniti in je za stečaje krivil banke, s podjetjem Dakont, ko je to še delovalo, pa je z izpod-bojnimi tožbami na sklepe o pretvorbi terjatev v lastniške deleže od leta 2015 zaviral lastniške spremembe v Meji. Z lanskim stečajem Dakonta je to moč izgubil, a je zato zadnje mesece s pritožbami na izklicno ceno Mejinih delnic njihovo prodajo zaustavil za nekaj časa. delnic ne more biti v interesu upnikov, ampak le v interesu oseb, ki želijo družbo prevzeti na najcenejši možen način. Višje sodišče je Zupanče-ve izračune in trditve zavrnilo kot neutemeljene. Med drugim je opozorilo, da niso podkrepljene z nobeni dokazi, in navedlo, da je cenilec pri cenitvi lastniškega kapitala Meje upošteval finančni dolg podjetja in poroštvene obveznosti, ki znašajo več milijonov evrov. ki je tudi eden manjših upnikov PSZ, je namreč zahteval razveljavitev sklepa. Višje sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, a je odločanje o tem zaustavilo objavo razpisa dražbe. Še ena razprodaja? Darku Zupancu, ki je bil s svojim poslovnim sistemom PSZ lastnik mnogih podjetij na Celjskem, Primorskem in tudi v tujini, se je imperij zrušil pred nekaj leti. V stečaj so šla vsa njegova podjetja, v Čeprav je ta stavba v središču Celja že pred tremi leti dobila novega lastnika, se njena obnova kljub drugačnim napovedim še vedno ni začela. Zupanc je prepričan, da gre pri Meji za še eno od razprodaj slovenskih podjetij. Ljubljanska družba P&S Capital je ocenila, da lastniški delež, ki je naprodaj, ni vreden nič, a se je stečajni upravitelj Radovan Triplat v dogovoru z Družbo za upravljanje terjatev bank, ki je največja ločitvena upnica PSZ, odločil, da bo izklicna cena za delnice 50 tisočakov. Zupanc se s cenitvijo ne strinja, po njegovem mnenju bi morala biti vrednost lastniškega kapitala med 8 in 10 milijoni evrov. Zato gre po njegovem mnenju pri cenitvi za »tajen špekula-tiven dogovor med cenilcem, upraviteljem in direktorjem Meje«, saj tako nizka cena Predčasno poplačilo terjatev Stečajni upravitelj pravi, da je za delnice Meje kar nekaj zanimanja, vendar tistega, ki jih bo kupil, čeprav za nizko ceno, čakajo velike finančne obveznosti. Na podlagi pogodbe o finančnem prestrukturiranju, ki jo je Meja sklenila pred štirimi leti, ter kasnejših aneksov bo moral predčasno poplačati vse zavarovane in nezavarovane terjatve. O tem je upravitelj morebitne dražitelje opozoril tudi v razpisu dražbe. Kot je znano, Družba za upravljanje terjatev bank, ki je največja upnica PSZ in tudi Meje, pro- daja terjatve do obeh družb. Skupaj gre za malo več kot 5 milijonov evrov terjatev. Čeprav se je zbiranje zavezujočih ponudb končalo že pred dvema mesecema in so v slabi banki dejali, da so dobili več ponudb, kupca očitno še niso izbrali. Stečajni upravitelj je prepričan, da bo tisti, ki bo kupil delnice Meje, zagotovo kupil tudi terjatve. Tudi novi lastniki ne držijo obljub Po prodaji delnic Meje, če bo uspešna že v prvem krogu (v kar glede na nizko izklicno ceno najbrž ni treba dvomiti), bo na seznamu premoženja, ki je bilo naprodaj v stečaju PSZ, ostalo le manjše zemljišče na robu Celja. Kljub temu stečaj še nekaj mesecev ne bo končan. Radovan Triplat upa, da se bo to zgodilo vsaj v prvi polovici prihodnjega leta. Med zadevami, ki jih je še treba rešiti, so lastništvo v srbskem podjetju Avto Hyundai Beograd ter dva izvršilna postopka, v katerih stečajni upravitelj od Zupančeve soproge in hčere terja vračilo dveh posojil, ki jih je PSZ najel zanju. Gre za 25 tisoč in 35 tisoč evrov. V stečaju PSZ ter z njim povezanih podjetij so nove lastnike dobili mnoge stavbe ter trgovski in poslovni prostori v središču Celja. Zupanc je zanje skrbel zelo slabo, a se žal marsikateri nepremičnini tudi z novim lastnikom ne godi nič bolje. Če omenimo le stavbo na križišču Prešernove ulice in Glavnega trga, ki jo je pred tremi leti kupilo ljubljansko nepremičninsko podjetje Inversio. Kljub drugačnim obljubam in napovedim direktorice Simone Lebar se obnova stavbe, ki vidno propada, še vedno ni začela. Foto: arhiv NT (SHERPA) Na Jelenovem grebenu bodo gradili hotel FRMOBIL AC FRI-Mobil Dečkova 43 3000 CELJE A V T O C E N T E R 03 425 60 80 Way of Life! Penzion Rebeka in Karolina na vrhu domačije Ježovnikovih v Olimju se bo umaknil hotelu s 75 ležišči. Na Jelenovem grebenu bo zrasel tudi prvi turističnoizobraževalni center pri nas. Projekt, pri katerem bo z garancijo za najeto posojilo pomagal slovenski podjetniški sklad, je vreden 1,1 milijona evrov. Kot pravi lastnik Borut Ježovnik, takšnega modela v slovenskem turizmu še ni. »Turi-stičnoedukacijski center bo združeval našo celotno proizvodnjo na enem mestu. Gostom bomo ponujali možnost ogledov, pod okriljem centra bosta še izobraževanje in marketing.« Hotel bo imel vso infrastrukturo, wellness in ostalo ponudbo. Letno že zdaj približno sto tisoč gostov obišče Jelenov greben. Zanje skrbi 20 zaposlenih, ob konicah pa še študentska in priložnostna pomoč. Ježovnikovi so v približno treh desetletjih ustvarili eno najuspešnejših turističnih zgodb v regiji. Svojo prepoznavnost so zgradili na prvih 75 jelenih damjakih. Najprej so se na govedorejski in vinogradniški kmetiji ukvarjali z gojenjem šampinjonov in s predelavo komposta za gobe. Dobri domači kulinariki so počasi dodajali prenočitvene zmogljivosti, sobe in apartmaje. Penzion Rebeka in Karolina je dobil ime po starejših hčerah. Domače izdelke so začeli prodajati v hišni trgovinici, potem so z razvojem lesarske in papirne dejavnosti zasnovali kar celo linijo poslovnih daril. Nekdanji vinograd so v sodelovanju s Kozjanskim parkom zasadili s starimi sortami jabolk in kozolec ob njem preuredili v prireditveni prostor, ki sprejme do 150 oseb. Kot pravi gospodar, je hotel odgovor na vprašanje, kaj novega pripravljajo svojim gostom v prihodnje. »V naložbo gremo počasi in premišljeno. Stvari morajo dozoreti, sicer je takšen korak lahko tudi dvorezen meč.« Predvidoma bosta hotel in izobraževalnoturistični center na Jelenovem grebenu stala čez dve leti. StO GOSPODARSTVO 5 Podeljene okoljske nagrade Družba Xella učinkovito izkorišča odvečno paro Državni Eko sklad in časnik Finance sta podelila letošnja priznanja okolju najbolj prijaznemu podjetju, izdelku, postopku in storitvi. V kategoriji za okolju najbolj prijazen postopek je nagrado dobila družba Xella porobeton SI iz Kisovca. Na razpis je tokrat prispelo 18 prijav, med njimi tudi iz podjetij Evergreen in Plastika Skaza iz Velenja, Stramex pet iz Podplata in Kroniterm z Gomilskega. JANJA INTIHAR Družba Xella porobeton SI, ki izdeluje gradbeni material Ytong, je nagrado dobila za učinkovito izkoriščanje odvečne toplote in ponovno uporabo ter reciklažo neustreznega porobetona. S tem je zmanjšala toplotni vpliv na okolje in izboljšala svojo energetsko učinkovitost, saj je znižala izpust ogljikovega dioksida in drugih emisij ter zmanjšala porabo električne energije. Kot so navedli v podjetju, je letni prihranek štirikrat večji od vrednosti naložbe. V enem letu so namreč pri proizvodnji 70 tisoč kubičnih metrov porobetona prihranili 85 tisoč evrov. Poleg tega so za 10 odstotkov zmanjšali porabo vode za pripravo nasičene vodne pare, zaradi česar se je zmanjšala tudi poraba zemeljskega plina. Inovacijo v proizvodnem procesu zasavskega podjetja so začela uporabljati tudi druga podjetja mednarodnega koncerna Xella, ki ima po svetu več kot sto tovarn. V Kisovcu beli gradbeni material Ytong, ki je bil pred leti znan pod imenom siporex, izdelujejo že od leta 1977. Poleg različnih elementov iz porobetona prodajajo tudi silikatne zidake, mineralno toplotno izolacijo in armiranobetonske plošče. Podjetje, ki zaposluje malo več kot 40 ljudi, že vsa leta zaznamuje rast prihodkov in dobička ter tudi dodane vrednosti na zaposlenega, ki je krepko nad republiškim povprečjem. Lončki, plastenke, črpalke Za okoljsko nagrado so se letos s Celjskega potegovala podjetja Evergren, Plastika Skaza, Stramex pet in Kro-noterm, vendar so tokrat ostala praznih rok. Zagonsko podjetje Evergreen iz Velenja je prijavilo svoj že večkrat nagrajen biorazgra-dljiv cvetlični lonček, v kategoriji mednarodno okoljsko partnerstvo pa je na natečaju sodelovalo z ekološko s pokopališko svečo, ki jo je razvilo v sodelovanju s podjetjem Nature2need iz nemškega Heidelberga. Plastika Skaza, ki se je že pred časom zavezala traj-nostnemu razvoju, se je za nagrado potegovala v kategoriji okolju prijaznih podjetij. Stramex pet, ki sodi med po- Bodo delodajalci letos radodarni? Zveza svobodnih sindikatov Slovenije tudi letos poziva delodajalce, naj novembra ali decembra v skladu z določili kolektivnih pogodb izplačajo trinajsto plačo, to je del plače iz naslova uspešnosti poslovanja podjetja. Najkasneje decembra naj zagotovijo še izplačilo božičnice, če tako določa kolektivna pogodba ali poseben dogovor med sindikatom in vodstvom podjetja. Ob tem sindikat opozarja, da so božičnice, trinajste plače oziroma nagrade za poslovno uspešnost do višine povprečne plače v državi od 1. januarja lani oproščene plačila dohodnine. Zakon o dohodnini za leto 2019 tako določa, da zaposleni ob izplačilu trinajste plače ali Župan nasprotuje selitvi uprave Velenjski župan Bojan Kontič je na predsednika vlade Marjana Šarca naslovil protestno pismo, v katerem odločno nasprotuje selitvi upravnega dela Gorenja v Ljubljano, saj gre po mnenju občine za še eno obliko centralizacije, ki je eden ključnih problemov Slovenije. Šarca je pozval, naj odločno ukrepa proti tej selitvi. Pismo so v vednost dobili kitajski veleposlanik v Sloveniji, gospodarski minister in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Trenutne razmere v podjetju, načrti novega vodstva in razpoloženje zaposlenih so daleč od obljub in zavez, ki so jih novi lastniki dajali ob prevzemu družbe, navajajo v velenjski občini. Pri tem ocenjujejo, da je približno leto kasneje, odkar je kitajski Hisense prevzel Gorenje, stanje že postalo kritično. Kot navajajo v občini, je nov lastnik Gorenja obljubljal, da bo zgradil novo tovarno in ustvaril nova delovna mesta. Tako zaposleni v družbi kot tudi občinska uprava so verjeli, da bo prevzem prinesel pozitivne učinke za zaposlene, podjetje in celotno lokalno skupnost. Žal trenutne razmere po oceni velenjske občine kažejo ravno obratno. Kot še pravi velenjski župan, lahko vodstvo Gorenja enako dobro vodi družbo, tudi če ostane v Velenju. V Gorenju so se na pismo občine odzvali s pojasnilom, da je družba v 100-odstotni zasebni lasti. Zato pozivi premi-erju, naj se vmešava v poslovne odločitve zasebne družbe, jim nasprotuje ali poskuša nanje kakorkoli vplivati, niso ne utemeljeni in ne legitimni. Kot so napovedali, se bodo pristojni v Gorenju na povabilo podžupana Petra Dermola udeležili decembrske seje mestnega sveta in podrobneje predstavili Hisensove načrte in izzive, saj si želijo obdržati dobre odnose in ustrezen pretok informacij z lokalno skupnostjo. BA 90,6 95,9 100,3 radio celie Vedno г Илжој / kako drugače imenovane nagrade za uspešno poslovanje plačajo le prispevke za socialno varnost. Znesek do 100-odstotne povprečne plače v državi, ki po zadnjih podatkih statističnega urada znaša 1.725,91 evra, se tako ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Božičnica v cinkarni bo Podatkov o tem, kako bodo letos pri izplačilu nagrad za uspešnost in božičnic radodarni delodajalci na Celjskem, še nimamo. Smo pa vprašali, kako je letos v Cinkarni Celje, kjer je lani konec leta vprašanje, ali božičnica bo ali ne, med zaposlenimi povzročilo veliko nejevolje, membnejše proizvajalce plastične embalaže v Sloveniji, je na razpis prijavil biorazgradlji-ve plastenke, ki jih izdeluje iz biološko pridobljene plastike in jih za zdaj prodaja le naročnikom iz tujine. V kategoriji do okolja prijaznih izdelkov je bila letos tudi toplotna črpalka Adapt, ki je namenjena ogrevanju in hlajenju prostorov ter segrevanju sanitarne vode. Gre za prvo pametno toplotno črpalko na svetu, ki so jo zasnovali in razvili v družbi Kronoterm. Foto: Podjetje Xella omenjali so celo stavko. V podjetju so potem v začetku letošnjega leta božičnice izplačali, znašale so 1.200 evrov bruto, kar je bilo približno 400 evrov manj, kot so znašale za leto 2017. Letos takšnih težav v cinkarni nimajo. Predsednik sindikata KNG v tovarni Franc Grabler je povedal, da so se z vodstvom podjetja načelom že dogovorili o izplačilu božičnice, o višini zneska se še pogajajo. Izplačilo pričakujejo v prvih dneh januarja. Zaposleni v cinkarni, kjer povprečna plača znaša približno 2.200 evrov, so zadnja leta poleg božičnice dobili tudi trinajsto plačo, ki jim jo je podjetje izplačalo v času letnih dopustov. Letos trinajste plače ni bilo, je povedal Grobler, vendar sindikat zaradi tega ni dvigoval glasu. Zaposleni so namreč tokrat dobili regres za letni dopust v višini povprečne bruto plače v državi. JI ENERGETIKA CELJE toplarna celje PRIDITE IN SI OGLEJTE, KJE SE PROIZVAJA TOPLOTA, KI OGREVA 19.000 CELJANOV. SREDA, 20. NOVEMBER 2019 11.00 116.00117.00 Гсћ nHI PRIJAVE ZA VEČJE SKUPINE info@energetika-ce.si PO ELEKTRONSKI POSTI NA 6 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Št. 46, 14. november 2019 Gradbišče na Lavi, kjer raste nov prizidek k ŠCC. Tako bo izgledal prizidek, ki naj bi bil končan spomladi prihodnje leto. CELJE - Jubilej Šolskega centra Celje Za 60-letnico nov prizidek Na nocojšnji slovesnosti v celjskem gledališču bo Šolski center Celje obeležil 60 let delovanja. Na prireditvi z naslovom Bili so nekoč ... na naši šoli bodo sodelovali številni nekdanji dijaki, ki so danes uveljavljeni na različnih področjih v državi. Poseben pečat letošnjemu jubilejnemu letu daje gradnja novega prizidka, ki raste za stavbo centra na Lavi in naj bi bil zgrajen do maja 2020. TATJANA CVIRN Prizidek bo stal več kot milijon evrov, ki jih bo ŠCC večinoma zagotovil iz lastnih sredstev, ministrstvo za izobraževanje bo prispevalo 170 tisoč evrov. Projekt je zasnovala Julija Žveplan Dolar iz Biroja Žveplan. Na približno 700 kvadratnih metrih površin bodo specializirane učilnice za pouk elektrotehnike in računalništva, prostori za laboratorijske vaje in praktični pouk, fitnes in večnamenska dvorana. štirih višješolskih programih je 400 študentov. V okviru ŠCC deluje tudi Medpodjetniški izobraževalni center s tisoč ŠOLSKI CENTER CELJE udeleženci različnih oblik izobraževanja odraslih. V ŠCC je zaposlenih več kot 300 ljudi. Dosedla priznava, da je vedno več težav pri iskanju učiteljev strokovnih predmetov, saj so v šolstvu inženirji precej slabše plačani kot v gospodarstvu, sploh ko gre za začetnike. ŠCC mora slediti novostim, če želi ustrezno uspo- noloških procesov. Iz 750 podjetij, s katerimi ŠCC sodeluje, se pogosto obračajo na šole in želijo usposobljen kader. »Da bi lahko sledili tem smernicam in mladim ponudili čim boljše pogoje za profesionalni razvoj, je bila odločitev za gradnjo prizidka neizbežna,« pravi Dosedal in dodaja, da so postopke vodili že nekaj let. »Od leta 2015 smo skupno odkupili 3 tisoč kvadratih metrov sosednjih zemljišč in odstranili dotrajane stavbe. Zadnji dve leti smo se ukvarjali s pridobivanjem ustreznih dokumentov za gradnjo Dijakov in študentov ne manjka Kot pravi direktor centra Igor Dosedla, ima šola že vrsto let težave s prostori, a na srečo ne tudi s številom vpisanih dijakov in študentov. En prizidek je center zgradil že pred leti, a prostora še vedno primanjkuje. V petih šolah ŠCC je skoraj tri tisoč dijakov, pouk imajo na Lavi ter v stavbah v Kosovelovi ulici in ob Ljubljanski cesti. V smo dobili gradbeno dovoljenje za začetek del.« Milijoni za učno tehnologijo Zavod deluje od leta 1959, ko se je pod imenom Srednja tehniška šola Celje začelo izobraževanje na področju gradbeništva in strojništva. Prvo leto je pouk šola izvajala na I. gimnaziji v Celju, nato v stavbi v Gaberju, dokler ni konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let zrasla današnja stavba centra na Lavi. »Leto 2007 je bilo za nas zelo pomembno. Tehnologija je napredovala s svetlobno hitrostjo in da bi se ustrezno odzivali na potrebe gospodarstva, smo ustanovili Medpodjetniški izobraževalni center. Pridobili smo 2 milijona evrov evropskih sredstev, ki smo jih vložili v opremo specializiranih učilnic. Istočasno smo centru pripojili še dve šoli, Srednjo strokovno in poklicno šolo Celje in Srednjo šolo Štore, in tako pod eno streho spravili celotno tehniško izobraževanje v Celju,« pojasnjuje razvoj ŠCC Igor Dosedla, ki ga vodi zadnjih 16 let. V tem času je zavod v učno tehnologijo vložil približno 10 milijonov evrov in postal eden najbolje opremljenih srednješolskih zavodov v Sloveniji. Praznično okraševanje knežjega mesta CELJE - Mestna občina je začela okraševati mesto za praznični december in Pravljično Celje. Delavci Elektrosignala v teh dneh v središču mesta nameščajo praznično razsvetljavo, njen slavnostni prižig pa bo v soboto, 30. novembra. Celjska občina bo za praznično krasitev mesta namenila približno 80 tisoč evrov, so sporočili iz MOC Kot so še dodali, si prizadevajo, da bi bila razsvetljava čimbolj učinkovita, zato uporabljajo bele barve. Celjska občina bo tudi letos mesto okrasila s smrekami, ki ji jih podarijo občani. Medtem ko občina poskrbi za praznično razsvetljavo v mestnem središču, za programski del Pravljičnega Celja skrbi Zavod Celeia Celje. Direktorica zavoda Milena Ceko Pungartnik je napovedala nekaj novosti, o katerih bo najbrž več mogoče izvedeti v prihodnjih dneh na tradicionalni novinarski konferenci. RG, foto: SHERPA Vetrne elektrarne »pozdravljajo« DOBRNA - Kot smo že poročali, je med načrti za nove vetrne elektrarne tudi ureditev njihovega polja na Paškem Kozjaku. Občinski svetniki Dobrne, ki jim je bil projekt predstavljen, so bili na svoji zadnji seji nad njim navdušeni. Projekt na Paškem Kozjaku so jim predstavili predstavniki Dravskih elektrarn. Te so investitor. Ministrstvo za okolje in prostor je za omenjeno polje objavilo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta. Med njeno objavo lahko javnost posreduje svoje predloge in pripombe. Projekt umeščanja projekta v državni prostorski načrt je že v zaključnem delu. Gradbeno dovoljenje bo lahko pridobljeno v obdobju od treh do petih let, saj je slovenska zakonodaja stroga. Med dajalci soglasij so tudi občine. Polje vetrnih elektrarn na Paškem Kozjaku je predvideno na oddaljenem območju, na tromeji treh občin. Kot je načrtovano, naj bi bila po ena vetrna elektrarna na ozemlju občin Dobrna in Mislinja ter dve v občini Vitanje. BJ Osnutek proračuna pod streho VELENJE - Mestna občina Velenje za prihodnje leto predvideva 51,4 milijona evrov prihodkov. Odhodki so predvideni v višini 55,6 milijona evrov. Tako predvideva osnutek proračuna, ki so ga svetniki minuli torek obravnavali na redni seji. Približno 42 odstotkov odhodkov ali 23,5 milijona evrov bo občina namenila naložbam. Med največjimi projekti so ureditev javnega prometa na vodik, gradnja prireditvenega odra in prostora ob Velenjskem jezeru, urejanje mestnega kolesarskega omrežja, obnova starotrškega jedra in posodobitev sistema avtomatske izposoje koles Bicy. Mestna občina prihodnje leto za tako imenovane evropske projekte pričakuje 9,5 milijona evrov nepovratnega denarja. Podžupan Peter Dermol je pojasnil, da je ključno izpeljati vse predvidene projekte in uspešno počrpati predviden evropski denar. TS IZ NAŠIH KRAJEV 7 Kaj lahko pričakujemo od novega vinskega letnika? Med trnovo potjo in Martinovim veseljem V preteklih dneh smo praznovali martinovo in ob njem se ljudje veliko pogovarjamo o pričakovanjih glede novega vinskega letnika. »Vina letnika 2019 so dejansko še v rojevanju, nekateri mošti šele končujejo fermentacijo. Ponekod že imamo mlado vino in prva srečanja z njimi nakazujejo dobro kakovost,« ugotavlja specialistka za vinarstvo Tadeja Vodovnik Plevnik iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. Zavod deluje tudi na našem območju. BRANEJERANKO »Mlada vina odsevajo sortno značilne barve. Pri belih so to nežno svetlorumene oziroma zelenkasto rumene, pri rosejih barve čebulne lupine in pri rdečih rubinaste barve,« opisuje Vodovnik Plevnikova. Cvetice so letos izjemno poudarjene in mlada vina tudi lepo dišijo. »Po okusih so vina alkoholno zmernejša kot lani, zaradi nekoliko več kisline so bolj sveža,« dodaja specialistka, ki poudarja prijetno pitnost letošnjih vin. Za zadnjo besedo o novem letniku je seveda prehitro, saj potrebuje vino v svojem procesu razvoja, da dozori, veliko časa. V maju, ko bodo končana vsa lokalna ocenjevanja vina in ko bo opravil mariborski zavod prerez vinskega letnika, bo sledila končna, dejanska ocena novega vinskega letnika. Kletarje čaka seveda še veliko dela, saj je za mlada vina treba skrbeti. Tam, kjer alkoholno vrenje še ni končano, je potrebno pretakanje. Ponekod še prihaja do biološkega razkisa, ki ga je treba nadzirati in voditi. Pomembno je tudi nujno redno nadzorovanje vina, ki obsega senzorično pokušnjo ter redno spremljanje osnovnih analitičnih parametrov, še posebej žvepla, tako prostega kot skupnega. Potrebno je tudi redno dolivanje, je naštela specialistka. Ob tem je za vinogradnike in kletarje na vrsti še nekaj »pisarniškega« dela. Vinogradniki, ki obdelujejo več kot 10 arov vinograda, morajo prijaviti upravni enoti celoten letošnji pridelek. Rok za prijavo je 20. november. Prijaviti ga morajo tudi tisti pridelovalci z manj kot 10 ari vinograda, ki svoj pridelek prodajajo. Če je bilo grozdje odkupljeno za nadaljnjo predelavo, mora nakup prijaviti kupec. Pri vsem skupaj se spominjajo vinogradniki ob marti- novem tudi veliko vloženega truda. Pot do novega vina je bila za vinogradnike precej trnova, saj so bile letošnje vremenske razmere zahtevne. Po mili zimi je trta spomladi hitro vzbrstela, vendar se je maja močno ohladilo. »Tako je cel mesec vegetirala in se je rast poganjkov ustavila. Zacvetela je šele junija, med 10. in 15. junijem pa je trta odcvetela,« je opisala letošnje razmere Vodovnik Plevniko-va. Trta potrebuje od cvetenja do zorenja sto dni, zato je bila letošnja trgatev pozneje kot lanska. V primerjavi z lansko je zamujala od deset do štirinajst dni. NE PREZRITE Reportaža z martinovanja Obnova pokopališča Škale VELENJE - Komunalno podjetje Velenje je na pokopališču Škale uredilo meteorno kanalizacijo in končalo prvi del širitve pokopališča. Vrednost naložbe je znašala 55 tisoč evrov (brez DDV). Komunalno podjetje je v sklopu prvega dela širitve pokopališča odstranilo asfaltno površino, zamenjalo podlago cestišča, zgradilo meteorno kanalizacijo, položilo električno napeljavo in pripravilo temelje za stebre javne električne razsvetljave. Prav tako je zamenjalo povozne rešetke na dveh uvozih in poskrbelo za celotno asfaltno preplastitev odseka ceste, dolgega približno 120 metrov. TS Proračun že v javni razpravi GORNJI GRAD - Občina je začela postopek sprejemanja proračuna za prihodnje leto. Po njem znašajo skupni prihodki in odhodki približno 2,7 milijona evrov, kar je malo manj kot letos. Prihodnje leto bo na vrsti drugi del urejanja ceste Križ-Florijan-Krnica, občina pa bo prav tako nadaljevala projekta kolesarskih poti ter gornjegrajske obvoznice. Med drugim bo tudi odkupila merilnik hitrosti Vi vozite, ki ga ima zaenkrat v brezplačnem najemu. Med načrti za leto 2020 je tudi odkup proizvodnega objekta v občinskem središču ter nekdanje stavbe ZKZ v Bočni. Med različnimi nalogami je tudi vzpostavitev medobčinske računovodske službe. Proračun Gornjega Grada za prihodnje leto bo v javni obravnavi do 25. novembra. BJ novi tednik str. 30-31 VMHÜ 2 ЦЛШОј / Še boljša zdravstvena preventiva ŽALEC - V začetku tedna so slovesno odprli prizidek k Zdravstvenemu domu dr. Jožeta Potrate Žalec. V njem je prostore dobil center za krepitev zdravja, ki storitve na področju zdravstvene preventive nudi vsem prebivalcem Spodnje Savinjske doline. Center za krepitev zdravja Spodnje Savinjske doline, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma dr. Jožeta Potrate Žalec, doslej ni imel svojih prostorov za opravljanje dejavnosti. Z novo pridobitvijo je bogatejši za približno 240 kvadratnih metrov površin, je ob odprtju povedala direktorica žalskega zdravstvenega doma Hana Šuster Erjavec. »Z zdravstveno preventivo smo se ukvarjali že pred tem, pri čemer smo zaradi prizidka in novih prostorov uspeli pridobiti tudi finančna sredstva, s katerimi bomo lahko financirali dodaten program, zaposlili smo tudi šest sodelavcev.« Ključni del predstavlja ureditev telovadnice, sestavni del projekta je tudi ureditev spremljajočih prostorov, ki so funkcionalno povezani z izvajanjem medicinske dejavnosti. Izjemno pomemben del naložbe predstavlja tudi ureditev klančine, ki omogoča lažji in prijazen dostop za vse gibalno in senzorno ovirane osebe, ocenjujejo v žalski občini, kjer so izpostavili še, da so v okviru naložbe uredili tudi zunanjost objekta s parkirišči in prometno navezavo na obstoječo lokalno prometno infrastrukturo. »V okviru naložbe je bilo treba prestaviti tudi komunalne vode, vročevod in rekonstruirati celotno azbestno vodovodno traso.« Več med ljudmi Hana Šuster Erjavec je kot glavno pridobitev izpostavila večjo vključenost v lokalno skupnost. »Nove materialne in kadrovske pridobitve nam bodo omogočile, da bomo res lahko prisotni po vsej Spodnji Savinjski dolini.« Med načrtovanimi dejavnostmi omenjenega centra so krepitev javnozdravstvene vloge zdravstvenih domov, implementacija nadgradenj preventivnih pregledov za otroke in mladostnike, izvajanje preventivnih obravnav za ogrožene otroke in mladostnike ter izvajanje integrirane preventive kroničnih bolezni na primarni ravni zdravstvenega varstva, vključevanje ranljivih oseb v preventivno zdravstveno varstvo ter uvajanje modela skupnostnega pristopa za krepitev zdravja in zmanjše- vanje neenakosti v zdravju v lokalnih skupnostih. Vodja žalskega centra za krepitev zdravja Rok Repas je predstavil širok nabor delavnic, med katerimi bodo številne psihoedukativne delavnice, na katerih se bodo udeleženci učili, kako se spoprijeti s stresom, z depresijo in s tesnobo, pripravljali bodo delavnice, ki skrbijo za gibanje in zdravo hujšanje, ter srečanja, na katerih bodo strokovni sodelavci opozarjali na dejavnike tveganja za nastanek raznih bolezni, ki se jim lahko s preventivo uspešno zoperstavimo. Ob tem je izpostavil še delavnico opuščanja kajenja, ki jo bodo izvajali tako v skupini kot tudi individualno. Izpostavil je, da bodo na voljo tudi lokalnim podjetjem, ki bodo želela za svoje zaposlene pripraviti izobraževanje o zdravju na delovnem mestu. Že danes s tovrstnimi programi dobro sodelujejo s številnimi lokalnimi društvi in organizacijami. Z napotnico ali brez nje Storitve centra je možno izkoristiti s pomočjo napotnice, ki jo izda osebni zdravnik, uporabniki se lahko vključijo tudi brez nje, je še povedala direktorica zdravstvenega doma. Celotna naložba je znašala malo več kot 640 tisoč evrov, od tega so prispevali: žalska občina 300 tisoč evrov, ministrstvo za zdravje 200 tisoč evrov, ZD Žalec pa 140 tisoč evrov. V centru je zaposlenih šest delavcev, ZD Žalec je za izvajanje programov pridobil skoraj 439 tisoč evrov nepovratnih sredstev. V Sloveniji je trenutno 25 takšnih centrov za krepitev zdravja. LKK Foto: TT 8 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Št. 46, 14. november 2019 Borza zdraviliškega turizma ROGAŠKA SLATINA - Ne nedavni butični poslovni borzi zdraviliškega in wellness turizma SPA-CE Experience se je 15 domačih in 7 tujih zdravilišč predstavilo 25 vabljenim gostom iz agencij, specializiranih za zdravstveni in wellness turizem iz vse Evrope. Gre za edino tovrstno specializirano poslovno borzo zdraviliškega turizma v Sloveniji in regiji, letošnji dogodek pa je bil že enajsti po vrsti. Prvič so se na borzi predstavila naravna zdravilišča iz Litve in Srbije, ponovno tudi s Hrvaške in iz Bolgarije. »Odzivi udeležencev so zelo bili ugodni, zato pričakujem dobre rezultate iz ustvarjenih poslovnih stikov,« je učinek konference ocenil Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki bila glavna organizatorka dogodka ob kongresno marketinški agenciji Toleranca marketing. Borza je dobra priložnost tudi za izmenjavo strokovnih izkušenj. »Dobro počutje in zdravje v vedno hitrejšem tempu našega vsakdanjika za slehernega med nami postajata vedno dragocenejša in vedno bolj nepogrešljiva. Zdraviliška in wellness ponudba, ki temelji na edinstvenih naravnih danostih, postaja za sodobnega gosta neprecenljiva in mu zagotavlja edinstvena doživetja dobrega počutja,« je ob robu SPA-CE konference povedala mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije. Borza je v približno desetih letih gostila več kot 300 predstavnikov tujih agencij iz 23 držav iz Evrope in širše, ki so s sodelujočimi ponudniki opravili več kot 4.500 poslovnih sestankov. RG Zbiranje ostankov V ■ I ■ živali GORNJI GRAD - V petih zgornjesavinjskih občinah imajo občani od 1. novembra možnost, da oddajo tako imenovane živalske stranske proizvode v zbirnem centru. Gre za zbirni center v Podhomu, na območju gornje-grajske občine. Za to možnost je poskrbljeno že drugo jesen oziroma zimo. V preteklosti se je dogajalo, da so bili nekateri ostanki živali, ki jih smejo lastniki zaklati doma, odloženi v gozdovih in ob potokih. Občine so se zato povezale ter omogočajo občanom možnost odlaganja teh ostankov v zbirnem centru. Za občane je odlaganje brezplačno, saj poravnajo stroške občine. Odpadke je mogoče oddati do konca februarja. V Podhomu hranijo živalske stranske proizvode v posebnem, prilagojenem zabojniku. Tega nato prevzame koncesionar, podjetje Koto. BJ Da bo prva pomoč pravočasna BRASLOVČE - Življenje je naša največja vrednota, medtem ko je pomoč sočloveku v nesreči dolžnost vsakogar. Z namenom zagotavljanja večje varnosti občanov v Braslovčah vzpostavljajo sistem prvih posredovalcev, ki so del sistema nujne medicinske pomoči. Pred kratkim se je v tamkajšnjem domu kulture izobraževala prva skupina tečajnikov. Namen prvih posredovalcev je čim hitrejše ukrepanje v primerih nezavesti, srčnega zastoja, popolne zapore dihalne poti ali ob hudih krvavitvah. Znanje občanov in njihova pripravljenost, da bi pomagali, sta za braslovško občino še posebej pomembna, saj je na posameznih področjih ekipa nujne medicinske pomoči precej oddaljena. Prva skupina tečajnikov je znanje prve pomoči poglabljala v petek in soboto. Prvi dan so zavzeto in pozorno spremljali teoretični del, drugi dan so pridobljeno znanje utrjevali v praktičnih delavnicah. Njihovo znanje so s končnimi preizkusi preverili izkušeni inštruktorji, zaposleni v službi nujne medicinske pomoči. Zahtevano raven znanja je doseglo vseh 52 kandidatk in kandidatov, med njimi tudi braslovški župan Tomaž Žohar. Vzpostavitev sistema prvih posredovalcev je glede na veljavne predpise v domeni občine, kjer so prepričani, da so na dobri poti k vzpostavitvi učinkovitega sistema pomoči občankam in občanom. Predvidoma bodo prvi posredovalci občine Braslovče v sistem vključeni 1. decembra. LKK ŠENTJUR - Krajani počečkali tablo Prevorje ne dam® te!« Poleti so bili krajani Prevorja ogorčeni, ko so ostali brez prometne table Prevorje. Namesto nje je namreč direkcija za ceste postavila tablo Lopaca, ki označuje naselje s tem imenom. Krajani se s tem ne strinjajo in so pretekli teden v večnamenski dvorani OŠ Prevorje sklicali zbor krajanov. BARBARA GRADIČ OSET Kot smo pisali v septembrski številki, je direkcija za infrastrukturo na podlagi Zakona o cestah in Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah izvedla menjavo krajevne table Prevorje. Glavna državna cesta s pripadajočim pasom pelje skozi kraj Lopaca in ne Prevorje, zato tabla Prevorje ni več ustrezala določbam pravilnika. Krajevno skupnost Prevorje sestavljajo naselja Lopaca, Krivica, Straška Gorca, Žegar, Dobje pri Lesič-nem in Košnica, a nikjer ni naselja Prevorje oziroma ga ni tam, kjer naj bi tabla stala. Julija je krajevna skupnost na direkcijo poslala zahtevo za odstavitev table, a ji direkcija ni v celoti ustregla. Krajevni skupnosti je dovolila le postavitev turistične signalizacije. »Krajevni skupnosti je uspelo doseči, da smo namesto rumene table, ki označuje naselje, dobili rjavo, ki je turistična,« je razložil predsednik KS Prevorje Damjan Maček. Bodo zaprli cesto? Krajanom to ni bilo dovolj, zato so ustanovili civilno iniciativo Za Prevorje gre. Iniciativa je zahtevala sklic krajanov, na katerem je želela slišati mne- 90,6 95,9 100,3 novi tednik ■ radio celie nja različnih strani. Po burnem razgovoru so na koncu sprejeli sklep, ki so ga poslali na direkcijo. V njem je zapisano, da v 30 dneh po prejemu sklepa direkcija vzpostavi stanje pred letošnjim 25. julijem. Sklep je večina prisotnih podprla. »Če se ne bodo stvari premaknile naprej, bomo nadaljevali dejavnosti. Če ne drugače, z državljansko nepokorščino. Mogoče tudi z zaporo državne ceste,« je bil odločen predsednik civilne iniciative Anton Maček. Krajanom turistična tabla ni dovolj, saj sta se po njihovem mnenju občina in krajevna skupnost celotne zadeve lotili preveč enostavno in enosmerno. »Zakaj takšnega zbora krajanov nista sklicali prej? Preden je bila tabla postavljena? Ko je občina dobila poziv direkcije, bi lahko sklicala zbor krajanov in nam povedala, kakšen poziv je dobila. Nikjer ni pisalo, da mora biti težava rešena v mesecu ali dveh,« je še dodal Anton Maček. Občina išče rešitev V občini razumejo osebno prizadetost krajanov, saj je naziv krajevne skupnosti Prevorje neločljiv del občine Šentjur s svojo tradicijo in povezanimi poimenovanji. »Zato ves čas tvorno sodelujemo pri iskanju kompromisnih rešitev označitve kraja, obžalovanja vredno pa je, da je bila nedavno postavljena turistična označevalna tabla z imenom Prevorje deležna vandalizma. Občina je seznanjena z zahtevkom zbora krajanov po vrnitvi krajevne (rumene) table Prevorje in podpira njeno postavitev, če bo našla direkcija možnost. Občina pristojnosti za posege v državno prometno signalizacijo namreč nima oziroma bi s tem kršila zakonodajo,« so še povedali v Občini Šentjur. Petnajst let druženja starejših CELJE - Dnevni center Doma ob Savinji je minuli teden praznoval 15-letnico delovanja. Gre za sodobno obliko pomoči vsem starejšim, ki sicer živijo doma in si želijo nekaj ur dnevno preživeti v družbi ali potrebujejo občasno pomoč in pozornost. V centru je dnevno od 18 do 23 uporabnikov. Nekateri pridejo z domskim prevozom, nekatere tja pripeljejo svojci. V dnevnem Prve priprave na bivalno enoto SLOVENSKE KONJICE - Na Konjiškem že dlje ugotavljajo, da potrebujejo bivalno enoto varstveno-delovnega centra. V Slovenskih Konjicah deluje za občane s posebnimi potrebami dnevni center, ki ne zadostuje. Na zadnji seji konjiškega občinskega sveta je bil sprejet odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu, ki je potreben za gradnjo bivalne enote. Občina bo zanjo prispevala zemljišče, ki je v bližini dvorca Trebnik. Investitor bo VDC, sredstva bo zagotavljalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Bivalna enota, ki je v načrtu razvojnih programov, naj bi bila zgrajena v prihodnjih letih. Stala naj bi približno pol milijona evrov. Pri načrtih sodelujeta tudi vitanjska in zreška občina. V bivalni enoti bi stanovalo enajst varovancev. BJ centru so zaposlene štiri strokovne sodelavke, ki koordinirajo in izvajajo dejavnosti. V centru, kjer so ob obletnici pripravili slovesnost in kulturni program, so s to obliko pomoči začeli med prvimi v Sloveniji. Takšen način dnevnega varstva starejših je tudi ključen, da se obiskovalci centra lažje odločijo, ali bodo v domu preživeli tudi preostanek svojega življenja. Center je namenjen starejšim od 65 let, ki zaradi starosti ali drugih razlogov težje samostojno živijo ali potrebujejo večji obseg neposredne pomoči, vendar so zmožni priti v center, ter ljudem, ki morda zaradi starostne demence ali drugih sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno pomoč. SŠol Vedm г n\mc?j I Vndm t штј! IZ NAŠIH KRAJEV 9 ROGATEC - Menjava vodstva šole vse prej kot enostavna Nesojeni ravnatelj na cesto, Kardelj v muzej »Šolske finance bo morala v vsakem primeru reševati občina,« je dejal župan Martin Mikolič. Po različnih računovodskih interpretacijah v šolski blagajni namreč manjka od 60 do 90 tisoč evrov. Zadevo preiskujejo policisti. Nekdanji ravnatelj Prevolšek, ki je po neuspeli novi kandidaturi dobil mesto učitelja podaljšanega bivanja, pa je pred dnevi dobil izredno odpoved delovnega razmerja. SASKA T. OCVIRK »Kdor se je prijavil na razpis, je moral vedeti, v kaj se spušča. Nekdanji ravnatelj v šoli ostaja zaposlen kot učitelj,« je župan Mikolič v začetku leta pospremil govorice, da novoimenovani ravnateljici Alenki Virant - dobila je polno podporo staršev in občine, ne pa tudi zaposlenih - na čelu šole ni lahko. 18. septembra, ko sta se s Prevol-škom uradno zamenjala na vodstvenem mestu, ni bila deležna primopredaje poslov, pomočnici nekdanjega ravnatelja sta hkrati odstopili. Nova ravnateljica je na ti me- zahtevali dokazila, pogodbe in dokumentacijo v zvezi z nezakonito odpovedjo uslužbenki, nenamenskim najemom bančnega posojila in obnovo šolske kuhinje. Vse to zdaj preiskuje policija. Svež veter v šoli in pred njo Program finančne sanacije med drugim predvideva prilagajanje ustanovitelja, javnega zavoda in seveda dobaviteljev. »Sodelovanje z Občino Rogatec, zaposlenimi in s starši je korektno in spodbudno, kar je vsekakor dobra popotnica za nadaljnje delo. Ravnateljevanje je odgovorno in zahtevno, pomembni so ljudje, njihovo zaupanje in zadovoljstvo. Kakršnikoli ukrepi v smislu avtokratskega vodenja nikakor niso človeški in tudi ne zaželeni,« je ob tem dejala ravnateljica Virantova. Svež veter v glavni pisarni je izpred šole odnesel tudi doprsni kip Edvarda Kardelja. Kot pozabljen artefakt je še nedavno stal tik pred šolskimi vrati. Da kip zgodovinsko ni imel nobene prave povezave niti s šolo niti s krajem Rogatec, sploh pa je vzgojno-izobraževalni zavod nepolitična ustanova, kjer za vprašanja politične simbolike ni mesta, je poseg pospremila ravnateljica. Zanimivo je, da so kip Kardelja pred rogaško šolo pred leti že odstranili, a ga iz neznanih vzrokov na isto mesto ponovno postavili. Kako je vsa ta leta preživel požarnovarnostne predpise, je drugo vprašanje. zdaj so ga odstranili s soglasjem ustanovitelja, torej občine, s posegom pa seznanili tudi predstavnike sveta zavoda. »V dogovoru z direktorjem Muzeja novejše zgodovine v Celju Tonetom Kregarjem bo kip kmalu prestavljen v omenjeni muzej. Trenutno je shranjen v prostorih našega zavoda,« je zaključila Virantova. sti imenovala novi sodelavki, delo pa kot pravi, zastavila »zakonito, transparentno in povezovalno«. To očitno ni bilo dovolj, da se razmere ne bi še dodatno zaostrile. Izredno odpoved delovnega razmerja Prevolšku je Virantova potrdila, podrobnosti zaradi pravnih postopkov ni želela komentirati. Spomnimo, da se je Prevolšek, ki je šolo pred tem vodil štiri mandate, pritožil že na postopek izbire ravnatelja. Občinski svetniki so kot predstavniki ustanovitelja od njega več let brezuspešno Kip Edvarda Kardelja bodo z vsem spoštovanjem spravili v muzej. Na Glaziji krožišče CELJE - Občina bo na tri-krakem križišču na Glaziji, ki povezuje Ljubljansko cesto, glavno zahodno mestno vpadnico, s tamkajšnjo garažno hišo in celjsko bolnišnico, zgradila krožišče. Zgrajeno naj bi bilo do konca leta. Krožišče bo bistveno prispevalo k večji pretočno-sti in umiritvi prometa na zelo obremenjeni Ljubljanski cesti. Novo križišče pri Policijski upravi Celje in garažni hiši na Glaziji bo gradilo celjsko podjetje Voc, ki je bilo izbrano na javnem razpisu. Zgradilo naj bi ga do konca leta, pogodbena vrednost del znaša malo manj kot 290 tisoč evrov. Občina je denar zagotovila v proračunu. V Mestni občini Celje udeležence v prometu pozivajo k strpnosti in previdnosti, saj je Ljubljanska cesta, ki predstavlja eno glavnih mestnih vpadnic, prometno zelo obremenjena. Gradbena in cestna dela bodo zato, kot pravijo, zahtev- na, promet bo v času delne zapore oviran. Ob tem dijake bližnjih šolskih centrov prosijo, naj dosledno upoštevajo cestnoprometno signalizacijo in naj se glede na zmožnosti izogibajo gradbišču ter se v šolo oziroma iz nje odpravijo po sosednjih ulicah. Večja pretočnost in umiritev prometa Prihodnji teden bo izvajalec gradbenih del iz krožišča pri uvozu za garažno hišo Glazija izvedel še dodatni krak navezave na Ipavčevo ulico, ki bo razbremenil omenjeno območje in omogočil boljšo pretočnost v fazi izvajanja del. Novo krožišče, ki naj bi prispevalo k večji pretočnosti in umiritvi prometa na Ljubljanski cesti, bo, kot pravijo v celjski občini, dolgoročno pomembno tudi zaradi načrtovane širitve garažne hiše in ureditve izvoza za reševalna vozila Zdravstvenega doma Celje. LKK, foto: MOC Občina po meri invalidov narekuje veliko dela SLOVENSKE KONJICE - Občina je sprejela akcijski načrt za uresničevanje enakih možnosti invalidov za prihodnje štiriletno obdobje. V njem so določene pomembne konkretne naloge, ki naj bi izboljšale položaj šibkejših članov družbe. V Slovenskih Konjicah posebej izstopa ena velika naloga. Akcijski načrt je bil sprejet na zadnji seji občinskega sveta. V njem so za različne invalide določene naloge, ki jih mora v novem obdobju opraviti širša družba. Načrt obsega kar petnajst področij, med katerimi so obveščanje, komunikacija, zdravje, podporne storitve, dostopnost, vzgoja, pravica do dela, zakonodaja, financiranje ... V prihodnjem štiriletnem obdobju Konjičani posebej izpostavljajo nujno gradnjo stavbe za stanovanjsko skupnost oseb z motnjami v duševnem razvoju. Tam bo bivalo enajst oseb. Poleg enajstih kandidatov za bivanje v tej stavbi jih je še trinajst na čakalni listi. Občina je za stavbo že našla zemljišče, na vrsti je država. Poleg prizadevanj za gradnjo te stavbe je še vedno veliko dela na področju odpravljanja arhitektonskih ovir. Celoten seznam konkretnih nalog za boljši položaj invalidov obsega kar trinajst strani akcijskega načrta. Akcijski načrt za uresničevanje enakih možnosti invalidov je zelo pomemben del nalog občin po meri invalidov. Slovenske Konjice so prejele listino Občina po meri invalidov že pred osmimi leti. Kot drugo v Sloveniji jo je že leta 2004 prejelo Velenje, ki so mu na našem območju sledile Rogaška Slatina, Zreče in Slovenske Konjice. Za njimi so listino pridobili Vojnik, Vitanje, Laško, Žalec in lani Dobrna. Občina po meri invalidov ni le časten naziv, projekt torej narekuje številne konkretne naloge. BJ novi tednik Vedno 2 илеиQ?j/ 10 KULTURA St. 46, 14. november 2019 Prva razstava Konrada Topolovca po lanski nesreči Sanjavo prepletanje barvnih linij Po pregledni razstavi v Galeriji sodobne umetnosti Celje pred tremi leti se akademski celjski slikar Konrad Topolovec v Kvartirni hiši v Celju predstavlja z najnovejšim opusom. Ta je nastal po lanskem požaru, po katerem ni ostalo nič, le umetnik in njegov duhovni naboj. BARBARA GRADIČ OSET »Zelo sem vesela, da na odprtju razstave vidim Konrada. To je prava izjema in zato toliko večja čast,« je povedala mag. Alenka Domjan, ki je v sodelovanju s celjsko galerijo pripravila razstavo z naslovom Prostorske imagi-nacije. Konrad Topolovec je namreč samosvoj umetnik v več pogledih. Ne samo da se svojih razstav ne udeležuje rad, da ne komunicira rad z neznanimi osebami in novinarji, ampak ima samosvoj tudi slikarski slog. Konrad Topolovec je leta 1982 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Gustavu Gnamušu, kar pomeni, da je zrasel iz slovenskega modernizma. »V 80. letih prejšnjega stoletja je stopil v svet nove figuralike, vendar se je odmaknil od generacije 82, v kateri so bili Jože Šubic in drugi prepoznavni slovenski umetniki. S svojim razmišljanjem je ustvaril samosvojo pot,« je povedala Alenka Domjan, ki umetnikovo pot spremlja že skoraj od začetka. Novo delovno okolje Tokrat se celjski umetnik predstavlja z novimi deli, na katerih je mogoče videti odmik od uveljavljene zgodbe. Prvi prostor galerije je tako nekakšna vez med starim in novim Topolovcem, predstavljena so dela, kjer je še mogoče čutiti sled za figuro. Naslednje slike so delo zadnjih Razstava, ki nosi naslov Prostorske imaginacije, bo v Kvartirni hiši na ogled do konca novembra. Konrad Topolovec s kustosinjo mag. Alenko Domjan mesecev po nesreči. Decembra lani je namreč zgorela stavba na Teharjah, kjer je živel in ustvarjal v skromnem podstrešnem stanovanju. S pomočjo Mestne občine Celje in prijateljev je v Celju dobil svoj delovni prostor. »Na tej razstavi ne govorimo o novi slikarski poti, temveč o novem delovnem okolju. Nov vzgib se navezuje štiri osnovne slikarske elemente; barvo, prostor, figuro in linijo. Linija in barva sta nosilki najnovejših del,« je razložila Domjanova. Posebnost Topolovčevega slikarstva je tudi, da ima slika vedno dva obraza. Obraz, ki ga vidimo, in obraz, ki je skrit zadaj, a daje sliki prosojnost. Topolovec namreč po končanju prvega dela slike, obdela sliko tudi v ozadju. Slike, ki vidijo onkraj Konrad Topolovec s pomočjo novih slik pripoveduje novo zgodbo, ki je mogoče na prvi pogled neberljiva. »Umetnost sega vselej dlje od misli, zato tudi smisel slik Konrada Topolovca prestopa vsakdanje bralne kode in namesto njih ponuja sijajne barvne frekvence in ubrane vibraci- je čutnih plati ter duhovnega naboja,« je ob razstavi napisala Alenka Domjan. Konrad Topolovec je vedno rad slikal na velika platna, tokrat se predstavlja tudi z manjšimi formati. Zaradi finančne stiske si velikih platen niti ne mogel privoščiti. A prav zadnji dve ogromni sliki napolnjujeta zadnji prostor galerije. Umetnikova slikarska dela so redko predstavljena javnosti, a so vselej odzivna. Glede na skromno udeležbo na petkovem odprtju se organizatorji nadejajo boljšega obiska še do konca novembra. Foto: SHERPA Avtorji razstave, ki je predstavljena na 15 panojih, so Miran Aplinc, Jernej Hozjan in Mojca Ževart. (Foto: FB) Usnje na razstavi Na Trgu svobode v Šoštanju je na velikih panojih prikazana zgodovina usnjarstva v Šoštanju. Posvečena je 10. obletnici delovanja Muzeja usnjarstva na Slovenskem. Muzej usnjarstva na Slovenskem je šoštanj-ska enota Muzeja Velenje. V muzeju poleg stalnih pripravljajo tudi začasne razstave, veliko pozornosti namenjajo zbiranju snovne in nesnovne kulturne dediščine, veliko delujejo tudi na območju domoznanstva. »Da ima Šoštanj muzej, je zelo pomembno za kraj. Dovolj samozavestno lahko povem, da je muzej prispeval h kulturnemu življenju in turistični ponudbi Šoštanja. Šoštanjski muzej je tisti, ki skrbi za dediščino usnjarstva na celotnem ozemlju Slovenije,« je o pomenu in o dosedanjem delu muzeja usnjarstva povedala direktorica muzeja Velenje Mojca Ževart. V jubilejnem letu bodo poleg razstave pripravili še marsikaj drugega. Osrednji dogodek bo 19. novembra, ko bodo v Muzeju usnjarstva na Slovenskem pripravili dan odprtih vrat. Popoldne bo vseslovensko srečanje usnjarjev. V šoštanjskem kulturnem domu bosta kasneje okrogla miza in premiera dokumentarnega filma. BGO Odnesi knjigo v zapor Na pobudo slovenskega pisatelja, scenarista, publicista, prevajalca in grafičnega oblikovalca Žige Valetiča je do konca tedna akcija zbiranja knjig za knjižnice slovenskih zaporov. Dobro opremljena zaporniška knjižnica je nujno potrebna za ljudi, ki naj bi spremenili pogled na svoja neprimerna dejana, Žiga Valetič je lani v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje vodil projekt Vključujemo in aktiviramo. Na literarnih delavnicah, ki jih je pripravljal, ga je motilo, da v zaporu ni bilo knjižnice. »V Celju so zaprti mladi moški, stari od 20 do 25 let, in zdelo se mi je zelo nenavadno, da nimajo dostopa do knjig,« je razložil Žiga Valetič. Na delavnicah je zaznal kanček posmeha do literature. Valetič zagovarja mnenje, da mora zapor priprtim osebam ponuditi, da čas, ki ga imajo v izobilju, kakovostno preživijo. Branje je dolgoročna naložba v splošno izobrazbo, znanje, poznavanje jezika. Idejo za zbiranje knjig mu je dal zapornik, ki je bil strasten bralec knjig. Predlagal je zaporu, da bi obudil knjižnico, ki so jo pred leti že imeli. »Če je zapornikom odvzeta svoboda, jim ne smejo biti odvzete druge stvari, kot je recimo dostop do kulture. Eno je svoboda, drugo je humano vzdušje, ki mora v zaporih vladati. Tam so zaprti fantje, ki ne vidijo kvadratnega metra trave, vidijo le nebo. Ne moremo si predstavljati, kako je to naporno, in knjige so okno v domišljijo, svet,« je še dodal Žiga Valetič. Če imate kakšno knjigo, za katero bi si želeli, da jo prebere še kdo drug, jo lahko ta teden prinesete na sedež Ljudske univerze Celje. BGO St. 46, 14. november 2019 KULTURA 11 Glasba za Ravensbrück Koncert kot spomin in opomin prihodnjim generacijam Vokalna skupina Gallina je v Koncertni dvorani Glasbene šole Celje pripravila poseben koncert Glasba za Ravensbrück. To je edinstven projekt, ki je slovenske ustvarjalke na svojstven glasbeni način povezal z zgodovinsko odmaknjenimi dogodki v Ra-vensbrücku v Nemčiji. BARBARA GRADIČ OSET Program koncerta z naslovom Glasba za Ravensbrück je nastal na pobudo Chri-stopha Whichtmanna, ki že več let organizira koncerte v Ravensbrücku pod okriljem organizacije Kulturfeste im Land Brandenburg. Vedno povabi skladateljice, pevke in inštrumentalistke, ki so stare toliko, kot so bile v povprečju taboriščnice. Letos so projekt pripravili članice vokalne skupine Gallina. Skupino sestavljajo Maša Simčič, Živa Kolenc, Ana Plemenitaš in Višnja Fičor. K projektu so povabile še harmonikar-ko Nežo Torkar in citrarko Franjo Kočnik. »Koncert je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu smo predstavile skladbe mladih skladateljic, v drugem delu smo predstavile cikel Meni se zdi, da prihaja pomlad, kar je avtorska kompozicija Katarine Pustinek Rakar,« je razložila dirigentka Ana Erčulj. V spomin in opomin so nastale nove kompozicije mladih skladateljic Teje Merhar, Ane Zlobko in Me-lani Popit. Gre za edinstven primer v slovenski glasbeni literaturi, saj se skladbe za ženski kvartet, harmoniko in citre v njej pojavijo prvič. »Tovrstna kombinacija glasbil in ženskega petja se res v slovenski glasbeni literaturi oziroma umetni glasbi pojavi prvič ter simbolizira slovenstvo,« je dodala umetniška vodja. »S pretresljivimi kompozicijskimi sredstvi nas skladateljice opominjajo, da nas zgolj časovna razdalja loči od grozljivih dogodkov druge svetovne vojne. Koncert je nekakšen opomin prihodnjim generacijam, da se ti dogodki ne bi več ponovili,« je zaključila Ana Erčun. Celjski koncert Vokalne skupine Galline je bil v organizaciji Glasbene šole Celje Članice Vokalne skupine Gallina z umetniško vodjo Ano Erčun ter Kulturno-umetniškega društva Gallina ob podpori Muzeja za novejšo zgodovino Celje in ministrstva za kulturo. Foto: GrupA Življenje jo je navdahnilo za dramsko besedilo Profesor Vejica v filmskem portretu Marsikdo se večkrat z grenkobo spominja učnih ur slovenskega jezika, zlasti ko je bilo treba kaj napisati in pravilno postaviti vejice. Sploh če je to poglavje prezrl, pometel pod preprogo, misleč, kaj mu bodo vejice v življenju ... A enkrat vse pride prav, celo to na videz nepomembno ločilo. No, pišočim postavljanje vejic ne bi smelo predstavljati težav, zlasti tistim, ki so študirali novinarstvo na prejšnji FSPN ali zdajšnji FDV v časih, ko je tam predaval sloviti profesor Vejica, kot so rekli dr. Tomu Korošcu, predavatelju jezikovnih predmetov, slovenskega jezika in stilistike po-ročevalstva ter še nekaterih predmetov. Ko gre za filmski portret prav tega profesorja, bi bilo na moč čudno, če bi bil naslov filma drugačen ... Dr. Toma Korošca, zavednega Laščana, tudi častnega občana te občine, bo v filmskem portretu mogoče spoznati še bolj podrobno tudi kot ribiča, slikarja, avtorja in soavtorja več slovarjev. O njem govori vrsta imenitnih sogovornikov, a tudi Dramska igralka Alja Kapun je na žalskem odru premierno predstavila avtorsko monokomedijo Življenje v rož'cah, ki je šopek čustev, ki ga zaznamujejo črni humor, ples in petje. Alja Kapun izhaja iz Rimskih Toplic, je filmska in gledališka igralka, ki jo večina pozna po televizijski vlogi zdravnice Maje iz Reke ljubezni, tisti z dlje segajočim spominom pa iz nanizanke Pod eno streho. Po srednji šoli za oblikovanje in fotografijo in letu študija plesa v Salzburgu se je prepisala na ljubljansko AGRFT, kjer je pri mentorjih Dušanu Jovanoviću in Janezu Hočevarju dokončala študij igre. Že kot študentka je prejela študentsko nagrado zlatolaska. Alja, tudi mama treh otrok, je samozaposlena kulturna ustvarjalka. Tokrat se prvič predstavlja s svojim lastnim delom. »Navdih za monokomedijo sem dobila v svojem življenju. Bili so trenutki, ko so bili moji bližji pametnejši od mene oziroma se jim je zdelo, da o nekih življenjskih zadevah vedo več in mi lahko svetujejo, kako bi bilo najbolje zame. Nasploh zelo rada opazujem ljudi in kako komunicirajo med sabo,« je razložila Alja Kapun. Predstava ni samo mešanica čustev, temveč tudi plesa in petja. Predstava se začne tako, da simpatična cvetli-čarka čaka na naročilo šefa. Med čakanjem začne govoriti in kmalu smo priča zgodbi, kako je bilo, ko se je s kolegico dobila na kavi. V žalsko premiero je bila vključena tudi naša medijska hiša. Ko cvetličarka čaka na naročilo, posluša radio. V Žalcu je bil to program Radia Celje. BGO, foto: MATEJ POVŠE Dr. Tomo Korošec on sam. Zanimivo filmsko pripoved, nastalo v produkciji TV Krpan, sta ustvarila Boža in Bojan Herek. Pre- miera bo 22. novembra ob 18. uri v Kulturnem centru Laško. RG I \ 'A — 4 - , l * J i ж4?^*1 .v* 12 NASA TEMA novi tednik Št. 46, 14. november 2019 Pomoč obstaja epresija ima več obrazov Depresija je ena najpogostejših duševnih motenj, zaradi katere naj bi vsaj enkrat v življenju zbolel vsak šesti posameznik. Gre za bolezen, pri kateri pride do porušenega ravnovesja pri delovanju kemičnih prena-šalcev v predelu možganov, ki uravnava razpoloženje. Porušeno ravnovesje izrazito SIMONA ŠOLINIČ zmanjšuje kakovost življenja, poslabšuje kronične bolezni in obenem predstavlja enega od dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje. Depresija zruši človeka. Ga pahne na dno. Od njega in podpore okolice je odvisno, ali bo ponovno zadihal svobodno. A za to je nujno soočenje z diagnozo. Pomoč obstaja. Je učinkovita. Le poiskati jo je treba. Ali človeka usmeriti k njej. Foto: splet Viri pomoči v duševni stiski Centri za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih Kliničnopsihološke in psihiatrične ambulante v zdravstvenih domovih in Psihiatrični bolnišnici Vojnik Svetovalnica Tu smo zate v celjski enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje Telefoni v stiski: Zaupni telefon Samarijan: 116 123 Klic v duševni stiski: 01 52 09 900 Zaupni telefon Za - Te: 080 22 23 Tom - telefon otrok in mladostnikov: 116 111 Ozara (Nacionalno združenje za kakovost življenja, pomoč psihiatričnim bolnikom, osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in njihovim svojcem) 03/ 49 25 750 Šent (Slovensko združenje za duševno zdravje) 03 42 88 890 Umiril tempo življenja in korak »Dolgo sem čutil tesnobo, odmaknjenost, nezanimanje. Družba mi ni odgovarjala. Potem se je začelo še v službi ... Preobremenjenost in nezbranost v prvi vrsti. To se je vleklo mesece. Minila me je volja do življenja,« opisuje svojo izkušnjo moški, čigar zgodbo objavljamo anonimno. Padel je v brezno depresije. Toda spoznal je, da pot v svobodo obstaja. Da je nekaj hudo narobe, se je zavedel, ko mu je začel nagajati spomin. Zdravnik mu je postavil diagnozo globoka depresija. Nato so se pojavile težave v službi. »Dokler vse prenašaš, vsi hodijo po tebi. Ko se postaviš zase, postaneš moteč. Šel sem v bolniško, ki je trajala štiri mesece. Ko sem začel uživati antidepresive, se je stanje po dveh mesecih začelo izboljševati, zatem mi je umrl oče. Doživel sem napad tesnobe, tresel sem se tako, da so me nekaj dni bolele mišice na nogah,« pojasnjuje sogovornik. Ve, da so kljub vsemu njegovi bližnji nanj poskušali vplivati pozitivno, mu govorili, da se pomiri, ampak dodaja, da to ni tisto, kar je takrat potreboval. »Morda bi bilo bolje, če bi rekli, da gremo skupaj na sprehod, in ne, naj se pomirim. Človeka takrat ne zanima nič. Sedi v temi in tišini, gleda predse in se za minuto nazaj ne spomni, kaj je razmišljal ...« še dodaja. Zdaj na življenje gleda drugače. »Opravim svoje delo, mogoče še kaj več, kar mi ni treba, a imam duševni mir,« pojasnjuje. Zaveda se, da mnogo duševnih stisk izvira iz odnosov v službi: »Delaš, a za to nisi nič vreden, kar človeka dotolče. Dokler delaš vse, kar ti dajo, si samo tiho in kimaš, vsi hodijo po tebi. Ko dobiš tršo kožo in se postaviš zase, si takoj moteč za okolico. Tako je povsod.« Danes je drugačen In naš sogovornik je v svojem življenju moral spremeniti marsikaj, da se je njegovo počutje spremenilo na bolje. »Upočasnil sem tempo življenja, med.over.net www.nebojse.si www.tosemjaz.net zivziv.si a tudi korak. Vse se da počasi in z razmislekom,« dodaja. Ko je zdravljenje depresije prineslo učinke, je po štirih mesecih začel spet delati. Nato pa se je počutje spet poslabšalo. »Rekli so mi, da gre za izgorelost, jaz pa mislim, da je bila tudi depresija. Povečali so mi odmerek zdravil. Dojel sem, da še vedno nisem storil dovolj. Zdravnik me je napotil na Center za krepitev zdravja. Poklical sem strokovno pomoč, psihologinjo, in skupaj sva naredila načrt za zdravljenje in sprehode. Težko mi je, saj sem imel velik odpor. Zelo so mi pomagale delavnice v centru in vaje za sproščanje. Ko nisem mogel spati, sem začel izvajati sprostitvene vaje in zaspal. Vsaj nisem celo noč blodil .« dodaja moški, ki je spoznal razsežnosti depresije. Nato je prišlo obdobje spoznanja. »Vsak človek ima kakšen negativen »Doži- dan. Ampak zdaj se vel sem znam iz tega izvleči. preskok, Znam poiskati ko sem se odločil, da pomoč.« ne samo da moram, ampak da želim. Postal je telesno dejavnejši in počutje je bilo vsak dan boljše. Ogromno so mu pomagale strokovne delavnice v centru. »Nekateri so prišli le nekajkrat in prehitro obupali. Pomembno je, da si vzameš čas in greš na vsa predavanja. Izvedel sem ogromno dobrih stvari. Takrat niti nisem vsega dojel. Zdaj ko gledam nazaj, vidim, da sem začel slišane stvari upoštevati in se mi je obrestovalo. Nisem se več smilil samemu sebi. Našel sem si drugo zaposlitev, začel razmišljati drugače. Kupil sem si tudi psa.« NASA TEMA 13 »Ni enega in edinega recepta ali načina zdravljenja za vse. Vsak mora najti svojo pot,« pravi Maruša Naglič, univ. dipl. psihologinja, iz Centra za krepitev zdravja Celje. /tintištreni (ioni (d/ 'TBR ZA ' ZDRAVJA V Levstikovi dvorani Osrednje knjižnice Celje bo v četrtek, 21. novembra, ob 18. uri predavanje Imel sem črnega psa, ime mu je bilo Depresija, na katerem bo Maruša Naglič, univ. dipl. psihologinja, iz Centra za krepitev zdravja Celje govorila z osebo, ki je depresijo uspela premagati s strokovno pomočjo. »O depresiji govorimo takrat, ko nekdo opaža pri sebi poslabšano razpoloženje ali izgubo zanimanja za dejavnosti, ki so ga prej veselile. Takšno počutje traja večino dneva ali skoraj vsak dan vsaj 14 dni ali še dlje. Pri tem morda najprej pomislimo, da je človek žalosten in obupan. Ljudje pogosto rečejo, da čutijo praznino, da jim do ničesar ni in da je to še huje kot občutki žalosti. Lahko se zgodi, da osebe ne znajo prepoznati, od kod ti občutki izvirajo, ne vedo, kaj je njihov sprožilec. Pojavita se prenajedanje ali pomanjkanja teka. Pojavi se nespečnost, kar je povezano s tem, da je tudi takrat, ko spimo, naš um dejaven. V podzavesti so negativne misli, ki človeku ne dajo miru,« pojasnjuje Nagličeva. Čeprav se je stopnja umrljivosti zaradi samomora v zadnjih desetletjih v Sloveniji znižala za več kot 30 odstotkov, se po številu samomorov na 100 5 E A ^Л V'N i tisoč prebivalcev še vedno uvrščamo nad evropsko povprečje. V Sloveniji na področju duševnega zdravja obstajajo velike potrebe po dopolnitvi mrež zdravstvenih in socialnih služb, pojavljata se pomanjkanje kadra na področju duševnega zdravja ter neenakomerna dostopnost do različnih virov pomoči. Do konca leta naj bi bilo po Sloveniji zato vzpostavljenih deset centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov in deset centrov za duševno zdravje odraslih. Človek mora sočloveka slišati, ne le poslušati Utrujenost in pomanjkanje energije. To sta le dva simptoma, ki spremljata ostale znake depresije. Ljudje pogosto pravijo, da so zjutraj bolj utrujeni kot večer prej, ko so legli k počitku. Če to počutje traja dlje, je to zelo naporno. »Nekateri začnejo razmišljati o tem, da so v breme bližnjim,« pravi Maruša Naglič, univ. dipl. psihologinja, iz centra za krepitev zdravja, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Celje. Ljudje, ki se tako zelo slabo počutijo, predolgo čakajo s pregledom pri zdravniku. Ti simptomi so namreč že znak za alarm. »Ljudje velikokrat ob prvih znakih mislijo, da bodo potrpeli, češ saj bo. Po stresnem dogodku, ki nas zamaje, potrebujemo nekaj časa, da ponovno ujamemo ravnovesje. Če to traja dlje časa in se naše slabo počutje še slabša, je čas za strokovno pomoč. Znak za alarm je tudi, če nam simptomi začnejo načenjati življenje, odnose, učinkovitost v službi in vsakodnevna opravila. Eden od simptomov so težave z zbranostjo in s spominom. Ne zmoremo več razmišljati zbrano in opažamo, da imamo težave pri vsakodnevnih dejavnostih. Pri močni depresiji že pri osnovnih rečeh, kot sta priprava hrane ali skrb za higieno.« Se vam zdi, da znajo osebni zdravniki pravočasno prepoznati te simptome pri bolnikih? Včasih potrebujejo kar nekaj časa. To je povezano s tem, da niti človek pri sebi ne prepozna simptomov pravočasno in se ne zaveda, da bi o njih moral govoriti z zdravnikom. Tudi pomanjkanje časa zdravnikov v ambulanti je razlog, da do diagnoze mine nekaj časa. Depresija ima več obrazov in se pri ljudeh kaže različno. Ljudje morajo zaradi telesnih simptomov opraviti preiskave, s katerimi je treba izključiti ostale bolezni. Zato so postopki do diagnoze daljši. Eden od korakov, da bi ta čas skrajšali, so presejalni vprašalniki za depresijo pri preventivnih pregledih v ambulantah družinskih zdravnikov. Diplomirana medicinska sestra ima pri tem čas, da se s človekom pogovori in se, če opazi rezultat, ki bi lahko kazal na simptome depresije, pravilno odzove in ga napoti v Center za krepitev zdravja. Ljudje težko sprejmejo takšno diagnozo? Je depresija še vedno tabu? Nekaterim je to res težko sprejeti, a za nekatere diagnoza pomeni olajšanje, ker končno vedo, kaj se z njimi dogaja. Načini soočanja so različni. Pomembno se je zavedati, da se depre- sijo da premagati, če vemo, na kakšen način k temu pristopiti. Veliko naredimo s primernim življenjskim slogom, prepoznavanjem stvari, ki negativno vplivajo na naše počutje. Življenje si lahko uredimo drugače, zmanjšamo lahko stres, hitenje in zaživimo bolj sproščeno. Res je, da se tabu o tem v družbi zmanjšuje. Ljudje najprej mislijo, da so v svoji izkušnji sami. Ko diagnozo sprejmejo, spoznajo, da ni tako in da se s tem srečuje veliko ljudi. Pri blagi depresiji se počutje da izboljšati brez zdravil, z gibanjem, s sproščanjem in z dejavnim življenjem. Medtem »Načini, kako lahko nekdo opozarja, da ob depresivnih epizodah razmišlja o samomoru, so različni. Dobro je, da smo pozorni na spremembe, ki se zgodijo pri nekom. Na primer da naenkrat bližnji začne deliti svoje stvari, da govori o prihodnosti na način, da je bolje, da ga ne bo več. Takšne izjave je treba vzeti resno, ga povprašati, kaj je s tem mislil, zakaj se mu tako zdi. S tem odpremo prostor za pogovor, v katerem človek lažje pove o stiski, ki jo doživlja. Če ugotovimo, da človek razmišlja o tem, da bi končal svoje življenje, je treba nujno poiskati strokovno pomoč.« ko je pri zmerni ali hudi depresiji zelo verjetno, da je nujna podpora zdravil. Dlje kot čakamo ... ... dlje traja zdravljenje in težje je. Govorimo o zdravljenju, ki traja ne le več tednov, ampak mesecev, celo let? Nekateri, ki doživijo prvo depresivno epizodo, jemljejo zdravila, hodijo na delavnice, se naučijo strategij, ki jim pomagajo, pri čemer lahko čez čas dajo zdravilo na stran in počutje ostane na želeni ravni. Spet drugi zaradi stresnih situacij ali drugih dejavnikov, ki so pogosto prisotni iz otroštva in pustijo pečat, tega ne zmorejo. Takrat morajo jemati zdravila daljši čas ali celo življenje. Zdravila nikoli ne bi smela biti edini način zdravljenja. Pomagajo nam in dobro je, da jih imamo, a ne morejo nam pomagati razrešiti dejavnikov, ki so nas do depresije privedli. Če znamo prepoznati neko ravnanje v svojem življenjskem slogu ali razmišljanje, ki nas >vlečeta dol<, in če ju zmoremo spremeniti, so možnosti za spremembe lahko večje. Uvid vase. Je to najtežje? Absolutno. Spremembe niso lahke, sploh ne spremembe močno zakoreninjenih vzorcev, SIMONA ŠOLINIČ OB ROBU Življenje je lepo Kar polovica vseh duševnih motenj, ki se pojavijo kadarkoli v življenju, se začne že do 14. leta. Koliko duševnih stisk smo spregledali pri sebi? Koliko pri drugih? Morda zamižali na eno oko in rekli: »Saj bo bolje.« A ne bo. Duša še naprej trpi. Nato pride trenutek, ko ne bo zmogla več. »Tisti, ki tega ne doživi, si ne zna predstavljati,« so tako zelo pogoste in resnične besede tistih, ki so takšno duševno stisko že doživeli. Oni vedo, da jim je pravočasno iskanje pomoči rešilo življenje. Življenje je lepo. Morda nas kdaj stisne v kot. In dobesedno prisili poiskati pomoč. Toda, ali je res življenje tisto, ki nas potisne v kot? Ali bolj naši vzorci, izkušnje in nikoli izrečene zgodbe, ki jih nosimo v sebi? Pomoč obstaja. V vsaki stiski. Le dovoliti si moramo priznati občutke, sprejeti stisko. Se več pogovarjati, biti odprti, si dovoliti izraziti čustva. Smo v času,, ko v bistvu prehitevamo sami sebe. Ne prehiteva nas življenje. Ta nam da samo možnost, da uvidimo, da smo nekaj počeli dolgo časa narobe. Zapostavljali in zanemarjali največji del sebe. Svojo notranjost. Svojo duševnost. Življenje nam podari možnost, da to popravimo. Nikoli ne zanemarite tako izjemne priložnosti. Ker to je pot do miru v duši. ki smo jih ponavljali leta in leta, ne da bi se sploh zavedali, da je z njimi kaj narobe. Pogosto se na ravni delavnic z ljudmi pogovarjamo o perfekcionizmu kot o osebnostni lastnosti. Veliko ljudi je naravnanih tako, da morajo vse narediti najboljše, zato imajo do sebe visoka pričakovanja. Nato so samokritični, če teh pričakovanj ne uresničijo. Ob takšni naravnanosti doživljajo stres večkrat kot nekdo, ki življenje jemlje lahkotneje. Svet je danes takšen, da to celo spodbuja. Toda človek ob tem plača visoko ceno. Ko to prepozna, se lahko začne V Centru za krepitev zdravja Celje, ki deluje v okviru ZD Celje, strokovna ekipa že od leta 2015 izvaja delavnice Podpora pri spoprijemanju z depresijo. Sklop štirih psihoedukativnih delavnic ponuja informacije, kaj privede do depresije in kakšna je pomoč in samopomoč. Del delavnic je namenjen izmenjavi izkušenj znotraj skupine. Delavnice so za uporabnike brezplačne, potrebna je le napotnica. Na center pa se lahko neposredno obrnejo tudi vsi ostali. spreminjati. Niso pa to spremembe od danes do jutri, ampak potrebujejo svoj čas. Čas nas pahne v hiter tempo življenja, v stres, nato v izgorelost. Je od tu do depresije majhen korak? To so stvari, ki jih ločimo umetno, samo zato, da se lažje pogovarjamo o njih, čeprav so v doživljanju precej povezane. Če nekdo doživlja kronični stres več let, se sčasoma to nekje pozna. Doživljanje izgorelosti je zelo podobno doživljanju depresije, vendar s to razliko, da je pri izgorelosti sprožilec prekomerni fizični in čustveni napor, medtem ko pri depresiji to ni nujno. Se pa velikokrat zgodi, da stresa pri sebi sploh ne prepoznamo, ker mu ne namenjamo poudarka. To je včasih dobro, a težava nastane, ko takšno stanje traja predolgo. Ljudje smo namreč narejeni tako, da v kratkem času prenesemo veliko, pri čemer ni mišljeno, da lahko ta čas traja dolgo in brez regeneracije telesa ter energije. Bi bilo duševnih stisk manj, če bi se več pogovarjali? Je tako težko izraziti čustva? Zmožnost iskrenega izražanja čustev kaže, da smo ljudje zmožni prepoznati svoja čustva in to, od kod prihajajo. Pa tudi to, kako se, ko nam je hudo, potolažiti. Toda tu je še del, ki se nanaša na to, koliko to lahko zaupamo drugim. Ljudje nam velikokrat povedo, da so nosili »masko«, dokler niso z bližnjimi spregovorili o svoji stiski. To zahteva veliko energije, ker pomeni skrivanje občutij. Če smo iskreni, nas to razbremeni. Dobro je vedeti, kdo spada v naš bližnji krog in komu takšne občutke sploh zaupati. In ko je bližnji v duševni stiski, svojci ne znajo vedno ravnati prav. Pomembno je, da v takšnem primeru k bližnjemu pristopijo z empatijo v odprtem odnosu. S pogovorom brez obsojanja in tako, da so pripravljeni >slišati<, kaj bližnjega moti in kaj potrebuje. V človeški naravi je, da želimo nekomu pomagati in mu hitro damo nasvet. Ti nasveti imajo včasih obraten učinek, ker dosežejo, da se človek ne čuti razumljen in misli, da mu želimo soliti pamet. Če nekdo ni doživel depresivne epizode, jo bo težje razumel. Zato pogosto kdo komu svetuje: >ne jemlji zdravil, raje spij kakšen kozarček<, ali pa: >daj spravi se k sebi, to je vse v tvoji glavi<. Takšni nasveti ne pomagajo, bi pa verjetno pomagalo poslušanje brez obsojanja ali povabilo >greva skupaj na sprehod<. Vseeno je treba paziti, da človeka ne poskušamo na silo razvedriti, ker ima tudi to lahko nasproten učinek. Ni nekega splošnega nasveta, je pa res, da moramo k človeku pristopiti odprto, videti, kaj potrebuje, ter ga nato usmeriti k strokovni pomoči ali mu jo pomagamo poiskati. Foto: GrupA Savinjska regija je po številu izdanih receptov osebam z depresivnimi motnjami v sredini v primerjavi s podatki ostalih regij. V naši ••••i • ■• i • regiji je lani antidepresive prejemalo 19.039 oseb. 19.668 ljudi je lani jemalo anksiolitike. 14 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Št. 46, 14. november 2019 LAŠKO - Obnovljena letošnja zmagovalka akcije Naj planinska pot 12 kubičnih metrov lesa so porabili za obnovo letošnje naj planinske poti. Na trasi so vgradili tudi 712 metrov erozijskih zaščit in 80 stopnic. Rečiška planinska pot v novi (varnejši) podobi 25 dni in več kot tisoč ur prostovoljnega dela mar-kacistov je bilo treba, da je Rečiška planinska krožna pot, letošnja zmagovalka akcije Naj planinska pot, dobila novo, varnejšo podobo. BOJANA AVGUŠTINCIC 35 kilometrov dolga krožna pot po vrhovih vzhodnega dela Posavskega hribovja obkroži Rečiško dolino, ki je bila od 19. stoletja znana po rudarstvu. Markacisti Planinskega društvo Laško, ki skrbijo za naj planinsko pot, so že kmalu po razglasitvi zavihali rokave in se lotili dela. 20 dni samo za prevoz lesa »Prvi izziv je bil nakup macesnovega lesa ustreznih velikosti in kakovosti. Za vgradnjo in dolgotrajno obstojnost poti namreč ni ustrezen vsak les. Slednjega smo iz Logarske doline pripeljali pod pobočje Govškega brda, nato se je že začel najtežji del, to je transport materiala na traso poti, kjer je bilo treba do vrha premagati kar 260 višinskih metrov v dolžini več kot 1,3 km,« je zahtevno delo laških planincev orisal načelnik markacijskega odseka društva Jurij Videc. Za prenos lesa so zaradi službenih obveznosti mar-kacistov in zahtevnega terena v povprečju porabili pet ur dnevno v popoldanskem času oziroma skupaj kar 20 dni, da so ves material pripeljali na pot. »Odseku poti, na katerem je bilo pred tem vgrajeno veliko stopnic in je že bil dodobra načet z erozijo, smo znižali naklon in dodali precej ključev, tako da bo pot odslej tudi prijaznejša in varnejša za vse uporabnike ter hkrati obstojnejša v smislu erozije,« je ureditev na naj planinski poti opisal Videc. V Sloveniji imamo več kot 10 tisoč kilometrov planinskih poti. V akciji Očistimo naše gore, ki poteka pod okriljem Zavarovalnice Triglav, so že drugo leto zapored s Planinsko zvezo Slovenije iskali najlepšo po izboru planink in planincev. Tokrat na malo drugačen način. Planinska zveza Slovenije je namreč po posvetu s skrbniki planinskih poti pripravila nabor 11 planinskih poti oziroma obhodnic, ki potrebujejo vzdrževanje. Zmagovalko so tudi letos odločili glasovi na spletni strani akcije Očistimo naše gore. Jesenski čari in pasti planinskega sveta Višje ležeče planinske postojanke so svoja vrata večinoma zaprle, odprte pa ostajajo še nižje ležeče. Med stalno odprtimi na našem območju so postojanke v Logarski dolini, na Golteh, Paškem Kozjaku Mrzlici. Med stalno odprtimi planinskimi postojankami so tudi bivaki na Golavi, Gozdniku in Kamniku. Precej na široko odprta vrata imajo tudi postojanke, ki jih zaprejo le ob ponedeljkih: to so Andrejev dom na Slemenu ter planinski domovi na Gori Oljki, Brnici in Bohorju ter Planinski dom na Boču. Poseben odpiralni čas ima Planinski dom na Resevni, ki zapre svoja vrata le ob ponedeljkih in torkih. Kar nekaj planinskih domov in koč ostaja v tem času odprtih »le« ob sobotah, nedeljah in praznikih. Med slednjimi so Pečovniška koča na Grmadi pri Celju, planinska domova na Bukovici in pod Reško planino, Dom na Smrekovcu, planinski dom pod Donačko goro, Koča na Klemenči jami pod Ojstrico, Koča na Loki pod Raduho, Dom na Menini, Dragov dom na Homu ter Zajčeva koča taborskih planincev. Za razliko od omenjenih ima pohorska Koča na Pesku odprta vrata že ob petkih. Ob nedeljah in praznikih ostajata odprti postojanki na Šentjunger-tu ter Planinska koča Velikonoč-nica na Boču. Zgolj ob nedeljah je na voljo Koča na Tomažu nad Vojnikom. Varnost v planinah Pred odhodom na daljše planinske poti lahko preverimo, ali je želena planinska postojanka odprta, na spletni strani Planinske zveze Slovenije. Ta obiskovalce gora opozarja na posebne jesenske in zimske razmere. Ti naj imajo s seboj topla oblačila in čelno svetilko (s polnimi baterijami), poskrbijo naj tudi za zaščito pred vetrom in dežjem. Zadostna količina tople brezalkoholne tekočine in hrane seveda ne sme manjkati. V planinskem svetu nas lahko presenetijo snežne padavine ali megla. V snegu potrebujemo največkrat cepin in dereze. Megla, ki je lahko gosta, je nasploh ena od značilnosti jesenskega obdobja. »Če se na poti izgubite ali zaradi goste megle ne znate nadaljevati, ostanite mirni in se poskušajte varno vrniti do zadnje znane točke. To so na primer znamenja, markacije ali znan del poti,« svetuje gorski reševalec Matjaž Šerkezi, ki je strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije. »Ne tavajte brezglavo, saj lahko zaradi slabe vidljivosti na mokrem pobočju zdrsnete,« še svetuje Šerkezi. V skrajnih primerih, ko smo na primer poškodovani, lahko pokličemo številko 112. BJ Ceroz začel odpravljati vzroke za onesnaženje LAŠKO - Reševanje problematike onesnaženosti okolja na območju Sedraža se je v zadnjem obdobju očitno le premaknilo z mrtve točke. Pred dnevi se je vodstvo laške občine sestalo z novim direktorjem podjetja Ceroz Enesom Rakovičem, ki je predstavil sanacijske ukrepe, hkrati je občina tudi sama povlekla nekatere poteze. Onesnaženje je posledica odtekanja izcednih voda z odlagališča Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ceroz v Uničnem v občini Hrastnik, »Novi direktor nam je zagotovil, da bodo v podjetju začeli urejati nastale razmere. Na predlog krajanov Sedraža smo za reševanje primera najeli tudi odvetniško družbo, ki bo občini pomagala pri teh postopkih,« je povedal Franc Zdolšek, župan Občine Laško. V okviru sanacijskih ukrepov je družba Ceroz začela prvi del zapiranja odlagališča za drugo in tretje odlagalno polje, pri tem bo izvedla tudi obnovo podora na deponiji, ki je nastal leta 2017. Pri tej obnovi naj bi v večji meri že bile zajete vse izcedne in kontrolirano vodene vode v kanaleto, uspešnost tega postopka bo pokazal monitoring odpadnih voda. Predvideni so tudi vzpostavitev dodatnega zalogovnika za odpadne vode in nadgradnja čistilne naprave, ki bo povečala njeno zmogljivost, prav tako tedensko čiščenje smeti ob potoku Breznica. »Glede na to, da smo turistična destinacija, si želimo primerno urejeno naravno okolje, ker je to naša največja turistična prednost, in sicer poleg dveh osrednjih turističnih ponudnikov, ki ponujata termalne oziroma zdraviliške storitve,« je še povedala laški župan. Na skupščini družbe Ceroz je bil potrjen sklep, da bodo denar za sanacijo odlagališča zagotovile občine ustanoviteljice - Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče. Od aprila letos na depo-nijskem območju regijskega centru za ravnanje z odpadki v Zasavju izvajajo le obdelavo odpadkov iz zasavskih občin. Od julija z območja regijskega centra postopno odvažajo vse novonastale količine lahke frakcije. Za odstranitev lahke frakcije iz prejšnjih let, te je za približno 6 tisoč ton, v Cerozu od občin ustanoviteljic pričakujejo finančno podporo. RG Zadovoljni s Prostoferjem SLOVENSKE KONJICE - Pred približno dvema letoma je zaživel projekt Prostofer, ki po celotni Sloveniji združuje mrežo prostovoljnih šoferjev. Vozniki, ki so pripravljeni pomagati, nudijo prevoz starejšim občanom za namene vsakodnevnih opravkov, obiskov pri zdravniku in podobno. V Slovenskih Konjicah tako ugotavljajo, da je bilo do sredine oktobra opravljenih 94 prevozov, ki jih je izkoristilo 17 različnih uporabnikov. Na tem območju prevoze trenutno izvaja pet aktivnih prostovoljnih voznikov. Lani so bili v celem letu opravljeni 104 prevozi, ki jih je izkoristilo 20 uporabnikov. Uporabniki največkrat potrebujejo prevoze za poti do zdravnika, na fizioterapije v zdravstveni dom in Terme Zreče, do trgovine in po drugih manjših opravkih. Prostoferji vozijo električno vozilo v lasti občine. Uporabnik, ki potrebuje prevoz, pokliče na številko 080 10 10, v komunikacijskem centru pa zagotovijo voznika s seznama. SŠol Fotografija, ki je prva zaokrožila po socialnih omrežjih, je prizadela ljubitelje gora. (Foto: Rock Ošep) Ostali so le še uničeni zidovi. (Foto: Rock Ošep) Obnova planinskega doma na Okrešlju bo imela prednost pred Korošico Škoda po požaru za planince nepredstavljiva Ta teden sta se sestali vodstvi Planinskega društva Celje - Matica in Planinske zveze Celje. Odločili sta se, kako naprej v primeru obnove oziroma gradnje Frischaufovega doma na Okrešlju, ki so ga pretekli teden uničili ognjeni zublji. Škode je za pol milijona evrov, novogradnja bi stala približno 700 tisoč evrov, kar je za celjsko društvo ogromen finančni zalogaj. Še posebej ob upoštevanju, da je prihodnje leto nameravalo zgraditi nov dom na Korošici, kjer je tamkajšnja postojanka prav tako zgorela, in sicer pred dvema letoma. Dom na spodnjem robu ledeniške krnice Okrešelj nad Logarsko dolino je bil priljubljena planinska točka, dosegljiva po planinski poti od slapa Rinka. Je izhodišče za vzpone na Kamniško sedlo, Brano, Tursko goro, Skuto, Rinke, Savinjsko sedlo in Mrzlo goro. Slovenski planinci so planinsko kočo na tem mestu zgradili leta 1908. Večkrat je bila prenovljena in dograjena, imela je 80 ležišč in je v zadnjih treh letih doživela novo temeljito prenovo. (Foto: Manca Ogrin) SIMONA ŠOLINIČ »Odločili smo se, da ima Okrešelj pri obnovi prednost. To ne pomeni, da del na Korošici ne bomo izvedli, ampak jih bomo le upočasnili. Vso energijo bomo najprej usmerili v očiščenje pogorišča in nato v gradnjo doma na Okrešlju,« pravi predsednik Planinskega društva Celje - Matica Brane Povše. Prihodnje leto so namreč nameravali zgraditi nov dom na Korošici vsaj do strehe. Zdaj so zaradi požara na Okrešlju čez noč ostali brez vseh prihodkov, ki bi lahko pripomogli tudi pri obnovi koče na Korošici. Dom je bil obnovljen Da je Frischaufov dom na Okrešlju pogorel, so v Planin- skem društvu Celje - Matica izvedeli 7. novembra popoldne, saj zaradi slabega vremena in odmaknjenosti doma nihče ni opazil požara. »V tem času v koči ni bilo nikogar, oskrbnik ga je ob koncu letošnje sezone zapustil 3. novembra in napovedal njegovo obratovanje ob koncih tedna z lepim vremenom,« pravijo v planinski zvezi. Isti dan si je pogorišče najprej ogledal Po-vše. »Videti je bilo žalostno, požar je uničil vse, ostalo ni ničesar drugega kot zidovje. Vse bo treba podreti in zgraditi na novo.« Dom je imel približno sedemdeset prenočišč, dve jedilnici, kuhinjo, sanitarije, učilnico za predavanja. »Pred dvema letoma smo obnovili streho, pred kratkim tudi vse sobe, sanitarije in kuhinjo. Dom je bil urejen za naslednjih 20 let,« je skruše-no povedal Povše. V obnovo je planinsko društvo vložilo sto tisoč evrov in še vedno odplačuje kredite. Požar je prizadel člane celjskega planinskega društva in tudi ljubitelje gora, saj je bil zanje zelo priljubljena postojanka. V poletni sezoni je ta dom obiskalo približno 25 tisoč ljudi. In za planince in planinsko društvo Celje se škoda ne meri samo v denarju. »Dejanska škoda je še višja. Planincem zaradi nastale situacije ne bomo mogli ponuditi tistega, česar so bili vedno navajeni, ko so obiskali Okrešelj,« pravi Povše. Planinska koča s pomožnim objektom je povsem uničena, prav tako njena notranjost, medtem ko so tovorna žičnica, čistilna naprava in zimska soba ostale nepoškodovane. V dveh letih sta pogorela dva planinska domova v Ka-mniško-Savinjskih Alpah na trasi Slovenske planinske poti. Poleg doma na Okreš-ju pred časom tudi dom na Korošici. Je udarila strela? »Novica o pogorelem Fri-schaufovem domu na Okre-šlju nas je pretresla, saj je bila to najpomembnejša planinska koča v tem delu Kamniško-Savinjskih Alp, tudi zaradi lege na Slovenski planinski poti. To je velik udarec za pD Celje - Matica in nasploh za slovensko planinstvo, ki je v približno dveh letih ostalo brez dveh planinskih koč na tem območju. Ko bodo znani rezultati preiskave, bomo sedli skupaj in se odločili o naslednjih korakih. Ker je pred vrati zima, kaže, da pred pomladjo ne bomo mogli narediti ničesar na pogorišču, zato bomo v dolini urejali, kar bo mogoče. Brez resne pomoči države žal ne bomo mogli odpraviti posledic,« je dejal podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen. Natančen vzrok požara, ki je uničil dom na Okrešlju, še ni znan. Možno je, da je ogenj zanetila strela, a za ta ugibanja je še prehitro. Celjski kriminalisti so si v petek kraj požara ogledali, vendar temeljite preiskave niso mogli opraviti zaradi močnega vetra, pojavil se je celo snežni metež. Ogled bodo opravili takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale. Katastrofalno slaba prometna varnost na Celjskem Na Policijski upravi Celje poudarjajo, da se je prometna varnost na Celjskem letos izrazito poslabšala. Umrlo je že 23 ljudi, lani v enakem obdobju 12. Zadnja tragična prometna nesreča se je v zgodila v ponedeljek v Jezercah pri Dobjem, ko je v prometni nesreči umrla 46-letna ženska. Nesreča se je zgodila približno ob 13. 30. 46-letnica je vozila iz smeri Planine proti Šentjurju. V bližini mostu čez potok Koprivnica je dohitela voznika tovornega vozila, ki je zaviral zaradi nasproti vozečega tovornjaka. 46-letna voznica je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo izgubila oblast nad vozilom, nakar je avtomobil zaneslo na levi vozni pas. V tistem trenutku je nasproti, sicer pravilno, pripeljal 42-letni voznik tovornega vozila z območja Šentjurja. Voznica je z desnim bokom vozila silovito trčila v sprednji del tovornega vozila. Zaradi hudih poškodb je na kraju nesreče umrla. Voznik tovornega vozila v prometni nesreči ni bil poškodovan. SŠol Visoka kazen za organizatorja ropov Anže Jelen, po mnenju sodišča vodja in organizator roparske združbe, ki je od novembra 2017 do februarja lani na brutalen način oropala štiri družine na Celjskem, je dobil 17 let in 6 mesecev zapora. Gre za eno višjih zapornih kazni za tovrstna kazniva dejanja. Sodba še ni pravnomočna. Storilci so stari od 17 do 28 let, so z območja Ljubljane, eden je iz Velenja, trije z območja Portoroža. Vsi razen Jelena so v preteklih mesecih kazniva dejanja priznali in bili že obsojeni, le Jelen krivde ni priznal in jo je tudi po izreku sodbe še enkrat zanikal. A sodišče mu ni verjelo, saj je sodnica ob izreku sodbe dejala, da naj bi bil Jelen tisti, ki je roparje oskrboval z informacijami o družinah, ki so bile njihove tarče. Naj spomnimo, da je združba imela natančno razdeljene vloge med člani, med ropi je bila do družin nasilna. Lastnike hiš so tudi zvezali, jih pretepali, jim grozili s strelnim orožjem, v enem primeru so celo streljali in poškodovali psa. Člani združbe so bili nasilni tako dolgo, dokler družine niso povedale, kje hranijo denar. Pri tem naj bi si združba neupravičeno prilastila za skoraj sto tisoč evrov premoženjske koristi. Sodišče je ob izreku sodbe Jelenu tudi podaljšalo pripor zaradi ponovitvene nevarnosti. SŠol Ukradli Savinov kip Neznanec je pretekli teden z groba Rista Savina v Žalcu ukradel doprsni kip. S tem je povzročil za 10 tisoč evrov škode. Risto Savin velja za enega najpomembnejših skladateljev v obdobju med romantiko in moderno. 16 AKTUALNA PONUDBA novi tednik Št. 46, 14. november 2019 Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZORI Preglejte aktualno ponudoo Peleti INGLES, d. o. o., v samem vrhu najboljše izbire za nakup ШГ i Ogrevanje na pelete je znano po svojem visokem izkoristku, ki se kaže tudi v tem, da za peleti ostane izjemno malo pepela - peči vam ne bo nikoli več treba čistiti vsak dan, saj je zgorevanje skoraj popolno. Da bi bilo tudi res tako, pa morajo biti lesni peleti visoke kakovosti. Prav tako velja cena peletov za precej ugodno, saj je biomase pri nas dovolj, lesni peleti iz uvoza pa so na voljo po relativno nizkih cenah. Ogrevanje na biomaso se zagotovo izplača in vam lahko prinese kar od 30 do 60 odstotkov prihranka za stroške ogrevanja. Zveza potrošnikov Slovenije ki so potrošnikom na voljo na je v sodelovanju z Gozdarskim slovenskem trgu. inštitutom Slovenije že petič Za uporabo v gospodinjstvih preverjala kakovost peletov, priporoča nakup peletov iz ka- DRVA .INFO A INGLES, d. o. o., Proseniško 8e, 3230 Šentjur 051/359 - 555 www.drva.info MlMALIZIRAJTE POSLOVANJE www.birobit.si Kakovostna drva • najbolj top ponudba v Savinjski regiji • brezplačna dostava na dom* • možnost brezplačnega skladiščenja drv tudi za leto naprej * Brezplačna dostava po Savinjski regiji. 14 Braslovi 03 703 12 40 E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net Braslovče 23 I 3314 BRASLOVČE kovostnih razredov A1 in A2, ki v kombinaciji s kakovostno pečjo na pelete zagotavljajo najbolj učinkovito in do okolja prijazno ogrevanje. Kakovost peletov je odvisna od uporabljene surovine. Najpomembnejše lastnosti peletov so: vsebnost vode in pepela, mehanska obstojnost, gostota nasutja, delež finih delcev ter vsebnost določenih makro in mikro kemijskih elementov. Tako je Zveza potrošnikov Slovenije na testu za zimo 2019/2020 pelete podjetja Ingles, d. o. o., Drau holz pellets uvrstila med najboljše. Imajo tudi certifikat DINplus in s tem manj kot 0,5 % pepela. Pelete Duga pellets pa je uvrstila kot najboljšo izbira nakupa med peleti s certifikatom DINplus A2 in jim podarila oznako € kot zmagovalcu testa med peleti kakovostnega razreda ENPlus A2. Test peletov preverite na: https://www.zps.si/index.php/ clear-2-0/9801-test-lesnih-pele-tov-9-2019. Drau Holz so peleti avstrijskega proizvajalca. Izdelani iz 100 % smrekove surovine, brez lubja in brez kemičnih dodatkov. Imajo Peč s subvencijo ALFA DINO Peč s subvencijo ALFA COMMO COMMPACT pridobljen mednarodni certifikat ENPlus A1 in DINplus. PRENESI APLIKACIJO r^xil TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI """ ' Peleti Duga Pellet so primerni za manjše kaminske peči in tudi za velike sisteme. So brez kemičnih dodatkov in imajo posebnost vonja po lesu. Imajo pridobljen mednarodni certifikat ENPlus A2. Eko sklad je za letošnjo kurilno sezono razpisal tudi odprt javni poziv za menjavo starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso s subvencijo tudi do 100 %. Več o razpisih lahko preverite na https://www. ekosklad.si/prebivalstvo/pri- dobite-spodbudo/seznam--spodbud/kurilne-naprave--na-lesno-biomaso oziroma na https://www.drva.info/sl/ aktualno/novice. Na tej povezavi preverite seznam kurilnih naprav, ki do 31. 12. 2019 ustrezajo pogojem Eko sklada za subvencijo tudi do 100 odstotkov: https:// www.drva.info/sl/novica/se-znam-kurilnih-naprav-ki-ustre-zajo-pogojem-eko-sklada-za--subvencijo-tudi-do-100-29. Ostale informacije si lahko ogledate na www.drva.info. УЗДК ČETRTEK ob 13.15 in 18.15 95.1 | 95.9 | 100.io www.radtocelje.com pogled iiuei N radio celje Vtdm г штј! ZAPOSLOVANJE 17 TRGOTUR Delavec na krivilno upogibnem stroju (m/ž) (Žalec) Pričakujemo srednjo poklicno izobrazbo in 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. Obvezne so delovne izkušnje na krivilnih ali drugih podobnih »abkant« strojih, izkušnje pri delu s pločevino, poznavanje tehnične in tehnološke dokumentacije, branje tehnične dokumentacije. Zaželeni so izpit za viličarja, sposobnost samostojnega in logičnega razmišljanja, visoka motiviranost, zanesljivost in natančnost. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 17. 11. 2019. Vi-Ja proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Konstrukter razvojnik strojev in naprav (m/ž) (Žalec) Pričakujemo VI./1 ali VI./2 stopnjo izobrazbe strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj s področja razvoja izdelkov in naprav, dobro znanje angleškega ali nemškega jezika, računalniška znanja uporabe programov 3D-Soli-dworks oziroma drugih 3D-progra-mov, inovativnost, samoiniciativnost, natančnost, ideje pri razvoju. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 17. 11. 2019. Vi-Ja proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Natakar (m/ž) (Velenje) Delovne naloge bodo zajemale strežbo tradicionalne kitajske hrane, pijače in ostalih napitkov. Pričakujemo vsaj 1 leto delovnih izkušenj na področju strežbe hrane in pijače, urejenost, komunikativnost, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost. Nudimo zaposlitev za Prodajalec (m/ž) (Vojnik) Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe trgovske ali druge smeri, poznavanje dela v trgovini, zaželene so delovne izkušnje v trgovini, veselje do dela z ljudmi, komunikativnost. Spar Slovenija, d. o. o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 22. 11. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Lead firmware developer - Full stack (m/ž) (Celje) Posebna znanja in kompetence: izkušnje na področju razvoja vgrajene programske opreme s poudarkom na objektnem programiranju, odlično znanje programskega jezika C/C++, izkušnje na arhitekturi ARM Cortex-M ... Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 10. 12. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Žičničar, žičničar strežnik (Rogla) Pričakujemo IV. stopnjo strojne, elektro ali druge tehnične smeri oziroma delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih, pripravljenost na delo na prostem, motiviranost in samostojnost, odgovornost in prilagodljivost, urejenost in zanesljivost. Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo določen čas z možnostjo podaljšanja in urejeno delovno okolje. XI-HU, d. o. o., Partizanska cesta 1, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 17. 11. 2019. Podrobnosti na www.trgotur.si. Konstrukter/projektant (m/ž) (Prebold) Od kandidatov pričakujemo vsaj V. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, veselje do tehničnega področja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sistematičen pristop k problemom, naravnanost k delovanju in rešitvam, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, samoiniciativnost, iznajdljivost, pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika, znanje za delo z računalnikom. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 19. 11. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji (m/ž) (Šmartno ob Paki) Od kandidata pričakujemo pripravljenost na priučitev delovnih nalog, doslednost, natančnost in samoiniciativnost, ročne spretnosti pri opravljanju dela, fizično vzdržljivost in moč za občasno dvigovanje in prenašanje bremen do 25 kilogramov, korekten odnos do sodelavcev in strank. Kandidatu ponujamo 1-me-sečno uvajanje na delovnem mestu in 2-mesečno poskusno obdobje, triiz-mensko delo za polni delovni čas, pogodbo bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, delo 5 dni na teden, občasno ob sobotah, izplačilo morebitnih nadur, fleksibilnost odobritve dopustov in možnosti koriščenja. Prijave zbiramo do 22. 11. 2019. MPT, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Šmartno ob Paki 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 23. 11. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Pomožni delavec v gostinstvu (m/ž) (Rogla) Pričakujemo delovne izkušnje na področju pomožnih del v gostinstvu, ustvarjalnost, urejenost in prilagodljivost. Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 23. 11. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Magister farmacije s strokovnim izpitom (m/ž) (Trbovlje) Od kandidatov pričakujemo ustrezno izobrazbo, komunikativnost, zanimanje za širše delovanje lekarne, željo po izpopolnjevanju znanja, prijaznost. Lekarna Pu-šnik, d. o. o., Obrtniška cesta 29, 1420 Trbovlje. Prijave zbiramo do 6. 12. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Strokovni sodelavec za marketing (m/ž) (Slovenske Konjice) Ste dinamični in kreativni? Analitični in organizirani? Imate odličen portfolio dosedanjega dela na področju marketinga? Pridružite se naši uspešni ekipi. AD Vita, d. o. o., Tovarniška cesta 7b, 3210 Slo- 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Elektro vzdrževalec II (m/ž) (Prebold) Opis delovnega mesta: izvajanje preventivnih in kurativnih vzdrževalnih del s področja elektrotehnike in elektronike, izvedba instalacijskih del (elektro področje), izvajanje kontrolnih preizkusov delovanja strojev, inštalacija in zagon novih strojev, vodenje zapisov s področja vzdrževanja strojev (dnevnik servisov), priprava potrebe po rezervnih delih, nastavljanje, posluževanje in upravljanje stroja za laserski razrez pločevine. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe elektrosmeri (elektronika, mehatronika), najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), dodatna znanja s področja elektrovzdrževanja strojev. Prijave zbiramo do 23. 11. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Šmartno ob Paki) Izkušnje na področju skladiščnega poslovanja so zaželene, niso pa nujen pogoj, prav tako je zaželen izpit za viličarja, ni pa nujen pogoj. Pričakujemo izpit B-kategorije, računalniško pismenost, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 30. 11. 2019. MPT, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec rezervnih delov (m/ž) (Šoštanj) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe trgovske ali kmetijske smeri, 1 leto delovnih izkušenj, sposobnost dela v timu, samostojnost, opravljen izpit za delo z viličarjem. S kandidatom bomo sklenili pogodbo za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja. venske Konjice. Prijave zbiramo do 20. 11. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodilni inženir za inženiring pločevine (metalurg) (m/ž) (Velenje) Pričakujemo VI. ali VII. stopnjo izobrazbe smer metalurgija, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih ali enakih delih, aktivno znanje angleškega jezika (pisno in govorno) . Gorenje, d. o. o., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 18. 11. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Voznik tovornega vozila (m/ž) (Laško) Opis delovnega mesta: storitvi voznika sta pravočasno opravljena vožnja in dostava blaga na izbrano mesto, po potrebi naklada in razklada blago ročno ali z viličarjem, po potrebi opravlja tudi delo viličarista . Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 22. 11. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Komercialist za področje vodovod-ogrevanje (m/ž) (Celje) Delovne naloge: načrtovanje in izvajanje prodajnih in nabavnih strategij ter dejavnosti, zbiranje, analiziranje in vodenje vseh potrebnih informacij in evidenc o dobaviteljih in kupcih, spremljanje in analiziranje cen na prodajnem in nabavnem Poskusno obdobje bo trajalo 1 mesec. Prijave zbiramo do 4. 12. 2019. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Avtoličar (strokovnjak) (m/ž) (Ložnica pri Žalcu) Glavne naloge: prevzem vozil in ugotovitev stanja poškodb/napak na njih, priprava orodij/strojev in določitev ličarskih del, priprava vozila za ličarske postopke, priprava barv po vnaprej določenih recepturah, izvajanje vseh vrst ličarskih postopkov (kitanje, brušenje, barvanje, lakiranje). Od vas pričakujemo voljo do tega dela, vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri (ni obvezno, da ste po poklicu avtoličar, je pa prednost, če ste), vsaj 2 leti izkušenj na istem delovnem mestu. Prijave zbiramo do 8. 12. 2019. Pirh, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Vbrizgovalec plastike (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Opis delovnega mesta: opravljanje del na stroju za vbrizgovanje plastike, nadzorovanje delovanja stroja in skrb za brezhibnost in čistočo orodja, pregledovanje polizdelkov in izdelkov, kompletiranje končnih izdelkov iz več kosov, kontroliranje zapolnjenosti polizdelkov oziroma izdelkov, izpolnjevanje zahtevane dokumentacije v zvezi s polizdelki oziroma izdelki. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe smer strojnik, prodajalec, mizar ali drug ustrezen poklic, 6 mesecev delovnih izkušenj, komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, vestnost. Prijave zbiramo do 19. 11. 2019. Daplast, plastične mase in orodjarstvo, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Monter (m/ž) (Celje in teren) Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu trgu ... Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 23. 11. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec (m/ž) (Žalec) Iščemo novega sodelavca za delo na delovnem mestu vzdrževalec Ju-teks, d. o. o., Ložnica 53a, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 25. 11. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Preglednik in čistilec (m/ž) (Šoštanj) Poglavitne naloge: nadzor tehnic in kontrola indikatorjev kovin, ročno posluževanje transportnih naprav ... Termoelektrarna Šoštanj, d. o. o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj. Prijave zbiramo do 17. 11. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Upravljalec strojev (m/ž) (Trbovlje) Opis del in nalog: upravljanje in kontroliranje strojev, ki oblikujejo plastične materiale s pihanjem, upravljanje in kontroliranje strojev, ki gnetejo in mešajo sestavine v plastične materiale, oskrbovanje stroja s surovinami, odnašanje/oskrbovanje tehnološkega odpadka ... Sinet, d. d., Hrastnik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik. Prijave zbiramo do 7. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Dipl. delovni terapevt - pripravnik (m/ž) (Laško) Vaše naloge: sprejem gosta, ocenjevanje in planiranje delovnotera- z delovno dokumentacijo in posta-vitvenimi listi. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, delovne izkušnje so zaželene, niso pa pogoj. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 30. 11. 2019. Biro Ogis d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje Več informacij na www. trgotur.si. Procesni kontrolor (m/ž) (Šmartno ob Paki) Od kandidatov pričakujemo najmanj štiriletno javno priznano srednje tehniško ali srednje strokovno ali srednje splošno izobraževanje (V. stopnjo izobrazbe), 2 leti delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, dobro poznavanje in uporabo računalniških orodij (Windows, MS Office, elektronska pošta, internet), poznavanje standardov v plastični industriji, poznavanje veljavnih zahtev ISO-standardov, poznavanje PPAP-in APQP-postopkov, poznavanje statističnih metod SPC. Prijave zbiramo do 2. 12. 2019. MPT, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Analitik (m/ž) Pričakujemo ustrezno srednješolsko izobrazbo V. stopnje (kemijski tehnik ali druge ustrezne naravoslovne smeri), zaželene izkušnje na področju splošnih kemijskih analitičnih metod, pasivno znanje angleškega jezika ali nemškega jezika, osnovno poznavanje sistema kakovosti, dobro razvite veščine uporabe osebnega računalnika, željo po pridobivanju dodatnega strokovnega znanja, vozniški izpit B-kategorije. Nudimo pridobivanje delovnih izkušenj in znanj z namenom karier-nega napredovanja posameznika, možnost dolgoročnega sodelovanja v mednarodnem delovnem okolju. Prijave zbiramo do 7. 12. 2019. Eu-rofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. pevtske obravnave v sodelovanju z gostom in njegovo družino, razvijanje, izboljševanje, vzdrževanje ali ponovno vzpostavljanje spretnosti pri opravljanju dnevnih dejavnosti ... Thermana, d. d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 7. 12. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Višji svetovalec za prebivalstvo (m/ž) v PE Celje (poslovalnica Šoštanj) Zaželena znanja, izkušnje in kompetence: najmanj VI. stopnja izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri, vsaj 3 leta delovnih izkušenj (zaželeno 2 leti v bančništvu), znanje angleškega jezika, poznavanje dela z računalnikom . Deželna banka Slovenije, d. d., Kolodvorska ulica 9, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 14. 11. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pooblaščenec za varnost in skladnost (m/ž) (Celje) Pričakujemo poznavanje tehnologij informacijske varnosti, osnovno znanje delovanja računalniških omrežij in druge informacijske tehnologije, najmanj 2 leti delovnih izkušenj s področja informacijske tehnologije, zaželen izpit za notranjega presojevalca ISO-standardov (sicer bomo uredili za vas tečaj), ... Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 5. 12. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. 3 MojeDelo.com 18 SPORT novi tednik Št. 46, 14. november 2019 Druga bitka s hrvaškimi prvaki bo že danes v Areni Zagreb Neporaženi v Zagrebu le 16. decembra 2000 Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v sedmem krogu lige prvakov zabeležili drugo zmago. Pred 4.500 gledalci so v dvorani Zlatorog s 24:22 premagali ekipo Zagreba. Pri gostiteljih je bil najbolj učinkovit Hrvat Josip Šarac s šestimi goli. DEAN SUSTER Prijetno je presenetil Domen Novak s petimi zadetki. Nikoli ne bo pozabil letošnje Martinove nedelje: »Da, to pa drži. Zmagal je ekipni duh. Sam sem prišel >na vrsto<. Vsakič pride nekdo. Nisem videl posebej pomembnega, prelomnega trenutka. Ves čas smo narekovali ritem.« Kaj bo sledilo danes v hrvaški prestolnici? »Domačini bodo storili vse za zmago. Pričakujemo njihovo še bolj grobo igro. Mi moramo odgovoriti na takšen način, da bomo zmagali.« Velik delež »druge ekipe« Odlično je odigral tudi Matic Grošelj: »V derbiju smo dosegli svoj cilj, osvojili smo obe točki. Nekajkrat smo bili brez idej v napadu, nismo si upali izvesti daljših podaj. Imamo dobro popotnico in še precej rezerv za Zagreb.« Razpoložen vratar Klemen Ferlin je priznal: »Za zmago so bili najbolj zaslužni naša preudarnost, uspešnost druge ekipe< in navijači. Predvsem Grošelj in Novak sta bila dodana vrednost za >širi-no< našega moštva.« Florijani so bili v popolni postavi, gostujoče skupine Bijeli lavovi se ni slišalo. Španska sodnika sta jezila domače navijače, pogledovala sta proti celjski klopi. Luka Žvižej, s katerim se očitno poznata, jima je dal vedeti, da se z njima ne strinja. A Marin in Serradilla sta se spomnila tudi trenerja Tomaža Ocvirka, ki je pred leti skrbel za prevoze sodnikov, ko je vodil še mladince. V zagrebški Areni bosta sodila Čeha Horaček in Novotny. Veselje navkljub poškodbam Tudi 16. decembra 2000 celjski rokometaši niso imeli sojenja, primernega ligi prvakov, za kar sta »poskrbela« Švicarja Falcone in Ratz. Toda Mustafa Torlo, Stanislav Kulinčenko (1 gol), Renato Vugrinec (1), Dragan Gajić, Alvaro Načinović, Robi Šan-tl, Aleš Pajović (3), Rastko Stefanović (6), Dejan Perić, Branko Bedekovič (6), Rok Praznik, Luka Žvižej (3) in Edi Kokšarov (2) so proti Lazarovu, Lavrovu, Džombi, Lackoviću, Jelčiću, Kljaiću, Udovičiću in ostalim vodili s 17:13. Končalo se je z 22:22, remi je prinesel prvo mesto v predtekmovalni skupini. Prav v zagrebškem Domu športov trener Josip Šojat ni mogel računati na pomoč Romana Pungartnika, Tomaža Tomšiča in Uroša Šerbca, ki so bili poškodovani. Niso bili edini, v dvorani jo je skupil zlati olimpijec Luka Špik, ki je dobil udarec po glavi. Še huje je bilo z novinarjem Ve- Pet članic Celja proti evropskim prvakinjam Slovenska ženska futsal reprezentanca je odigrala dve prijateljski tekmi proti evropskim prvakinjam Špankam. Gostje so v Kidričevem zmagale z 11:0 in v Celju s 7:0. Vodstvo NZS se je s špansko reprezentanco dogovorilo že pred časom. Ni skrivnost, da v Evropi s Špankami nihče noče igrati. Našim igralkam sta testa služila predvsem kot spoznanje, kako kakovostne so najboljše nogometašice dvoranskega nogometa. V naši izbrani vrsti je bilo kar pet igralk celjskega kluba, Tjaša Alegro, Anja Ložar, Barbara Lah, Larisa Žejen in Sergeja Kos, kapetanka reprezentance, s katero smo se v dvorani I. gimnazije v Celju zapletli v pogovor o reprezentančni in klubski sceni. Bi si sploh lahko omislili težje nasprotnice? Na stari celini ne, na svetu pa tudi težko. Španija sodi tik pod vrh svetovnega fut-sala. Na celjskem dvoboju smo storile korak naprej v primerjavi s prvo tekmo, saj smo strah pustile v slačilnici. Na parket smo prinesle srce in se borile do konca. Iztržile smo dokaj soliden rezultat. Vsa čast vsem soigralkam. Morda se s tribune ne da opaziti, kako zelo težko je igrati proti evropskim prvakinjam. Samo garale smo. Do častnega zadetka se Slovenija ni uspela dokopati. Prav vi ste še najbolj ogrozili španska vrata. Sicer ni šlo za priložnost, temveč za strel z razdalje. Žal je žoga po voleju letela v prečko. Zmanjkalo nam je nekaj centimetrov, žal. Kaj pričakujete od naslednje reprezentančne akcije 7. in 8. decembra na Poljskem? Poljakinje so boljše od nas, morda tudi za en razred. Toda ko pomislim, kako smo Z leve stojijo Tjaša Alegro, Barbara Lah in Sergeja Kos, sklonjeni sta Anja Ložar in Larisa Žejen. V nedeljo (16.00) bodo Celjanke v dvorani I. gimnazije v Celju gostile ekipo Vrhnike, ki jim je v uvodnem krogu edina odščipnila točki. Derbi s Slovenskimi goricami bo v Voličini v petek, 22. novembra. se v določenih obdobjih upirale Špankam, se lahko kakovostno zoperstavimo tudi Poljakinjam. V začetku naslednjega leta bomo sodelovale na pripravljalnem turnirju, nakar se bomo lotile kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu. Še prej se boste posvetile nalogam na domači sceni. Naslednik Ivana Pfeiferja je Marjan Kaligaro Drsalni klub Celje je v soboto opravil izredno skupščino zaradi sprememb klubskega statuta. Konec junija je predsedniški položaj prevzel Marjan Kaligaro, ki se je pred osmimi leti preselil v Celje. Drsalni klub Celje združuje dve sekciji, umetnostne in hitrostne drsalce. Hitrostni drsalci so zaradi določene logistike bolj povezani, medtem ko umetnostni drsalci tekmujejo v štirih različnih skupinah. Zato so mlade tekmovalce in njihove starše povezali med druženjem na pikniku pred dvorano. Marjan Kaligaro je stopil v velike čevlje. »Poudariti moram, da je Ivan Pfeifer v obdobju tridesetih let storil ogromno za naš klub. Sam sem takoj dobil pomoč in podporo od nekaterih članov kluba, ki imajo čas in voljo sodelovati pri organizaciji določenih dogodkov. Trenerska ekipa zagotavlja, da so naši drsalci primerno pripravljeni na tekme in da dosegajo Luka Žvižej je bil med junaki zgodovinskega remija v Zagrebu, saj je igral na desnem krilu. Tedaj je za Novi tednik dejal: »Ambient je bil prekrasen in pravi užitek je igrati pred tako številnim občinstvom. Resnično smo odigrali zelo dobro in si zaslužili uspeh.« čera Željkom Latinom, zdaj predstavnikom za stike z javnostmi pri NK Maribor, v katerega je s tribun priletela ročna ura in mu poškodova- la glavo. Tudi danes bo treba krvaveti za remi, ki bi bil povsem dovolj za uresničitev cilja. Foto: SHERPA So cilji igralk Ženskega nogometnega kluba Celje letos najvišji? Trenutno v rednem delu vodite na lestvici. Cilj ostaja isti. Ne bom skrivala, vsekakor si želimo na vrh. Predvsem od nas je odvisno, ali se nam bodo želje uresničile. DŠ rezultate, ki so nam vsem v zadovoljstvo.« Vodstvo DK Celje je pred zahtevno nalogo. »Pred nami je tradicionalna mednarodna tekma v Celju. Gospod Pfeifer se je na našo srečo odločil, da nam bo pomagal pri organizaciji prireditve. Skate Celje 2019 bo med 20. in 24. novembrom. Prijavilo se je že več kot 300 mladih drsalcev in drsalk. V desetmesečnem obdobju se bo zvrstilo 14 tekem,« je zaključil Kaligaro. DŠ PREJELI SMO Protestno pismo RZS 24. oktobra je Rokometna zveza Slovenije (RZS) s slavnostno akademijo na Ljubljanskem gradu obeležila 70. obletnico svojega delovanja. Lepo in hvale vredno, a so si organizatorji pri tem privoščili nerazumljivo in sramotno napako, da na takšno slovesnost niso povabili nekaj najzaslužnejših ljudi, ki so slovenski rokomet pripeljali do tam, kjer še vedno je - naš najuspešnejši kolektivni šport! Kako drugače razumeti, da na omenjeni akademiji ni bilo najpomembnejših Celjanov, evropskih klubskih prvakov, in ljubljanskih »slo-vanovcev«, ki so bili edini državni rokometni prvaki v bivši državi in evropski podprvaki? Kako to, da vabila ni prejel niti eden od štirinajstih državnih reprezentantov nekdanje Jugoslavije, pet je celo zaslužnih športnikov te države? Vsi vemo, kaj je takrat v Evropi (in svetu) predstavljal in pomenil jugoslovanski rokomet (od njega so se učili celo v sedanjih rokometnih velesilah Nemčiji, Španiji, Franciji ...) in kako težko se je bilo uvrstiti v jugoslovansko reprezentanco. Med več kot tristočlanskimi jugoslovanskimi reprezentanti je bilo namreč le štirinajst Slovencev, a še ti si od RZS niso zaslužili povabila na njeno 70. obletnico! Ali se morda kdo sramuje, da smo bili včasih del Jugoslavije? Še posebej ogorčeni smo v rokometnem Celju, kjer je bil leta 1946, torej tri leta pred začetkom delovanja RZS, ustanovljen naš prvi rokometni klub, ki velja za zibelko slovenskega rokometa in je naš najuspešnejši moški klub. Kako lahko ljudje v sedanjem vodstvu RZS pozabijo na Toneta Goršiča, enega najpomembnejših začetnikov in tvorcev celjskega ter s tem tudi slovenskega rokometa, duhovnega očeta celjske rokometne šole? Vemo, kaj je in kaj še pomeni v slovenskem in evropskem (svetovnem) merilu. In na Vlada Bojoviča, ki je bil ob svojih 102 nastopih za reprezentanco Jugoslavije devetkrat tudi njen kapetan? Na Štefana Juga, ki je bil v paru z Ljubljančanom Herbertom Jegličem eden najboljših rokometnih sodnikov na svetu? Vabljen ni bil niti Rudi Čajavec, ki je bil zdravnik moške državne reprezentance 20 sezon (1993-2013) na 287 tekmah, kar je rekord vseh »nastopov« za slovensko reprezentanco. Na Toneta Turnška, nekdanjega direktorja Pivovarne Laško (1981-2005), ki je po letih (že 30. leto) največji sponzor slovenskega rokometa (in tudi drugih športov) ter je med najbolj zaslužnimi za evropske uspehe celjskega rokometa? Ali so v sedanjem vodstvu RZS pozabili, da smo bili po osamosvojitvi Slovenije prav Celjani najaktivnejši pri ustanavljanju nove samostojne rokometne zveze, pri združenju rokometnih prvoligašev (ZROPS) ter nenazadnje tudi v začetkih delovanja Evropske rokometne zveze (EHF) in njenem sistemu sedanje lige prvakov? Nešteto pripomb prihaja tudi iz ostalih najpomembnejših slovenskih rokometnih centrov, vsi pa smo si edini, da je priznanje in spoštovanje preteklosti, sploh če je bila ta uspešna tako kot pri slovenskem rokometu, obveza in temelj vsega nadaljnjega delovanja. Ne pa le sedanjost kot sredstvo za osebno promocijo! ANDREJ ŠUŠTERIČ (24 let član vodstva RK Celje) novi tednik QDHRT 1Q Št. 46, 14. november 2019 ОГОП1 19 Na tekmi MNZ Celje vsaj dvakrat več gledalcev kot na velenjski prvoligaški tekmi Rudar - Celje pred 170 gledalci! Celjski nogometaši so v 17. krogu 1. SNL znižali zaostanek za četrto Muro, zadnji Velenjčani prav tako za Bravom, toda po lokalnem derbiju, ki se je končal s 3:3, so bili nezadovoljni tako nogometaši Rudarja kot Celja. Prvi so bili tik pred svojo prvo zmago, drugi so pričakovali več proti zadnjeuvrščenemu moštvu. »Zakaj je tako malo gledalcev? Socialni demokrati imajo kongres!« nas je obvestil velenjski ljubitelj nogometa. DEAN SUSTER Pred že 85. lokalnim der-bijem je v Velenju zaokrožila novica, da se bo umaknil direktor NK Rudar Marko Čepelnik. To je potrdil, sedaj opravlja tekoče posle, dobro obveščeni so rekli, da se bo poslovil z novim letom. Dva dni po tekmi pa je bila v enem od slovenskih medijev objavljena novica o Nogometnem klubu Celje. Zapisano je bilo, da se je na zadnjem sestanku upravnega odbora več kot polovica članov odločila podati izstopno izjavo. Ti se naj ne bi strinjali z delom športnega direktorja Branka Veršiča. Vodstvo celjskega kluba je zanikalo trditve. Predstavnik za stike z javnostmi Alen Hodžič je povedal, da se na novico ne bodo ozirali, da tudi reagirali ne bodo. Tudi zato, ker sploh ni naveden vir podatkov. Torej nič ne drži? »Tako je, ne drži nič,« je zaključil Hodžič. Po prečki ostalo 3:3 Padlo je šest golov, kar pet v prvem polčasu. Velenjčani so povedli z 2:0 (Borna Petrovič, Domini Radič), gostje so izenačili. Najprej je izjemen zadetek dosegel Žan Bene-dičič (po strelu s 30 metrov se je žoga od prečke odbila v mrežo), nato je zadel še Mitja Lotrič. Nekaj sekund pred odmorom je rezultat prvega dela (3:2) postavil Mičo Kuzmanovič. Celjska »štoperja« Dušan Stojinovič in Josip Ćalušić sta bila kata- Preostali izidi kroga: Maribor - Domžale 4:1, Triglav - Bravo 1:0, Olimpija - Tabor 2:0 in Mura - Aluminij 2:4. Rudar (4-1-4-1): Stopajnik - Krefl, Hrubik, Džinić, Fi-lipović - Anđelković - Kuzmanovič, Črnčič, Pušaver, Radič - Petrovič. Igrali so še Kobiljar, Kitek, Kadrič. Celje (4-2-3-1): Rozman - Vidmajer, Ćalušić, Stoji-novič, Brecl - Zaletel, Be-nedičič - Kerin, Lotrič, Božič - Vizinger. Igrali so še Travner, Koritnik, Štusej. Mariborčan Slavko Vinčič je bil zelo strog do Tadeja Vidmajerja. Drugi rumeni karton mu je pokazal v 90. minuti. (Foto: NK CELJE) strofalna, na njuno srečo ga je na drugi strani »lomil« tudi Elvedin Džinič, ki je poklonil žogo Dariu Vizingerju in po 50 minutah je bil postavljen končni izid. Velenjčani so bili zelo blizu tretjemu vodstvu; sprva je Rijad Kobiljar iz neposredne bližine zadel vratarja Matjaža Rozmana, v zadnji sekundi pa je David Hrubik po udarcu z glavo zatresel prečko ... Manjkal bo še Vidmajer »Naša ekipa je na zadnjih tekmah pokazala drug obraz. Pozna se, da je pod pritiskom, še naprej mora iskati srečo, ki jo je tokrat zapustila,« je poudaril trener Rudarja Andrej Panadič. V zadnjem krogu prve polovice prvenstva bodo »knapi« v Ljubljani proti neposrednemu tekmecu Bravu odigrali eno najpomembnejših tekem v sezoni. Pred Celjani sta dve domači tekmi s privlačnima tekmicama, Olimpijo in Muro. Trener Dušan Kosič je branilca Žana Zaletela prelevil v vezista, boljša rešitev bi bil Tadej Vidmajer. »Zaletel je odigral korektno. Iščemo rešitve ob številnih poškodbah. Na težavnem igrišču fantom ni bilo lahko. Imeli smo nekaj sreče. Pri Lestvica 1. SNL OLIMPIJA 17 11 3 3 42:21 36 MARIBOR 17 10 4 3 34:17 34 ALUMINIJ 17 10 4 3 30:15 34 MURA 17 8 7 2 30:21 31 CELJE 7 3 35:19 28 TABOR 2 10 20:27 17 TRIGLAVD 2 10 22:39 17 0MZALE 4 9 23:36 16 BRAVO 4 10 19:34 13 RUDAR 17 0 710 18:44 7 dolgih podajah gostiteljev, ki so visoki in močni, smo imeli težave. Skušali smo igrati s kratkimi podajami,« je dejal Kosič. Na naslednji tekmi bo ostal še brez pomoči Vidma-jerja, ki je prejel rdeči karton. Foto: GOJKO KUSIĆ NA KRATKO Skoraj istočasno kot v Velenju je bil lokalni derbi v Mozirju, kjer je v ligi Medobčinske zveze Celje gostovalo Ljubno. Po pričevanju delegata, Celjana Gojka Kusića, se je zbralo več kot 500 gledalcev. Prvi gol so dosegli gostje, domačini so nato zmagali s 5:2. Na lestvici vodi Šmarje pred Posavjem, Mozirjem, Šoštanjem, Vojnikom ... Iza Vodenik trikrat na stopničkah Že 34. Pokal mesta Celje je privabil kar 350 plavalk in plavalcev. Dvodnevni miting je štel za 1. Veliko nagrado Slovenije v tej sezoni. Med plavalci celjskega Neptuna sta se v članski konkurenci najbolj izkazala Leon Ljubec Zajko s prvim mestom na 50 metrov hrbtno in drugim na 200 hrbtno ter Anemari Ko-šak, ki je bila druga na 50 hrbtno. Mladinka Iza Vodenik je osvojila tri medalje, zlati na 50 prosto in delfin ter srebrno na 100 prosto. Dvakrat je bil med mladinci drugi Maks Jereb, tretja mesta so osvojili Mitja Horvat med člani, Jan Vodenik med mladinci ter Gašper Pevec in Sebastjan Jug med kadeti. Med 43 plavalci Neptuna so se v popoldanska finala uvrstili še Izabela Pakiž Rumpf, LauraKnez, Pia Krajinovič, Hanna Naya Hušič, Filip Bratina, Metod ReckoSternad, Vid Recko Sternad, Luka Štrukelj, Tian Zupanič, Jan Vodenik,Nik Kočevar, Eva Cvibošek, Maja Špegelj, Iza Sliv-nikar Ocvirk, StašaJezovšek Špiljar, Anže Špegelj in Jakob Lesjak. DŠ Plavalci in plavalke celjskega Neptuna Foto: PK NEPTUN CELJE Na »pedagoški« z Grkinjami Celje: Košarkarice celjske Cinkarne so ostale nepo-ražene tudi po 6. krogu Jadranske lige. V Beogradu so premagale Crveno zvezdo s 73:64. Vodile so že za 17 točk, kasneje se je njihova prednost stopila na tri točke, toda v končnici so bile, podobno kot proti Kraljevu, znova odlične. Najboljši strelki sta bili Američanki Andreona Keys s 24 in Taeler Deer z 21 točkami. Jadranska liga se bo nadaljevala v sredo, 27. novembra, ko bo v Celju gostoval beograjski Partizan. Vmes bo reprezentanca odigrala tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Prva bo drevi (20.10) v dvorani Gimnazije Celje - Center proti Grčiji. Selektor Damir Grgič ne bo mogel računati na kakovostni igralki pod obročema, poškodovani Evo Lisec in Shante Evans, zato bo pomoč s tribun še bolj dobrodošla. Gladko proti Slovakinjam Šempeter: Ženski odbojkarski klub Šempeter je prvi izmed slovenskih predstavnikov zaigral v evropskih pokalih v novi sezoni. V prvi tekmi drugega kroga pokala Challenge so Šempetranke v svoji dvorani gladko opravile z ekipo slovaškega Pezinoka. Varovanke trenerja Bena Božiča so zmagale s 3:0. Povratna tekma na Slovaškem bo naslednji teden. Z vizo za Tokio v žepu Dubaj: Atlet Henrik Plank je na svetovnem prvenstvu športnikov invalidov v Duba-ju v metu diska osvojil osmo mesto in potrdil normo za paraolimpijske igre v Tokiu. Član Atletskega kluba Šentjur je bil zadovoljen z uvrstitvijo v finale in s svojim najboljšim dosežkom v tej sezoni. Plank za kaj več zaradi poškodbe, ki ga je letos ovirala, ni bil sposoben. Tudi Strnadova na Japonsko Ljubljana: Slovenska ženska rokometna reprezentanca bo 30. novembra igrala svojo uvodno tekmo na svetovnem prvenstvu na Japonskem. Selektor Uroš Bregar bo tja odpeljal 17 igralk, med njimi bo tudi Anika Strnad iz žalskega kluba Zelene doline. (DŠ) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE novi tednik Št. 46, 14. november 2019 ШП7Г muzejnovejšezgodovinelcelje RASTOČA KNJIGA V sredo, 20. novembra 2019, vas ob 18. uri vabimo v muzejsko kavarno na predstavitev Rastoče knjige Osnovne šole Lava z naslovom Umetnost - izziv sodobnega časa. Z gosti (mag. Alenko Domjan, Jožetom Volfandom ter Alešem Praznikom) se bo pogovarjala ravnateljica OŠ Lava mag. Marijana Kolenko. Vabljeni, vstopnine ni! Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si STROJI PRODAM ENOBRAZDNI obračalni plug Batuje, 12 col, prodam. Telefon (03 ) 5741-484, zvečer. 1620 POSEST ODDAM V CELJU na Bregu oddam gostinski lokal natakarici/natakarju, ki želi začeti svojo obrt. Lokal je obratovanju - dnevni bar. Telefon 041 650-737. 1596 PRODAM MIZO in klopi iz masivnega lesa, dolžina 192 cm, prodam, (ena po dogovoru. Telefon 070 929-230. 1612 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne, grahaste in bele, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 1565 PRAŠIČE, težke približno 30 kg, prodam. Telefon 031 442-372. 1541 PRAŠIČE, težke od 120 do 150 kg, prodam. Telefon 031 832-520. 1610 PRAŠIČE, težke od 150 do 250 kg, domača reja, prodamo. Telefon 041 708-978. 1617 PLEMENSKEGA kozla mešanca prodam. Telefon 041 274-320. L 103 BIKCA limuzin, težkega 180 kg in teličko limuzin, težko 180 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 50 PRAŠIČA, težkega približno 200 kg, hranjenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 051 220-569. Š 49 BIKCA pasme cika, težkega 130 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 897-009, kličite po 15. uri. 1622 PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg, in izločene svinje (za salame) prodamo. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311-476. p BIKCA, težka 250 in 170 kg in kravo, težko 750 kg, za zakol, prodamo. Telefon 031 581-087. 1623 BIKCE, težke od 120 do 200 kg, simentalci, prodam. Telefon 041 324-256. 1625 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, vajeno paše, mirno, možna dostava, prodam za 1.100 EUR. Okolica Šentjurja pri Celju, telefon 041 793-891. 1630 TELICO simentalko, staro 2 leti, brejo 7 mesecev in pol, prodam. Telefon 031 783-799. 1631 • orkester sl policije • sergije lugovski • il divji • mjav • franjo in marina • maja oderlap i • pevski zbor oš i petrovče % i športna dvorana VRA O modrijani janez lotrič elda viler dejan vunjak saša lešnjek alexvolasko Pevski zbor oš vRansko-tabor DVE burski kozi, starejši, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam po simbolični ceni. Telefon 041 910-381. 1632 PRAŠIČA, težkega približno 150 kg, domača kuhana hrana, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 206-189. 1633 TELICO simentalko, staro 9 mesecev, pašno in bikca simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 1571 BIKCA sl/lim, starega tri mesece in pol, prodam. Telefon 041 794-301. PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICO brez številke kupim. Telefon 041 721057. 1613 OSTALO PRODAM 1636 KUPIM DEBELE, suhe telice, krave in bikce za pitanje kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 132 BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. p SUHE bale sena za konje, govedo in drobnico ter sekance za zastiranje in kurjavo prodam. Možna dostava. Telefon 040 318-361. 1618 Ponovno drgnemo za srečo Z vsako Tuš srečko zadenete nagrado in se potegujete za eno leto brezplačnih nakupov. PRIDITE V TUŠ PO SVOJO! OB NAKUPU NAD 20 € ali nakupu posrečenega izdelka. VSAKA JE DOBITNA in vam razkrije enkratno nagrado. 3 x ZLATA KARTICA za celo leto brezplačnih nakupov Ä www.tus.si w 1 tus MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 ZAHVALA V 69. letu se je od nas poslovil dragi mož, oče in dedek MARTIN PERČIČ iz Planinske vasi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so mu ob nesreči nudili prvo pomoč. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem, pogrebni službi, govorniku gospodu Luskarju, podjetjema Tajfun Planina, d. o. o., in Simpl, d. o. o., ter vsem, ki ste našega dragega pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi TRAKTORSKE gume za traktor Tomo Vinkovič, 7,50 - 16, prodam. Telefon 031 277-740. 1624 UMETNIŠKE slike znanih slovenskih avtorjev, Jože Horvat Jaki in drugi, ugodno prodam. V poštev pridejo samo resni kupci. Telefon 041 474-615. 1627 Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 DOMAČE pecivo in piškote prodam. Telefon 041 642-813. p Poroke Žalec Poročila sta se: Jana PUKŠIČ iz Vidma pri Ptuju in Dejan MESARIČ z Raven. DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.p SUHA bukova in hrastova drva, metrska ali kratko žagana, Šentjur, prodam. Telefon 031 207-444. 1534 SUHA bukova drva na paletah, velikost 1 x 1 x 1,8 m, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p 16-colska alu platišča z zimskimi pnevmatikami Metador, velikost 205 x 55 R16, za vozila VW, seat, škoda (ET 45 - 7,5 J R 16) prodam. Telefon 031 625-384. 1637 PRAŠIČA, krmljenega z domačo krmo, in krompir za ozimnico prodam. Telefon 051 630-807. 1639 ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO monterja garažnih vrat za nedoločen čas s poskusno dobo. Lahko je tudi pripravnik. Stimulativen zaslužek. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Ultus, d. o. o., Petrovče 50, informacije po telefonu 070 2 07-574, (03) 5708-274. n Si sanja, tiha in nežna ... Ki nas obišče vsako noč. Že šest let. Pogrešamo te. (Vse tvoje) V SPOMIN IGO PERNOVŠEK iz Celja (30. 7. 1956 - 11. 11. 2013) Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu in se ga z lepo mislijo spominjate. Žena Tatjana, hčerki Maruša in Nataša, sestra Nives Umrla je naša upokojena sodelavka ANICA KOLŠEK zaposlena kot referentka za kadre v kadrovsko splošni službi Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje I OPRAVIČILO Janku Požežniku. Srečko Čater se direktorju Poklicne gasilske enote Celje Janku Požežniku iskreno opravičujem za anonimno prijavo preko interneta, v kateri sem pisal o nepravilnostih v poslovanju Poklicne gasilske enote Celje. Vse navedbe so se izkazale za neresnične in škodljive. 1615 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976. 1610 IZVAJAMO posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Sima-les, Zagorje 31, Lesično, telefon 040 211-346. p Vaš zakaj A naš zato. Vsak ponedeljek iščemo ob 12.30 odgovore na Лш vprašanja poslušalcev. 03 4225 148 ndiDOttt-iMi Prešernova 19, 3000 Celje SMRTI Celje Umrli so: Kemal DEMIRO-VIĆ iz Celja, 82 let, Ivan KLO- www.reporter.si PRi PRODAJALCiH CASOPiSOV BUČAR iz Celja, 86 let, Cvetka KAVC iz Celja, 79 let, Frančiška ROZMAN iz Šešč pri Preboldu, 76 let, Alojz BASTL iz Pariželj, 82 let, Marija SREBOT iz Velenja, 91 let, Anton KORENT iz Griž, 85 let, Helena KLINC iz Žalca, 89 let, Marija BREZNIK iz Mozirja, 89 let, Jožef PFEIFER iz Podvina pri Polzeli, 94 let, Angela KOVAČEC iz Celja, 69 let, Erna GOLOGRANC iz Celja, 82 let. Žalec Umrli so: Vojko GRABNER iz Prekope, 59 let, Pavla MIR-NIK iz Kasaz, 90 let, Štefanija KODRIČ iz Studenc, 71 let, Herman VREČER iz Migojnic, 91 let. Šentjur Umrli so: Martin PERČIČ iz Planinske vasi, 69 let. Bil si naše zlato sonce, odločno in jasno utripalo je tvoje ljubeče srce, na nebu se prižgala je zvezda blesteča, s teboj odšla je naša sreča. ZAHVALA Zapustilnas je naš dragi ALOJZ AUŽNER iz Žepine 14, Ljubečna (31. 5. 1930 - 6. 11. 2019) Iskrenose zahvaljujemo -vsem sorodnikom, sosedrm, prijateljem in znancem za vsak: stisk rok id izrečeno sožalje, za darovano cvetja, sviče, svete maše in vsem, ki ste g9 pospremili na njegovi zadnji poti in mu na kakršenkoli način izkazali spoštovanje. Posebna zahvala gospodu župniku Janku Ivančiču za vso pozornost in opravljeno pogrebre slovesnost. Za tvoje ljubezen in dobroto naj ti bo gospod Bog bogati plačnik. Hvala ti. Vsi tvoji, ki te imamo neizmerno radi in te bomo močno pogrešalii i i jN9isi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) ZAHVALA Ob bolečem slovesu dragega moža, očija, dedka, strica, svaka in tasta FRANCA VUKA inženiaja geodezije se iskreno zahveljujemo -vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, bivšim sodalavcem Geodetskega zavoda Celje, nekdanjim sošalcem id vrste m, ki ste nam izrekali sožalja, darovali sveče tar darovali za svete maše. Posebna zahvala veljr direktorju Geodetskega zavoda Celje gospodu Dominiku IBovhi in sošolcu gospodu Ivanu Hrovatiču za poslovilne benede. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: vsi njegovi KI DNEVA [даМПЛ od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 telemach kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 p 1638 n 22 NAPOVEDNIK / RADIO CELJE novi tednik Št. 46, 14. november 2019 Kino CINEPLEXX Spored od 14. 11. do 20. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Bacek Jon film: Farmagedon - animirani, komedija, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota: 13.50, 15.50 nedelja: 13.50, 15.10 Bitka za Midway - akcijski, drama četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 20.30 nedelja: 19.10, 21.10 Doktor Sleep - grozljivka, triler četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek: 19.10, 21.10 nedelja: 20.30 sreda: 19.10, 21.00 Bolšoj 19-20: Gusar - balet nedelja: 16.00 Izzivalca - akcijski, biografski, drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 20.00 petek: 18.30, 20.00, 22.10 sobota: 14.10, 18.30, 20.00, 22.10 Joker - triler drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.10 petek, sobota: 18.00, 20.10, 22.30 Košarkar naj bo 2 - družinska komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.50 sobota, nedelja: 13.30, 15.10, 16.50 Ledeno kraljestvo 2 - animirani, pustolovski, komedija sreda: 19.00 Mali jeti - animirani, pustolovski, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.00, 18.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00, 17.00, 18.00 Mali jeti - animirani, pustolovski, družinski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 14.20, 16.30 Preboj - vojni sobota, nedelja: 14.00 Prevarantke z Wall Streeta - komedija, drama, kriminalni od četrtka do srede: 21.20 Pri Addamsovih - animirani, družinski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.15 sobota, nedelja: 14.30, 16.20, 18.15 Pri Addamsovih - animirani, družinski, komedija, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.20 sobota, nedelja: 13.40, 15.30, 17.20 Strašila - grozljivka od četrtka do torka: 19.00 Terminator: Temačna usoda -akcijski, fantazijski od četrtka do torka: 18.40, 20.50 sreda: 18.30, 21.15 Zlohotnica: Vladarica zla - pustolovski, družinski, fantazijski četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 20.20 nedelja: 15.40, 19.50 ČETRTEK 19.00 Izzivalca - biografska drama PETEK 18.00 Ne joči, Peter - vojna komedija; vstop prost 20.00 Bitka za Midway - zgodovinska vojna drama SOBOTA 17.00 Pri Addamsovih - animirana družinska komedija, sinh. 19.00 Izzivalca - biografska drama NEDELJA 17.00 Pri Addamsovih - animirana družinska komedija, sinh. 19.00 Preboj - vojna drama PONEDELJEK 20.00 Moj najboljši profil - romantična drama (30. Liffe) TOREK 20.00 Resnica - drama (30. Liffe) SREDA 20.00 Modrček - komična drama (30. Liffe) PETEK 17.00 Pri Addamsovih - animirana družinska komedija, sinh.,3D 18.00 Neskončni nogomet - komični dokumentarec 19.00 Ne joči, Peter - vojna komedija; vstop prost 20.45 Izzivalca - biografska drama SOBOTA 17.00 Pri Addamsovih - animirana družinska komedija, sinh. 19.05 Izzivalca - biografska drama 20.00 Neskončni nogomet - komični dokumentarec 21.45 Bitka za Midway - zgodovinska akcijska vojna drama NEDELJA 16.00 Pri Addamsovih - animirana družinska komedija, sinh.,3D 18.05 Bitka za Midway - zgodovinska akcijska vojna drama 19.00 Neskončni nogomet - komični dokumentarec 20.40 Izzivalca - biografska drama PONEDELJEK 17.30 Pri Addamsovih - animirana družinska komedija, sinh. 20.00 Dober dan za delo - drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 14. 11. 10.00 Socio - Večgeneracijski center Celje Moja pot predstavitev knjige Admire Robin 17.30 Mestna knjižnica Velenje Orgle Slovenije knjigo bo predstavil soavtor Jurij Dobravec 17.00 Velenjski grad 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Za vse čase predstavitev knjige Matjaža Lesjaka, njegov sogovornik bo Ivo Mohorič PETEK, 15. 11. 17.00 Vila Bianca Velenje Transformacija krajine odprtje likovne razstave Polone Kitak 18.00 Dom kulture Svoboda Griže Dela članov Likovne sekcije KUD Svoboda Griže odprtje razstave 19.30 Gledališče Zarja Celje Novačanova gledališka srečanja: Tone Partljič: Ščuke pa ni IV. tekmovalna predstava, Kulturno društvo Slomšek Slovenska Bistrica, Bistriški teater, komedija 20.00 Branibor club Celje Stand up večer nasmejite se z nami SOBOTA, 16. 11. 11.00 Dom kulture Velenje Trnuljčica lutkovno-igrana predstava, Mestno gledališče Ptuj 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 17.00 Celjska kulturnica A. H. Benjamin: Čisto majhna račka lutkovna predstava v izvedbi Škratkovega lutkovnega gledališča Celje Med strunami sobotno glasbeno popoldne na Velenjskem gradu 19.00 Dom krajanov Vrbje Bosa v parku gledališka predstava PD Štandrež, Italija 19.00 Kulturni dom Gornji Grad Kaj pa Leonardo? predstava v izvedbi igralcev Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Petelinji zajtrk prva predstava Glasbeno-gledališkega abonmaja Gustav 19.30 Kulturni dom Vransko Maček v žaklju komedija v izvedbi Amaterskega gledališča DPD Svoboda Loška dolina; za gledališki abonma in izven 20.00 Gledališče Zarja Celje Novačanova gledališka srečanja: Slawomir Mrožek: Emigranta spremljevalna predstava, Gledališka skupina KUD Dobrava, komedija; slavnostni zaključek festivala s podelitvijo nagrad in razglasitev najboljše predstave 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Avdicija komedija Špas teatra NEDELJA, 17. 11. 10.00 Velenjski grad Afrika treh muzejev voden ogled razstave za otroke; po ogledu sledi ustvarjanje 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Vokalna skupina Cvet koncert iz sklopa Glasba na hribu 17.00 Dom kulture Velenje Vrv kriminalka, GD Radeče, Nedeljski abonma PONEDELJEK, 18. 11. 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Predstavitev novega zbornika Literarnega društva Sončnica predstavitev bo vodila Erna Ferjanič 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: Pevke treh vasi se predstavijo TOREK, 19. 11. 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Rapoezija - Kla kla klasika zaključek bralne značke Franja Malgaja; vstop prost 18.00 Celjski dom Poezija iz samovarja ruska čajanka Osrednje knjižnice Celje in Gimnazije Celje - Center s poezijo Anne Ahmatove 18.00 Osrednja knjižnica Celje Kozjeglavka in Dostop na odprto morje predstavitev knjižnih prvencev Zarje Vršič in Nine Kremžar; ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Rogaška Slatina skozi stoletja predstavitev knjige Antona Sovinca 19.00 Kulturni dom Vojnik Ob 10-letnici delovanja dislociranega oddelka Glasbene šole Celje v Vojniku slavnostni koncert SREDA, 20. 11. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Živ žav, zajtrk je zdrav gledališka predstava v izvedbi Gledališča Kuckuc; ob dnevu slovesnih splošnih knjižnic 17.00 Galerija Velenje Palčica lutkovna predstava ob svetovnem dnevu otroka, Lutkovno gledališče Velenje 17.00 Mestna občina Velenje, avla Deklica in general odprtje razstave velenjskih petošolcev 18.00 Celjska kulturnica Sveže knjižne izdaje Celjskega literarnega društva predstavitev knjig; za glasbeno popestritev bodo poskrbeli učenci Glasbene šole Celje 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Umetnost na preizkušnji sodobnega časa predstavitev 4. Rastoče knjige OŠ Lava Celje; vstop prost 18.00 Anin dvor Rogaška Slatina Otvoritev bralne značke z Zvezdano Mlakar z njo se bo pogovarjala Maja Kovač 18.00 Mestna knjižnica Velenje Jakob J. Kenda: Apalaška pot predstavitev knjige 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec 3. javna produkcija 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Za crknit smešno komedija, Talija gledališče Ostale prireditve ČETRTEK, 14. 11. 9.00 do 10.00 Sejna soba Občine Tabor Setveni priročnik Marije Thun 17.00 Osrednja knjižnica Celje V dvoje okrog ekvatorja: Kostarika predavata Janja in Filip Simoniti 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Rodoslovje predavanje Mateja Hohkrauta v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Filmoljubci beremo filme predstavitev in pogovor vodita: Maja Praprotnik in Andreja Kac 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno pogovorna urica vodi: Silvo Pur 18.00 Dom krajanov Vrbje Komunikacijske veščine predavanje 18.00 Galerija Velenje_ Umetniška fotografija predavanje Borisa Gorupiča 19.00 Bio prodajalna Norma Celje_ Optimizirajmo kri za moč srca predavanje dr. Iztoka Ostana; vstop prost radio celie 90.6 I 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE Četrtek, 14. november 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Regija danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:40 Predstavitev Novega tednika; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Šport danes; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Odmev; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 SRegija danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18:15 Odmev (ponovitev); 19:15 Kalejdoskop Petek, 15. november 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Regija danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 13:00 Kultur- ni mozaik; 13:20 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Rušimo tabuje (vsak zadnji petek) 15:00 Novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice Sobota, 16. november 7:00 Začetek programa; 7:15 Milenium (oddaja za mlade) 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice Nedelja, 17. november 7:00 Začetek programa; 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Čestitke; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:30 Osmr- 90,6 95,1 95,9 100,3 tnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 18. november 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Regija danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Športnih 30; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Vaš zakaj, naš zato; 13:00 Kulturni mozaik; 13:20 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Katrca radio celie I 19. november Vedno 2 ИЛШОј/ novi tednik \fndm i iMmoj/ 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Regija danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Zverinice iz regije; 13:00 Kulturni mozaik; 13:20 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Gospodarski utrip regije; 15:00 Novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Zverinice iz regije (ponovitev) Sreda, 20. november 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Regija danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Mali O; 13:00 Kulturni mozaik; 13:20 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Poudarjeno; 15:00 Novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Goreti, a ne pregoreti predavanje o vzgoji, predavatelj: Miha Kramli 19.19 Mestna knjižnica Velenje S kolesom od Lizbone do Dakarja potopisno predavanje Marka Mohorčiča 20.00 Celjski dom Celje_ Modni navdihi modna revija PETEK, 15. 11. 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 10.00 do 19.00 Celjsko sejmišče hala A Sejem nove in rabljene smučarske opreme Smučarskega društva Snežak Celje v soboto med 9. in 19. uro ter v nedeljo med 9. in 18. uro 18.00 Mestna knjižnica Velenje Stric Geza ide v Zaturce dokumentarni film Štefana Kardoša in Jožeta Glažarja 19.30 Dom kulture Velenje Moja plesna DNK plesni performans, ki vključuje različne plesne tehnike; nastop Pipoca Academy SOBOTA, 16. 11. 8.30 Celjska kulturnica Škratofest lutkovna delavnica pod vodstvom priznanih lutkovnih animatorjev, dramaturgov, režiserjev ter oblikovalcev in izdelovalcev lutk 10.00 Hiša Sadeži družbe Žalec Izmenjevalnica oblačil 10.00 do 18.00 Športna dvorana Vransko Vranske rož'ce vseslovenska razstava rož iz papirja; tudi v soboto ob istem času 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar NEDELJA, 17. 11. 15.00 Kulturni dom Virštanj Izdelava božično-novoletnih aranžmajev PONEDELJEK, 18. 11. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju 17.00 Knjižnica Vojnik Pravljično presenečenje ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic 17.00 Mestna knjižnica Velenje Otroška ustvarjalna delavnica z vami bo Vesna Gaber Podhovnik 17.30 Osrednja knjižnica Celje Z gorskim kolesom čez Skalno gorovje potopisno predavanje Marjana Modra v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 19.19 Mestna knjižnica Velenje Tanzanija in Zanzibar: 14 dni v toplih barvah Afrike potopisno predavanje Matjaža Šaleja 19.30 Dom kulture Velenje Odsevi življenja: Videti življenje Velenja 1. premiera avtorskega dokumentarnega filma Toma Čonkaša TOREK, 19. 11. 16.00 Socio - Večgeneracijski center Celje Igranje kitare predstavitvene urice pod mentorskim vodstvom Aleša Romiha NAPOVEDNIK 23 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku pripovedovala bo Romana Bonno 18.00 Ljudska univerza Celje Kako se soočati s stresom? Delavnico bo vodila dr. Sara Jerebic SREDA, 20. 11. 10.00 do 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Dan brezplačnega vpisa ob dnevu splošnih knjižnic 12.00 do 17.00 Knjižnica Rogatec Dan brezplačnega vpisa ob dnevu splošnih knjižnic 17.00 Mestna knjižnica Velenje Mala muca v knjižnici pravljična ustvarjalnica ob dnevu splošnih knjižnic 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 14. 11. 18.00 Dom kulture Velenje Igre talentov 2019 predstavitev nadarjenih učencev sedmih velenjskih osnovnih šol; zbrana sredstva bodo namenili šolskemu skladu OŠ MPT in počitnicam socialno ogroženih otrok PETEK, 15. 11. 16.00 Celjski mladinski center Bendfest dobrodelno srečanje glasbenih skupin celjskih srednjih šol; zbrana sredstva bodo namenjena božičnemu obdarovanju otrok socialno šibkih družin Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019 Muzej novejše zgodovine Celje: razstava 33 dni; do 17. 11. Pokrajinski muzej Celje: Azija me je povsem uročila, občasna razstava ob 130. obletnici rojstva Alme M. Karlin in 100. obletnici njenega odhoda na pot okrog sveta, do 31. 5. 2020 Celjska kulturnica: razstava Viet Nam fotografa Nika Skerbi-ša; do 2. 12. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Alpi Apuane Primoža Bizjaka; do 29. 12. AQ galerija Celje: razstava Novi začetki Maše Motoh; do 4. 12. Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Prostorske imigracije Konrada Topolovca; do 30. 11. Likovni salon Celje: razstava Varuhi noči Staša Kleindiensta; do 05. 01. 2020 Dom sv. Jožef Celje: slikarska razstava Umetnikova hoja za samim seboj akademskega slikarja Andreja Jemca; do 31. 12. Avla Splošne bolnišnice Celje: Svetovni dan sladkorne bolezni, gradivo dijakov Srednje Zdravstvene šole; do 30. 11. Knjižnica Laško: razstava Znanstveno, strokovno in domoznansko delo akademika, prof. dddr. Jožeta Mačka; do 30. 11. Galerija Železarskega muzeja Štore: fotografska razstava Se-bastjana Juga Molk je zlato; do 20. 11. Savinov likovni salon Žalec: razstava Mojce Zlokarnik Poslušaj barvo; do 27. 11. ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 14. november, Kostarika ob 17. uri Predava Janja Simoniti ČETRTEK, GLASBA FILM 14. november, Bralno pogovorna urica ob 17. 30 Vodi Silvo Pur V okviru biblioterapevtskega programa PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 18. november, Z gorskim kolesom čez skalno gorovje ob 17.30 V okviru U3O bo predaval Marjan Moder TOREK, GLASBA FILM 19. november, Kozjeglavka in Dostop na odprto morje ob 18. uri Zarja Vršič in Nina Kremžar SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 20. november, Živ Žav-zajtrk je zdrav ob 17. uri Izvaja Gledališče KUCKUC ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 21. november, Imel sem črnega psa, ime mu je bilo Depresija ob 18. uri Predavanje v okviru Društva DVE PETEK, AVLA KNJIŽNICA 22. november, Naših STO-Tihožitje ob 17. uri Odprtje razstave kPd Svoboda NE ALMA: SVET PRED DOMAČIM PRAGOM SPREGLEJTE Prva izvirna slovenska slikanica o Almi Karlin Cena 15 € NE FRAN SKAZA, avtorica Mateja Žagar SPREGLEJTE Razstava na ogled do 5. decembra 2019 Sejna soba občine Tabor: likovna razstava Likovne sekcije KUD Žalec Industrijska krajina in cvetoči vrt; do 22. 11. Knjižnica Šentjur: slikarska razstava treh generacij rodbine Kovačič, razstavljavci so: Maks Kovačič, Alenka Vrlinič in Jure Mozetič; do 30. 11. Galerija Velenje: razstava Vol-benk Pajk (1915-2005), pričevalec modernističnega mesta; do 23. 11. živite ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. CELJSKA NNU» izposoja kolesa ja_ SLADA TRGOVSKO PODJETJE d. o, o. ЈШ-i m INOX DIMNIKI MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. ma-ma<, >a-ta<. Opažava tudi nekoliko boljši nadzor nad mehurjem.« Kljub temu se Linina starša zavedata, da čudežev od ene terapije ne morejo pričakovati. »Čeprav je drobne korake napredka že mogoče opaziti, naj bi bili pravi učinki opazni šele čez nekaj mesecev. Za končni rezultat bo treba počakati od devet do dvanajst mesecev. V tem času naj bi Lina imela tudi naslednjo terapijo,« pravi Mirjana. En takšen poseg stane deset tisoč evrov, ne morejo pa natančno napovedati, koliko terapij bo pri Lini potrebnih. »Vsekakor to ne bo ena sama, vsaj tako kaže množična praksa otrok s podobnimi poškodbami, kot jih ima Lina. Sočasno deset zaporednih obiskov terapij s hiperbarično komoro stane približno šeststo evrov. Najmanjši pričakovani znesek, ki bi ga potrebovali, je torej približno šestdeset tisoč evrov, a z veliko verjetnostjo bodo potrebe po terapijah ta znesek močno presegle.« Ker je zaposlen samo Blaž, Mirjana pa dobi nekaj osnovnih sredstev s centra za socialno delo, so brez pomoči dobrih ljudi vse te terapije za Lino nedosegljive. Ker verjameta v srčnost dobrih ljudi in v uspeh terapij, sta se s prošnjo za zbiranje denarja za terapije obrnila na Karitas, kjer so za Lino že odprli račun ter možnost SMS-donacij. »Nikoli si ne bi odpustila, če ne bi storila vsega, kar je mogoče. Žal se vedno zatakne pri financah,« pravi Mirjana. Z Blažem bosta zelo hvaležna, če bomo združili moči in Lini do novih terapij in jo s tem podprli na poti do samostojnosti. »Želim si, da bi moj otrok lahko okusil življenje, kot ga imajo drugi otroci. Želim si, da bi bila Lina sposobna povsem vsakdanjih življenjskih stvari, kot sta prehranjevanje, odvajanje, in da bi mi lahko povedala, kaj želi. Da bi torej lahko občutila tudi lepe stvari, ki jih ponuja življenje.« Foto: osebni arhiv Podajmo Lini roko pomoči na poti do samostojnosti. Pošljete SMS s ključno besedo SOLIDAREN na številko 1919 in za Linine terapije prispevate 1 evro ali SOLIDAREN 5 in prispevate 5 evrov. Svoj prispevek zanjo lahko nakažete na: TRR: SI56 0510 0801 5567 619 Sklic: 29365 Namen: za Lino TRR račun je odprt pri Škofijski Karitas iz Celja. Več o Lini, njenem zdravljenju in življenju lahko spremljate na spletni strani: https://giveyourhelpinghand.eu/ in Facebook profilu Give your helping hand. novi tednik PORTRET oq Št. 46, 14. november 2019 29 Dr. Cvijeta Pahljina je opravila doktorat znanosti pri 76. letih Notranja moč nove doktorice znanosti Na Hrvaškem in tudi pri nas odmeva doktorat dr. Cvijete Pahljine, ki živi v Ločah v konjiški občini. Dolgoletna celjska in vojniška psihiatrinja ga je opravila iz logopedagogike na pedagoški fakulteti zagrebške univerze in to pri svojih 76 letih življenja. O njenem doktoratu poročajo številni hrvaški mediji, državna televizija HRT je del zagovora celo posnela. BRANEJERANKO »To, da sem naredila doktorat pri 76 letih, je za ljudi zagotovo zanimivo. Tako sem tudi pričevala, da lahko človek - ne glede na starost - uresniči tisto, kar si je zastavil kot cilj. Tisto, kar se mu zdi smiselno, kar doživlja kot neko nalogo, ki mu jo življenje zastavlja,« je obrazložila nova doktorica znanosti. Doktorat dr. Pahljine bi odmeval tudi, če bi bila veliko mlajša, saj jo slovenska in hrvaška javnost dobro pozna po različnih prizadevanjih. Tako tudi kot ustanoviteljico prvega slovenskega telefona za pomoč ljudem v stiski, ki ni bil v okviru zdravstvene ustanove. Vzpostavila ga je leta 1986 v Celju in ga še vedno vodi. Nekaj let pozneje je ustanovila še Slovensko zve- zo svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski in bila njena dolgoletna predsednica. Poleg tega vodi v Slovenskih Konjicah štiriletno izobraževanje logoterapevtov in je tudi na čelu vsakoletnih poletnih duhovnih taborov v Žički kartuziji. Poleg tega dela dvakrat na mesec v psi-hoterapevtski ambulanti celjske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Javnost jo med drugim pozna tudi kot mater šestih otrok. Skrivnosti logopedagogike Doktorat iz logopedago-gike z medicinskim področjem Pahljinove nima neposredne povezave, ima pa posredno. »Gre za vzgojno vedo, vzgoja pa je osnova našega duhovnega in Po njeni zdravniški poti sta šli dve hčeri: ena je zdravnica splošne medicine, ki opravlja specializacijo iz psihiatrije ter druga na Norveškem iz kirurgije. Ena od štirih hčera je biotehnologinja ter še ena redovnica karmeličanka. Dr. Pahljina ima tudi dva sinova: eden od njiju je diplomiral na fakulteti za zdravstvene vede ter dela v ljubljanskem kliničnem centru, drug se v Berlinu ukvarja z gradbeništvom. Ljubiteljica glasbe Cvijeta Pahljina pred domačim klavirjem duševnega razvoja,« pravi o tej vedi dr. Pahljina. Pomemben je smisel vsakega dne, ki ga otrok preživlja. Pomembna je zavest o duhovni dimenziji, da ima človek vest in da je svobodna osebnost, ki se odloča svobodno. S tem je povezana tudi odgovornost. »Tako ustvarimo avtonomno osebnost, ki je sposobna narediti nekaj dobrega in vplivati na družbo,« je še pojasnila doktorica. In če človek naredi na duhovnem področju nekaj dobrega, se to odraža tudi na njegovem duševnem in biološkem področju. »To je torej preventiva pred boleznijo, tako pred duševnimi kot telesnimi težavami,« je dodala Pahljina. Pred doktoratom v Zagrebu je dokončala tudi štiriletni podiplomski študij na Dunaju. To je bilo leta 2004. Opravila ga je pri prof. dr. Elisabeth Lucas, slavni učenki znamenitega dr. Viktorja Frankla, očeta logoterapije in eksistenčne analize. Dunajski psihiater Frankl, ki je postal častni doktor tridesetih univerz - tudi ljubljanske - je sojetnikom pomagal preživljati pekel nacističnega koncentracijskega taborišča s psi-hoterapevtskimi postopki. Frankl je iskal odgovor na to, kaj je v človekovem življenju najbolj pomembno, kaj ga žene naprej. Freud je videl pomen v užitku in izživetju človekovih gonov ter Adler v potrebi po moči, da smo pomembni in uveljavljeni. »Frankl je rekel, da oboje drži, vendar ne zadostuje. Človek je lahko kljub temu nesrečen, ker ne vidi smisla življenja. Mora si odgovoriti o smislu svojega celotnega obstoja in svoji življenjski nalogi. Če začuti, da je za nekoga vreden in pomemben, mu to da veter v jadra,« je povedala Pahljina. Knjige dr. Lucasove so prevedene tudi v slovenščino. Logopedagogika v praksi »Dr. Lucasova je oblikovala izobraževalni kurikulum, po katerem delam tudi jaz,« je dodala Pahljina in poudarila, da jo je zelo spodbujala, da bi prenesla to znanje v Slovenijo in na Hrvaško, v obe domovini Pahljine. Tako predava logoterapijo od leta 2010, v okviru Zavoda žič-ki tabor za duhovno rast, v Slovenskih Konjicah ter Zagrebu. Študij traja osem semestrov. Logopedagogika je povezana z logoterapijo, namenjeno zdravljenju ljudi. Zavod s Konjiškega je akreditiran član Mednarodne zveze za logoterapijo in eksistencialno analizo. V Sloveniji in na Hrvaškem je Pahljina pionirka izobraževanja logoterapevtov. Med drugim načrtuje ustanovitev logopedagoške osnovne šole. Preventivno delujejo tudi poletni duhovni tabori v Žič-ki kartuziji, ki jih je ustanovila. »Ljudem pomaga, da se odmaknejo od sebe, da gredo v tihoto, v naravo in prečudovit prostor Žičke kartuzije. Tam skušajo vzpostaviti stik s seboj, z drugimi in z Bogom,« je svoje tabore Ob napornem delu je bila dr. Cvijeta Pahljina »doma« mati kar šestih otrok. Nikoli ni prepozno. Nova doktorica znanosti dr. Cvijeta Pahljina iz Loč v konjiški občini. »Otok Rab mi pomeni zelo veliko. Ker sem rojena na tako krasnem otoku, se počutim privilegirano,« pravi o Rabu, kjer je bila rojena dr. Cvijeta Pahljina. Ljubljeni otok, na katerega jo veže veliko zelo lepih spominov, obišče vsako poletje in tudi med letom. predstavila Pahljina. Tabori so julija in avgusta, vsak teden pride druga skupina. Zvrstijo se psihološka, duhovna, glasbena in likovna delavnica. »To predstavlja priložnost, da si človek odgovori na splošna življenjska vprašanja ali rešuje krizni položaj, v katerem se trenutno nahaja,« pojasnjuje doktorica logopedagogike. Izjemne izkušnje Trenutno seveda najbolj odmeva doktorat Pahljine, saj je doktorirala poleg vsega rednega dela, po katerem jo pozna javnost. Za študente v Slovenskih Konjicah in Zagrebu seveda pripravlja predavanja in pregleduje njihove seminarske naloge, vodi izpite ... Za svoj doktorat v Zagrebu je morala opraviti petnajst izpitov. Za doktorsko nalogo je imela v zagrebških osnovnih šolah raziskavo o tem, kako deluje logopedagogika na občutek identitete poklica učiteljev, na njihov občutek zadovoljstva in smiselnosti poklica ter zadovoljstva in smiselnosti življenja. »Bila sem mentorica Pahljine, vendar sem se veliko naučila tudi od nje. To je oseba z izjemnimi izkušnjami ter z veliko človeške topline,« je po uspešno opravljenem zagovoru hrvaškim novinarjem povedala prof. dr. Dubravka Miljković, ki je v sosednji državi med zadnjo vojno ustanovila telefon za pomoč v stiski. Celotno, obsežno delovanje dr. Pahljine bi seveda terjalo veliko truda in energije tudi od mladega človeka. »Življenje dojemam kot dar, ki sem ga prejela od Boga. In če mi je dal življenje, mi je dal naloge in podaril talente. Zavedam se, da če dobimo neko nalogo, imamo tudi moč, da jo izpolnimo,« razume svojo notranjo moč Pahljina. Tako ima lepe spomine tudi na zelo zahtevno dolgoletno delo v psihiatričnih ambulantah in bolnišnici v Vojniku. Kulturni šok Po priselitvi v Slovenijo leta 1972 je doživela kulturni šok. Njena rojstna Hrvaška samomorov takrat skoraj ni poznala, v Sloveniji pa jih je bilo na Celjskem izjemno veliko. Še huje je bilo, ker so ljudje delali samomore zaradi povsem banalnih razlogov. Tako je na primer neko razočarano dekle storilo samomor zaradi ostrižene pričeske, čeprav bi njeni lasje lahko spet zrasli. Iz teh stisk je nastala zamisel Pahljine o vzpostavitvi prvega celjskega telefona za pomoč v stiski. Treba je še povedati, da se je po začetku vojne na Hrvaškem ter po njej zelo povečalo število samomorov tudi v sosednji državi. Cvijeta Pahljina je bila nato tudi delegatka mednarodne zveze telefonov v stiski IFO-TES. »Ljudje veliko kličejo, tako podnevi kot ponoči. Človek je socialno bitje in potrebuje občutek, da je nekomu mar do njega,« ugotavlja vodja telefona. Vsa ta leta vključuje številne prostovoljce, vendar potrebuje vedno nove, saj gre za zahtevno in naporno delo. Letos bo seminar za njihovo izobraževanje decembra, »Tiste, ki se jih bo to dotaknilo, prisrčno vabim, naj se mi javijo po elektronski pošti na naslov cvijeta. pahljina@gmail.com,« vabi Pahljinova. 30 REPORTAŽA novi tednik Št. 46, 14. november 2019 Na Sveti Heleni so mošt spremenili v vino Martin se ni ustrašil napovedanih padavin Le nekaj ovinkov od Gorice pri Slivnici se bohotijo grički, posejani z vinogradi in »gorcami«. Domačini sredi novembra vsako leto v ta vinorodni raj povabijo obiskovalce od blizu in daleč, jim ponudijo dobro kapljico in prikažejo nekaj starih običajev, da bi jih tako zaščitili pred pozabo. Nad letino se ne pritožujejo. Kot pravijo, je sonce trte do trgatve dobro obsijalo. Zato mu nihče ni zameril, ker se je minulo nedeljo skrilo med oblake. Za živahno kuliso so poskrbeli gozdovi, odeti v jesenske barve. Za toplino pa kar gostitelji, ki za krst vina skrbijo že dvanajst let zapovrstjo. TINA STRMCNIK Staro izročilo pravi, da je bila Sveta Helena nekoč po svoji sli-vovki znana vse do Gradca in Dunaja. Jabolčnik, ki je nastal v sodih tamkajšnjih domačij, naj bi šel še posebej v slast delavcem v industrijskih središčih v Loki, Celju in drugod. Zadnja leta se domačini radi pohvalijo z žlahtno kapljico. Glede količin se sicer ne morejo kosati z večjimi vinorodnimi območji, vendar so vedno bolj ponosni na kakovost svojega pridelka. »Pridelava je pravzaprav bolj butična. Zdaj imamo najbrž že vsi kakovostno vino. Vinogradniki smo člani vinogradniških društev, udeležujemo se izobraževanj, pridobivamo različna znanja. Martin na star način je naša osrednja prireditev, kjer se lahko predstavi mo in res imamo kaj pokazati,« je dejal predsednik Društva Sveta Helena Franc Žurej. Lastniki vinogradov se trudijo, da prišlekom vsako leto prikažejo kakšen star običaj - od »prešanja« na staro »prešo« do prikaza čiščenja sodov kot nekoč. Na sprehodu med »gorcami« lahko obiskovalci marsikje vidijo lesene »pute« oziroma brente, ponekod so ohranili stare »špricle« oziroma škropilnice, a tudi škafe in mline. Ponosni so, da ohranjajo drobce preteklosti, je poudaril Žurej. »Ne smemo pozabiti na tradicijo, to je osnova, čeprav vino danes pridelujemo na bistveno bolj moderen način.« Kraljici odslej dveletni mandat Vinogradniki s Svete Helene že nekaj let zapovrstjo izbirajo vinsko kraljico, ki predstavlja še Društvo vinogradnikov sv. Urbana in Vinogradniško društvo Šentjur, promovira kulturo pitja vina ter se udeležuje protokolarnih dogodkov in prireditev, povezanih z žlahtno kapljico. Kraljice so v preteklosti kronali vsako leto zapovrstjo. Anama-riji Mastnak je pripadla ta čast, »Če je vino slabo, rečemo, da ga je bog dal. Če v vinogradu in kleti dobro delamo, se radi pohvalimo, da smo ga sami pridelali,« je malo za šalo in malo zares dejal predsednik Vinogradniškega društva Šentjur Jurij Malovrh. da ima dveletni mandat. »Po pravici sem bila, kar se vin tiče, precej izbirčna, že preden sem postala vinska kraljica. Morda sem zdaj še malo bolj previdna pri tem, katero vino si zaželim. Sicer nisem izjemna poznavalka vin, a cenim vloženo delo in vsak kozarec, ki mi ga ponudijo v pokušino. Najraje imam sladka vina, kar je morda nasploh bolj značilno za ženske,« je dejala. Pri Mastnakovih se vinogradništvu posveča predvsem oče, ostali člani družine mu pomagajo. Dela nikoli ne zmanjka, poudarja Anamarija. Kdor želi imeti dober pridelek, mora za trto namreč skrbeti celo leto. Odslej še izbor gormana Organizatorji prireditve so letos posebno čast izkazali tudi gospodarjem »gorc« oziroma »gormanom«. Med njimi so namreč izbrali tistega. ki ima najboljši pridelek. Da je bilo ocenjevanje težko, saj imajo na Sveti Heleni vedno boljša vina, je pojasnila kvalificirana vinarka in predsednica Društva vinogradnikov sv. Štefana Katja Čoklc. »V izboru so bili anonimni vzorci precej izenačeni, naposled smo se odločili za vino, ki je bilo vsem najbolj všeč. Je malo sladko, ima dovolj kislin, je zdravo. Je res dober predstavnik vin s tega območja. Paše k raznolikim jedem, glede na sladkobo tudi k sladicam,« je povedala. In dodala, da so naravni pogoji na tem območju za pridelovalce zelo težki, a za trto naravnost fantastični. »Hrib je tako strm, da človek za opravila potrebuje skoraj dereze. Večino dela je treba opraviti ročno. So pa pobočja res dobro obsijana s soncem, vinogradniki jim posvečajo vedno več pozornosti. Dobro znajo izkoriščati naravne danosti, ki jih imajo na voljo.« Z nazivom »gorman« ali vinar leta Svete Helene se ponaša Milenko Tanšek, ki je tudi kandidat za sprejem v Evropski red vitezov vina. Slednji je ljubezen do vinogradništva prevzel od svoje babice in očeta. Danes s svojo družino skrbi za sedemsto trt. Prideluje vina vrst modri pinot, rumeni muškat, kerner, zeleni silvanec, šardone in rumeni plavec. »Dela je veliko, vendar bi lagal, če bi rekel, da se v vinogradu človek ne more tudi sprostiti. Najlepše je seveda takrat, ko prijateljem na-lijem kozarec in pohvalijo rujno vince. To nas povezuje ob lepih trenutkih, tako družinskih in poslovnih, kot tudi na protokolarnih dogodkih. Prav tako kapljica ne manjka ob slovesih. Je del našega življenja.« Skrivnosti kletarjenja mu je približal oče, odtlej znanje o negi vina ves čas dopolnjuje, saj leto nikoli ni enako prejšnjemu. »Kdorkoli rad ustvarja dobrote, pa naj gre za pečenko, kruh ali vino, ve, da je treba prave poteze na prav način narediti ob pravem Vinska kraljica Svete Helene Anamarija Mastnak Sv. mašo v cerkvi sv. Helene je daroval župnik Marko Šraml. Zadovoljen je, da se ljudje danes še trudijo s kmečkimi dejavnostmi, ki sicer nimajo velikega dobička. Ali slednji pride šele po dolgih letih truda in dela. REPORTAŽA 31 »Se kiklco prodala bom, za sladko vince dala bom ...« Tako so prepevale članice Vokalne skupine Kresnice. trenutku,« je dejal sogovornik. Vesel in ponosen je, da se tudi njegovi nasledniki zavedajo, da vlaganje v zemljo in trto ni zaman. Slabega vina niti podariti ne moreš Kaj bi lahko rekli o letini nasploh? Predsednik dru- štva Vinogradnikov Šentjur, mestni viničar in vitez vina Jurij Malovrh je povedal, da je bilo leto za vinogradnike sorazmerno težko. Maja, tik pred cvetenjem trte, je močno deževalo. Kdor je zamudil škropljenje pred dežjem ali takoj po njem, je imel težave s peronospo- ro, vročina je nato povzročila oidij. Sicer je pridelek dokaj kakovosten, morda celo rahlo nadpovprečen. A bo za natančnejše ocene treba še nekoliko počakati. Ko se opravila v vinogradu končajo, imajo vinogradniki še kup dela v kleti, je dejal sogovornik. »Vino je treba pretočiti, uporabiti enolo-ška sredstva, skrbeti za po-kušine, poslušati svetovanja strokovnjakov. Marsikaj je odvisno od sorte grozdja.« V Šentjurju je vinogradništvo dobro razširjeno, samo v društvu se lahko pohvalijo z več kot 130 člani. Kar opažajo, je krčenje vinogradov. Od 36 hektarjev so lastniki letos posekali tri hektarje manjših in strmih vinogradov oziroma skoraj deset odstotkov. Po besedah Malovrha so vzroki za to različni. Starejši so obnemogli in dela več ne zmorejo. Mladi za delo med terasami nimajo časa ali se jim ukvarjanje z vinogradom ne zdi ekonomsko upravičeno. »Kdor prideluje zase, je še zadovoljen. Kdor prideluje za odkup, ni. Če vino prodaš po dva evra, si ga že bogato prodal. Glede na to, da torej dobro vino težko prodaš, slabega še podariti ne moreš.« Foto: GrupA 32 REPORTAŽA St. 46, 14. november 2019 Kljub vsem spremembam trgovinica Iva v mestnem središču obstaja že več kot 30 let Manekenke na terenu so njuna najboljša reklama Beba Jurše se je pred 33 leti odločila, da bo v celjskem mestnem središču odprla trgovinico z nakitom in modnimi dodatki. Poimenovala jo je Iva, in sicer po svoji hčeri, ki zdaj vodi trgovino. V trenutnem svetu, kjer spremembe prihajajo kot po tekočem traku, je obstoj trgovine že tri desetletja res lepa zgodba o uspehu. »Tukaj imam ravno toliko miru, kot ga potrebujem, svoje delo opravljam z velikim veseljem in to je največje bogastvo,« je razložila skrivnost svojega uspeha Beba Jurše. BARBARA GRADIČ OSET Beba Jurše je v prejšnji službi, še v času, ko so bili modni dodatki prej izjema kot pravilo, ugotovila, da stranke v tekstilni prodajalni mrzlično grabijo po nakitu. Takrat je dobila preblisk, da bi mogoče imela trgovino, kjer bi prodajala tovrstne modne dodatke. »Našla sem lokal-ček v Kocenovi ulici in še zdaj sem v njem, kjer se res dobro počutim.« Prvi dnevi, meseci so bili res divji. Niti v najbolj norih sanjah si tega ni znala predstavljati. »Pred trgovino je bilo, kot bi stali pred Leninovim mavzolejem. Ljudje so čakali zunaj. Majhna trgovina je bila polna ljudi, ki so pokupili vse, kar sem dala na police. To so bili časi, ko se je komunizem majal in je v našo državo že prihajal duh kapitalizma. Takrat ni bilo tako kot zdaj, ko imamo vse. Vse je šlo kot po maslu,« se začetkov spominja Beba. Pravljični začetki Približno deset let je bilo kot pravljica. V trgovini je bila takšna gneča, da skoraj ni bilo mogoče dihati. »Ob 12. uri so v trgovinico vstopile šolarke in zapolnile prostor. Velikokrat z Jolando Thaler, ki je v podobnem času odprla trgovino, obujava spomine na tisto začetno obdobje. Bilo je res neverjetno.« A k njima niso hodile samo šolarke, kmalu so modni dodatki privabili tudi gledališčnike. »Tina Gorenjak je opazila trgovinico, glas se je razširil med ostale ljudi v šovbiznisu. Saša Einsiedler je bila naša redna stranka, enako tudi drugi voditelji na televiziji.« Hči je obraz trgovine »Mislim, da je trgovina postala širše razpoznavna tudi zaradi nevest. Serijski na- kit zanje ni bil več dovolj,« je dodala hči Iva Senič, ki je s trgovino tesno povezana že od prvih korakov. Vonj modnega sveta jo je tako prevzel, da je stopila na modne brvi. »Enajst let sem bila fotomodel, igralka, manekenka tako pri nas kot tudi v tujini. Še danes sem obraz blagovnih znamk in še vedno se včasih sprehodim po modnih brveh, vendar samo še za svoj užitek.« Kot diplomirana dizajnerka zdaj strankam svetuje pri oblikovanju notranje opreme stanovanj in javnih stavb. Najprej je Beba nakit zgolj kupovala, nato ga je kdaj tudi popravila. »Ko sem nakit popravljala, sem razmišljala, kako bi kaj naredila drugače. Začel je nastajati nakit, ki odraža mene in tisto, kar čutim in razmišljam. Če pomislim, sem že trideset let modno ozaveščena, saj ves čas recikliram. Nikoli nisem zavrgla nobene kroglice oziroma elementa verižice.« Še pred dvajsetimi leti je bila trgovina zelo posebna, zdaj lahko modne dodatke kupimo skoraj v vsaki trgovini, ki prodaja tudi oblačila. »Globalna povezanost sveta je spremenila način prodaje in kupovanja. To se pozna v trgovini, enako tudi to, da smo v mestu izgubili mlado generacijo. Ta sploh »Vse ženske, ki stopimo v to trgovino, smo Ive.« zaide v mesto, kaj šele v najino trgovino. Mladih v mestu ne srečujem. Ni več masovne prodaje, a mi je všeč, da imam zdaj toliko prostora in ni prevelike gneče,« je razložila Iva. Celje je odlično mesto za življenje Mama in hči radi skupaj obiskujeta prestolnice, da sledita modnim smernicam in opazujeta ženske, kaj rade nosijo in kako bi lahko karkoli iz tujine prenesli v Slovenijo oziroma Celje. »V drugih mestih se pozna večja kupna moč in zato nas prehitevajo v kulturi nakupovanja. Poleg tega je pri nas je še premalo turistov.« »Rada sedim in gledam ženske, kako so urejene. Ko prideva domov, si vedno rečem, samo tukaj si želim živeti. Celje je odlično za življenje, mogoče ni za posel. A nikjer ni vse popolno,« je hčer dopolnila Beba. O navdihu in idejah je znana ljudska modrost, da nič ne pride na silo. »Včasih dolgo nič ne naredim, potem nastaneta kar dve verižici. Všeč mi je, ker mi stranke povedo, kaj bodo imele oblečeno, in potem se prepustijo moji ustvarjalnosti. Nikoli se mi še ni zgodilo, da kateri ne bi bilo všeč, kar sem naredila. Zaupajo nama in to mi res veliko pomeni.« V vseh teh letih sta pridobili redne stranke. Ponosni sta tudi, da v trgovino zahajajo ženske, ki so nekoč pri njiju kupovale še kot dekleta. »V srednjih letih so kupovale za maturantski ples, nato so prišle kot neveste, zdaj kupujejo zase in za svoja dekleta.« Beba in Iva sta lepi ženski. Vedno urejeni, srčni in zadovoljni. »Jutranji mejkap je del mojega obreda. Ko se zjutraj uredim, pripravljena stopim v nov dan. Delo v trgovini zahteva urejenost. Ne vem, kako bi bilo, če bi delala kje drugje. Kako bi bilo videti, da midve ne bi nosili nakita. Moraš biti zgled strankam.« Močna povezanost Med mamo in hčerjo je močna povezava, ki jo je mogoče začutiti v načinu pogovora, poslušanja in odgovarjanja. »Zelo veliko se druživa in pogosto si nastaviva ogledalo. Iva je zemeljsko bitje, zelo na tleh, jaz sem vodnarka, vedno na oblaku. Všeč mi je, ker imava iste moralne vrednote, nikogar ne želiva prenesti naokoli. Če se kdo želi prepirati z mano, se ne more, ker stopim vedno korak nazaj.« »Povezani sva kot jin in jang, ker imaš ti nekaj, česar jaz nimam,« je dodala Iva. Ključ do uspeha Veliko ljudi v njun butik pride tudi iz drugih krajev, splet naredi svoje, družbena omrežja so okno v svet. »Najina prednost je, da najina trgovina ni samo preprodaja, temveč je v njej precej ustvarjalnosti, v kateri obe res uživava.« »To je res. Trgovine nisem odprla zato, da bi zaslužila bajne denarje. V mislih sem imela, da bom zaslužila za svojo plačo. Nisem delala zaradi denarja, čeprav vem, da moram imeti toliko, da plačam položnice. Trgovina ne prinese bogastva, poleg tega ne smeš biti razočaran, če ne zaslužiš takoj. To ni floskula, res tako mislim. Sem srečen človek in smilijo se mi ljudje, ki ne hodijo radi v službo.« Beba Jurše je še ob mojem odhodu iz butika dodala, da tako kot gremo ljudje skozi vse letne čase in mirna ter težka obdobja, mora tudi trgovina. »Treba je biti vztrajen. Včasih ne pride niti mačka čez cesto, kaj šele, da bi kdo stopil v trgovino. V času življenja so nihanja in vem, da mora tudi posel skozi vsa ta periodična gibanja.« Foto: SHERPA FOTOREPORTAZA 33 Izbrane manekenke so se sprehodile v modnih kreacijah Urške Drofenik. Pričeske za najmlajše Frizerske modne smernice, kot jih vidi Petra Koštomaj Dobrodelna frizerska revija za zapuščene živali Petra Koštomaj, lastnica frizerskega salona Frizeraj na fuš, se je odločila, da bo ob koncu leta svojim rednim strankam ponudila drugačno darilo. Odločila se je za frizersko revijo. Prva je bila dobrodelna. BARBARA GRADIČ OSET Petra je oseba, ki ima zelo rada živali in ji je vedno hudo, če ljudje grdo ravnajo z njimi, zato se je odločila, da bo prostovoljne prispevke, ki se bodo nabrali na frizerski modni reviji, namenila društvu za zaščito konj. »Ljudje in živali v stiski se mi smilijo. Najprej sem želela dobrodelne prispevke darovati družini v stiski, a ker sem imela slabe izkušnje z eno takšnih družin, sem se odločila, da bom denar darovala nebogljenim živalim. Iskreno priznam, da sem mislila, da bo denarni izkupiček boljši, a vseeno sem hvaležna za vsak evro,« je po prireditvi dejala Petra Koštomaj. Za vse tiste, ki bi radi še dali kakšen evro za zavržene živali, za katere v rehabilitacijskem centru na Polzeli lepo oskrbijo, vas v Petrinem frizerskem salonu čaka škatla, v katero lahko vržete denar za zapuščene živali. Na reviji je priznana celjska frizerka pokazala zadnje modne smernice na področju pričesk. »Modne so žive bar- ve, zelo vpadljive, od močnih rdečih do vijoličnih. Jeseni so modne jesenske barve las, še vedno so zelo popularne pla-volaske, ki so letos postale malce sive. Moške pričeske so >začesane<, se pravi popolnoma urejene.« Dobrodelna revija, ki je bila v Hotelu Celeia, je poleg nastopov manekenk, ki so bile v večini Petrine stranke in prijateljice, ponudila tudi glasbene in plesne vložke. Foto: GrupA Petra Koštomaj (desno) v družbi voditeljice Saše Pukl Čarodej Magic Aleksander je odpovedal nastop v tujini, da se je lahko udeležil prijateljičine revije. Članice plesne skupine TBA 34 ZA ZDRAVJE novi tednik Št. 46, 14. november 2019 Bodimo junaki srca Vsak srčni utrip je дгаавееп IM al To jesen smo tudi v Sloveniji obeležili svetovni dan srca z geslom Bodimo junaki srca. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije si prizadeva, da bi se ljudje zavezali k skrbi za srce in nato to obljubo tudi uresničili. SIMONA SOLINIC Slovenija je pri obvladovanju bolezni srca in žilja dosegla napredek, saj je v zadnjih desetletjih dosegla, da je umrljivost zaradi teh bolezni nižja kar za 50 odstotkov v primerjavi z obdobjem prej. A to še zdaleč Atrijska fibrilaci-ja je najpogostejša trajna motnja srčnega ritma (nereden srčni utrip). V Evropi jo ima najmanj 8,8 milijona ljudi. ne pomeni, da smo dosegli vse. Obolevnost zaradi teh bolezni je še vedno zelo velika. Med ženskami so ta obolenja še vedno glavni morilec. Vedno bolj se tudi kaže, da je še veliko možnosti za izboljšanje. To nakazujejo Kdo je v tvegani skupini? Sladkorni bolniki. Pri njih obstaja kar dvakrat večja verjetnost za srčni infarkt in možgansko kap v primerjavi z zdravimi ljudmi. Zato je pomembna ne le dobra urejenost krvnega sladkorja, temveč tudi krvnega tlaka in holesterola. »Cilj zdravljenja sladkorne bolezni je usmerjen v preprečevanje zapletov in izboljšanje kakovosti življenja. Evropsko kardiološko združenje ESC je v sodelovanju z Evropskim diabetološkim združenjem EASD pripravilo smernice za preventivo pri srčno-žilnih boleznih pri osebah s sladkorno boleznijo ali s tveganjem zanjo. Zdrav življenjski slog vključuje zmanjšanje telesne teže, uravnoteženo sredozemsko prehrano in telesno dejavnost,« dodaja Katarina Vukelič, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije. Glede na smernice je pomembna tudi izbira ustreznega zdravljenja za bolnike s sladkorno boleznijo z visokim ali zelo visokim tveganjem, ki imajo že razvito aterosklerotično srčno-žilno bolezen, srčno popuščanje ali kronično ledvično bolezen. Dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni: povišan krvni tlak sladkorna bolezen debelost kajenje nespečnost delovni stres depresija tudi nove smernice za obvladovanje motenj v presnovi maščob, sprejete pred tedni na evropskem kardiološkem kongresu. »Med drugim poudarjajo, da je holesterol v krvi vzrok za aterosklerotično žilno bolezen in da je nujno bistveno bolj odločno zniževanje holesterola,« pravi prim. Matija Cevc, dr. med. in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Za zdravo srce je ključna redna fizična dejavnost. »Po podatkih Svetovne zdravstvene organiza- cije naj bi bilo v Sloveniji približno 80 odstotkov moških in približno 70 odstotkov žensk dovolj telesno dejavnih, pri čemer je kriterij, kaj je dovolj, zelo nizek, saj naj bi zadoščalo že 30 minut nekoliko hitrejše hoje na dan. Glede na to, da dnevno presedimo približno 12 ur, je zelo optimistično pričakovati, da bo polurni sprehod popravil, kar med sedenjem slabega storimo telesu,« pravi izr. prof. dr. Gregor Starc, prof. športne vzgoje s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Ljudje bi morali v prvi vrsti poskrbeti za ohranjanje mišične mase, ob hoji bi morali vsak dan vsaj pol ure posvetiti Prirojena srčna napaka obstaja od rojstva in je posledica motenega razvoja srca in velikih žil. 85 odstotkov otrok s prirojeno srčno napako preživi do odraslega obdobja. Ta odstotek se s hitrim razvojem srčne kirurgije, z velikim napredkom intenzivne medicine in kardiologije iz leta v leto povečuje, zato lahko pričakujemo, da bo odraslih bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami vedno več. Ponavadi natančen vzrok za takšno srčno napako ni znan. tudi krepil-nim vajam za vse velike mišične skupine in vajam za ravnotežje, pri čemer bi na koncu morali narediti še raztezne vaje. Pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo se dodatno zviša tveganje za srčno-žilne bolezni in zaplete. Srčno-žilno tveganje narašča s slabšanjem ledvičnega delovanja in je najbolj povečano pri bolnikih s končno odpovedjo ledvic, ki se zdravijo s hemodializo ali peritonealno dializo. Tako je pričakovano preživetje dializnih bolnikov približno za polovico krajše kot pri zdravih sovrstnikih. Periferna arterijska bolezen predstavlja obliko ateroskleroze, bolezni, ki povzroča zamašene žile v telesu. Periferno arterijsko bolezen ima vsak šesti prebivalec Slovenije, starejši od 55 let. Pri tej bolezni se na steno ožilja spodnjih okončin nalagajo maščobne obloge, kar zmanjšuje pretok krvi in lahko v najhujših oblikah bolezni privede celo do odmrtja tkiva (gangrene) ter amputacije uda. Obloge se nalagajo tudi v žilah srca in možganov, kar lahko privede do usodnih zapletov, kot sta srčni infarkt ali možganska kap. Motnje spanja zvišajo ogroženost za srčno-žilne bolezni za kar 40 odstotkov in kronična delovna obremenitev za 30 odstotkov. Delovne obremenitve pogosto vodijo v depresijo in nespečnost. V tem primeru se zviša absolutna ogroženost za srčno-žilno smrt. Motnje spanja (prebujanje, kratko spanje, zelo zgodnje prebujanje) so povezane s trikrat večjo pojavnostjo sladkorne bolezni, z zvišanim krvnim tlakom, debe- / lostjo. Vse to vodi v večjo pojavnost koronarne bolezni in tudi motenj srčnega ritma. Med slednje na primer spada tudi mi-getanje preddvorov (atrijska fibrilacija), ki je, če ga ne prepoznamo in ustrezno zdravimo, eden najpogostejših razlogov za ishemično možgansko kap. Za svoje srce skrbim, tako da... ... skrbim za uravnavanje krvnega tlaka. ... se odvadim kajenja in pitja alkohola. ... uživam uravnoteženo in zdravo hrano. ... uravnavam holesterol in sladkor v krvi. ... uživam dovolj sadja in zelenjave. ... skrbim za ustrezno telesno težo. ... sem redno telesno dejaven. Kronično srčno popuščanje je bolezensko stanje, pri katerem okvarjeno srce ob normalnih polnilnih tlakih ne zmore črpati dovolj krvi, da bi zadostilo presnovnim potrebam ostalih organov in tkiv. Otečene noge, občutek težke sape ponoči in utrujenost so najpogostejši znaki srčnega popuščanja, bolezni, zaradi katere trpi več kot 26 milijonov ljudi po svetu. V Sloveniji s srčnim popuščanjem po nekaterih ocenah živi približno 30 tisoč ljudi. IZ SVETA ZABAVE 35 Zvesti svojemu stilu Zasedba Manouche, ki jo sestavljajo Robert Pikl, Petra Trobec, Krešimir Tomec in Luka Ipavec, spada med zvezde stalnice novega vala slovenskih skupin, kar je že dokazala z uspešnicami Kje si, lubi, Bi šla naprej, Kavalir ... »V osmih letih obstoja so nas imeli priložnost videti na skoraj vseh koncertnih prizoriščih v Sloveniji, v tujini smo nastopili na približno dvajsetih odmevnih festivalih. Zdaj je skrajni čas za izdajo novega albuma in predstavitev v živo na ljubljanskem koncertu v začetku naslednjega leta,« je povedal Robert Pikl (na sliki), avtor, kitarist in pevec skupine. Tretji album, ki bo izšel konec novembra, je napovedala skladba z naslovom Šikana. Album bo malo bolj umirjen kot prva dva, vendar je zato nova skladba dokaz, da kolektiv Manouche kljub temu še vedno ostaja zvest svojemu prvinskemu stilu. Poskočni med snežinkami Zakaj bi kdo naročil malo pivo? Malo pivo je druga skladba kantavtorskega dueta Dimek in Davor Klarić, s katero sta poleti navdušila poslušalce na največjem kantavtorskem festivalu v Sloveniji, ruškem Kantfestu. Tako kot Jadralska, predhodnica te skladbe, je tudi ta napisana zbadljivo in družbe-nokritično. Poleg očitne dileme, zakaj bi kdorkoli zdrave pameti naročil malo pivo namesto velikega, se avtor besedila Jernej Dirnbek - Dimek, ki je napisal tudi glasbo, v skladbi ukvarja z najrazličnejšimi življenjskimi vzorci prebivalcev na sončni strani Alp. Pri snemanju skladbe je pomagal Robert Pikl iz zasedbe Manouche. Jernej Dirnbek - Dimek in Davor Klarić sta sicer člana skupine Mi2, z navedenim projektom pa sta ob matični zasedbi stopila na samostojno glasbeno (stran)pot. Po večini hudomušna, zabavna in zbadljiva besedila nastavljajo ogledalo družbi. Na pragu lanskega poletja sta na oder postavila glasbeni ka- baret oziroma humoristični koncert, na katerem ju je doslej videlo več kot 2.500 obiskovalcev. Letošnja jesen je od m DODtStT Parazit »Živeti na račun drugih.« V filmu Parazit liki, čeprav so jasno zarisani, nimajo ravno posebne globine. Glavni junak so okoliščine. Da režiser Bong Joon - ho zmore kljub temu nenehno vzpostavljati zanimanje ter napetost in v nekem trenutku celo spremeniti ton filma, ne da bi pri tem izgubil pozornost gledalca, je predvsem spričevalo njegove sposobnosti. Enostavno je uživati v sporočilnosti filma, ki zna pokazati, kako revnih že njihov smrad nikoli ne bo izpustil na bogato stran mesta in kako sistem vsepovprek ustvarja parazite - a prav tako, če ne še bolj, je navdušujoče gledati film režiserja v polnem obvladovanju lastnega medija. OCENA: 9 / 10 Terminator: Temačna usoda »Ne misli, da poznaš prihodnost.« Čas je, da se sprijaznimo, da niti otroci naših otrok ne bodo videli koncev zdaj popularnih franšiz - in da jih je meriti na podlagi smiselnosti nadaljevanja ali konca nemogoče. So, kar so, in to za ta trenutek. Zadnji Terminator je kot katalog dosedanjega dela (tokrat soavtorja zgodbe) Jamesa Camerona v najboljših in najslabših trenutkih, zlepljen skupaj. Aktualen z heroizira-njem »mehiške ničle, ki mora preko mejnega zidu, preden postane rešiteljica sveta«, in sapojemajoč junak v stilu prvega filma franšize. OCENA: 5 / 10 PETER ZUPANC Poskočni muzikanti so se v novi božično-novoletni skladbi z naslovom Beli oblaki, bele snežinke odlično ujeli s slovensko pevsko divo Nušo Derenda. Z avtorjem skladbe in besedila Rokom Lunačkom verjamejo, da bo to nova zgodba v zakladnici božično-novoletnih pesmi. Ob tej priložnosti so posneli tudi razgiban videospot, ki so ga snemali kar na štirih mestih v dveh državah. Težko je bilo namreč sredi oktobra najti ustrezen kotiček, kjer bi vsaj malo dišalo po belih snežinkah, ki jih opeva pesem. Zato se je morala celotna snemalna ekipa odpraviti na avstrijsko Koroško, tik pod vrh Mölltala, kjer je našla dovolj snega za snemanje videospota. Foto: Blaž Sluga PRIHAJA Pri Addamsovih Družina Adams uživa v svojem življenju na meji grozljivke, Pugsley se pripravlja na ritual moškosti, starejša sestrica Wednesday se ga še vedno skuša znebiti. Medtem voditeljica resničnostnega šova v bližnjem mestu ne mara panorame strašljivega gradu Addamsovih ... Pomembno: animirani film, posnet po dobri stari ideji Charlesa Addamsa. Ford v Ferrari Ekscentrična ekipa ameriških inženirjev mora iz nič izdelati Ford GT40 in poraziti nasprotnika Ferrarija. Pomembno: film je po resnični zgodbi konkurence med Ferrarijem in Fordom posnel James Mangold, igrajo Matt Damon, Christian Bale in drugi. 30. Liffe bo na sporedu v Ljubljani in izbranih kinih od 13. do 24. novembra. Pričakujete lahko kopico svetovno nagrajenih filmov, med drugim dva med zagotovo najboljšimi filmi leta, Svetilnik (The Lighthouse) Roberta Eggersa in Parazit (Gisaengchung) Bong Joon - hoja. 90,6 95,9 100,3 posvečena snemanju skladb, ki jih nameravata v začetku prihodnjega leta izdati na prvem samostojnem albumu. radio celie Vedm t илтс?ј / 36 REPORTAŽA novi tednik Št. 46, 14. november 2019 Zmaga celjskih rokometašev v 21. dvoboju s hrvaškimi prvaki v elitnem evropskem tekmovanju Ko pade Zagreb, je vselej zelo veselo »Takoj bi podpisal,« je trener Celja Pivovarne Laško Tomaž Ocvirk odvrnil na vprašanje, če bi pred tekmo sprejel ponudbo za zmago z dvema goloma razlike. Njemu in njegovim varovancem je odleglo po dobljeni bitki, že danes pa bo v hrvaški prestolnici sledila nova, zato se niso predali vzhičenosti. DEAN SUSTER Po sedmih krogih imata v skupini A na vrhu lestvice Barcelona in Paris Saint-Germain po 12 točk, tretji Szeged jih je zbral 11, četrti Aalborg jih ima 8, Flensburg 7, Celje Pivovarna Laško 4, na dnu lestvice sta Elverum in Zagreb, ki sta v medsebojnem obračunu osvojila po točko. Celje si to zasluži Po petih sušnih sezonah glede uvrstitve v izločilne boje se celjskemu klubu nasmiha priložnost. Do šestega mesta v skupini je sicer še dolga pot, danes bi se lahko pošteno »skrajšala« z morebitno zmago v Zagrebu. Kaj prida koristi ni s prebojem v osmino finala lige prvakov, vsi morebitni tekmeci so veliki favoriti. Prav letos bi lahko bil podvig zlata vreden, kajti najbrž bi »pivovarje« zadržal v elitnem delu lige prvakov. Medtem se je začelo šušlja-ti, da ima celjski klub zaradi svojega truda in uspeha pri obstranskih dejavnostih že zagotovljeno nadaljevanje druženja med najboljšimi evropskimi (svetovnimi) klubi. Z odliko, brez Makuca »Zelo dobro smo se branili, proti koncu smo začeli popuščati, Poznala se nam je utrujenost. Med tednom ni niti enega treninga opravil Tilen Kodrin. V napadu smo bili zakrčeni. Čeprav smo vadili prav tisto, kar smo potrebovali, nam tega na tekmi ni uspelo ponoviti. Pomen srečanja je bil pač velik. Kljub vsemu ocenjujem, da so naši igralci delo opravili z odliko in da lahko zdaj sproščeni odpotujemo v Zagreb,« je razmišljal Ocvirk. Nato se je v nedeljskem večeru odlo- čil, da novice ne bo skrival: »Ostali smo brez Domna Makuca. Mora na operacijo kolena. Ne gre za zapleten poseg, poškodovan je meniskus.« Nato se je ozrl v strop. Jasno je, da bi bil Makuc pravi strup za Zagrebovo obrambo 5-1. »Čvari« pričakuje od svojih fantov bolj drzno igro z več streli z razdalje. Zaveda se, da bo današnji obračun še bolj čvrst, še bolj bojevit kot nedeljski v dvorani Zlatorog. Foto: SHERPA REPORTAŽA 37 Trener Celja Pivovarne Laško Tomaž Ocvirk je najprej zamišljeno spremljal tekmo . Kot vselej je veselico omogočil vratar Klemen Ferlin. Najstarejši v domačem moštvu je obranil sedemmetrovko Zlatku Horvatu, drugemu najstarejšemu igralcu Zagreba. Največ težav je hrvaškim prvakom povzročal Hrvat Josip Šarac. Bil je tarča tekmecev, tudi Slovenca Gašperja Hrastnika, ki se ni strinjal z odločitvijo španskih sodnikov. ... bil je tudi zaskrbljen, ko so gostje izid izenačili . do dokončnega izbruha, ko so ga razveselili njegovi varovanci. Vidu Poteku in Tilnu Kodrinu je uspelo odkriti, kakšno spodnjo majico nosi Marin Šipić. 38 REPORTAŽA novi tednik Št. 46, 14. november 2019 Cvetlična ureditev podvoza na Mariborski cesti, ki je najbolj prepričala komisijo za podelitev zlate vrtnice. Zlato vrtnico kot priznanje za najlepše urejeno okolje celjsko turistično društvo podeljuje že pol stoletja. Jubilejna, 50. Zlata vrtnica in metla Celjska občina prepričala z ocvetličenjem cestišč in mostov Akcija ocenjevanja urejenosti okolja Zlata vrtnica in metla, ki jo pripravlja Turistično in kulturo društvo Celje, zagotovo izpolnjuje svoje poslanstvo. To je dokazala tudi jubilejna, 50. izvedba. Veliko s cvetjem zasajenih zelenic, balkonov v večstanovanjskih stavbah, hišah, na kmetijah, urejena okolja poslovnih stavb ... Vse to daje čar knežjemu mestu. Tokratna zlata vrtnica za najlepše urejeno okolje je kar po pričakovanju mnogih pripadla Mestni občini Celje, ki je poskrbela za ocvetličenje cestnih vpadnic in mostov. Ta nova podoba je naletela na zelo ugoden odmev med prebivalci in obiskovalci Celja. ROBERT GORJANC V obrazložitvi za zlato vrtnico so v društvu med drugim navedli, da sta bila sprehod in vožnja po celjskih vpadnicah za spoznanje bolj prijetna, saj so ograje podvoza na Mariborski cesti ter mostov krasila korita z bujnim in vzdrževanim enovitim ocvetličenjem. »V Celju smo pogrešali drzen korak k olepšanju številnih betonskih konstrukcij, ki so nujne, vendar res ni treba, da so popolnoma brezdušne,« so zapisali v turističnem društvu. »To je nagrada za naše delo, da občanke in občani vidijo, da se trudimo. Tega ne delamo zase, ampak za mesto in občane. Častitljiv jubilej akcij govori o tem, da so abraha-movci preudarni in vedo, zakaj nekaj naredijo,« je ob prejemu vrtnice povedala celjska podžupanja Breda Arnšek. Zasluge za svež pristop pri olepšanju podobe mesta ter cvetličenje cestnih vpadnic in mostov je pripisala županu Bojanu Šrotu, ki je takšne prakse zaznal v tujini in se zavzel, da bi jih prevzeli tudi v Celju. O tem sta se v okviru občinskih mednarodnih obiskov veliko pogovarjala. V celjski občini ob tem dosežku poudarjajo prispevek občinskega režijskega obrata, ki vestno skrbi za zelene površine v mestu, prav tako izpostavljajo pomembno vlogo javnega podjetja Simbio pri cvetličenju mesta. Mestna občina Celje je bila s cvetlično ureditvijo cestnih vpadnic in mostov resnično letošnji favorit za zlato vrtnico, kar priznava tudi Vesna Golner, vodja projektov v Turističnem in kulturnem društvu Celje. »Ni pa bi bila edini, med kandidati so bili še prejemniki zlatih priznanj, tudi Osnovna šola Frana Kranjca na Polulah je bila resen konkurent za zlato vrtnico. Na koncu smo se odločili, da bomo letos naredili spremembo in podelili najvišje priznanje Mestni občini Celje, kar se je zgodilo prvič. Prevzemnikov metle (spet) ni bilo Metla, ki opozarja na neurejenost okolja, je pripadla podjetjema Žična kovina iz Petrovč in Samson iz Buko-vžlaka, lastnikoma zemljišča ob Mariborski cesti, na kate- hsVWw iSL ш к ш «г a 'T f ж Voditelj prireditve Dušan Cafuta in Vesna Golner ob razglasitvi metle. Prejemnikov po pričakovanju ni bilo. V majhni dvorani Kvartirne hiše ni bilo več prostora niti za šivanko. REPORTAŽA 39 Letošnja metla za neurejeno zemljišče ob Mariborski cesti. Foto: SHERPA Po uspešno izvedeni prireditvi je lahko bila Vesna Golner upravičeno vsa v vrtnicah. rem se pojavljajo večji kupi gradbenih odpadkov in smeti, kar kaže na uporabo zemljišča kot začasne deponije. Če se na zaključno prireditev Zlata vrtnica in metla Turističnega in kulturnega društva Celja prejemniki zlatih vrtnic in priznanj radi odzovejo, kot je bil primer tudi ob tokratni jubilejni prireditvi, je povsem drugačen odziv prejemnikov metel. »Te ki so prišli, lahko preštejem kar na prste ene roke. Enkrat je res prišel en gospod po metlo prav na prireditev in smo bili kar nepripravljeni in zelo presenečeni, da je nekdo res prišel. Ta predstavnik je sicer potem tudi razložil, zakaj ima takšno okolico. Enkrat se je tudi zgodilo, da je prejemnik naknadno prišel v društvo in prevzel metlo,« se je spominjala Vesna Golner. Primeri, ko ljudje razumejo, čemu je namenjena metla, so zelo redki. »Večinoma gre za zamere, za to, da smo jih morda krivično ocenili. Sicer pa je zelo težko priti do konkretnih dobitnikov metel, saj so to večinoma podjetja ali posamezniki, ki se skrivajo za svojimi zemljišči, posli, hipotekami ...« Pri metlah ne gre samo za avtonomno odločitev društva, kot je še povedala Vesna Golner, ampak za odločitev širše skupnosti, saj metlo izberejo izmed prejetih predlogov. Zanimivo je, da je bila Mestna občina Celje, letošnja prejemnica zlate vrtnice, tudi med tremi predlogi za metlo, in sicer za makadamsko parkirišče na pokopališču. Celjska podžupanja Breda Arnšek je napovedala, da bodo hitro ustrezno ukrepali. »Seveda, to bomo hitro uredili. Nikoli ne moreš biti tako dober, da ne bi mogel biti še boljši. V občini si prizadevamo, da smo iz leta v leto boljši, vendar nikakor nismo najboljši, tega se zavedamo.« Čas za prelomnico v akciji? Letošnja akcija Turističnega in kulturnega društva Celje je bila jubilejna, 50., zato Za glasbeni program na prireditvi sta poskrbela Viki Ašič st. in Andrej Brumec, ki sta prepevala slovenske narodne. Nagrajenci za lepo okolje so poleg priznanj prejeli tudi vrtnico. je to nemara tudi pravi čas za prelomnico in spremembo v njeni izvedbi. Zlasti v luči tega, da je za letošnjo akcijo prispelo le 37 predlogov za ocenjevanje, od tega samo šest iz mestnih četrti, in sicer od devetnajstih, kolikor jih je v celjski občini. V najboljših časih akcije, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je prispelo namreč tudi do devetsto predlogov. Vesna Golner, vodja projektov v turističnem društvu, je zato potrdila, da zadnjih nekaj let razmišljajo, da bi spremenili sistem ocenjevanja v akciji. »Da bi bil morda bolj pravičen in da bi kategorije priznanj, bronasto, srebrno in zlato, opre- deljevale raven urejenosti v tistem letu in ne, kako dolgo že kak udeleženec sodeluje v akciji. To je eden od ciljev za prihodnost,« je napovedala Vesna Golner, kar seveda pomeni, da bo društvo tradicionalno akcijo, ki je eden ključnih projektov društva in ga podpira tudi Turistična zveza Slovenije, nadaljevalo. V društvu si želijo, da bi tudi celjska občina sodelovala pri večjem odziv četrtnih skupnosti, podžupanja Breda Arnšek, ki je prevzela zlato vrtnico, je sprejela izziv kot utemeljen. »Občina lahko pomaga pri tem, spodbudi četrtne in krajevne skupnosti za sodelovanje, da dajejo pobude, to bomo storili. Za- kaj ne bi, če se ljudje trudijo.« Nadvse dober je bil odziv prejemnikov priznanj in obiskovalcev zaključne prireditve akcije, saj je bila dvorana turističnega društva v Kvartirni hiši premajhna za vse in bi zato v prihodnje bilo treba razmišljati o večjem prizorišču. Foto: GrupA Med 33 prispelimi predlogi so v Turističnem in kulturnem društvu Celje podelili 15 priznanj - deset bronastih, pet srebrnih in tri zlata. Za zlato vrtnico je bil en predlog, za metlo so prispeli trije. Zlato vrtnico je celjski podžupanji Bredi Arnšek predala Vesna Golner, vodja projektov v Turističnem in kulturnem društvu Celje. Prejemniki priznanj in obiskovalci so napolnili dvorano Kvartirne hiše, kjer so prostori celjskega turističnega društva. 40 PODLISTEK novi tednik Št. 46, 14. november 2019 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Srečko Puncer (1895-1919) (12) V pozni jeseni 1914 je ravnatelj celjske gimnazije zaslišal vrsto dijakov zaradi pripadnosti nedovoljenemu literarnemu klubu in izdajanju Savinje, nato pa še zaradi članstva pri Jugoslovanski počitniški zvezi. Želel je odkriti tudi zvezo med Preporodom v Ljubljani in Celju. V zadevo sta se vmešala štajerski deželni šolski svet in notranje ministrstvo na Dunaju. Profesorska konferenca je Puncerju kot pobudniku za ustanovitev literarne organiza- www.kamra.si kamra cije in članu počitniške zveze prisodila štiri ure šolskega zapora, vsem drugim pa ukore. Nato je v Celje prišel deželni referent in nadzornik dr. Thumser. Ponovno je zaslišal Puncerja in zahteval zanj na osem ur zvišano zaporno kazen z motivacijo, da je bil nek njegov članek v Savinji tudi političnega značaja. Vsem drugim so gimnazijskemu ukoru dodali še grajo. Seveda so s tem vsi, do takrat oproščeni plačevanja šolnine, to pravico izgubili. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. novi tednik Vedno £ Iллеиој/ Vse do jeseni 1916 sta za kaznovanimi dijaki poizvedovali še vojno ministrstvo in arma-dno poveljstvo jugozahodne fronte. S politično sumljivostjo obtoženi dijaki, ki so že kmalu bili poklicani v vojsko, so bili s tem izpostavljeni posebnemu nadzorstvu, Arkadiju Videm-šku je prav to prineslo smrt na fronti. Srečko Puncer je imel več sreče: njegove negativne politične izvide so zavedni slovenski podoficirji zadrževali pri celjskem poveljstvu. Se nadaljuje. Pripravil Srečko Maček Vsebina prispevka povzeta po: Fran Roš, Srečko Puncer (1895-1919): Njegovo življenje, delo in boj, Celjski zbornik 1971-1972, str. 209-271. Mesečnik Preporod (1912-13) levoliberalne projugoslovanske srednješolske in visokošolske mladine. Po glasilu je dobilo ime tudi gibanje Preporodovci. Foto: www.dlib.si 19. 11. 2019 med 16. in 20. Pökrajtruki mule j Celje 90,6 »AZtJA ME JE POVSEM UROČILA« Vabimo vas, da skupaj obeležimo 100. obletnico odhoda Alme M. Karlin na pot okrog sveta. V torek, 19. 11. 2019 od 16. ure dalje vas vabimo v Pokrajinski muzej Celje: - ob 16. uri, Stara grofija Delavnica izdelovanja origamijev, za otroke in odrasle, - ob 17. uri, dvorana Barbare Celjske, Knežj dvor Okrogla mize ob izidu kataloga razstave Azija me je povsem uročila; izvedeli boste več o raziskovanju vzhodnoazijskih predmetov iz zbirke Alme M. Karlin - ob 18,30 uri, Stara grofija Voden ogled razstave Azija me je povsem uročila. Pisateljica in novinarka, svetovna popotnica, ljubiteljsko raziskovalka, poliglolka in teozolinja Alma M. Karlin je v letih 1919-1927 prepotovala svet, Potovalo je sama, neprekinjeno osem let rn se po poti preživljala z delom, narava njenega potovanja ja umešča med največje popotnike vseh časov. OBVEZ NE PRIJAVE JNEOePOKMUZ.CE.SI оз/лгаоеи. osi 413 eis 95,9 100,3 radio celie Vedno г mmoj I ALBUM S CELJSKEGA Pred 75 leti je bila v letalskem napadu porušena železniška postaja v Šmarju pri Jelšah V zgodnjih jutranjih urah je osem letal »titovcev« preletelo Šmarje. Letala so hotela opozoriti prebivalce, da bi se zavarovali pred bombnim napadom, namenjenim Nemcem. Deveto letalo je prispelo pol ure kasneje in odvrglo na območje v okolici železniške postaje štiri bombe, težke 250 kg. V postajnem poslopju sta stanovali dve slovenski družini, malo pred prihodom letal je prispel na postajo mešan vlak z devetnajstimi potniki. Zaradi letalskega napada železniško osebje ni dovolilo vlaku nadaljevati poti, potniki so se umaknili v postajno zaklonišče. Prva bomba je porušila Šramlovo domačijo za gostilno Maks Gradt, druga je padla na železniške tire, tretja je zadela železniško postajo in jo spremenila v kup ruševin. Četrta bomba, ki je padla ob postajno skladišče, ni eksplodirala. V tem napadu je izgubilo življenje sedem domačinov. Poškodovana proga je bila popravljena še isti dan, namesto stare postaje so Nemci postavili zasilno barako. Novo poslopje železniške postaje je bilo nato zgrajeno leta 1954. Besedilo: Milan Pugelj Fotografija: zbirka starih razglednic Knjižnice Šmarje pri Jelšah Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: 03 426 17 00 (Srečko Maček) Medijski pokrovitelj: Novi tednik Stara železniška postaja v Šmarju pri Jelšah, zgrajena leta 1903, je bila porušena 5. novembra 1944, ko so partizanska letala napadla Šmarje. MODRI TELEFON / BRALCI POROČEVALCI 41 Modri telefon Nadstrešek je poškodovan Poklical je občan, ki je opazil, da je nadstrešek avtobusnega postajališča v Gorici pri Šmartnem (na koncu celjske Lopate, kjer se obračajo lokalni avtobusi) poškodovan. Nekatere opeke so razbite, zato zamaka lesene dele in povzroča škodo. Služba za odnose z javnostjo v Mestni občini Celje nam je odgovorila, da si bodo zaposleni v njenem režijskem obratu nadstrešnico v prihodnjih dneh ogledali in jo popravili. Občanu se za dobronamerno opozorilo zahvaljuje. Kaj bo namesto vrtca? Poklicala je občanka, ki jo zanima zemljišče v Drapši- novi ulici v Celju, kjer je bila stavba vrtca. Občanko zanima, kakšne načrte ima občina s tem zemljiščem oziroma kaj naj bi bilo postavljeno na istem mestu. Odgovarja Mestna občina Celje: »Zemljišče v Drapšinovi ulici je v zasebni lasti. Na obravnavanem območju je bil v zazidalnem načrtu predviden vrtec. Zaradi negativnih demografskih gibanj je 1. septembra 2003 prenehala delovati Enota Mehurček Vrtca Zarja. Stavba je bila porušena. Zaradi ugodne lokacije območja na robu obstoječe stanovanjske soseske, v bližini središča soseske in dobre dostopnosti do središča mesta, je lastnik zemljišča dal pobudo za gradnjo več-stanovanjskih stavb. Ker se z vlagateljevo namero spreminja osnovna namembnost območja, je treba izdelati občinski podrobni prostorski načrt.« шктш < SPOČITIH OCI ^ IZBERI OČALA (— USTVARJENA ZATOlfftnl O ŽALEC I VELENJE I LJUBLJANA Čei mate težavei n ne veste, kam bi seob rnili,lah ko pokličeteš tevilko našegaM odrega tel efona031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vpra-šanjazaM odri telefonlah kom ed ponedeljkomi n petkom zastavite tu di p o t e le fo nu 42-25-158. Koši za pasje iztrebke Občanka s celjske Lave je načeloma zadovoljna, ker so bili tam pred časom postavljeni trije koši za odložitev pasjih iztrebkov. Zanima jo, kdo je zadolžen za zadostno količino vrečk zanje. Moti jo namreč, ker niso bili koši za pasje iztrebke doslej še nikoli izpraznjeni, zato si pomaga s svojimi vrečkami. Za odgovor smo povprašali Mestno občino Celje. Odgovarja Mojca Grušovnik: »Vrečke v koših za pasje iztrebke enkrat na teden me-njuje javno podjetje Simbio. V podjetju so nam zagotovili, da bodo odslej na območju, kjer so postavljeni novi koši, še bolj pozorni in da se ne bo več zgodilo, da ne bi bili redno izpraznjeni. Občanki se za dobronamerno opozorilo zahvaljujemo.« BJ Pegazova veselica Zadnje oktobrske žarke smo v Pegazo-vem domu izkoristili za pravo rajanje na prostem, ki smo ga poimenovali Pegazova veselica. Že zgodaj zjutraj je pred domom zadišalo po dveh odojkih, ki ju je pripravil in pekel Silvo Kamenšek iz Makol. Vsi vemo, da ni prave veselice brez harmonike. Ansambel Veseli jahači je poskrbel za glasbeno spremljavo. Prvi ples sta zaplesala direktorica Kristina Kampuš in stanovalec Viktor, ki sta privabila veliko plesnih parov. Na Pegazovi veselici so plesali vsi - tudi tisti na invalidskih vozičkih. Veselica ni bila zanimiva le za stanovalce, ampak tudi za vse mimoidoče, ki so z veseljem pokukali in pofotografirali dogajanje pred Pegazovim domom. Zaposleni v kuhinji so pripravili pravo pojedino. Poleg odojka in kostanja so bili stanovalci deležni še domačega grozdja, jerpice z ocvirki in mošta. Stanovalci so nestrpno čakali kosilo, kajti na jedilniku je bil sveže pečen odojek. »Veselica je bila nepozabna, odojek pa odličen,« so bili odzivi veselih stanovalcev Pegazove-ga doma. VALENTINA JECL, delovna terapevtka 90,6 915,1 95,9 100,3 novi tednik. B radio celie Vedno? г iMrncij 3 Vodne? io Олжј! Akademija zdravega življenja šport + psihologija + prehrana + medicina z Novim tednikom, Radiem Celje in 24alifeT m Prijavite se ZDAJ! Vaša telesna preobrazba bo trajala od februarja do konca aprila 2020. V tem času boste z vrhunskimi strokovnjaki: + trenirali varno in učinkovito ter izgubili odvečno težo, + obvladali stres in se naučili sprostiti v vsaki situaciji, + spoznali in osvojili pravilne in zdrave prehranjevalne navade, + ves čas bodo strokovnjaki spremljali vaše zdravstveno Bodite del zmagovalne ekipe! iWAKADEMIJA ZDRAVEGA ŽI VLJE NJA Akademija zdravega življenja šport + psih' prehrana + medicir z Novim tednikom, Radiem Celje in 24alife™ S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošni uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojil zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči dovoljuje objavo svojega imena, priimka ii kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernov; 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. 42 BRALCI POROCEVALCI novi tednik Št. 46, 14. november 2019 Za otroke z aspergerjevim sindromom Lions klub Celje Mozaik je dobrodelni ženski Lions klub, ki si po svojih najboljših močeh in na različne načine prizadeva pomagati ranljivejšim skupinam v stiski. Deluje že 22. leto in v vseh teh letih je med Celjani postal prepoznaven prav po stojnicah, ki jih pripravlja ob različnih priložnostih. Na leto jih članice pripravijo od tri do pet. V soboto dopoldne so tako pripravile dobrodelno Martinovo stojnico, kjer je dišalo po domačem pecivu in drugih sladkih dobrotah iz kuhinj naših članic, saj so prepričane, da se k Martinovi pojedini in mlademu vinu prileže tudi kaj sladkega. Na stojnici je bilo na voljo več kot dvajset različnih vrst peciva, zavitkov, pit ter kruha z drožmi, pekle so cesarski praženec s karamelno omako, na voljo so bile tudi domače marmelade različnih okusov. Tokratna zbrana sredstva z dobrodelne Martinove stojnice (372 evrov) bodo članice Mozaika namenile otrokom z aspergerjevim sindromom. To je oblika avtizma, vseživljenjsko stanje, ki se kaže v tem, kako posameznik razume svet okoli sebe, procesira informacije in vzpostavlja odnose z drugimi ljudmi. Ti otroci so pogosto nadpovprečno inteligentni, imajo pa težave s socialno komunikacijo in socialno interakcijo ter na področju fleksibilnosti mišljenja. Srečujejo se z najrazličnejšimi in zelo hudimi težavami, predvsem tudi s popolno socialno izključenostjo. Obstajajo programi, kjer jim je mogoče zelo učinkovito pomagati, vendar so v veliki meri samoplačni-ški, ne podpira jih niti lokalna skupnost niti država, te pomoči pa si nekateri starši ne morejo privoščiti. Zato smo se povezali s Centrom za pomoč otrokom in staršem Žalec, ki te programe zelo uspešno izvaja že nekaj več kot 10 let. Sredstva bomo namenili tistim otrokom z asperger- jevim sindromom, ki jim starši sami ne morejo plačati ustreznih terapij. Ob tej priložnosti se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki so nas v soboto obiskali in s svojim prostovoljnim prispevkom pomagali soljudem v stiski, še zlasti pa podjetju Biro Ogis, ki nam ob naših dogodkih vedno brezplačno daje na voljo paviljon za našo stojnico, ter Mestni občini Celje za dovoljenja in podporo ob naših dogodkih. GRETA JENČEK, pooblaščenka LK Celje Mozaik za stike z javnostmi Obeležili mednarodni dan bele palice Slepi in slabovidni vsak drugi četrtek v oktobru zaznamujejo svetovni dan vida, pri čemer je 15. oktober mednarodni dan bele palice. Oba dneva smo obeležili tudi v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Celje. Medse smo povabili gasilce Prostovoljnega gasilskega društva Škofja vas. Predstavili smo jim svoje delovanje, dejavnosti, prostore in jim približali življenje slepih in slabovidnih oseb. Preizkusili so se lahko v govorečem pikadu, »showdownu« ter spoznali tehnične pripomočke, ki jih slepe in slabovidne osebe uporabljajo pri vsakdanjem življenju. Ker nesreča nikoli ne počiva, smo jih seznanili, kako pristopiti k slepi ali slabovidni osebi ter kako voditi oziroma spremljati slepo osebo, tako da smo jim prekrili oči ter se nato s spremljevalcem podali v neznano okolje. Dogodek se je končal v sproščenem vzdušju in z upanjem na nadaljnje obojestransko prijateljsko sodelovanje. Naslednji dan smo se ob mednarodnem dnevu bele palice z vlakom odpravili v Šoštanj. Tam smo imeli voden ogled Termoelektrarne Šoštanj. Nato smo se odpravili do Vile Mayer, kjer so nas počastili z vodenim ogledom štirih stalnih razstav. Isti dan smo bili tudi gostje v knjižnici Prebold na literarno-glasbenem večeru, na katerem smo predstavili mobilnost z belo palico. Slabovidna članica Karmen Kuko-vič je večer obogatila s svojimi pesmimi iz pesniške zbirke Srečanje srca, duše in narave. Sanja Kos je predstavila občutke slepe osebe od rojstva do diplome. Predsednik društva Edvard Vodeb, ki je oslepel kasneje v življenju, je obiskovalce seznanil s svojo življenjsko izkušnjo. Glasbeno-literarni večer sta popestrila slepi član Urh Štrakl z električnimi klaviaturami ter Janez Susman s kitaro. URŠKA BAN Foto: Gorazd Mesarič Sprejem za zlate maturante občine Žalec V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu je župan Občine Žalec Janko Kos v petek, 25. oktobra, pripravil sprejem za letošnje zlate maturante iz žalske občine, njihove starše, ravnatelje osnovnih in srednjih šol, ki so jih obiskovali zlati maturantje. Na srečanje je bila povabljena tudi dijakinja Ana Gril, ki je prejela prvo nagrado in zlato priznanje za nalogo Hmelj od kmetijske fakultete do turistične priložnosti na 53. srečanju mladih raziskovalcev. V nagovoru je župan Janko Kos maturantom čestital za uspeh, jim zaželel v nadaljevanju študija še veliko dobrega, zahvalil se je tudi staršem in ravnateljem osnovnih in srednjih šol. Zlati maturanti so na sprejemu prejeli darilo župana Janka Kosa, in sicer knjigo podpredsednika Slovenskega panevropskega gibanja prof. dr. Petra Zimmermana z naslovom Po poteh Venceslava Jurija Dunderja skozi Štajerski raj: Savinjska dolina in Novo Celje. Zlati maturanti poklicne mature so Maja Lobnikar, Gimnazija Center - Celje, Marcel Urankar, Jaka Jelen, Kristjan Anej Kramar, vsi trije Srednja šola za strojništvo, meha- troniko in medije ŠC Celje, Domen Romih, Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ŠC Celje, Tadej Urankar in Klara Ribič, oba Srednja zdravstvena šola Celje in Barbara Užmah, Srednja poklicna in strokovna šola ŠC Šentjur. Zlati maturantki splošne mature sta Maja Knapič, Gimnazija Celje - Center in Maša Bedrač, II. gimnazija Maribor. Za kulturni program je poskrbel štipendist občine Žalec in rogist Blaž Košec s prijatelji. TT Zlati maturantje (na sliki manjkajo Maja Lobnikar, Marcel Urankar in Ana Gril) z županom Jankom Kosom BRALCI POROCEVALCI 43 Pri platinasti poroki in 96 letih še vozi avto Malo je zakoncev, ki so skupaj 70 let, še manj je takšnih, kjer bi se zakonca po toliko skupnih letih še lahko sama peljala na izlet ali na-kupovat. Amaliji in Ivanu Basletu iz Šentruperta v Savinjski dolini je to dano, saj pri 96 letih Ivan še ima izpit in z veseljem vozi svoj avto. Na slavnostni dan so bili z njima vsi njuni najdražji, oba sinova, Danilo in Ivan, njuni družini, tri vnukinje in vnuk ter štirje pravnuki in pravnu-kinja, kar je dalo njunemu slavju še toliko lepšo podobo in veselje. Amalija (Malči), rojena Ške-ta v Orli vasi, je na svet prišla 19. julija 1927, Ivan Basle se je rodil 15. marca 1923 v Šen-trupertu. Poznala sta se že kot otoka, saj sta hodila v isto šolo. Druga svetovna vojna je Ivana kot mobiliziranca pahnila na fronto v Afriko. Amaliji so leta 1942 okupatorji ubili očeta in brata, mamo in enega brata so odpeljali v Auschwitz, drugega v taborišče v Mauthausen. Tri leta je tudi sama bila v izselje-niškem taborišču. Po vojni je moral Ivan še na služenje vojaškega roka v Skopje. Po vrnitvi se je zaposlil v Avtobusnem prometu Celje, poznejšem Izletniku, kasneje je služboval še v Ljubljani. Z Amalijo, ki je delala na pošti v Celju, sta se 1. oktobra 1949 poročila in si ustvarila družino na njegovem domu v Šentrupertu. Zanimiva je anekdota z njunega poročnega dne. Poroka je bila v Celju, kamor se je Ivan od doma pripeljal s svakom, ki je že imel svoj avto. Amalija je pred poroko želela še k frizerju, vendar je takrat v Celju zmanjkalo elektrike, zato si je morala lase urediti kar sama. Fotografija legendarnega Pelikana ju spominja na tisti dan. Niti v sanjah si nista mislila, da bosta skupaj dočakala toliko let. Kakšen je njun recept za tako dolgotrajno vezo in visoko starost? Ivan je izstrelil: »Ubogaj svojo ženo, dokler jo imaš.« Zraven je bolj tiho dejal: »In obratno.« Žena Amalija je pridala: »Delati je treba, kar se ti zdi prav, in živeti, kot ti narekujeta srce in duša.« Očitno recept deluje, saj še vedno sama skrbita za hišo, vrtnari-ta, sedeta v avto in se popeljeta po opravkih in tudi na kakšen krajši izlet. DN Priznanja in nagrade Avgusta Kuharja V Celju je bila triindvajseta podelitev nagrad in priznanj Avgusta Kuharja za izjemne dosežke v stroki varnosti in zdravja pri delu. Fundacija Avgusta Kuharja šest priznanj za dolgoletno je na predloge društev var- strokovno delo v društvih nostnih inženirjev podelila in sekcijah varnostnih inže- nirjev. Priznanja so prejeli Albert Suban, David Preša, Nevenka Oblak, Frančišek Zavašnik, Matej Polanc in Rajko Brglez. Na predlog kolegija učiteljev Katedre za poklicno, procesno in požarno varnost na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je nagrado Avgusta Kuharja za najboljše diplomsko delo za leto 2019 dobila Lea Grenc za diplomsko delo z naslovom Vpliv gospodarskih dejavnosti in spola na bolniški stalež, ki ga je izdelala pod mentorstvom prof. dr. Tomaža Urbiča. Na predlog Društva varnostnih inženirjev Severnopri-morske regije je nagrado Av- gusta Kuharja za življenjsko delo prejel Žarko Leban, na predlog Društva varnostnih inženirjev Ljubljana pa je nagrado za izjemne dosežke prejel Marjan Mikec. Program podelitve je popestrila vokalna skupina Vox corde. AP novi tednik I radio celie 44 BRALCI POROCEVALCI novi tednik Št. 46, 14. november 2019 Vojska in policija na predstavitvi v Štorah V športnem parku na Lipi v Štorah je bila tradicionalna, že 15. predstavitev Slovenske vojske in policije. Vojaki so poleg osebne opreme in oborožitve pripeljali vojaška vozila, ki so jih množično »okupirali« učenci osnovne šole in vrtca. Na vojaško taktični stezi so lahko preizkušali svoje gibalne sposobnosti. V vojašnicah to stezo uporabljajo za usposabljanje. Za letošnje največje presenečenje smo poskrbeli organizatorji. Na predstavitvi je sodelovalo prvič tudi vojaško lovsko letalo Pilatus. S svojimi nizkimi preleti in akrobacijami je navduševalo staro in mlado. Verjetno je marsikaterega otroka navdušilo, da bi opravljal poklic pilota. Vsekakor je veliko pozornost pritegnil vojaški helikopter, ki je pristal sredi nogometnega igrišča. Ravno tako se je slovenska policija predstavila s svojo osebno opremo, predstavitvijo službenih psov, motorjev in avtomobilov ter navduševala množico obiskovalcev. Letos se je prvič predstavila policijska konjenica s svoji- ma lepotcema. Predstavitev, vredna ogleda. Na naše povabilo se je prijazno odzvalo medicinsko osebje iz centra za krepitev zdravja, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Celje in je predstavilo svoje dejavnosti. Veseli smo bili tudi predstavitve domačega prostovoljnega gasilskega društva iz Štor. Odlično uigrana ekipa in izjemno dejavno društvo. Zahvaljujem se vodstvu in učencem osnovnih šol Štore in Frankolovo ter vodstvu in otrokom vrtca, da so se v tako velikem številu udeležili te predstavitve v Štorah. Otroci so resnično najbolj hvaležni obiskovalci takšnih prireditev. Seveda gre zahvala vsem, ki so pri tej predstavitvi sodelovali. Predstavniki SV, policije, župan in zaposleni v občini ter seveda neutrudni člani veteranske in častniške organizacije Štore. Ponosni smo tudi na obisk predsednika Zveze slovenskih častnikov general-majorja dr. Alojza Šteinerja, ki je praktično vsako leto naš redni gost na teh predstavitvah in veliko stanovskih prijateljev sosednjih društev. SREČKO KRIŽANEC, predsednik častniške in veteranske organizacije Štore Folklorni večer na Blagovni Folklorna skupina Blagovna je nedavno priredila letni koncert v športni dvorani Osnovne šole Blagovna, ki razpolaga tudi z velikim odrom, na katerem so poleg folklorne skupine nastopili še Otroška folklorna skupina Slivnica pri Celju, Folklorna skupina Lepa Anka Črnomelj ter Ljudski pevci s Prevorja. Polna dvorana navdušenih gledalcev je potrdila, da naši ljudje spoštujejo slovensko kulturno dediščino in da ji dajejo priznanje, kar pomeni največjo vrednoto človeštva, saj človeka duhovno plemeniti in uravnovesi z naravnim okoljem, v katerem živi. Poleg tega nas ozavešča o lepi slovenski naravi, kulturni identiteti in zdravi samozavesti. Folklora je še posebej zanimi- va, ker združuje cvet slovenske pristne kulture: slovenski ples, glasbo, pesem in nošo. Folklorna skupina Blagovna, ki deluje že enajst let in ima letno približno dvajset nastopov doma in v tujini, se je predstavila pod mentorstvom Bogomirja Brložnika z novim spletom Za stare, za mlade, za luštne ljudi, s katerim je predstavila folklorna plesa mazurko in hopsarl, ki so ju plesali naši predniki v občini Šentjur. Še v petdesetih letih prejšnjega stoletja so v severnih krajih Ponikve plesali mazurko, hopsarl pa nekoliko prej. Danes ju na plesih na zasebnih in javnih zabavah ne vidimo več. Gledalci so z nastopajočimi ob koncu prireditve zapeli pesem Prav lepo je res na deželi. Po koncertu je sledilo sproščeno množično druženje gledalcev in nastopajočih, ki je bilo ob veselem vzdušju, razgovoru in petju tako prijetno, da je trajalo dolgo v noč. Plesalci Folklorne skupine Blagovna so bili z uspelim letnim koncertom zelo zadovoljni, posebej predsednica skupine Marica Ojsteršek. FRANC PEVEC Beletrinini trubadurji na gimnaziji Ugledna slovenska založba Beletrina vsako leto v okviru projekta Beletrinini trubadurji promovira branje na slovenskih gimnazijah. Letos je s knjigo Jurija Hudolina, v kateri predstavlja raperja Zlatka Čordića, izbrala tudi našo Gimnazijo Velenje. Tako sta 15. oktobra knjigo predstavila Zlatko in znan komik Sašo Stare, goste pa je v domače Velenje pripeljala izvršna direktorica založbe in naša nekdanja dijakinja Alma Čaušević. Pisatelja je doma zadržala bolezen. Zlatko in Sašo sta dijake v zabavnem in iskrenem pogovoru popeljala skozi pestro življenje junaka knjige. V svet rapa in slovenske rap scene se je vključil tako rekoč iz socialnega dna -nespodbudnega okolja, kar je v domovini rapa bilo tudi pravilo in tudi v slovenskih razmerah to ni bilo enostavno. A je verjel, da je pisanje tekstov in rapanje njegovo poslanstvo in to, kar želi v življenju početi. To je danes njegov kruh, s katerim preživlja svojo šestčlansko družino. V iskrivih odgovorih in pogovoru z dijaki jim dal kar nekaj motivacijskih spodbud in jim želel, da uresničijo svoje sanje - s prepričanjem vase in trdim delom za dosego svojih ciljev. In ker je Zlatko glasbenik, sta mu za dobrodošlico zapela tudi naša glasbenika Anja Vodošek in Blaž Planinšek. Za konec je tudi Zlatko odrapal enega svojih zadnjih komadov in s tem sklenil debelo uro glasbe, smeha in modrih misli. AŠ MLADI ZA MLADE 45 Srečanje nekdanjih celjskih naravoslovcev Ni veliko šol, za katere bi lahko rekli, da so zaznamovale naše mesto. Mnogi se še danes spominjajo srednje naravoslovno-ma-tematične šole bodisi kot njeni nekdanji dijaki, profesorji bodisi zaradi ugleda šole, iz katere je nastala današnja Gimnazija Lava. To obdobje je pomembno zaznamovalo zgodovino te šole in celotnega Šolskega centra Celje, katerega 60-letnico praznujemo prav v teh dneh. V ta namen je in bo nastalo več prireditev, s katerimi želijo počastiti ta pomemben jubilej. Ena izmed njih je bila v začetku oktobra, ko se je v telovadnici Šolskega centra Celje zbralo kar devet generacij nekdanjih naravoslovcev in njihovih profesorjev. Kljub naravoslovni naravnanosti je šola imela in še vedno ima umetniško dušo, kar dokazujejo številni dijaki tudi z literarnim ustvarjanjem. Kulturni program je namreč povezoval dijak Rok Hrustel, član literarnega kluba, ki je recitacijo pesmi dijakinje iz devetdesetih let prejšnjega stoletja dopolnil s svojo pesmijo in tako simbolno povezal pretekle generacije s sedanjimi. Tudi glasbena zasedba, zbrana samo za ta dogodek, je bila sestavljena iz glasbenikov, ki pripadajo različnim generacijam in jih srečujemo na koncertih v knežjem mestu in v širšem slovenskem prostoru. Predstavili so se profesorica Jana Kvas, v javnosti znana kot izvajalka lastnih in francoskih šansonov, Matjaž Krušič, nekdanji dijak naravoslovno-matematične usmeritve, njegov sin Jaka, nekdanji dijak in zlati maturant Gimnazije Lava, ter Luka Agrež, prav tako nekdanji dijak Gimnazije Lava. V nadaljevanju sta spregovorila direktor Šolskega centra Celje Igor Dosedla in ravnatelj Gimnazije Lava Peter Juvančič, ki je poudaril, da so naravoslovci žlahtna preteklost te šole, ki na mnogih področjih oblikuje prihodnost naše družbe. V imenu naravoslovcev sta občinstvo nagovorili Alenka Bratušek in Julija Žveplan Dolar. Srečanje se je nadaljevalo s sproščenim klepetom, v katerem so nekdanji dijaki in profesorji obujali spomine na čas, ki so ga preživeli skupaj. Po mnenju mnogih gostov so sedanji gimnazijci v marsičem drugačni, kot so bili v svojih srednješolskih letih njihovi predhodniki, a vseeno je med njimi več podobnosti kot razlik. Tudi danes želijo mladi pridobiti čim več znanja za študij in življenje. Tudi nasledniki naravoslovcev so ustvarjalni in uspešni na številnih področjih - v naravoslovju, tujih jezikih, računalništvu, literarnem ustvarjanju, glasbi, športu in še v marsičem, kar dokazujejo izjemni uspehi na mnogih tekmovanjih na državni ravni. Vsa leta so uspešno promovirali šolo in Celje v Sloveniji in izven nje. Tako kot profesorji nekdanje srednje naravoslovno-matematične šole tudi profesorji Gimnazije Lava želijo mlade generacije čim bolje pripravili na prihodnost. Kajti oni so naša prihodnost. PK Dijaki dijakom ob 150-letnici Ekonomske šole Celje V petek, 25. oktobra, je bila v dvorani Gimnazije Celje - Center prireditev ob 150-letnici izobraževanja na področju trgovine in ekonomije na Celjskem. V ta namen smo dijaki zaključnega letnika program Ekonomski tehnik (Rok Klajnšek Grajžl, Katarina Ja-godič, Maruša Trefalt, Nina Drobne in jaz) pod mentorstvom profesoric Manje Ferme Rajtmajer in Mateje Kapitler pripravili poseben dogodek kot četrto izpitno enoto poklicne mature. Na glasbeno-plesni prireditvi so nastopali nekdanji in sedanji dijaki Ekonomske šole Celje. Dogodek se je začel z Magic Alexandrom, ki je s svojo točko gledalce nadvse navdušil. Za njim so bile izvedene še tri plesne točke, in sicer točka Valentine Zajtl, Mije Klokočovnik ter Nejca Treplja. S svojim glasom so nas navdušili Ema Jagrič, Maša Tepič in Anabel. Z zadnjo točko se je predstavil Matej Zidarn, dijak gostujoče šole, v kateri je bila prireditev. Povezovala sta jo Jan in Tomaž Lukač, sin in oče, ki sta prav tako nekdanja dijaka Ekonomske šole Celje. Dogodka se je udeležilo približno petsto dijakov in profesorjev Ekonomske šole Celje. Po prireditvi je bila še manjša pogostitev, na kateri so si lahko udeleženci postregli s sokom in pecivom. Na pogostitvi so sedanji dijaki izmenjali tudi nekaj besed z nastopajočimi. Vzdušje ob druženju več generacij je bilo nepozabno. ROK MAZEJ Hiša evropskih prostovoljcev Dijaki tretjega letnika Srednje šole za strojništvo, me-hatroniko in medije Šolskega centra Celje iz programa Mehatronik operater - Leon Goronja, Nejc Mlakar, Hubert Jelenc in Filip Knez - so se od 13. do 19. oktobra spet mudili v Romuniji v kraju Sibiu. V hiši, ki jo pomagajo obnavljati že od lanske jeseni, so namestili električne inštalacije. Pod mentorstvom Miloša Bevca in Matjaža Cizeja so zvezali vse razvodnice, ožičili razdelilno omarico in priključili vse vtičnice, stikala in luči. Velik plakat v angleščini in romunščini želi mimoidočim povedati, da nastaja »hiša evropskih prostovoljcev«. Stavba, ki stoji za razpadajočo leseno ograjo, sploh ne izgleda vabljivo, kaj šele, da bi lahko bili v njej nastanjeni tuji gostje. Štiri šole bi rade zgradile to hišo, piše na plakatih. Zastave, ki veselo plapolajo, pripadajo štirim državam: Sloveniji, Romuniji, Avstriji in Nemčiji. Sodelujejo srednje šole iz Celja, Hermannstadta, Pinkafelda in Pforzheima. Na plakatu je tudi napis Erasmus+. To so projekti EU, ki naši mladini omogočajo mednarodno partnerstvo in prijateljstvo. Dijaki bi želeli s pomočjo učiteljev in s skupnim delom rešiti staro razpadajočo hišo in v njej urediti prostore za evropske prostovoljce. V senci mogočnega cerkvenega gradu z obrambnimi zidovi in mogočnimi dvižnimi vrati v lepem Harbachtalu v Romuniji stoji hiša, ki je že preživljala boljše čase. Govori se, da izvira iz leta 1850. Domačini jo označujejo kot »hišo pridigarjev«. Potrebna je temeljite prenove, je v lasti protestantske cerkve v Hermannstadtu, uporablja pa jo klub »Jugendburg Holzmengen«. Ta že leta skrbi za župnišče, v kate- rem deluje mladinski dom, ki je del lokalne skupnosti. Klub vsako leto avgusta organizira rok festival »Holzstock«. Člani društva objekt popravljajo in vzdržujejo. »Stara umazanija ima grozen okus ...« slišim izza oblaka prahu. Dve zaprašeni postavi stopita iz umazanije in stegneta roki proti steklenicam z vodo. Zagledam Martina in Jonnyja, Avstrijca, ki vgrajujeta vodovodno in sanitarno napeljavo. Do zdaj tega vsega ni bilo in stranišče »na štrbunk« kot opozorilo še vedno stoji zadaj na vrtu. So pa vsi veseli in mi razložijo, kako bodo zgledali kopalnica, kuhinja in stranišče. Opravljajo groba in pripravljalna dela, da bodo, potem ko se bodo jeseni vrnili, nadaljevali projekt. Vodovod je položen in voda na vrtu že teče. Bravo! Wolfgang, avstrijski vodja, je s sabo pripeljal še eno skupino učencev, ki se izobražujejo na področju zidarskih del. Prestavili bodo odprtine za vrata in obdelali razpadajoče zidove, odstranili stare estrihe in vse odpeljali na smetišče. Slovensko ekipo dijakov je zadnji teden v juniju 2019 vodil učitelj Gvido Par (ŠCC, Srednja šola za strojništvo, me-hatroniko in medije), ki poučuje mehatronike. Njegova ekipa dijakov je z vrtalnimi stroji vrtala v stare zidove in položila vodovodno napeljavo. V šoli so narisali načrt, kako je treba položiti vso to množico kablov. Dijaki iz Nemčije so s pomočjo svojih učiteljev poskrbeli za napeljavo za plinsko ogrevanje ter vgradili protivlomno napravo. Nenazadnje naj bi vsi stanovalci v hiši mirno spali. V vsakem primeru je bilo zanimivo opazovati, kako dobre volje so bili vsi ob skupnem sodelovanju. Sliši se zelo »evro-pejsko«. BARBARA ŠKORC 46 RAZVEDRILO novi tednik Št. 46, 14. november 2019 Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Kosilo »Draga, kaj je za kosilo?« »Cvetačna juha in sojini polpeti v bučkini omaki.« »Če hočeš ločitev, povej naravnost in ne tako hinavsko.« Natančna navodila Objava nekega profesorja ekonomske šole na FB: »Priprave na maturo iz ekonomije bodo jutri od 9.45 do 11.30 (reševanje poskusne mature, glede na to, da večine danes ni bilo) in potem ob 11.30 naprej. Za tiste, ki imate težave s konceptom danes in jutri: danes je ponedeljek, jutri torek. To pomeni: danes bi morali priti ob 8.45, a niste, jutri (v torek) pa pridite ob 9.45. Povedano drugače: enkrat greste spat in potem pridete v šolo. Če ne hodite spat (priporočljivo v času mature), se orientirajte tako: če je zunaj tema, ko berete to objavo, potem pridite v šolo, ko bo naslednjič svetlo. Če je zunaj svetlo, potem je bolj zapleteno. Če gledate objavo danes, potem pridete v šolo jutri. Če boste pogledali objavo šele jutri, potem morate v šolo priti danes. Če ste v dilemi, lahko pridite v šolo takoj, kampirate pred zbornico in počakate, da pridem mimo.« Drugačna pravljica Pred davnimi časi je za sedmimi gorami in sedmimi vodami lepa in samozavestna princesa naletela na žabo. Ta ji je skočila v naročje in rekla: »Sladka gospodična, nekoč sem bil čeden princ, potem me je hudobna čarovnica začarala. En sam tvoj poljub potrebujem, da se bom spet spremenil v prisrčnega mladega princa, kakršen sem bil. Potem, ljuba moja, se lahko poročiva, si urediva dom v tvojem gradu, kjer mi boš kuhala, prala, prenašala moje otroke in boš vse življenje hvaležna in srečna, ker tako živiš.« Ko se je tistega večera princesa mastila z ocvrtimi žabjimi kraki, se je hehetala sama pri sebi in si mislila: »Solit se pojdi!« Ljubitelji šal Sestanek v klubu ljubiteljev šal. Vse šale so razvrščene po številkah in starejši člani jih znajo na pamet. Eden od njih reče: »Enainpetdeset!« Vsi se smejijo. Drugi član reče: »Osemindvajset!« Sledi gromki smeh. Na sestanku je prvič prisoten nov član. Ko vidi, kako dobro deluje, če poveš samo številko šale, poskusi še sam: »Osemnajst!« Tišina. Nihče se ne smeji. Eden od starejših članov mu pojasni: »Kolega, ni pomembno, kakšna je šala, pomembno je, kako jo poveš.« Oglas in resnica Oglas, ki ga dajo ženske: Pri štiridesetih - stara je 48 ali 49 let Svobodnih pogledov - večina moških v mestu jo dobro pozna Atletske postave - nima prsi Išče notranjo lepoto - grda Prijetnega videza - lažniv-ka Z nalezljivim nasmehom -neumna Čustveno zelo stabilna -polna pomirjeval Nežna - dolgočasna Romantična - potrebuje skoraj temo, da bi gola izgledala dobro Ljubi naravo - ne brije si nog in pazduh ter ne uporablja deodoranta Pesnica - globoko depresivna Blondinka - vse ostale dlake so črne Teža proporcionalna z višino - debela Mlada v srcu - z eno nogo v grobu Oglas, ki ga dajo moški: Pri štiridesetih - 55 let, išče ženske pri dvajsetih Športnega videza - leži na kavču, bere športne novice in gleda šport na TV Dobrega zdravja - ima vetrove in riga Atletskega videza - veliko časa preživi pred ogledom, kjer občuduje sebe Išče notranjo lepoto - velike črno-sive dlake mu štrlijo iz ušes in nosu Svobodnih pogledov - poskušal bo spati tudi z vašo sestro Predvsem išče prijateljstvo - dokler ne bosta oba gola Ima dober smisel za humor - po desetih steklenicah piva verjame, da je zabaven Visok in dobro situiran -kreten, ki vozi BMW Pošten - lažnivec Zrel - samo prvih šest mesecev Pesnik - na stranišču je že napisal en grafit Čustveno zelo stabilen -zadnji dve leti ga niso prijavili niti kaznovali zaradi nasilja v družini Vljuden - reče prosim, ko želi, da mu daš pivo Zna poslušati - lahko se dva dni ne pogovarja Šalo nam je poslala Mira Milec iz Celja. Podjetnost Kitajec pride v židovsko trgovino kupit črn modrc velikosti C. Lastnik, ki je znan kot vešč trgovec, pove, da je črne modrce težko dobiti, zato so po petdeset dolarjev. Kitajec jih kupi 25. Čez nekaj dni se vrne in jih kupi še 50. Žid mu pove, da so se medtem podražili in mu zaračuna 60 dolarjev za vsakega. Čez mesec Kitajec spet pride v trgovino in kupi celotno zalogo črnih modrcev, tokrat po 75 dolarjev za vsakega. Veliko povpraševanje po črnih modrcih začudi židovskega trgovca, zato vpraša Kitajca: »Povej mi, kaj počneš z vsemi temi črnimi modrci?« Kitajec odgovori: »Prere-žem jih na pol in jih prodajam Židom kot njihove tradicionalne kapice po ceni 200 dolarjev za vsako.« Oven Tehtni ca m Zapustila me je žena, za njo je šel pes, potem še maček. Zdaj sedim na stolu in gledam, kako ribe potiskajo akvarij proti vratom. Našel sem trosed, menda lahko na njem sedijo trije brez težav. A ne vem, kje naj najdem tri brez težav ... Konec tedna bo družinsko obarvan, kar vas bo sprostilo. V torek vstopi vaš vladar Mars v znak škorpijona, ki slovi po veliki notranji moči. Nagnjenost k ekstremom in čustveno obarvanemu odzivanju se bo povečala, zato bodite previdni. Ne hitite preveč, kajti lahko se vam zgodi kakšna nepredvidljiva situacija. Nekje v ozadju morate imeti rezervo in dodaten načrt. Bik Lev Upoštevajte, da ne bo šlo vse po vaših predvidevanjih. Denarja, ki ga tako močno potrebujete, še ne bo. Zaradi zamude se boste morali organizirati drugače. Naredite vse pravočasno, da ne bo kasneje zaradi tega brez potrebe ogenj v strehi. Nekdo vam bo hotel pihati na dušo, kar boste sprejeli z nasmeškom in nejevero. Tega od te osebe res ne boste pričakovali. škorpijon Dela vam zlepa ne bo zmanjkalo in težko boste izpregli. Vsega ne boste mogli opraviti, sprejmite to s filozofskim mirom. Novic, ki jih tako težko pričakujete, še ne bo. Vendar boste to potisnili nekam v ozadje in se posvetili bolj prijetnim platem življenja. Vaša vladarica Venera bo poskrbela za lepo dogajanje. Imeli boste občutek, da se že začenja veselo novoletno rajanje. Vaša vitalnost niha. Ne zadržujte se preveč doma, pojdite med ljudi, obiščite prijatelje in poskrbite, da ta čas preživite nekoliko drugače kot sicer. Spremembe nujno potrebujete, saj vas rutina že ubija. Mars vas bo od torka oborožil z novo, svežo energijo. Naredite načrt, kako jo porabiti. Z več fizičnega dela, gibanja, športa in rekreacije je zagotovo odličen namig. Dvojčka V četrtek in do petkovega poznega popoldneva boste izredno dejavni in uspešni pri dogovarjanju, zato čim bolj izkoristite ta dva dneva. V torek in v sredo velja previdnost, ker se bo vaš vladar postavil direktno. Pred tem bo še poskrbel za zmešnjave in stres. Nekdo vas bo hotel potegniti za nos, vendar mu ne bo uspelo. Počakati morate na pravi trenutek, da pridete na svoj račun. Rak Strel ec Dnevi bodo hitro minevali, zato boste morali biti hitri in učinkoviti. Zelo uspešni boste v torek, ko boste gostili Luno v sorodnem znaku. Izžarevali boste posebno privlačno energijo. Mirne duše verjemite po-klonom, ki jih boste prejeli. Dovolite si sprostitev nakopičenih napetosti. Zadnje čase ste izpostavljeni večjim obremenitvam, zato poskrbite tudi za svoje zdravje. Kozorog Od petkovega do nedeljskega večera boste gostili Luno, zato bo veselo. Komunikacija bo zelo pomembna. Z malo truda vam bo uspevalo vse. Zaradi tega se splača delovati s polno paro. Od torka boste čutili velik val sveže energije, Mars vam bo naklonjen. Dobro razmislite o svojih ciljih, ki jih želite doseči, in se usmerite v čim bolj konkretno delovanje, uspešni boste. Močno se boste potrudili in poskrbeli, da bo konec tedna mineval prijetno. Partner je izgubil nekaj zaupanja, ki ga je gojil do vas. To je posledica vašega vedenja. Preveč ste obrnjeni vase in namenjate mu premalo pozornosti. Točno veste, kaj morate spremeniti. Po delovni plati vam ne bo zmanjkalo zanosa. Ste uporni, vztrajni in dosledni. To vedno prinaša dobre rezultate. Vodnar Začetek novega tedna bo precej stresen. V svojem znamenju boste gostili Luno, kar vam bo v pomoč. Torkov lunin zadnji krajec vam lahko »pobere« nekaj moči, vendar vam energije v prihodnjih dneh vseeno ne bo primanjkovalo. Držati boste morali obljubo, čeprav boste to neradi storili. Oseba, ki se vrti okoli vas, se vam bo zdela neresna. To ji boste povedali v obraz. Razpored si boste sestavljali sproti, saj se bodo okoliščine kar naprej spreminjale. Pravzaprav vas to ne bo spravljalo ob živce in boste pod stresom delali še bolje. Dela in obveznosti se boste lotevali z vnemo, zato bodo tudi rezultati dobri. Trenutno je vaša priljubljenost na višku, kar lahko tudi primerno izkoristite. Slišali boste zanimivo novico. Ribi Devica Precej nemiren teden je pred vami, v katerem bo treba veliko usklajevanja z okolico. Še najbolj umirjen bo konec tedna. V torek, ko bo zadnji lunin krajec, in v sredo, ko stopi Merkur, vaš vladar, v direktno smer, bo veliko zmešnjav in imeli boste polne roke dela. S partnerjem boste prišli navzkriž predvsem zaradi različnih interesov. Bodite bolj prilagodljivi in za spremembo popustite. Konec tedna bo umirjen. Dobro se boste počutili v družbi ljudi, čeprav ne boste sodelovali v pogovoru. Klub temu vam bo odgovarjalo, da ne boste sami. Preveč bi razmišljali o stvareh, ki jih želite pozabiti. Zadnje dneve retrogradnega Merkurja izkoristite in dokončno potegnite črto. Od 19. v mesecu bo šla krivulja vaše aktivnosti strmo navzgor. Iz dneva v dan boste bolj delavni. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka SUDOKU 387 6 2 9 6 3 1 8 8 5 4 7 5 7 6 8 1 8 5 3 4 7 2 4 1 3 5 7 SUDOKU 78 9 1 5 9 4 6 2 2 3 3 6 5 1 3 6 7 4 2 9 7 4 6 8 9 4 2 1 REŠITEV SUDOKU 386 REŠITEV SUDOKU 77 i 4 6 7 5 2 9 3 8 2 5 9 3 4 8 6 1 7 3 8 7 1 6 9 2 5 4 8 3 4 6 9 5 7 2 1 5 6 2 8 1 7 4 9 3 9 7 1 2 3 4 5 8 6 7 1 3 9 2 6 8 4 5 6 9 5 4 8 1 3 7 2 4 2 8 5 7 3 1 6 9 4 3 8 1 5 9 7 2 6 1 9 6 3 7 2 4 8 5 2 5 7 4 8 6 9 1 3 5 8 1 2 4 3 6 9 7 6 7 4 9 1 8 3 5 2 3 2 9 5 6 7 8 4 1 9 6 3 8 2 5 1 7 4 7 4 5 6 9 1 2 3 8 8 1 2 7 3 4 5 6 9 novi tednik Vedm г 1ллто?ј / Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. nagrada: knjiga Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 2. nagrada: majica in kuhinjski krpi NT&RC 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 19. novembra. Geslo iz številke 45: Martinovo je pred vrati. Izid žrebanja 1. nagrado, kupon za enkratni obisk fitnesa ali skupinske vadbe v Top-Fitu Celje in majico NT&RC, prejme: Jurij Re-beršek iz Prebolda. 2. nagrado, majico in kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Ro-zalija Grgurič iz Laškega. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Karolina Oj-steršek iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 1. številka že v prodaji 48 RUMENA STRAN novi tednik Št. 46, 14. november 2019 Nihče ni bil ravnodušen Enaindvajseti obračun celjskih in zagrebških rokometašev v elitnem evropskem tekmovanju je postregel s čudovito kuliso, z neizprosno borbo in zelo pomembno zmago domačih »pivovarjev«. Golov je bilo zaradi trdnih obramb le 46, dramatične zadnje minute pa je večina gledalcev pospremila na nogah. Na tribuni za pomembne goste so bili tudi sošolci iz gimnazijskih let, levo zgoraj Vlado Bojović, v prvi vrsti pa Ivo Milovanović in Bojan Prašnikar. Foto: DŠ Na čelu zagrebškega dela Vip tribune je stal Zoran Gobac, že dolga leta neformalno prvi človek hrvaškega rokometa in tudi kluba Zagreb. Mnogi spretnemu podjetniku pripisujejo največje zasluge za uspehe hrvaških rokometašev. Mi pa se sprašujemo, kaj bo Gobac danes v ozadju pripravil pred »balkanskim el clasicom« v zagrebški Areni. O proračunu in civilnih inciativah? Poglavitna skrb župana Občine Laško Franca Zdolška (levo) in župana Občine Vojnik Branka Petreta (desno) je v teh dneh spraviti pod streho proračun za prihodnje leto, da bosta lahko občini še naprej normalno delovali. Ob tem se oba župana v zadnjem času soočata še z drugimi skrbmi, tudi z živahnejšo aktivnostjo civilnih iniciativ. Civilna iniciativa v Rimskih Toplicah je znova izpostavila zahtevo za ureditev zdravstvene oskrbe v njihovi zdravstveni postaji, problematiko, ki se kot rdeča nit vleče že dve leti. Civilna iniciativa v Vojniku pa je načela vprašanje morebitne gradnje vetrnih elektrarn na Konjiški gori, njen vpliv na okolje in vodne vire. Kakšen pomenek županov, kot je bil na nedavnem tretjem kongresu slovenskih občin v Rimskih Toplicah, bo zanju v prihodnjih dneh zagotovo dobrodošel. Foto: GrupA Predsednik Vinogradniškega društva sv. Urbana Milenko Tanšek (desno) je postal gorman - vinar leta 2019. Med številnimi, ki so mu čestitali za uspeh, sta bila tudi predsednik šentjurskih vinogradnikov in mestni viničar Jurij Malovrh (na sredini) ter šentjurska podžupanja Silva Koželj. Vinogradniki na Sveti Heleni Že dvanajstič so martinovali v Krajevni skupnosti Gorica pri Slivnici. Vedno dobro obiskana je prireditev Po Sveti Heleni - Martin na star način. Posebnost letošnje prireditve je bila, da so podelili laskavi naziv gorman - vinar leta Svete Helene 2019. Foto: GrupA