Str. 4
„S L O V E N K A"
Št. 20
O večeru.
Ko solnčece gre na zapad,
Ko veje večerni že hlad,
Oblački po nebu plujó,
Zanjo kot čisto zlato.
In v duši spomini lepi
Bude na presrečne se dni,
Ko gasne sjaj upov in nad,
Ko gine življenja pomlad.
Kristina.