DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 78.
CLEVELAND. OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 3rd, 1930.
LETO XXXII.—VOL.XXXII.
NAŠA BANKA - 10 LET STARA.
Zanimive vesti iz slovenskih naselbin sirom Zedinjenih držav
Mr. Frank J. Gospodarich, član gospodarskega odbora K. S. K. J. je bil imenovan za direktorja komisije, ki ima v rokah ljudsko štetje v Jolietu in okolici.
Julija meseca bo imel nov& sv. mašo v New Yorku Rev. Jožef čagran, sin newyorske slovenske delavske družine.
V	So. Chicago, 111., sta rojaka Frank in Joseph Gabriel ustanovila novo slovensko trgovino z grocerijo in mesom. Naslov je 9734 Ave. "L."
Nova slovenska naselbina je nastala v mestecu Burnham, Pa. Pred kratkim se je tam naselilo 30 slovenskih družin.
V	Milwaukee, Wis., je umrl rojak Miha Aravs, star 55 let, doma iz Šoštanja na štajerskem. Zapušča sina in soprogo.
Zborovanje vseh Slovanov, ki bivajo v državi Washington, se bo vršilo dne 27. aprila v mestu Enumclaw, Wash. Jugoslovane bo zastopal Mr. George Lisac. Zastopani bodo tudi Čehi, Poljaki, Slovaki in Ukrajinci.
Dne 18. aprila priredi Kliss Zora Ropasova koncert v Chi-cagi. Koncert se vi'ši v dvorani S. N. P. J.
V	Pueblo, Colo., je umrla Mi-s. Louise Gregorič v starosti 57 let. Doma je bila iz Ambruške fare, in je bivala v Puebli 35 let. V istem mestu se je pri čiščenju hiše težko ponesrečila Mrs. Amalija Hočevar.
-n-
Kraljevi princi povzročajo škandale
Bukarešt, 2. aprila. Pred kratkim je romunski, princ Nikolaj, ki je član sedanje romunske vlade, divjal po ulicah glavnega mesta z avtomobilom in pri tem skoro podrl majorja Geor-gescu. Major je bil jezen, in seveda ni vedel, kdo bi ga imel povoziti, pa je s palico razbil princu šipo v avtomobilu. Princ Nikolaj je na to na mestu obsodil majorja, da dobi tri tedne sobnega zapora. Ko je major zvedel, kdo je divji voznik, je seveda prosil oproščen j a, toda princ se ni dal pregovoriti. Major je moral v zapor, ker je bil na potu divjemu princu.
Boljševiki spreminjajo imena mest
Moskva, 2. aprila. Centralni odbor boljševiške stranke je odredil ,da- se spremeni ime mesta Bogorodsk v Noginsk. Bogo-rodsk pomeni "Sveta devica." Mesto se bo odslej imenovalo po voditelju tekstilnega trusta sovjetske vlade. Spremenili so tudi ime mesta Sergijev v Zagorsk. Zagorsk je bil boljševik, ki je bil lansko leto z bombo ubit. ^ * Edina živeča še sestra papeža, Donna Sarta, je v Rimu umrla.
Napaden od roparjev, strelja na roparje, je ubit on in ropar
Zgodaj v sredo zjutraj sta prišla v prostore nekega Poljaka na	, , ... 3103 E. 67th St. dva mlada moš- o P,s<* tehJAr c 'e	c'ne ka z namenom, da izropata last-i3" apnla" 1920' bormh $29'00 v
Danes praznujem« deset« obletnico prvega slovenskega denarnega zavoda v Ameriki
nika prostorov. Poljak je pogra-
žepu, na svojem prvem potu pro-
bil za revolver in začel' streljati I U prvi slovenski banki v Zedi' ter je oba roparja nevarno ob-1 njenih državah' v banko' ki se
strelil, a tudi oria dva sta strelja-
la in ubila -Poljaka.
Oba ranje-
tedaj imenovala The North American Savings & Banking Co., ali
na roparja sta takoj pobegnila, i
kakor se danes imenuje s ponos-
toda sta na potu omagala, in neki avtomobilist ju je dobil ležati ob cesti na 70. ulici. Odpeljal ju I je v bolnico sv. Aleša. Tu sta oba možka povedala, da se eden piše j Howard Abbott, star 20 let, sta-! nujoč na 3479 E. 70th St., drugi pa Frank Peskar, star 21 let, stanujoč na 3554 E. 82nd St. Abbott je dobila dva strela v prša, Peskar pa en strel v hrbet. Abbott je medtem že umrl v bolnici in je s tem pobegnil pravici, dočim se mladi Peskar še bori p smrtjo. Predno je Abbott umrl je vse izpovedal. Ko sta bila oba mlada roparja pripeljana v bolnico, so ju položili najprvo v veliko bolniško sobo, in pol ure pozneje so pa zdravniki odredili, da se preneseta v manjso'sobo. In tu je sledil dramatičen dogodek. Na eni izmed bolniških postelj V tej manjši sobi bolnice je ležal ranjeni Peter Bukovec, star 50 let, 3547 E. 78th St., ki je bil dan prej obstreljen od roparjev, ki so prišli na njegov dom z namenom, da ga izropajo. Bukovec ima nevarno rano na nogi. Kljub bolečinam se je Bukovec dvignil v svoji bolniški postelji, ko so pripeljali oba roparja v sobo. S prstom je pokazal na oba novodošleca. "Glejte, to sta oba fanta, ki sta me izro-pala in streljala včeraj!" je izjavil Bukovec. Policist, ki je bil navzoč, je vprašal oba fanta, če je to resnica, nakar sta takoj priznala, da sta napadla Bukov-;a. Ropar Abbott, predno je umrl, je priznal, da je v družbi 3 svojim tovarišem več tednov napadal razne "butlegerje," ker je bil prepričan, da slednji napada ne bodo nikdar izdali.
The North American Trust Co. Bil je dan 3. aprila, v soboto, če se ne motimo, ko je prva slovenska banka v Cleve-landu, v Ameriki sploh, odprla svoja vrata ob 9. uri zjutraj, kot to pristoji vsem bankam.
Precej nas je bilo že v tej zgodnji uri zjutraj na banki. Vsakdo je hotel biti prvi. Vsi smo hoteli imeti čast, da prvi vložimo denar v prvo slovensko banko. Neštevilne cvetlice so tedaj krasile notranje bančne prostore. Doktor Seliškar je z naj-iolj ljubeznivim nasmehom na obrazu hodil od rojaka do rojaka, stiskal roke, govoril prijazne besede, enako g. Haffner, g. Jernej Knaus, g. John J. Gi'dina in ostali bančni ui-adniki, direktorji in uslužbenci. Bil je to velik dan, ki ostane v nepozabnem spominu vsem onim, ki so imeli tedaj priliko biti navzoči ob od-ortiji prye slovenske banke v Zedinjenih državah.
Marsikdo je pred desetimi leti prišel plahega srca v to sloven-sko.banko, imel je dvome in pomisleke, češ, ali so "Kranjci" zmožni voditi tako ogromen finančni zavod v Ameriki? Od tedaj "je preteklo deset let, in Slovenci so dokazali, da so zmožni vsega, česar se lotijo z resnost-io, poštenostjo in iskrenostjo. \Taša slovenska banka, ki je ob >dprtiji pred desetimi leti štela
Radio darovi
Zadnje dneve je dospelo več darov za slovenski radio pro^ Sram. Vsem prav iskrena hva> ^a. Na tem mestu ne moremo Izobčiti vseh imen, povedali pa bomo na radio programu.
borih $125.000 kapitala in $87. 000 rezerve, je danes narastla v mogočen ameriški denarni zavod, ki šteje skoro $6,000,000.00 premoženja, in to je čisto slovenski denar, deloma hrvatski denar, premoženje naših Slovencev v Clevelandu, v državi Ohio in delonia tudi premoženje Slovencev izven države Ohio.
Leta prej, predno je začela poslovati v Clevelandu prva slovenska banka, se je zbiralo mnogo naših dobrih in delovnih gospodarjev v skupnih sestankih, ki so se medsebojno pogovarjali, če je mogoče ustanoviti slovensko banko v metropoli slovenskih naselbin v Ameriki. Nosili so skupaj denarje, govorili o ideah, in dne 3. aprila, 1920, so njih ideje rodile sad: odprla so se vrata prvemu slovenskemu finančnemu podjetju v Ameriki.
Kaj je naredil ta slovenski finančni zavod za Slovence v Clevelandu, za Slovence v državi Ohio in drugod, o tem vtedo povedati oni, ki so.&e tekom zadnjih deset let posluževali tega našega denarnega zavoda. S svojo, lastno banko smo Slovenci šele prišli'do prave veljave, do pravega imena. Prej so drugi naš denar preštevali, delali do-" biČke iz njega, so tujci ftareko-
jega obstanka, ostalo eno in isto, pomeni, kolikšno zaupanje imajo delničarji
Arabci so bili krivi vseh nemirov, zatrjuje angleška komisija
London, 2. aprila. Komisija,
ki je bila imenovana od angleške
. , ... v	. vlade, da preiskuje vzroke nemi-
kar pomeni, kolikšno zaupanje , rov> ki so langko leto zbruhnili
t. • , , SI°Je	med Arilbci in židi v Jeruzale-
lje Da je slovenski finančni za- mu> pa tudj po ogtalih mestih Pa_
vod naraščal je seveda pripisat, lestine> je sedaj podala svoje po_
toliko zasluge uspesnemu vod- ročilo glede teh vzrokov. Poroči.
stvu kot iskrenemu sodelovanju lo trdi> da g0 nemire in poboje
našega naroda z vodstvom.
Praznovanje te desete obletnice obstoja prve slovenske banke v Zedinjenih državah je dogodek, kot ga dosedaj nismo še
povzročili Arabci, ki so začeli z napadi na Žide, in sicer iz verske nestrpnosti, ne da bi pri tem imeli prej kake premišljene načrte. Delna odgovornost leži na
praznovali. Danes je pred nami. j velikem muftiju Arabcev, ker je Danes vsakdo ve, kako ogromni i neprestano deloval na to, da je korak k napredku, k gospodarski P" vseh svojih poslih dražil ži-samostojnosti smo naredili pred ic,e in zahteval slednjim svete 10. leti, ko je The North Ameri- j prostore, za sebe in za svoje pri-can Trust banka odprla svoja | staše. Sicer pri tem ni imel na-vrata. Dvigala se je slovenska' mena ustvariti poboje in preli-za.vest, financirala so se sloven- i vanje krvi, toda s svojim delo vaška podjetja in hiše, pomagalo! nJem jih je v resnici povzročil.
se je tuintam, poleg tega pa sve-	-o-
tovalo tako, da je bilo tisočim na- j	Težka nesreča
ših rojakov prihranjeno neskon- j Predno so delavci v sredo počno trplenje, tožbe, zgube, mo-' poldne v službi garaže avto tru-ralne in raaterielne.	j kov nehali delati, je zadela ne-
, , , ,. . , ,, , . . sreča rojaka Pavel Jerina. Po-želimo le, da bi od desetletnici; škodovalo ga je tak() hudo> da je
prvega slovenskega denarnega ;kmalu za tem y bolnišnici) kam01.
zavoda v Zedinjenih državah je bH p ljan> umrL Ranjki
vsakdo spoznal, kako ogromne j je bn gtar 32 ]et QŽ . gtam]_
koristi je za nas slovenska ban-
i joč na 1050 E. 67th'St. Doma, je
vali nam obresti in nas v največ slučajih finančno drli, deloma, prejalislej prišli pod domač krov, ker se nismo razumeli, deloma, in ko bomo imeli priliko bilježiti
ka ne samo v Clevelandu, pač pa ; bi, iz pre8erja> in je v Ameriki po vsej državi- Ohio po vseh Ze- j biyal 9 ^ Tu zapušča dmjenih državah, še so milijoni: Jennie> hčerko Karoli star0 4 pasega denarja naloženi v tujih zavodih. Tudi ti milijoni bodo
ker so nas hoteli-odirati, kar vse Se je nehalo z ustanovitvijo slovenske banke! Postali smo z enim mahom neodvisni na gospodarskem polju.
Vodstvo North American Trust Co. je z jako malimi spremembami tekom desetih let svo-
dvajsetletnico obstoja slovenske banke, bomo gotovo tudi lahko rekli, da je najmanj dvajset milijonov slovenskega denarja zbranega v slovenski banki, ki bo dobrodejno upljival na rast, napredek, vzgojo in kulturo slovenskega naroda v Ameriki!
Zdravnik povzročil smrt dveh deklet?
Urbana, 111., 2. aprila. Dr. Thomas Eade, jako dobro poznan zdravnik v tej okolici, se nahaja v okrajnih zaporih, in ga tudi proti varščini ne spustijo iz ječe, ker je obtožen umora dveh deklet. Baje je zdravnik na obeh dekletih povzročil nepostavno operacijo, na posledicah katere so dekleta umrla. Dekleta so bila komaj stara po 18 let vsako in v blagoslovi j en jem stanju. Študirali ste na državni univerzi. Koronerjeva porota je obtožila doktorja krivim umora prvega reda.
V bolnico
V St. Johns bolnico je bil odpeljan v torek John Avsec. Podvreči se bo moral operaciji na očeh.
Smrt otroka
Družini Anton žnidaršič na 993 E. 63rd St. je sinoči umrl dva meseca star otrok Frank. Iskreno sožalje!
Milijone Amerikancev je bilo že prvi dan ljudskega štetja preštetih
Washington, 2. aprila,. Te dni hodi po ameriških hišah in farmah 120,000 zapriseženih javnih uradnikov, ki štejejo ljudi, štetje mora biti končano v 14 dnevih. Prvega so popisali predsednika Hooverja, njegovo ženo in. sina. Poseben števec se je oglasil v Beli hiši, kjer ga je predsednik prijazno sprejel. Vprašal je tudi predsednika, kaj dela, in Hoover se je prijazno nasmehnil. V Clevelandu so prvega popisali mestnega manager j a M;organa in njegovo družino. Do 15. aprila pridete vsi ostali na vrsto. Na vprašanje narodnosti, odgovorite vselej: Slovenec sem, rojen v Jugoslaviji. To nam bo v ogromno korist pri sestavi novih nasel-hiških postav.
Lep radio program
The Maytag Co., ki izdeluje izvrstne in priljubljene Maytag pralne stroje, naznanja, da bo imela dne 7. aprila krasen radio program, pri katerem nastopijo najboljši umetniki. Program bo razposlan od 8. do 8:30 ure zvečer in ga dobite lahko na. postajah KDKA, Pittsburgh, KWK Chicago in WJfe, Detroit.
Država Massachusetts suha z borno večino trinajst glasov
Boston, 2. aprila. Poslanska zbornica države Massachusetts je danes glasovala, da obdrži Volstead postavo z borno večino 13 glasov. Po obširni in ostri debati je poslanska zbornica državne postavodaje sklenila s 123 proti 110 glasovom, da se ne zavrže državna prohibicijska postava in da se ne protestira proti Volstead postavi. Vseh 123 suhaških glasov je bilo solidno republikanskih, dočim je bilo med 110 mokrimi glasovi 82 demokratov in 28 republikancev. Niti en demokrat ni glasoval za suho. Kljub glasovanju v poslanski zbornici, pa bodo imeli ljudje države Massachusetts letos priliko se izjaviti tozadevno, kajti zadeva bo šla novembra meseca na ljudsko glasovanje in ljudje drugače volijo kot republikanci.
Indijanski glavarji
Dne 17. maja bomo v Cleve-1 a n d u praznovali "Indijanski dan." Ob tej priliki pride v mesto mnogo indijanskih glavarjev, ki bodo imeli tuVsvoje zborovanje, da se potegnejo za svoje pra vice.
Predsednik delavske organizacije svari radi posledic brezposelnosti
Washington, 2. aprila. Predsednik American Federation of Labor je danes pričal pred senatnim oddelkom glede brezposelnosti, ki vlada v Zed. državah in je nujno zahteval, da vlada pospeši korake za odpravo brezposelnosti. Izjavil je, da je bilo v februarju mesecu v Ameriki 3,700,000 delavcev brez dela, ki so zgubili $400,000,000 v plačah. Green je izjavil, da mora vlada odpraviti brezposelnost, ali pa preti nevarnost, da nastane punt. Tekom zadnjih treh mesecev brezposelnosti, se je izjavil Green, so delavci zgubili nad $1,000,000,000 na plačah. Ako vlada hitro česa ne ukrene, se je bati težkih posledic.
Hitro poslujoč sodnik
Novi sodnik Kovachy je prišel te dni v oddelek mestne sod-nije, kjer sodijo kršilce avtomobilskih postav. Natančno v 24 urah je zaslišal sodnik Kovachy 48 slučajev. Toda — žal, da izmed 48 obtožencev jih je prišlo samo 6 na sodnijo. Ostalih 42 je sodnik naroČil, da jih policija aretira in pripelje pred sodbo.
leta, sinčka Pavla starega 2 leti, brata Antona in Franka ter sestro Mrs. Ivano Svete, posestni-co na 6120 St. Clair Ave. V stari domovini zapušča mater in dva brata, Matija in Ivana. Bil je član društev Maccabees in št. 126 S. N. P. J. Pogreb preskrbi A. Grdina.& Sons. Čas pogreba se pozneje naznani.
Začeli s podiranjem
Staro dvorano v naselbini, na vogalu 60. ceste in St. Clair Ave., so začeli te dni podirati. Bila je to ena prvih dvoran, kjer so se zbirali slovenski pionirji. Prvotno je bila znana pod imenom 'Jaites Hali," potem se je vselil v njo ranjki Frank Korče, nakar sta jo nekaj časa "ronala" Mr. Jos. Kalan in Primož Kogoj, potem pa Primož sam, in za njim je prišel Mr. Jos. Birk, pozneje pa Jos. Likozar, ki je bil zadnji slovenski lastnik te starodavne dvorane. Kmalu bo zginila iz naselbine.
Slovenske note
Mr. Frank černe, prodajalec radio aparatov in glasbenih inštrumentov, je pravkar dobil iz Ljubljane najnovejše note narodnih pesmic, katere je pripravil za javnost poznani Jos. Pav-čič. Kdorkoli ima piano na domu, bi moral dobiti te note v hi-
Štiri žrtve butlegerskega boja v Clevelandu tekom osmih dni
Policija še ni prišla na sled onim morilcem, ki so pred tetinim dni umorili oba Borsillinija, ko so gangeži v sredo zvečer zopet povzročili umor. V cestnem jarku na Gay Ave. blizu 112. ceste, je dobila policija v sredo ponoči truplo Paula D'Antonia, ki je bil tovariš obeh Borsillinijev, ki sta bila umorjena zadnji teden. Truplo je bilo zvito skupaj in povezano z žico. V tilniku je tičala kroglja. Glasom izjave koronerja žrtev še ni mogla biti mrtva eno uro, ko je bila najdena. Policija je mnenja, da se med butleger j i v Clevelandu vrši hud boj. V osmih dneh so bile štiri osebe na ta način umorjene, ne da bi mogla policija priti morilcem na sled.
Smrtna kosa
V torek večer je preminula Mary Piiškarie, rodom Hrvatica, stara komaj 19 let. Bila je rojena v Clevelandu in članica H. B. Z. št. 235. Poleg staršev ima 4 brate in dve sestri. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 8:30 'v. hiše žalosti,na 14911 Sylvia Ave., pod vodstvom A. F. Svetek Co. Preostali družini naše iskreno sožalje!
Pomožni blagajnik
Na mesto Mr. Andersona, ki je resigniral iz urada pomožnega mestnega blagajnika, je bil imenovan Joseph T. Poeta, dosedaj vposljen v uradu blagajnika.
Ogromen kotel
Policija je dobila te dni v hi-ji na 16511 B u r n s i d e Ave., ogromen kotel za kuhanje žganja, ki se je raztezal od kleti do podstrežja. Držal je 600 galon žganja. Policija je kotel uničila.
Zaključek sezone
Ali že veste, da ima društvo Lilija v nedeljo zaključek svoje Sezone' z lepo igro "Divji lovec," ki je ena najlepših iger v slovenskem jeziku. Gotovo boste prišli in uživali to krasno igro.
Društvo "Soča"
Opozarja se vse pevce in pevke društva "Soča" in vse one, ki imajo veselje do petja, da se gotovo udeležijo seje v četrtek 3. aprila v Slov. Domu na Holmes Ave.
Izpuščena točka
Iz radio programa za nedeljo 6. aprila, je bila izpuščena 5.
točka "Vandrovček," katero zapoje oktet Kluba Ljubljana. Imena pevcev tega okteta priobčimo jutri..
O ranjkemu Levstiku
K poročilu o smrti ranjkega John Lestika naj se še dodene,
še, kajti med njimi so najbolj |da ran->ki zapušča štiri sestre in
enega brata tudi v stari domovini. V Ameriki je bival 28 let.
Računi za plin
Plačajte vse račune za plin v našem uradu na 6117 St. Clair Ave. Zadnji čas, da plačate je do četrtka, 10. aprila, do 6. ure zvečer.
O koncertu g. Banovea
Dodatno se še poroča, da bo spremljala g. Banovea in Miss Jeanette Perdanovo pri koncertu v Herminie, Pa. in v Warren, Ohio, Miss Irma Kalan.
ljubke slovenske pesmice. Cena je jako nizka, 50c in 75c. Dobite | jih samo pri Frank černetu na 6033 St. Clair Ave.
Odvetnik Mr. Kushlan
Slovenski odvetnik Mr. Leo Kushlan se poda v nedeljo v Jo-liet in pozneje v Minnesoto po uradnih opravkih. Vrne se v Cleveland šele okoli 20. aprila.
Avto žrtve
V Clevelandu je bilo v letošnjem letu že 53 oseb ubitih od avtomobilov, in 916 ranjenih.
.-•AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 3RD,: 1930

■T"" 'i-*- •-■■■'■ ■
11
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA:
Z« Ameriko, celo leto----16.601 za Olereland, po polti, eelo leto 67.00
■I MUNBi NI Mi---»Ml I Za Olereland, po polti, pol leta 63.50
Za Cleveland po nusnaSalclh: celo leto 65.60; pol leta 63.00 Za Evropo ln Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna Številka S cente.
j %
Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatre naslovite: Amerlika Domovina, __6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0636. _
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PERO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1870.
No. 78. Thu. April 3rd, 1930.

Italija reže na dve strani.
Pretekli teden smo priobčili več člankov, v katerih smo označili postopanje današnje laške vlade napram 800,000 zasužnjenim našim bratom, katere je vojna usoda prinesla v jarem največjih nasprotnikov svobode.
Niso vsi Italijani enakega kova kot je Mussolini in njegovi fašisti, ki danes v Italiji gospodujejo z brutalno silo. Tisoče in tisoče inteligentnih Italijanov je pobegnilo zadnja leta iz Italije in se naselilo v Franciji, v Švici, v Angliji in po drugih deželah, od kjer širijo dosledno in ostro kampanjo proti obstoječi vladi v Italiji.
Naši Slovenci in Hrvati v Zedinjenih državah imajo tisoče in tisoče svojih ljudi, ki danes krvavijo pod laškim kopitom v Primorju. Njim je dobro znano gorje, ki ga morajo prenašati njih bratje dnevno v zasužnjeni svoji domovi. V tolažbo naj jim bo, da vsako tiranstvo mora prej ali slej propasti. Tudi Mussolinija bo konec prej kot si sam misli. »
V Londonu se vrši že od januarja meseca mornariška konferenca, katere namen je znižati število vojnih ladij pri glavnih velesilah sveta, tako da se omeji oboroževanje in ob istem času zmanjša vojna nevarnost.
Med drugimi narodi, ki so zastopani na londonski mornariški konferenci je tudi Italija, ki igra skrajno dvomljivo ulogo na tej konferenci. Italija se prikazuje na konferenci kot narod, kateremu je miroljubnost vse, militarizem pa kot najbolj ^asovražen predmet. Načelnik laške delegacije je laški minister za zunanje zadeve, Signor Grandi, ki je tekom debate ob otvoritvi londonske mornariške konference se izjavil sledeče:
"Edina želja Italije je imeti svoboden napredek v mirni Evropi, v pomirjenem svetu.....Laški .... potom mednarodnega sentimenta sporazumnosti, ki je tako značajen za laški narod, in ki se razteza daleč nazaj v zgodovino človeštva, je globoko preprjčan o potrebi mednarodnega spora zuma, potom katerega naj se ustanov'i stalen mir med vsemi narodi sveta....
In zopet ob drugi priliki je Signor Grandi govoril dobesedno sledeče: "Moj načelnik, Benito Mussolini, je začel z ogromnim programom javnih del, in ker ta program zahteva dolgo dobo miru in varnosti, tako da se lahko na miren način razvijejo vse laške delovne sile. To je vzrok, da Italija želi mir, želi sporazum, želi biti skrajno pravična in poštena napram vsem narodom. Italija zahteva mirno Evropo, zahteva mir in blagostanje vsega sveta . . .
Tako je govoril zastopnik laške delegacije na londonski mornariški konferenci. Ti govori so bili prinešeni v javnost za slepilo ostalega sveta. Dobro pa je, kaj v istem času govori doma, v Rimu, diktator Mussolini, da javnost spozna dvorezni nož, ki sliši na ime Italija. Je dejal Mussolini pred kratkim časom:
"Poglavitna in precizna dolžnost fašistične Italije je, da pripravi najbolj sposobno armado, na suhem, na morju in v zraku. Fašistična Italija mora biti pripravljena in zmožna, da v gotovem trenutku nemudoma mobilizira pet milijon oboroženih mož, in mora biti tudi zmožna, da jih dobro oboroži. Mi moramo pojačiti in povečati našo vojno mornarico, dočim mora biti naša zračna mornarica tako pripravljena, tako povečana in mora biti tako številna ter mogočna, da bo šum njenih motorjev se slišal od enega konca do druzega po laškem polutoku, in krila teh zrakoplovov morajo biti tako številna, da bodo zatemnila solnce.
"Kriza pride v evropski zgodovini med leti 1935 in 1940, in tedaj moramo biti mi v položaju, da nastopimo tako glasno, da se bo naš glas slišal od enega konca sveta do druzega. In to se bo zgodilo le, da posvečamo dnevno več pozornosti našemu oboroževanju, našim silam, naši mornarici, našemu zrakoplovstvu. Italija mora postajati od dneva do dneva bolj ipogočna ....
Tako govori Mussolini v Rimu, in kaj govori Signor Grandi v Londonu, smo zgorej navedli. Da v enakih okoliščinah ne morejo priti do mednarodnega miru in sporazuma, je jasno. Resnica je pa tudi, da ima Mussolini večja usta kot pa seže delovna sila in zmožnost laškega naroda. Govori se lahko, toda če pride Italija enkrat v boj, ne verjamemo, da bi pet milijonov laških vojakov moglo kaj opraviti napram 800,000 bratom onega naroda, katerega danes Italija v Primorju tako brutalno zatira. Kajti volja svobode je mogočnejša kot milijone sužnjev v okovih tiranskega diktatorja.
kar ustrašil, ko je oznanjevalec, g. Danilo povedal, da f)o program trajal samo še par nedelj. Malo sem se potolažil, ko je potem naznanil, da bodo nadaljevali prihodnjo jesen.
No, saj Clevelandčanje to lahko store in lahko napredujejo v tem oziru, ker imajo moči in talente 'zato. Dosedaj še nismo vedeli, kaj vse Clevelandča-ni znajo in sedaj marsikateri radio poslušalec vidi, kaj vse imajo in znajo v Clevelandu. Tako slišimo vsake vrste pevce in pevke, raznovrstno godbo. Tam imajo sploh vse. Pa da ne bom preveč hvalil Clevelandča-ne, saj vsak dobro ve, da so prvi v vsakem oziru, kdor posluša njih radio programe. Za prihodnjo jesen pa priporočam in naročam P. Kogoju, naj prinese kaj izvrstnega iz starega kraja, kamor bo v kratkem odšel, da bomo imeli zopet lepe radio programe.
Koncert, ki ga je priredila tukaj nedavno gdč. Zora Ropa-sova je jako dobro uspel, Pri nekaterih pevskih točkah je morala ponovno nastopiti. Hvala gdč. Ropasovi za lep koncertni užitek, ki nam ga je nudila.
Na 5; aprila pride g. Bano-vec pa zopet v Warren, O. Pisal je, da ima zopet nekaj no vih za Warrencane in Girard-čane in sploh za vso okolico.
Torej na svidenje 5. aprila Warren, O., koncertu.
na Banovčevem John Anžiček.
Girard, O.—-Ne vem, "kako bi začel s tem dopisom. Nekateri prično, kako je z delom, drugi zopet, društva napredujejo. Reči pa moram, da je tukaj ravno tako, kot je po drugih krajih. Hvalrt; skoro ni vredno, grajat pa zopet ne—naj bo kar tako. kakor je.
Pa pojdimo malo k sloven-
skem radio programu od 30, marca. Čedalje bolje vam gre. Hvala vsem tistim, ki sodelujete pri teh programih iti vsem tistim, ki ste bili toliko koraj-žni, da ste začeli, Seve, s tem so stroški in ogromno dela. Zato bi bilo priporočljivo, da bi vsak malo posegel v žep za velikonočni program. Jaz sem se
Barberton, O.—Dolžnost naju veže,, da se na tem mestu prav iskreno zahvaljujeva najinim prijateljem, kateri so nama priredili surprise party v nedeljo 23. marca za rojstni dan meni in moji soprogi. Še danes sva vsa presenečena, ker si nisva mislila, da imava toliko dobrih prijateljev. Šele danes vem zakaj je bila Mrs. Modic iz Olevelanda, ko je bila zadnjič tukaj, tako firbčna, da je hote la vse zvedeti.	"V ..
"Jej, kako imaš lepo mizo,' je rekla Mrš.'	"Pa; se
kaj raztegne?"
"Seveda se," je rekla moja žena, "pa še posebne deske pri dejo vmes." .
In Mrs; Modic je hotela vede. ti tudi, kje imamo deske spravljene za mizo. Tako se je pri čela zarota proti nama.
Tisto nedeljo pride pa Mr Joe Rihter k nam in naju pova bi, naj greva poslušat slovenski radio program k njemu. "Bo nekaj posebno izvrstnega na programu," je rekel Jože. Se ve, šla sva z veseljem, ker se nam slovenski radio programi zelo dopadejo in smo ga že prej večkrat poslušali pri Rihterje-vih.
Po končanem - programu se nama pa, kar nič "ni mudilo domov. Pa pravi Mr. Rihter svoji soprogi: "Ti, Mary, daj se no opravit, gremo malo v vas doli k Mr. U." Pa sva se jima še midva s ženo pridružila, ker nama ni kazalo drugega. Spotoma sem se samemu sebi zde prav kakor tisti Matevž v starem kraju, ki je dobil vasovalce v hišo in je rekel: "Le malo pomerkajte pri nas, gremo male k sosedovim." ,
Jaz se družbi ponudim, da jih zapeljem k prijateljem s svojim avtomobilom. Res, pristanejo na to, toda ko smo sedeli v avtomobilu, je pa Joe rekel naj mašino kar domov zapeljani, ostali del pota bomo šli pa pfeš. Jaz sem se branil, češ, da to ni nobena razdalja in da jim prav rad ustrežem. Toda Joe je trdil svojo in kadar Jože svojo trdi, ga nihče ne pregovori, ali krene na drugo pot. In tako sem se podal, pa sem krenil z avtomobilom na svoj dom. Denem avtomobil v garažo, potem pa moja žena reče: "Ker smo žo ravno tukaj, pa stopite v našo hišo." Nekaj časa so sc branili, končrto so pa le pristali in vsi skupaj se napotimo v hišo.
Že ko »topimo v kuhinjo, se mi je zdelo, da nekaj ni prav. Pa predno sem se dobro ogledal,
ko se odpro sobna vrata in nasproti nam zadoni "surprise!" In vse naoki-og nama začne čestitati. Bila sva s ženo tako presenečena, da nisva mogla spraviti besedice iz sebe. Sredi sobe je stala velika miza, ki se je kar šibila samih telesnih dobrih del. Kar štiri kuharice so se vrtele po kuhinji, toda ko-feta pa le niso znale skuhati. Moja žena je namreč dobila nove vrste lonec za kavo kuhati, starega je pa nekam spravila. Tega niso mogle te nove kuha-ice dobiti, starega pa najti niso mogle. Pa je bilo nazadnje ;udi kave zadosti.
S prenesenepenjem sva zrla na Mr. in Mrs., Joseph Modic in sestrično Miss A n d o 1 š e k u Clevelanda. Le kedaj so prišli sem, da nisva midva ničesar o ;em vedela.
Najlepša hvala vsem za take, krasna darila. Lepa hvalp sestri moje Žene, Mrs. Železnikai ter ,Mrs. Uršuli Tancek, ki sta se toliko trudili s pripravljanjem, ter Mrs. Frances Bertpn. cel j, ki jima je pomagala v kuhinji in skrbela, da ni bil nihče žejen. Hvala Mrs. Modic, ki je spekla tako fine in okusne kek se. Hvala Miss Mimi Železni-kar, ki je tako spretno vohunila okrog in lepa hvala Miss Pauli-ni Železnikar za tako krasen šo pek ter ganljiv nagovor.
Iskrena hvala Rev. A. Bom-baču, Mr. in Mrs. Joe Lekšan, Mr. in Mrs. Charles Brunski, Mr. in Mrs. John Otoničar, Mlin Mrs. Joe Rihter, Mr. in Mrs Frank Spetič, Mr. in Mrs. Joe Modic iz Clevelanda, Mr. in Mrs. Frank Smole, Mr. in Mrs. Jerry Zupec, Mr. in Mrs. John Ujčič, Miss Mary Andolšek iz, Clevelanda, Misses Nettie in Julia Yankovic, Misš Angoli
DESETLETNICA NAJVEČJE SLOVENSKE} BANKE V AMERIKI
Tancek, Miss Antoniji Garbajp ter Miss Mary Rihtpr.
Še enkrat n a j lepša hvala vsem skupaj. Svoj živ dah' ne bova pozabila tega dne in ne svojih dobrih prijateljev.
Mr. in Mrs. John Rupert.
Cleveland-Ne^burg, O. — V
soboto 5. aprila priredi gdč. Zora Ropasova koncert v Slovenski Delavski Dvorani na 109. cesti in Prince Ave. Gdč. Ropasova je operna pevka ljub ljanske opere in se sedaj nahaja na koncertni turi po Ze din j enih državah.'
Gdč. Ropasova je priredila že več» koncertov po slovenskih naselbinah in to z najlepšim uspehom, kot smo videli iz raznih dopisov iz krajev, kjer je orta nastopila v koncertih. Gdč. Ropasova je izvrstna altistinja, ki prednaša sloven sko, pesem v njeni najsrčnejši milini.
Torej jo bomo imeli priliko slišati tudi pri nas v Newburgu 5. aprila. Komu ni ljuba naša slovenska pesem, posebno če je ta prednešena po umetnici, kot je Zora Ropasova. Saj nas naša slovenska pesem zopet ponese v naše nezabne slovenske kraje, kjer smo se rodili.
Gdč. Ropasova je izbrala še posebno ljubke pesmi za naš koncert, zato se pozi vi je cenjeno ;i občinstvo od blizu in dalpč, da se udeleži- polnftsteVHnd tciga izvanrediiega pevskega koncerta. Začetek koncerta je ob 7:30 zvečer. Vstopnina je samo 75 centov in se' dobe vstopnice a predprodaji pri, oskrbniku Slovenske Delavske Dvorane, Mr Frank Mezgec-u.
Ne pozabite priti 5. aprila v Newburg v S. D. Dvorano, kjer boste dobili večer lepega dužev nega užitka.
Za Slovensko Delavsko Dvorano: Joseph Zadnik, tajnik.
Niles, O.—Tudi v naši naselbini radi poslušamo vaše slovenske radio programe, ki so jako izvrstni in se nam zelo dopadejo. Ta nedeljska ura fes tako hitro mine, ko poslušamo lepe slovenske pesmi in vesele valčke. Človeku k^r *srce igra veselja, ko z^sH-ši našo nebeško lepo' pesem zadoneti po zraku. Le škoda, da bo .tako hitro za-(Dalie na 3. strani!.
Danes, 3. aprila, je poteklo' deset let, kar je odprla vrata slovenska banka v Clevelandu, North American Trust Co.
Z veseljem moramo na tem mestu beležiti, da ni še nobeno slovensko podjetje tako lepo uspelo, in to v tako kratkem času, kot je ta naša slovenska banka. V današnjem listu boste videli oglas banke, kjer je zaznamovan vsakoletni napredek banke, skozi vseh deset let.
Ce se kje, tukaj se gotovo pokaže velika gospodarska zmožnost našega slovenskega naroda. Tukaj se kažejo- pridne roke velika štedljivost našega naroda, ki je že z mladega navajen trdq. delati, toda ki tudi vedno gleda, da si prihrani nekaj za deževne dni. .
S malim skromnim kapitalom, je pričela, poslovati naša slovenska banka, toda v desetih letih, v tej jako kratki dobi, je naraslo bančno premoženje že blizu šestih milijonov dolarjev. In če povemo, da je ta denar skoro'izključno slovenski in hrvatski denar, potem lahko rečemo, da je slovenski in hrvatski narod tukaj v novi domovini res neizmerno priden in varčen.
Kot je vsak začetek težak, tako je bil težak tudi začetek naše slovenske banke v prvih letih 'svojega poslovanja. Denarno vprašanje je jako kočljivo vprašanje, in malokdo je, ki bi svoj denar kar tako v en dan zaupal drugemu. Tako je morala tudi North American Trust banka dokazovati in garantirati, da bo denar, ki ga rojaki vlože v to banko, Varen ravno tako, kot je varen v kaki drugi ameriški banki.' <„•■■■ itn')
Narod je sprva gledal 'nezaupljivo' na' to slovensko banko; čakal in opazoval, kako bo bani ka gospodarila, predno sb pričeli vlagati vanjo svoje prihranke. In banka je dobro 'gospodarila, njeno premoženje je raslo in raslo je zaupanje naroda v banko. .
Ako' pogledate v današnji oglas banke, boste videli tam imena uradnikov in direktorjev, ki stoje danes naši slovenski banki mi čelu. S - prav malimi izjemami so to ravno tisti možje, ki so stali na .čelu banke ob njenem početku. Vsak izmed uradnikov in direktor jev je osebno poznan med narodom, vsak izmed njih v?iva narodovo zaupanje.
Ponosni smo lahko na to našo banko, na ta naš močni finančni zavod. Šest milijonska banka že vzbudi pozornost Američanov, ki sodijo zmožnost naroda po njegovem gospodarstvu, Tako je naša banka veliko pripomogla, da nas poznajo tudi Američani, da smo priden, gospodarsko napreden narod.
Banka je v teh desetih letih točno izplačevala obresti, poso-jevala rojakom denar na posestva na male obresti in tako marsikomu pripomogla, da je prišel pod sVojo lastno streho. In niti enega slučaja ni bilo v teh desetih letih bančnega poslovanja, da bi bila kakega svojega dolžnika pognal a izpod strehe.
Bančni posli šo; se tako razširili, da je bilo treba misliti na podružnico, ki se je tudi ustanovila v Collinwoodu, v Kmetovem poslopju, 15«j01. Waterloo Rd. So bili ljudje, ki so napovedovali tej podružnici jako slabo bodočnost,Pa zmotili so se: Ta podružnica ima danes že skoro en milijon premoženja. Čast vrlim Collinvvoodčanom.
Vodstvo banke je videlo, da mora korakati po isti poti, kot druge ameriške banke. Bančni predsednik, J. M. Seliškar, ki stoji 'na čelu banke od njenega poeetka*, je uvidel potrebo, da postane banka "trust" banka, če hoče biti na isti stopnji, kot so druge ameriške banke. To svojo idejo je prinesel pred delničarje, ki so: soglasno odobrili to idejo. ' In tako rje postala
North American banka — The North American Trust banka. Delokrog take *vrste smo že opisali v tem listu in je v glavnem ta-le: Naša slovenska banka sme biti sedaj varuhinja za mladoletne dediče, sme upravljati njih premoženje, sme biti izvrševalec oporok, sme kupovati in prodajati razne bonde za posameznike, društva, jednote ali zveze. To delo smejo opravljati samo "trust" banke.
Prijazna postrežba, pošteni nasveti in dobro gospodarstvo, so bili glavni pogoji in geslo naše slovenske banke. Banka je in bo svetovalka vsakemu ter je na razpolago v vseh gospodarskih vprašanjih. Brez skrbi se obrnete do vodstva banke za. nasvet. Svetovalo se vam bo tako, da bo vam v korist in ne boste v škodi, če se ravnate po teh nasvetih. Kajti banka hoče obdržati zaupanje naroda, tot zahteva njen obstoj.
Nikdo ni pred desetimi leti pričakoval, da bo ta naša slovenska banka pokazala v teh kratkih letih tak sijajen napredek. Najtežja so bila prva leta, ko se je bilo treba boriti za obstanek, treba, je bilo pridobiti narod in dobiti kredit pri drugih denarnih zavodih, s katerimi banka posluje. Oboje se je dobilo. Narod ima v našo slovensko banko neomajano zaupanje, in ima tudi kredit povsod, kjer bi vprašala zanj.
Naša banka ima sedaj zasi-gurano stališče, trejno podlago. In dokler bo v takih rokah, kot je sedaj, do,kler jo bodo vodili možje, ki so pravi in dobri gospodarji, bo rasla banka naprej in naprej in danes deset let, njs bo ■:štela sam,o še: enkrat toliko premoženja, kot ga šteje danes, ampak bo svoje premoženje najmanj, p0l|rojjla, , , /j
Vodstvo banke lahko s ;pono-som gleda na prvih dleset -let bančnega posfovanja. Trtid in silno delo je bilo bogato. poplačano. Vodstvo banke je .lahko zagotovljeno, da ima Ves .jugoslovanski narod v Ameriki za seboj, da uživa, banka 'spoštovanje v gospodarskih ameriških krogih in da smo mi vsi ponosni na našo North American Trust banko.
Čestitamo vodstvu banke ob priliki desetletnice in kličemo: rasti še naprej v blagor in na predek slovenskega in hrvatskega naroda v naši novi domovini.
-o-
*	Umrla je na Bavarskem 93 letna vdova po ranjkem slavnem nemškem glasbeniku, gospa Co-sima Wagner.
*	Več kot pol milijona ljudi bo znorelo radi prohibicije v prihodnjih desetih letih, pravi dr. Vorban iz Lima, Ohio.
*	Nepoznani banditi so danes metali bombe v ulične vozove v New Orleansu.
Ce verjamete, al' pa ne...
prvi v
Zdravnik: "Tako, bolan želodec imate? Kaj ste pa jedli?"
Bolnik: "Žgance."
Zdravnik: "Ali ste jih jedli z apetitom?"
Bolnik: "Ne, s kislim zeljem."
A
Stric: "No, kako se vama godi v šoli?"
Janezek: "Jaz sem zemljepisju."
Stric: "A ti, Francelj ?"
Francelj: "Jaz sem ga prvi, kadar pozvoni."
A
V Genevo, Ohio, je prišla na farme mestna gospodična. Tam opazi kravo in radovedno vpraša farmerja: "Koliko je pa stara, ta kraVa?"
Farmer: "Dv^ leti."
Gospodična: "Kako se pa to pozna?"
Farnier:* "Po rogovih." Gospodična: "Saj res, saj ima samo dva."
A
Mihec: "Kaj stori tvoj oče, ako kateri njegovih konjev zboli?"
"Resno ali lahno?" "Resno. Zakaj
Vrtnica
je prav tako lepa, če cvete na vrtni gredi, ali če cvete zunaj na polju. Naša postrežba je ravno tako prvovrstna, pa naj bo za cenen ali drag pogreb. O tem so se ...že ljudje prepričali, ki so se poslužili našega pogrebnega zavoda,
Louis L. Ferfolia
slovenski pogrebnih 3515 East 81st St.
Tel. Michigan 7420 V NEWBURGU
pa
Tonček:
Mihec: vprašaš ?"
Tonček: "Če l^hno zboli, mu da zdravilo, če pa konj nevarno zboli, ga proda."
A
Gradiškov France pripoveduje, kako je šel na medvede v Pennsylvanijo. "Stal sem za nekim štorom," je pripovedoval France prijatelju Jožetu žrti-daršiču, "ko se naenkrat pokaže pred' menoj velikanski medved. Pomerim, sprožim in medved je ležal mrtev pred menoj." 1 ; "Kaj ne poveš," s^ zaciidi ilo-že, '"koliko časa pa' je1 bil'm'ed-ved že'mrte\*?"
'" če1 hodi 'človek okrog, se liki zadnje vsemu svetu zameri iri tako; sem se zadnjič zameril Za-lokarjevemu psu, pa prav- po nedolžnem. Nekje smo marja-šali in ko se peljemo domov, povabi Jože mene in Franceta Cullitana, ki je menda edini v Ameriki rojen Američan^ da zna marjašat, da naj se ustaviva za nekaj časa pri Jožetu. Ker ni imel Jože nobene druge stvari pri rokah, s katero bi, svojim gostom postregel, nama je segrel nekaj guljaža, ki je bil ostal od večerje. Jed je šla nama s Francetom v slast in Jože je le s težavo rešil kastro-, lo, da ni šla za guljažem v jedilno shrambo najinih želodcev. Drugi dan mi pa Mrs. Zalokar telefonira, kaj je to za ena ma-nira, da sva s Francetom pojedla guljaš, ki je bil namenjen za malico domačemu psu. Da psa že ves dan ni domov, je rekla. tako hudo za malo se mu je, zdelo, ker je bil ob guljaž. Tako ga človek polomi," da še sam ne ve kdaj: Visokorodnc-mu in gnadljiVemu psu se bom pa o priliki oprostil s kako velikansko kostjo.
Prijateljici, ki se pred pustom nista poročili, sta s& sprli.
"Ti misliš, da< jaz zato nišem dobila moža, ker sem nekoliko gluha," jezika ena. "Ampak povem ti, da sem tri ženitne ponudbe zavrnila. In kdo ve, koliko sem jih pa preslišala." A
Tujec: "Ali je ta kraj i zdrav?"
Star mož: "Pa še kako je zdrav. Ne boste mi' verjeli. Ko sem prvikrat prišel v ta kraj, sam nisem niti na nogah mogel stal
i. Nositi so me morali in voziti ter celo v posteljo polagati. Pa nič drugega nisem vžival kot mleko."
Tujec: "Koliko časa pa ste že tu?"
Mož: "Celo svoje življenje, ker sem tu rojen."
j F

-i. »,-•-.:

55T"

DOPISI.
(Nadaljevanje iz 3. strani)
ključek slovenskih radio pro- dajni postaji kakih "šraufov" ne
gramov.
Priloženo vam pošiljam polletno naročnino za novega naročnika, Joseph Pajnich-a. Lepo pozdravljam vse čitatelje Ameriške Domovine in one, ki •sodelujejo pri slovenskih radio programih. John Vrečar.
Madison, O.—Prosim, da bi tudi meni dovolili malo prostora v priljubljenem listu Ameriški Pomovini in prosim, da ne vrže-te tega mojega dopisa v koš.
čitala sem v Ameriški Domovini dopis od Joe Blatnika, ki svetuje ure za radio program za prihodnjo sezono od 11. do 12. ure. O, da bi ga koklja brcnila! Saj moramo tudi me ženičke imeti nekaj besed pri tem, in da moramo tudi me imeti eno uro vsako nedeljo, da bomo lahko poslušale program. Kako naj ga pa poslušamo med 11. in 12. uro, ko je naša služba okrog kuhinjske peči. Kaj bi pa možiček rekel, če bi šle me ženske, namesto da bi v kuhinji južino kuhale, radio poslušat in bi se med tem kako bedro sežgalo v peči. Radio aparat pa tudi ne moremo k peči postaviti, ker bi se godba mešala s cvrčenjem masti in masla. To bi jih uboga ženica preslišala! Ravno take bi slišala, kot jih možiček, ko pride od mar-jaša domov, kot piše Jaka. Vidi se, da se Joe boji, da bi se žena ne naučila peti, ali pa da bi ga pograbila na ples.
Piše tudi in priporoča uro od 12. do 1. Ta ura meni tudi ni všeč, ker človek s polnim želodcem se ne more tako zavrteti, kot bi se rad. In še posebno tukaj po farmerskih hišah, ko so tudi znotraj po podu hribi in doline, moramo vedno "bolcar" plesati, pa naj godba že igra polko ali valček.
Po mojem mnenju bi bila najbolj pripravna ura med 2. in 3. S. tem bi bilo ustreženo nam far-merjem, kot tudi Clevelandča-nopi< Društvene seje, mislim, so takrat že,y"kraju, farmerji smo M tlldi to uro najbolj prosti. Včasih n^m pa tudi naša ljuba lirijatelj.ica zima pogladi pot, da otirrip liza nažaj, mesto naprej in tiUcr^t J9, je treba pa s "štefle-tenčugam" udariti v Madison.
^adiijič me je Jphn Prijatelj pqv|tj{i,.4a ha j pridem poslušat radio program. Toda, John, oproStj, saj smo vseeno prijater
Vesti iz domovine
I
odvijal ali pa privijal? On je tako vseh muh poln). (Hvala za poklon, Tone. Op. Jakata).
Pa naj bo tako, ali tako, vsakdo mora priznati, da je bil zadnji radio program v resnici v čast in ponos vsem, ki so ga proizvajali. Torej lepa hvala vsem in vsakemu posebej za prijetno zabavo.
V Enakopravnosti je precej velika napaka in bi jo morali gospodje "pofiksat" v toliko, da bi se čitalo . . . "edini slovenski dnevnik med New Yorkom in 62. ulico" — to bi držalo, nikakor pa ne: Med New Yorkom in Chicago!
Kakor skušnje uče, je pripovedke citati jako pohujšljivo, ako -se istih ne čita s prevdar-nostjo in premislekom. Kakor je čuti, sta se dve sraki in sicer v najnovejšem času "skopale" na nekega pava, hoteč se nališpati z njegovim krasnim perjem. Toda pav je prav na kratko brcnil ter jim dokazal, da je vsako pero, s katerim se hočeta ozaljšati, edino njegova last, nakar sta obe sraki odkrevljali prihuljeno in osramočeni. Pavu je perje ostalo nepoškodovano in se še nadalje lahko ponosno giblje s svojo lastnino. Srake so namreč vse enakega perja in ko bi se katera priklatila v družbo našminkana z ukradenim perjem, bi ji druge, pobiraj e jim ukradeno, — lahko izrivale še katero njih lastno. Ni se torej dobro in varno lišpa-ti s tujo lastnino.
Kadar pa kake pripovedke či-tamo, storimo s premislekom ter prevdarno, da nas ne zapeljejo v skušnjavo ter nas rešijo vsega hudega — amen!
Anton Miklavčič,
11006 Revere Ave.
Iz naše bele Ljubljane.—Malo pozno je že za v list, pa saj veste, da vzame precej časa iz Ljubljane do Ribnice in da povemo resnico: saj smo šele k sebi prišli. Saj veste, sv. Jožef je bil, pa ni patron kriv, ampak tisti, ki nosi njegovo ime, to je naš ljubljanski "stric" Mr. Jože Plevnik. On je god obhajal, mi smo morali pa kozarce prazniti.
Lep večer je bil in želim, da bj jih slavljenec doživel še mnogo, mnogo takih, pa vselej mene povabil. Upam, da bo za drugo leto župan z Rožnika preskrbel za "pleh musko," da bo vse v
lji, po int^hu in tako, toda kako (k rej letelo.
stem pa hotela priti, ko se je bila pa lize prijela naduha, da ji je zdravnik ukazal, da mora osta ti doma.
Kar se tiče radio programov, so bili vsi izvrstni tako, da nimamo ničesar za kritizirati. Torej hvala lepa vsem pevcem in pevkam ter godbenikom, ki so se trudili, da so nam napravili tako vesele urce ob nedeljah. Vsaka ura slovenskega programa po daljša za eno leto naše življenje, Priporočam se še za prihodnjo sezono, da bi nam zopet slajšal? življenje. Enkrat bi še želela da bi zapeli: Slovenka sem, Slovenka čem ostati, predno končate radio programe, ker berem v Ameriški Domovini, kako zatirajo naše ljube brate na Primorskem, pa naj bi se vsaj tukaj ena zganila, ker se tam ,ne smejo zapeti tiste pesmi. Jaz nisem Italijanka, pa tudi ne bom.
Tukaj pošiljam tudi en dolar za radio program za Veliko noč. Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine! Ubošca.
Cleveland-Newburg, O.—Slovenski radio program zadnjo nedeljo je bil nadvse zanimiv in izvrstno izpeljan. Vsak je svojo vlogo izvrstno izvršil in ako bi komu prednost, da je bil boljši kot drugi, bi mu delal krivico. Vsako nedeljo je boljše; ko bi vedno eni in isti nastopali, bi s® mi ne videlo čudno. Ker se pa vedno mfenjavajo, mi kar v gla-ne gre, da se naš slovenski radio program tako izboljšuje, ne, da bi Jaka na radio od-
. Pri Jos. Plevnikčvih so obhajali kar štiri Jožete: Stric in sin in sosed Fakul in njegov zet. Tako smo zvrnili enega na vsa kega Jožeta, pa so bili, hvala Bogu, štirje. Mr. Jos. Plevnik nam je mnogo zanimivega pove dal, Mrs. Plevnik je pa na mizo nosila in kozarce polnila.
Pred par dnevi je obhajala svoj god tudi Mrs. Mary štrukelj. Prišli smo ji čestitat, ona pa še vedela ni, da je njen god. Ampak jaz si take stvari jako dobro za pomnim. Ne spominjam se natanko, kako smo se imeli, samo to vem, da smo prišli domov, ko . . . petelinček je zapel . . .
Bog daj zdravje vsenl Jožetom in Mickam, tebi pa, Ameriška Domovina, mnogo novih naročnikov- Vas pozdravlja vaša naročnica: M. -o-
UMETEN DEŽ
že dolgo razmišljajo ljudje, kako bi v suši napravili dež. Ho-landski inženjer Graad je prišel na misel, da bi deževalo, če bi se oblaki dovolj ohladili, ker se vodna para vedno pretvori v vodne kapljice, če se zrak dovolj ohladi. Inženjer Graad se je dvignil z letalom nad oblak in spoščal nanj led, zmlet v prah. In res je iz oblaka začel padati dež. Holandska vlada podpira njegove poskuse in jih namerava praktično izkoristiti. Računajo da pade desetkrat več dežja, kakor je posutega ledu po oblaku.
Ko sta delala v jarku na Selil pri Ljubljani, se je utrgala plast zemlje in je zasula 19 letnega delavca Petra Poljaka in 45-letnega Janeza Nagliča. Prvi je mrtev, drugi težko poškodovan.
Dva letalca — Slovenca ubita.
Na letališču blizu Mostarja se je pripetila tragična letalska nesreča, ki je brez njihove krivde zahtevala življenje dveh mladih intelektualnih dijakov. Dijak -narednik Fran Zalar in dijak • podnarednik Ivan Rakovič sta se dvignla z letalom v zrak in krožila po zraku. Iznenada pa je eksplodiral motor in letalo je v plamenih strmoglavilo na tla. kjer je pokopalo pod svojimi tlečimi ruševinami obe nesrečni žrtvi. Neutegoma so pritekli na pomoč vojaki, toda njihov trud je bil zaman. Vojaška komisija je mogla ugotoviti smrt obeh dijakov, nato pa način, kako se j? nesreča pripetila.
Najden utopljenec. Na levem bregu Save, vštric čateške-ga župnišča so našli ob nasipu-naplavljeno moško truplo. Po nekem pismu, ki so ga našli pri utopljencu, se sklepa, da je to že nad dva meseca pogrešani slaboumni 25-letni Franc Kralj z Rake. Tega je peljal neki sorodnik tedaj iz Ljubljane. Hotel ga je oddati na Studenec v umobolnico, kjer pa ga radi pre-napolnjenosti niso mogli sprejeti. Ko sta se vračala, je baje v Sevnici pod mostom slaboumni izginil. Ker ima utopljenec na glavi in rokah krvave podplutbe, ni izključeno, da gre tu za zločin in ne za nesrečo.
Čudna najdba. V Dobovi so dne 8. marca na farnem pokopališču otroci slučajno našli malo rakev, ki je bila komaj pokrita z zemljo. Poklicali so orožnike. Ko so ti odprli pokrov, so videli ležati v krsti novorojenčka ženskega spola. Mrtvo dete je bilo oblečeno v jopico, na glavici pa je imelo čepico, čigav bi bil najdeni otrok, se ne ve, a domneva se, da je kaka nezakonska mati v strahu pred sramoto izvršila sama pokop svojega mrtvorojenega ali pa celo od nje same umorjenega otroka. Nasilnih znakov sicer na detetu niso mogli zaznati, pač pa sedaj orožništvo pridno išče mater, ki bi mogla zadevo pojasniti.
Smrt rešiteljica. Iz Št. Jerneja : V Javorovici je umrl posestnik Anton Zagorc. Skoro deset, let je ležal v postelji, vedno vdan v božjo voljo, brez godrnjanja in pritoževanja, čeprav je bil v nadlogo sebi in drugim. Imel je posebno bolezen: po vsem životu se je tresel, tako da še hrane ni mogel sam uživati. Da je imel vsled vednega ležanja na telesu polno ran, se razume.
Hoče. V nedeljo, dne 2. marca je za večno zatisnil oči g. Pavel Vernik, posestnik v Spod. Hočah, ubožni oče, ustanovitelj in bivši načelnik gasilnega društva, bivši župan, cerkveni ključar itd.
dni, Bežigrad 3; Franc Ilner, mestni zdravnik v p. 86 let, Sv. Petra c. 2; Dominik Bajželj, sin delavca 1 leto, Ižanska cesta; Vinko Terš, hlapec, 70 let, Dunajska cesta 2; Terezija Dolšak, zasebnica, 7 let, švabičeva ulica 12; Marija Meglič, mestna uboga, 73 let, Karlovška cesta 22; Franja Fajgelj, mestna uboga, 72 let, Japljeva ulica 2; Jožef Petač, državni upokojenec, 73 let, Valvazorjev trg 6. — V mestni bolnici, so v istem času umrli: Janez Zdravje, dninar, 61 let; Mihaela Povše, hči delavca, podrugo leto, Zagorje; dr. Ivan šubelj, dv. svetnik v p. 58 let, Kamnik; Justina čeme, žena strojnika, 55 let, Polakova ql. 3; Emilija Marolt, hči podpre-glednika fin. kontrole, 17 let, škofja Loka; Franc Brandt, sin delavke, pol leta, Stari Udmat 12; Marija Pečar, gostilničarka, 68 let, Vodmat 7; Terezija Vuk, natakarica, 20 let, Zagreb; Terezija Bricman, žena železničarja, 46 let, Maribor; Leopold Belic, delavec, 38 let, Brdo 31; Jo* sip Bitenc, premikač, 28 let, Zg. Kašelj; Franc Pristovec, delavec, 47 let, Mošnje; Vladimir Striegel, delavec, 42 let, Slomškova ulica 2; Marija čampa, dninarica, 18 let, Breg pri Ribnici ; Jožef Cigler, sin sluge, 4 dni, Vidovdanska c. 55; Anton Demšar, bogoslovec, 27 let, Trata pri škof ji Loki; Edvard I^a-koš, brivski pomočnik, 23 let, Poljanska cesta 47; Terezija Ar-ko, hči posestnika, 5 mesecev, Lipovica pri Sodražici; J. Gruden 20 let, Vič 19; Matevž Suš-nik, občinski revež, 86 let, Gozd; Marija Klun, žena krojača, 38 let, Dolenja vas, 48.
Standing			
Team	W.	L.	Pet.
S. Y. M. C.. No. 36-A	.....62	16	794
Glas Clev. Delav., No. 9	....59	19	756
Clairwood NO. 40-A ...'.	.......52	26	661
S. Y. M. G, No. 36-8	.....37	41	474
Slovenec, No. 1 ..............	.....35	43	455
France Presern, No. 17	....34	44	43G
Clairwood, 40-B ............	.....30	48	385
Napredni Slovenci, No.	5 5	73	064
Mt-

Team High Three-Game
S. V. M. C., No. 3C- ........................2781
Glas Clev. Delav., No. 9 ................22757
Prance Presern, No. 17 ....................2632
Team High Single-Game
S. Y. M. C., No. 3G-A ...................... 98C
Glas Clev. Delav.,i No. 9 .................. 978
S. Y. M. C., No. 3G-B ...................... 950
Individual High Three-Game
Milavec .................................................... G42
Pozelnik ........................................:......... C33
Kromar .................................................. G2P
Individual High Single-Game
Demshar .................................................. 255
Wohlgemuth ........................................ 250
Kotnik .................................................... 245
Individual Averages
Leskovec ............................................ 180.17
C. Verbic .......................................... 178.4G
Wohlgemuth .................................... 178.33
A. Milavec ........................................ 177.1G
Kromar .'............................................. 174.36
Pozelnik ........................................... 174.08
Jo. Bokar .......................................... 172.33
Zalokar .............................................. 171.5G
Tekavec ............................................. 171.50
Kotnik .............................................. 171.07
Strojin ................................................ 169.35
Mihelcic ............................................ 167.74
J. Stepic ............................................ 166.G7
Prebles .............................................. 16G.13
Demshar ........................................... 165.56
Grdina ................................................ 165.54
Prosek ................................................ 165.27
Snyder .............................................. 165.26
Schedule for Thursday, April 4. S. Y. M. C„ No. 36-A vs. Clairwood. No. 40-A, on 1 and 2 alleys. Clairwood 40-B vs. S. Y. M. C., No. 36-B, on 3 and 4 alleys.
Schedule for Friday, April 5. Slovenec, No. 1 vs. Napredni Slovenci. No. 5, on 1 and 2 alleys. France Presern, No. 17, vs. Glas Clev Delav., No. 9, on 3 and 4 alleys.
-O-
6507 St. Clair Ave.; zdravnik Dr. F. J. Kern. Seje se vršijo tretjo nedeljo v mesecu, dopoldne, v S. N. Domu.
CLEVELANDSKI SLOVENCI, ŠT. 14
Predsednik John Zupančič, 1364 E. G5th St.; tajnik Frank Končan, 1147 E. G3rd St.; blagajnik John Simončič, 6404 Carl Ave.; zdravnik Dr. F. J. Kern. Seje ,se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 3 (staro poslopje). •
ANTON MAKTIN SLOMŠEK, ŠT. IG
Predsednik Damjan Tomazin, 6108 GlaSs Ave.; tajnik Frank Znidarsic, 591 E. 63rd St.; blagajnik Adolph Ma-cerol, 1150 E. Gist St.; zdravnik Dr. J. M. Seliškar. Seje se vršijo drugi petek v mesecu v šojski dvorani Sv. Vida (staro poslopje).
FRANCE PREŠEREN, ŠT. 17
Predsednik Frank Kranc, 1126 E. 68th St.; tajnik John Zalaf, 1101 E, 63rd St.; blagajnik John Paulich, 1075 E. G7th St.; zdravniki Dr. Kern. Dr. Oman in Dr. Perme. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 8. uri zjutraj v S. N. Domu, soba št 3 (staro poslopje).
SV. CIRIL IN METOD, ST. 18
Predsednik Joe Jartz, 1364 E. '43rd St.; tajnik John Widervol, 1229 Norwood Rd.; blagajnik Anton Widervol, 1364 E. 43rd St.; zdravniki Dr. Seliškar, Dr. Oman, Dr. Kern in Dr. Perme. Seje se vršijo tretjo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v Knausovi dvorani.
Perko. Seje se vršijo četrto nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v S. D Dvorani.
VALENTIN VODNIK, ŠT. 35 MEST PARK
Predsednik John Komočar, 13612 Sprecher Ave.; tajnik Anton Hosta, 13224 Carrinston Ave.; blagajnik Joseph Kozely, 4G3G W. 130th St. Seje se vršijo drugo sredo v ifier.ee« v S. N. Dvorani, W. 130th St.
SLOVENIAN YOUNG MEN'S CLUB ŠT. 36
Predsednik John Gornik Jr., 6217 St. Clair Ave.; tajnik Joseph Prosek, 6311 St. Clair Ave.; blagajnik Stanley Kromar. 998 E. 63rd St.; zdravniki Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. F. Oman, Dr. F. J. Kern. Seje se vršijo tretjo sredo v mesecu v S. N. D. Domu. soba št. 1 (novo poslopje,).
SV. CECILIJA, ŠT. 37
Predsednica Mary Otoničar, 1110 E. G6th St.; tajnica Louise Pikš, 1176 E. 71st St.; Blagajničarka Nettie Zele, 1209 Addison Rd., zdravniki Dr. Seliškar. Dr. Oman in Dr. Kern! Seje se vršijo drugo sredo v mesecu v stari šoli sv. Vida.
liLED, ŠT. 20
Predsednik Math Zupančič, 3549 E. 81st St.; tajnik Anton Erjavec, 7730 Osage Ave.; blagajnik Anton Skufca, 3532 E. 78th St.; zdravnik Dr. Anton Perko. Seje se vršijo tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v S. N. Domu na 80. cesti.
MARTHA WASHINGTON, ŠT. 38
Predsednica Anna Tekavec. 1023 E. 72nd Pl.; tajnica Jane M. Kalsic, 1273 E. 74th St. i. blagajničarka Theresa Zalokar, 6412 Carl Ave.; zdravniki Dr. aeliškar. Dr. Kern in Dr. Oman. Seje se vršijo tretji četrtek v mesecu v St. Clair Bath House.
Imenik društvenih uradnikov (ic) S. D. Z.
SLOVENEC, ŠT. 1
Predsednik Frank Zorich, 6217 St. Clair Ave.; tajnik A. C. Skuly, 1063 Addison Rd.; blagajnik M. Kostajn-sek, 1124 E. 68th St.; zdravniki: Dr. Oman, Dr. Perme, Dr. Seliškar. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slovenskem Narodnem Domu.
TATOVI IN UMETNIKI
Te dni je znani filmski igralec Jennings doživel zanimiv dogodek. Po snemanju se je s svojim avtom odpeljal domov. — Med potjo je šofer tožil, da ga boli glava in Janings ga je, ko sta se pripeljala domov, poklical v svoje stanovanje in mu dal tableto piramidona. Ko se je šofer vrnil na ulico, je v svoje veliko začudenje opazil, da avtomobila ni. Z razumljivim strahom je šel umetniku povedat, da je nekdo ukradel avto, ta ga je pa čisto hladnokrvno poslal na najbližjo policijsko postajo, da prijavi tatvino. Ko je šofer stopil na ulico, je v svoje veliko začudenje našel avto pred hišo. Ni veroval svojim očem, odprl je vratica in zapazil na krmilu listek s sledečo vsebino:
"Oprostite, prosim vas, da je ta avto lastnina slavnega Ja-ningsa. Vsi filmski umetniki so lahko mirni, ker njihovih avtomobilov ne momo kradli. Vsi tatovi avtomobilov zelo spoštujemo umetnike."
SVOBODOMISELNE SLOVENKE.
ŠT. 2
Predsednica Anica R o ge 1 j, 6207 Shade Ave.; tajnica Julia Ivančič. 1241 E. 61st St.; blagajničarka Julia Močnik, 6517 St. Clair Ave.; zdravnik Dr. F. J. Kern: Seje se vršijo drugi četrtek v mesecu v S. N. Domu, soba št. 1 (staro poslopje).
AMERICAN SLOVENIANS, ŠT. 21 LORAIN, O.
Predsednik Louis Balant, 1808 E 32nd St.; tajnik John Kozjan, 1725 E. 34th St.; blagajnik Frank Znider-sec, 1741 E. 34th St.; zdravnika Dr. E. J. Novotny, 208 E. 28th St., in Dr. T. A. Peebles, 2816 Pearl St. Seje se vršijo prvo nedeljo v mesecu v S. N. Domu (mali dvorani).
VOLGA, ŠT. 39, CANTON, O.
Predsednik Anton Baša, 1801 Ros-lyn Ave. S. W.; tajnik in blagajnik Joseph Rosa, 1824 Vine Ave. S. W.: zdravnik Dr. G. E. Paolazzi, 115 Cherry Ave. N. E. Seje se vršijo drugo nedeljo v mesecu na 1824 Vino Ave. S. W.
CLAIRWOOD, ŠT. 40
Predsednik Joseph Samskey, 16213 Grovewood Ave.; tajnik Joseph Ko-goy, G518 Edna Ave.; blagajnik Joseph Bokar. 6615 Edna Ave.; zdravnik Dr. Kern. Seje se vršijo prvi pendeljek v mesecu v S. N. Domu, soba št. 1 (novo poslopje).
COLLINWOODSKE SLOVENKE,
ŠT 22
Predsednica Rose Planinšek, 15401 Holmes Ave.; tajnica Mary Yerman. 663 E. 16.0th St.; blagajničarka Francos Svetek, 1522G Saranac Rd.; zdravnik Dr., Perme. Seje se vršijo drugi	„ četrtek v mesecu, zvečer v Slovenskem ob r mi zvečer v Slovenskem Domu. Domu na Holmes Ave. (zgornja dvo
SLOVENSKA BISTRICA, ŠT. 42 GIRARD, O.
Predsednik Frank Gantar, R. D. 1, Box 313; tajnik John Hočevar, 24 Gordon St.; blagajnik Joseph Cekuta, 36 Smithsonian St.; zdravnik Dr. R. Williams, cor. State 'in Second Sts. Soje se vršijo drugi četrtek v mesecu
rana).
SLOVAN, ŠT. 3
Predsednik John Zaletel, 6402 Orton Ct.; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68th St.; blagajnik Joseph Žele. 6502 St. Clair Ave.; zdravnik Dr. F. J. Kern. Seje se vršijo tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v S. N. Domu, soba št. 4 (staro poslopje).
SV. ANA, ŠT. 4
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60th St.; tajnica Mary Bradač, 1153
E.	167th Št.; blagajničarka Frances Debevc, 6022 Glass Ave.; zdravnik.; Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. F. Oman, Dr. L. J. Perme. Seje se vršijo drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v S. N. Domu, Soba št. 1 (novo poslopje).
NAPREDNI SLOVENCI, ŠT. 5
Predsednik Andrej Tekauc, 1023 E. 72nd St.; tajnik George Turek. 16011 Waterloo Rd.; blagajnik Frank Weiss, 7114 Wade Park Ave..; zdravniki: Dr.
F.	J. Kern, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme. Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v S. N. Domu (staro poslopje).
ZDRUŽENE SLOVENKE, ŠT. 23
Predsednica Agnes Skok, 18714 Kil-deer Ave.; tajnica Angela Markič, 14201 Westropp Ave.; blagajničarka Pauline Kline, 1144 E. 163 th St.; zdravnik Dr. Perme. Seje se vršijo tretji četrtek v mesecu v Slovenskem Delavskem Domu.
KRALJICA MIRU, ŠT. 24
Predsednica Theresa Lekan, 3514 E. 80th St.; tajnica Agnes Žagar, 3522 E. 00th St.; blagajničarka Mary Vrček, 7720 Osage Ave.; zdravnik Dr. A. J. Perko. Seje se vršijo tretji ponde-ljek v mesecu v S. N. Domu na 80. cesti.
DOM, ŠT. 25
Predsednik Frederick Fllips, 5073 Greenhurst Dr.; tajnik in blagajnik Andrew Režin, 5127 Miller Ave.; zdravnik Dr. Anthony Perko. Seje se vršijo drugo nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne na 15901 Raymond St.
SOČA, ŠT. 26
Predsednik Mike Erjavec, 3247 W. 50th St.; tajnik in blagajnik Joseph Miklus, 3479 W. G3rd St.; zdravnik Dr. F. J. Kern. Seje se vršijo prvo nedeljo v mesecu na 3241 W. 50tli St.
SLOGA, ŠT. 43, NILES, O.
Predsednik John Vrečar, 318 Baldwin Ave.; tajnik Frank Kogovšek, 71G Spring St.; blagajnik Jacob Yerman, 304 Baldwin Ave.; zdravnik Dr. J. M. Elder, 129 W. Park Ave. Seje se vršijo prvo sredo v mesecu na 318 Baldwin Ave.
SLOVENSKI NAPREDNI FARMAR, ŠT. 44, GENEVA O.
Predsednik John Galich, R. F. D. 3, Geneva; tajnik \nton Debevc, R. F. D. 2, Madisofa; Blagajnik Frank Gru-'oar, R. F. D. 3, Geneva; zdravnik Dr. Sherwood, Geneva. O. Seje se vršijo drugi četrtek v mesecu v Harpers'ville Hali.
MODERN CRUSADERS, ŠT. 45
Predsednik Frank Oblak, 16405 Arcade Ave.; tajnik Anthony Somrack, 1210 E. 169th St.; blagajničarka Mary Jerina, 15315 Lucknow Ave.; zdravnik Dr. Perme. Seje se vršijo tretjo sredo v mesecu v S. D. Dom«.
Umrli so v Ljubljani v času od 25. februarja do 8. marca: Katarina Hertis, užitkarica, 55 let. Vidovdanska c. 9; Blaž Pančur, skladiščnik, 44 let, Vidovdanska 39; Uršula Merhar, zasebnica, 93 let, Ižanska c. 62; Ludvik Na-bernik, bivši krznar, 39 let, Japljeva 2; Pavla Štrekelj, zasebnica, 68 let, Stari trg, 28; Josip Gebauer, sedlar, 65 let, Franko-panska c. 23; Ana škrlovnik, zasebnica, 75 let, Dunajska c. 72; Marija Brozovič, bivša kuharica, 70 let, Japljeva ul. 2; Katarina Centa, hči mesarskega pomočnika, 6 mesecev, Poljanska cesta 52; Josip Pletenjak, sin delavca, 4 mesece, Janševa ulica 1; Julijana Barbara Tav-šlokar, 47 let, Vidovdanska c. 5; Frančiška Verhovec, zasebnica, 66 let, Vidovdanska cesta 9; Rudolf Miler, hotelir, 46 let, Sv. Petra cesta ,9; Josip Homovec, sin mizarskega pomočnika, 14
Kegljaska liga S. D. Z.
March 27.
S. Y. M. C. No. 36-B.
Kromar.. 167 170 186 136 163 148 162 161 136 203 203 161 156 100 173
Kovacic. Slapnik.. Prebles.. Hočevar
81-1 887 804
Fr. PreSern, No. 17.
P.Milavec 128 191 124
Jarc.......... 129 175 17"
Kotnik...... 150 204 103
Pozelnik 1 63 180 194 Roper........ 152 154 17«
722 904 837
S. Y. M. C. No. 36-AJ, Nap. Slovenci. No. S.
Blind...... 18B 135 135 Zupančič.. 193 169 152
Leakovec 181 169 1931 Kolut-...... 181159 118
Prosek .... 140 188 U9 Verbic...... 164 113 155
Snyder.. . 152 143 191|Lesar........ 164 145 21G
Tekavec.. 146 148 1671 Judrich.... 222 121 159
-
754 733 816|
March 28.
924 707 800
Clairwood No. 40-B.I Delavcev, No. 9.
Safron....	131 151 155
Kosov....	147 115 146
Merhar....	124 172 124
Zobec............147 167 152
Bokar............159 141171
708 746 748
Clairwood, No. 40-A.
Mihelcic.. 149 172 156 J. Stepic.. 149 212 187 Kosov.... 172 177 1*15
.Strojin...... 145 174 135
Potek...... 168 140 177
Peterlin.... 170 163 137 A.Milavec 135 158 20» Wohl....... 176 191 201
794 826 85?
Slovenec, No. 1.
Blind........ 135 135 135
Zalokar... 122 158 18!»
........ ...... Kraje...... 140 135 381
F/Stopic 182 1.46 2031 Grdina...... 170 147 150
Jo.Bokar 150 142 127
807 849 818
Demshar. 192 141 189
759 714 838
SLOVENSKI DOM, ŠT. C
Predsednik Frank Lopatich, 18617 Cherokee Ave.; tajnik Lawrence Seme, 19601 Cherokee Ave.; blagajnik Anton Skuly, 19706 Kildeer Ave.; zdravnik Dr. Anthony Skur, 787 E. 185th St. Seje se vršijo prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Društvenem Domu na Recher Ave.
NOVI DOM, ŠT. 7
Predsednik John Markel, 15807 Trafalgar Ave.; tajnik Marko Zivoder, 1111 E. 147th St.; blagajnik Joe Cer-jak, 6223 Glass Ave., zdravnik Dr. P. J. Kern. Seje se vršijo prvo nedeljo v mesecu v Grdinovi dvorani.
KRAS, ŠT. 8
Predsednik Louis Jerkič, 971 E. 76th St.; tajnik Louis Opara, 15716 Holmes Ave.; blagajnik Anton Pucel. 15705 Holmes Ave.; zdravnika Dr. L. J. Perme in Dr. A. Skur. Seje se vršijo tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slovenskem Domu, Holmes Ave.
BLEJSKO JEZERO, ŠT. 27
Predsednik Frank Pucel, 17921 Dela-wan Rd.; tajnik Josip F. Durn, 15607 Waterloo Rd.; blagajnik John Ro-žaiic, 15721 Waterloo Rd.; zdravnika Dr. Siegel in Dr. Škur. Seje ss vršijo tretjo nedeljo dopoldne v S. D Domu.
'JUTRANJA ZARJA, ŠT. 40 LORAIN, O.
Predsednica Angela Kozjan, 1725 E. 34th St.; tajnica Vida Kumse, 1735 E. 33rd St.; blagajničarka Mary Tomsic, 1085 E. 32nd St.; zdravnika Dr. E. J. Novotny, 208 E. 28th St, in Dr. T. A. Peebles. 2816 Pearl Ave. Seje se vršijo tretjo sredo zvečer ob 7:30 v S. N. Domu.
MAJNIK, ŠT. 28, BARBERTON, O.
Predsednik Frank Čič, 73 — 15tH St.; tajnica Albina Poljanec, 90 — 16th St.; blagajnik Joe Jene, 159 — 17th St., N. W.; zdravnik Dr. Well-wood. Seje se vršijo tretjo nedeljo v mesecu v prostorih samostojnega društva Domovina na 14. cesti.
EUCLID, ŠT. 29
Predsednik Josip Mačerol, 971 E. 237th St.; tajnik Frank Gorjanc, 371 E. 237th St.; blagajnik John Pižem, 881 E. 237th St.; zdravnik Dr. Anton Škur. Seje se vršijo trejo nedeljo v mesecu v Strumblovih prostorih na Bliss Rd.
TRIGLAV, ŠT. 30, F AIRPORT, O.
Predsednik John Zuzek, 531 N. St.; tajnik Frank Južna, 417 Vine St.; blagajnik Frank Ulle, R. F. D. 2; zdravnik Dr. Burton F. Church, High St. Seje se vršijo 25. dne iv mesecu na 417 Vine St.
GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV, ŠT. 9
Predsednik John Levstek, 646 E. 115th St.; tajnik Joseph Ponikvar, 1030 E. 71st St.; blagajnik Leo Novak, 7610 Lockyear Ave.; zdravnik Dr. F. J. Kern. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo ob 1. uri popoldne v S. N Domu, soba št. 3 (staro poslopje).
MIR, ŠT. 10
Predsednik Louis Gliha, 9105 Union Ave.; tajnik Frank J. Sustar, 10014 Sladdin Ave.; blagajnik Joe Lekan, 3568 E. 81st St.; zdravnik Dr. Anton Perko. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. Domu na 80. cesti.	v
DANICA, ŠT. 11
Predsednica Kattie Kogoj, 18617 Kewanee Ave.; tajnica Albina Novak, 1130 E. 71st St.; blagajničarka Mary Zupančič, 1364 E. 65th St.; zdravnik Dr. F. J. Kern. Seje se vršijo vsaki drugi torek v mesecu v S. N. Domu. (staro poslopje).
WARRENSVILLE, ŠT. 31 WARRENS-VILLE, O.
Predsednik Joe Travnik, R. F. D. 3, Box 22; tajnica Mary Danicic, R.F.D. South Miles; blagajničarka Mary Be-lich, 4006 E. 86th St., Cleveland, O.; zdravnik Dr. A. J. Perko. Seje se vršijo četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne pri Anton Gorišku.
BRATSKA SLOGA, ŠT. 32, WARREN, O.
Predsednik Joseph Vrečar, 2079 Milton St.; tajnica Rosie Vrečar, 2205 Burton St.; blagajnik Joseph Lunder. 1269 Youngstowti Rd.; zdravnik Dr, Henry G. Meirton, 238 W. Park Ave. Seje se vršijo drugo nedeljo v mesecu v Jugoslovanskem Domu na 37 M-Stop.
DRŽAVLJAN, ŠT. 33 Predsednik John Strauss, 1064 E. 61st St.; tajnik in blagajnik Anton W. Kmet, 1126 E. 71st St.; zdravnik Dr. Kern, Seje se vršijo drugo nedeljo v mesecu v Grdinovi dvorani.
MAGIC CITY JUNIORS, ŠT. 47 BARBERTON, O.
Predsednica Anna Sigmund, 1076 Liberty Ave.; tajnica Angeline Vicic, 045 W. Hopocan Ave.; blagajnik Joseph Germsec, 878 W. Tuscarawas Ave.; zdravnik Dr. G. R. Wellwood, 962 Wooster Ave. Seje se vršijo drugo nedeljo v mesecu v dvorani Domovina.
EROOKLYNSKI SLOVENCI ŠT. 48
Predsednik John Hribar, 1230 Norwood Rd.; tajnik Frank Hunter, 3410 W. 97th St.; blagajnik John Slabe, 3777 W. 14th St.; zdravnik Dr. Ger-icke, 3111 W. 25th St. Seje drugo sredo v mesecu na 4002 Jennings Rd.
CONNEAUT, ŠT. 49, CONNEAUT, O.
Predsednik John Kovacevic, 443 Washington St.; tajnik Anton Penko, 448 — 16th St.; blagajnik John Prijatelj, 411 Depot St.; zdravnik Dr. E. S. Wrights, 255 Harbor St. Seje se vršijo prvo sredo v mesecu pri John Prijatelj, 411 Depot Sb.
NAŠ DOM, ŠT. 50
Predsedni^ John Požar,,, 7811 Rosewood Av;:.; tajnik Joseph Cergol. 8322 Rosewood Ave.; blagajnik Rudolph Cergol, 9522 Plymouth Ave.; zdravnik Dr. A. J. Perko. Seje se vršijo ob 2. uri popoldne na 8322 Rosewood Ave.
EASTERN STAR, ŠT. 51
Predsednik Rudy Zibert, 1218 E. 172nd 'St.; tajnica Alice Kastelic, 15930 Saranac Rd.; blagajničarka Josephine Bernot, 16001 Holmes Ave.; zdravnik Dr. L. J. Perme. Seje se vršijo prvi petek v mesecu v Slovenian Home, Holmes Ave.
--DANICA, .ŠT. 34 .
RIBNICA, ŠT. 12	l Predsednik Louis Curk, 10105 Prince
Predsednik Frank Virant, 1161 Nor-'Ave.; tajnik Max Traven, 11202 Re-wood Rd.; tajnik Joe Ban, 1218 E. I vere Ave.; blagajnik Joseph Lever, 169th St.; blagajnik Louis Prijatelj, 110010 Prince Ave.; zdravnik Dr. A. J.
MASSILLON, ŠT. 52, MASSILLON, O.
Predsednik Frank Novak, 1547 Walnut Rd., S. E.; tajnica Mary Butcher. 1531 Walnut Rd. S. E.; blagajnik Ignatz Butcher, 1531 Walnut Rd., S. E.; zdravnik Dr. Daugherty, Lincoln Way East. Seje se vršijo prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne na stanovanju Ignatz Butcher, 1531 Walnut Rd. S. E.
GOLDEN STAR, ŠT. 53, KENMORE-AKRON, O.
Predsednik John Marn: 94 W. Manchester Rd.; tajnik - Anthony Sterle Jr.. 343 Maryland Ave.; blagajničarka Mary Putzel, CIS S. 7th St.; zdravnik Dr. Love, Kenmore Bldg. Seje se vršijo tretjo nedeljo v mesecu na 214 S. Manchester Rd.
ANTON STRAŽAR:
Francoska ljubica
Povest izza francoskih časov
"Peter, Peter, vem, zakaj tako črtiš Francoze. Tudi ti si pri tisti družbi, od katerih sem danes tri odpeljal v Lukovico."
Takrat pa je obstal Peter, začele so ga spreminjati barve in šele Čez čas je prišel k sebi, da je vprašal :
"Kdo vam je pa povedal, da sem tudi jaz pri rokovnjačih?"
"Za to ni treba nikogar, prav sam sem lahko prišel na to. Kdo pa so bili tisti bradači, ki so se oglašili ob mlačvi pri tebi, in si potem za več dni izginil ž njimi? Peter, če jaz povem, v kako druščino hodiš, ne boš več spal pod domačo streho! Pa jaz bom molčal o tem, pa tudi ti nas pusti \ miru!"
Te besede so Petru sapo zaprle. Uvidel je tudi, da je Mar-janea zanj izgubljena. Fant je odšel, Marjanca mu je pa pred odhodom rtkla:
"Peter, ne zameri mi, rokovnjaška nevesta in žena nočem biti."
Toplo jesensko popoldne je bilo.
žanjice so žele ajdo, a možaki so orali ter sejali in zavlačeval? ozimino, pšenico, rž in ječmen Drobežev Matevže pa je počiva) na zeleni trati in užival blagodejno solnčno toploto. Ta zanj prijetni prostor, ki si ga je izbral, je bil blizu Blagovice pod vznožjem znane Krištof čeve Šmarne gore. Ta hrib so že tiste čase imeli ves objesan z žitom in obdelan z drugimi poljskimi kulturami; je tako prostoren, da ga je več kakor za pol
grunta. Tisto popoldne, ko je tam počival Matevže, so Kriš-tofčevi orali in sejali po tem hribu. Matevže je bil namenjen, ko se odpočije, da gre k svojemu prijatelju Zajcu. Šele ta dan se je vračal od Klemena h Srenj, kjer je zdravil njegovega sina, pa tudi pri sosedih ljudi in živali.
Prijetna toplota je Matevžeta kmalu zazibala v sladki spanec. Za podglavje si je bil Matevže podložil svojo^ bisago, v kateri je imel zdravila, nekaj jedil in obleko.
Spal je dlje časa, ko ga predrami iz spanja Grmarjev Peter.
"No, dober dan, Matevže! Tebi se pa dobro godi na tem svetu. Prav tako kot tistemu, ki ni ne sejal, ne sadil, pa je vendar dobro jedel in pil.'"
Možak si pomane oči. Ko se zdrami in vidi, koga ima pred seboj, mu tudi po evangel j sko nazaj odgovori:
"Bog daj, Peter! Ti praviš, da se mi dobro godi, a zapomni si, kar ti bom sedaj povedal: Pri Kristusu na križu sta bila poleg tudi dva razbojnika, levi in desni; desni si je izprosil raj in se pokesal svojih grehov. Glej tudi ti, Peter, kadar pride tista ura, da se boš skesal, sicer se boš cvrl v peklu."
Takega odgovora ni pričakoval Peter; kar zazeblo ga je po vsem telesu, obšle so ga neprijetne slutnje: "Kaj, ali tudi on ve, da je v zvezi z rokovnjači?
"Vpraša ga torej z vso previdnostjo:
"Ti, Matevže, tvoja primera pa je zelo kosmata. Kaj pa veš ti slabega o meni ?"
"Prijatelj, o tem kar molčiva sedaj. Kar veš,ti, vem tudi jaz, a gorje za tebe, če zvedo o tem tudi Francozje!"
Peter je vedel zadosti, zato je obrnil pogovor v drugo smer:
"Matevže, ki vse veš, kakor praviš, ali ti je kaj znano, ali ho-
di pogostoma ta Francoz k Zaj-čevi Marjanci v vas?"
"To bi moral ti bolje vedeti, ker si sosed, a pazi se pred njim, s Franzozi ni dobro črešenj zobati! Jezi te, kajne, ker ti je premotil dekle?"
Matevže je vstal in odšla sta skupaj. Fant j^ prosil Matevžeta, ko mu je povedal, kam gre, naj mu nemudoma proti lepi nagradi sporoči, če bi se ta njemu osovraženi Francoz kaj oglasil pri Marjanci.
Zviti Matevže mu je kajpak vse obljubil, a mislil si je po svoje. . . Malo pred Zajcem sta se ločila. Nagajivi možiček jp še govoril Petru:
"Kam pa greš; todi ni prav proti domu. Pa ne da bi šel kam na finfranje?" (Rokovnjači so imeli svoj jezik; beseda "finfranje" je pomenila roparski pohod).
III.
i ,
Po naključju je neko temno noč Matevže prišel do Brundežove koče v Soteski. Ko je poslušal zbrane ro-kovnjače, so se mu jezili lasje ocl same groze. . .
Mrzla burja je tulila in , posamezne snežinke so padale. Ob tako neprijetnem vremenu ni bilo mnogo ljudi zunaj, temveč se je vse stiskalo k toplim pečem, V takem vremenu in še ponoči je iz Moravča hodil Drobežev Matevže.
Pa možička ni zeblo; bil je oblečen v rpžasti kožuh in v Moravčah se je p r i gostilničarju Kavku napil kuhanega vina. Zelo vesel je bil in si je krajšal pot z narodno popevko:
Mlada dečva, pejd no pit,
pejd no pit! Stara baba, pejd se solit,
pejd se solit! Mvadi Micki prstan zvat,
prstan zvat, ta stari špevi štrek za vrat.
štrek za vrat. Mvadi Micki polič vina,
OD PREDSEDNIKA ZJEDINJENIH DRŽAV AMERIŠKIH
OBVESTILO
KER se glasom sklepa kongresa", potrjenega dne 18. junija, 1929, mora pričeti petnajsto desetletno Štetje naroda v Zjedinjenih Državah, pričenši z dnem drugega aprila devetnajsto in trideset; in	,
KER ustava Zjedinjenih Držav zahteva ljudsko štetje vsakih deset let v svrho, da se določi zastopništvo različnih Držav v hiši poslancev; in
KER je za vse ljustvo Zjedinjenih Držav od največjega pomena, da bo to štetje popolno in natančno poroči Ho o prebivalstvu in pripomočkih dežele: Zaradi tega jaz, Herbert Hoover, Predsednik Zjedinjenih Držav Ameriških i Izjavljam in določam ter naznanjam, da je dolžnost vsakega, odgovarjati na vsa vprašanja glede ljudskega štetja, tikajoča se njegove družine in na vse druge načrte za štetje kot postavno zahtevano; in da je vsaki človek, ki bi ne hotel ogovarjati na stavljena mu vprašanja, kaznjiv.
Edini narttert štetja je zadobiti občne statistične podatke glede prebivalstva in pripomočkov dežele in odgovarjati je treba od posameznikov samo v svrho, da se sestavi glavna statistika. Štetje nima nobenega opravka z Obdačenjem, z službo v vojski ali pri poroti, z prisilno šolsko dolžnostjo, z urejevanjem naseljevanja ali izvrševanjem kterekoli zvezne državne ali lokalne postave ali odredbe in tudi ne zamore nobena oseba trpeti škode na nikak način, ako da zahtevano informacijo. Ni se treba bati, da bi se količkaj odkrilo giee kake posamezne osebe ali njenih zadev. Zaradi potrebne zaščite pravic in zadev oseb, ki podajajo informacijo je vsak uslužbenec urada za štetje zavezan pod visoko kaznijo, da ne sme izdati nikakoršric informacije, ki pride tem potem do njegovega znanja.
Zaradi tega resno opominjam vsakogar, da odgovarja odločno, popolno in natančno na [ vprašanja stavljena mu od ljudskih števcev ali drugih uslužbencev urada za ljudsko štetje in s tem po svoji moči pripomorejo, da bo to veliko in potrebno javno podjetje
j uspešno.	-f,
V DOKAZ TEMU sem to lastnoročno podpisal in ukazal, da se pritisne pečat Zjcdi-j njenih Držav.
I	. ' " 'V', V''1{ .: ■■>./! ' -V.,. ':„■■ „"	A,. ' '	<
Dano v mestu Washington, dne 22. novembra leta tisoč devet sto in
Pečal devetindvajset, neodvisnosti Zjedinjenih Držav Ameriških sto štiriinpet
desetega.	»
HERBERT HOOVER.
-Na povelje Predsednika:
HENRY L. STIMSON,
Državni Tajnik.
polič vina, a stari špevi trepetina, trepetina!
Tako in podobno si je Matev-že delal kratek čas.
(Dalje prihodnjič.)
-o--
O Rojak Fr. žiberna igra da-neš popoldne na WJAY radio postaji.
"mali oglasi
Proda se
baržunast set za stanovanjsko sobo. Set je rabljen samo par mesecev. Proda se tudi Philco radio set, čisto nov in še več drugih predmetov po jako nizki ceni radi odhoda iz mesta. 1035 E. 76th St.	(79)
Zahvala
V prijetno dolžnost si štejeva prisrčno in iskreno se zahvaliti najinim sorodnikom in prijateljem, ki so nama priredili v soboto zvečer 15. marca tako lep večer, in sicer krasen "surprise party" za najin 35. rojstni dan. Nikdar ne bodeva pozabila tega večera, ostala nama bo v spominu do pbslednjega trenutka v življenju. Niti zdaleka si nisva predstavljala, da imava toliko prijateljev. In ker se nisva mogla zadosti zahvaliti omenjeni večer radi prevelikega presenečenja, se tem potom prav iskreno zahvaljujeva za tako velikodušni dar, pohištvo za družabno sobo.
Lepo se zahvaljujeva Mr. Geo. Panchurju, ki naju je na tako lep in navihan način izpeljal iz hiše ter zopet nazaj pripeljal, in sicer po takih težavah, kajti prvič,' odkar ima Mr. Panchur avtomobil, ga slednji ni hotel ubogati. Kašljala je in kašljala, in ko smo se srečno nazaj pripeljali, sva rekla,'sedaj greva pa kar takoj k počitku. Ko pa stopiva v hišo, se je slednja! kar sama razsvetlila, obenem sva pa slišala mogočen glas "surprise." Bila sva toliko presenečena, da sva mislila, da nisva prišla v pravo hišo, in ko se ozreva po navzočih, sva med njimi videla same naše prijatelje, ki so sedeli okoli dobro obloženih miz.
Najlepša zahvala gre Mrs. Ani Pinchulič in Matildi Ropret, ker sta nabrali med prijatelji za tako velikodušen dar. Dalje sva dolžna zahvalo vsem darovalcem in udeležencem, in sicer družini Pinculič, Ropret, Benčin, Panchur, Burja, Toporiš, Kos, Ja-nežič, Gabrenja, Verhovnik, Kle-menčič, Doljak, Mlinar, Šimenc, Hiti, Pižem, Rev. F. Vukonič, Mr. Mihael Vintar, Mrs. Mary Darovec, Mr. Anton Logar, Mr. Jakob Novak, Mrs. Uršula Trt-nik, Mrs. Angela Krall, Mrs. Josephine žnidaršič, Mrs. Jennie Intihar, Mrs. Tratar, Mrs. May Najnigar, Mrs. Frances Hudo-vernik. Hvala tudi Mrs. špelko za posojene mize in stole. Prav lepa hvala Mr. Anton Jakšetiču \za poslana darila. Končno še enkrat vsem skupaj kličemo : tisočkrat hvala! Mr. in Mrs. Jos. in Katie Robert, 905 E. 237th St.
Soba
i se da v najem, za dva fanta, s I hrano ali brez. 1265 E. 59th St.
(79)
Redka prilika
V najbolj prometnem kraju v stari domovini se proda lepo posestvo. Velika hiša, v kateri je bila dolgo let gostilna ter zaloga vina in lesna trgovina. Velik sadni vrt, njiva in travnik. — Pripravno za lesno skladišče. Proda se tudi lep gozd, dva dela v Javorniku, en del pa pri Jer-šicah. Za vsa pojasnila se obrnite na lastnika A. Ziherl, 6009 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
(79)
Prave klobase!
Kdor hoče prave kranjske klo<-base, mesene, domače šunke in prave domače želodce, naj pride k
Matiju Križmanu
na 6030 St. Clair Ave., zraven šornovega restavranta, zadaj. Se toplo priporočam vsem svojim prijateljem in tudi vsem Ribničanom, Gorenjcem in Kra-šovcem.	(Thurs.X.)
Slovenska mesnici
največja v Clevelandu, kjer lahko kupite meso veliko ceneje kot kje drugje. Najfinejše svinsko meso, klobase, šunke, plečeta in kar poželite. Vedno sveže, točna postrežba rojakom in nizke cene. Se priporočam
Martin Frank
St. Clair Market ■tojnica IS—20.
(Thu.)
Pridružite se našima
Dvema Velikima Izletoma vLJUBLJANQ
na slavnem ekspresnem parniku
"PARIS"
23. maja in 30. junija
193 0
Last Francoske Črte NAJKRAJŠA IN NAJBOLJ PRIPRAVNA POT ZA SLOVENCE
Parnik "PARIS" je dobro znan vsem Slovencem ter jamči potnikom vso udobnost itt zadovoljstvo. Moderne privatne kabine za vse potnike. Slavna francoska kuhinja in pijača.
Za nadaljne podrobnosti glede teh izletov vprašajte pri
26 Public Square
Cleveland, O.
SE NI TREBA
nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam
M. VRANEŽA 17105 Grovewood Ave.
(Thu.)
Pohištvo
naprodaj, popolno, se lahko dobi tudi rent. Jako poceni. 5449 Homer Ave.	(80)
Naprodaj je
grocerija in mesnica v slovenski naselbini v Collinwoodu. Proda se, radi bolezni za vsak denar. Naslov se pozve v uradu. (80)
A. 1. Budnick & Co.
ZANESLJIVI PLUMBERJI
Se 'priporočamo starim in novim odjemalcem za vsakovrstna plumberska dela, za napeljavo kurjave, kopanje kanalov in enako.
Točna postrežba! Zmerne cene! 6707 St. Clair Avfe. Tel. RAndolph 3289 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M
(Thu, F.)
GRDINA'S SHOPPE
Popolna saloga oblak in vsa oprem« aa n»T«-
lšče SC
dekle za hišna * opravila. Gill St. Clair Ave.	(78)
Dve sobi
se oddasti, moškim ali ženskam, s hrano ali brez. 5369 Homer Ave.	(fa)

»t« ia družic«
Beauty Parlor
Vedno najmodernejši šenakl klobuki.
Trmlu uprt« vsaka	»•»•
•kazi nl> lata.
6111 ST. CLAIR AVE.
HEndcrson 7112
(M. Thu. S.)
ENdicott 2252	ENdicott 2252
KREMZAR FURNITURE
6108 St. Clair Ave.
IMAMO ZASTOPSTVO SAMO ZA VICTOR RADIO IN VICTOR PLOŠČE
ali pri sledečih zastopnikih MIDTOWN BANK of N. Y. (Prej: Zakrajšek & &ešark),
630 Ninth Avenue, New York SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt Street, New York JOHN MIHELICH AGENCY, 6419 St. Clair Avenue, Cleveland, O. MIHALJEVICH BROS. CO., 6201 St. Clair Avenue, Cleveland,. O. JOSEPH SVETE, 1728 East 28th Street, Lorain,, O.
ZA JAMČITE SI PROSTORE SEDAJ!
tVBjj t^jg^-] t-V^j-J I^St^i Lji^M tj^^i ^jjS^J tž^l-J VVgj^ t-^M-' tA^jJ l^SjJ tijB^J t^tAJ t^gAJ tX^j-J tj^j-J t^T^i
SLOVENSKO DRAMATIČNO DRUŠTVO
"LILIJA"
priredi lepo dramsko igro
V NEDELJO, DNE 6. APRILA, 1930
v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
"DIVJI LOVEC"
OSEBE:
ZAVRTNIK, rihtar __________ ____________Mr. Dominik Slokar
MAJDA, njegova hči ...... .....gdč. Agnes Turšič
LISJAKOV GAŠPER, sin posestnika g. Louis Mankuč
MARUŠA, kočarica -j.1___________________.. gdč. Frances Opara
JANEZ, njen sin __________________________________________g. John Rotat
TINE, gostaški sin _____________.......... ...g, Louis Walter
TONČEK, vaški revež, norček .. __________g. John Rožanc
JEŽ, kmet ..______________________________-... ...Heron Kravas
GABER, kmet .l.-'.—-........._____Jožef Jaklič
ROŽMAN, kmet ....______________________L.:.,..... Frank Pajk
ERŽEN, kmet' ....................... ............. Feliks Vidmar
TAJETOV JURIJ ......................g. Ciril filaško
ŠPELA, njegova žena	... gdč. Savina Giesič
ANKA, dekle ............,____________gdč, Ady Kožel
ROZA, dekle ___________________________±.........gdč. Sofija Baraga
GROZDEK, oštir . ..... ,. .........,.....g. John Lavrie
DOLINARICA, mati .	gdč. Frančiška Opara
PRVI LOVEC ......... ............,	Frank Čiligoj
"DRUGI LOVEC ........................... ............... Frank Eržen
PRVI BIRIC ............................i. Frank Turšič
DRUGI BIRIČ * ___________________i-...................... John Švigel
JURCEK, pastirček __________... ................... Louis Ižanc
PRVI GOD^JC .....................Rudy Kožel
DRUGI GODEC ................. .......................-........ * * *
DEKLE .........i________________ Josepina Jankovič
DEKLE ................................... Frančiška Planinšek
DEKLE ...............«.................. J- Rozi Planinšek
Med odmorom nastopi dobro poznano slovensko pevsko društvo Soča, in sicer Matt Mat j an, Anton Sušelj, Jožef Kaušek, Anton Naglič, Leo Kavšek, Mihael Lah, Henry Kodelja in Jožef Rotar.
Pričetek točno ob 7:30 zvečer
Pred igro in med dejanji bo sviral izvrsten orkester pod vodstvom Charles Trček
Vstopnina kakor po navadi: 75c, 50c in 25c.
Otroci pod 12 letom s starši so prosti
Cenjeno občinstvo je vljudno vabljeno od blizu in od daleč. Ker je to zaključek sezone, smo napeli vse moči, da občinstvu, postrežemo.
Vas vljudno vabi	ODBOR LILIJE
Jos« Detnshar in Siti
STAVBENIKA 548 E. 123rd St.	EDdy 1693-R.
Bliža se pomlad in čas za gradnjo novih hiš. Mi vara postavimo hišo na lot, samo ako imate lot plačan in vam tudi preskrbimo denar. Priporočamo se tudi za vsako popravilo, naj bo delo veliko ali majhno. Cene so zmerne in točna postrežba.
Pokličite nas: EDdy 1693-R
Collinwood Dry Cleaning & Dyeing Co.
LEO KAUSEK in FRANK KOVACH, Ustnika.
Fino čiščenje, likanje in popravljanja oblek.
15210 SARANAC RD. Glenville 4748.
(Tbu.)
WILLOW FARMS DAIRY
1172 Norwood Rd.
Mleko, smetana, sift,
SUROVO MASLO
za dobro postrežbo, pokličite
Florida 4312-J (Thur.x)

manufacturet R.J. REYNOLDS TOB WINSTON-SALEH. KC
'ywvijlw
Spisal GABARIOU
za "Ameriško Domovino' A. 6ABEC.
wmmmmmm
"čujte me, mož; vozite naprej z isto naglico , kakor dozdaj. Tukaj imate naprej vaših p e f frankov."
"Ampak, poglejte -"
"Čujte. Vozite kolikor mogoče hitro do Rue de Matignon; tam se obrnite doli po tej ulici. in ko boste okretali, vozite nekoliko počasneje, nato pa poženite, kolikor morete. Ko pa dospe-te na Elizejska polja, storite, kar vam drago, zakaj vaša koči , ja bo takrat že prazna." "Izvošček je pokimal: "Aha," je rekel, "vidim, dat vas zasledujejo, vi bi jim pa ra rti zmešali štreno." "Da, tako je."
"Torej me poslušajte. Bodite previdni, ko skočite dvol. Ne skačite na pločnik, kajti tam jc nevarno, da spodrsnete."
Andreju se je posrečilo, da je srečno skočil iz kočije, nakar jc stopil na malo dvorišče, preden je zavil njegov zasledovalec \ ulico. Andrej je počakal tam kakih deset minut, in ker ni bilo v tem času nikogar, je sto Pil spet na ulico.
Nato se je napotil na dogovorjeno mesto, da se sestane s svojim prijateljem de Brulem, ki je že čakal tam nanj, pušeč cigareto. De Brul je stopil nasproti svojemu mlademu prijatelju.
Andrej se je hotel opravičevati, ker se je zakasnil, toda de Brul je rekel:
"Nič zato; vedel sem, da ste ftiorali imeti tehtne vzroke, da ste se zakasnili. Ampak, da Vam povem, da me je pričelo že ^es skrbeti radi vas."
"Skrbeti? In zakaj, prosim?" "Ali se ne spominjate več, kaj sem vam zadnjič rekel? Croisenois je lopov."
Ker ni Andrej ničesar odgovoril, je rekel de Brul:
"Pojdiva počasi naprej, ker to bo bolje, kakor pa sedeti v kavarni. Jaz smatVam Croise-loisa zmožnim, da s t o ri vse Pred očmi ima zdaj veliko bogastvo, namreč ono svojega brlita Georgesa, in z možem, ki je v taki poziciji, kakor je on, s-> »i šaliti." "Jaz se ga ne bojim." "Jaz se ga pa. Toda nekoliko 'ažje mi je ob misli, da vas ni nikoli videl." Slikar je zmajal z glavo. "O, da; on me je že videl." "Nemogoče."
"Gotov sem, da se mi je danes Cedilo. Sicer nimam za to nobenega dokaza, vendar sem prepričan, da je bilo tako." . In Andrej je ponovil prijate-vse, kar se je bilo dogodilo tekom dneva.
"Gotovo je, da se vas je opasalo, in za vsak korak, ki ga koste poslej storili, bodo vedeli v*ši sovražniki."
Ko je to govoril, se je ozrl po Ulici gor in dol, toda videti ni
nikogar. . Brul je stopil nato k svojemu vozniku in mu nekaj uka-Nato sta mlada moža stopi-u v kočijo, ki je takoj odpeljala.
"Zdaj se bomo naglo VQzili j^o uro," je rekel de Brul, "na-0 bova izstopila na vogalu uli-Ce 4'Autin, nakar bova prosta j^tanek noči. Tisti, ki nama r11^ slediti, mora imeti zelo do bre noge."
j, Pa sta prijatelja izstopi-a' videl Brul neko senco, ki 'e Je izluščila izza kočije nakar
Je Pomešala med množico, k bi se prepričal, kaj in ka-10°-'-Je slekel rokavico ter po-na vzmeti kočije. — >. naoji veri," je rekel de Brul, tei!lido je sedel zadaj na vzme-' ker so še vedno gorke."
XXVI. POGLAVJE
Muskarinove poteze
illlllilllUlIillll
Grofica de Bois Arden je imela prav, ko je povedala Andreju, da je skupna žalost in skrb zbližala grofa in grofico de Mussi-dan in da se je Sabina namenila samo sebe žrtvovati, da reši čast rodbine. Dijana je pisala v svoji stiski Norbertu troje pisem, v katerih mu je razložila, da visi smrtna nevarnost nad glavo njene hčerke Sabine. Na prvi dve pismi ni bilo sploh nobenega odgovora, tretje pismo pa ji je prinesel nazaj neki po-strežček, in sicer brez ovitka, preko njene pisave pa je bilo zapisano od Norbertove roke: — Orožje, ki ste ga rabili proti meni, je obrnjeno zdaj proti vam. Bog je pravičen."
Dijana je zdaj videla, da se mora pripraviti na trpljenje za svoje grehe. Zdaj je tudi izpre-videla, da mora zaupati vse svojemu soprogu ter se k njemu zateči za pomoč. V mali sobi, ki je bila takoj tik Sabinine, je povedala svojemu soprogu vse; skušala je sicer kolikor toliko zakriti resnico, kar pa se ji ni posrečilo in morala je priznati svoj del, ki ga je imela glede smrti starega vojvode de šam-dusa'in pri izginotju de Croise-noisa.
Grof de Mussidan si je poklical v spomin, kakšna je bila Dijana, ko jo je prvikrat videl na gradu Laurebourgu. Kako čista in nedolžna je takrat izgledala, in vendar je prav takrat storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi pregovorila sina, da umori svojega očeta.
Grof de Mussidan je bil zelo v dvomih glede odnošajev med Dijano in Norbertom, in sicer glede odnošajev tako pred njeno poroko, kakor pozneje, toda ona mu je to tako odločno zanikala, ko mu je naštevala svoje grehe, da ji je trdno verjel. — Bil je prepričan, da govori sedaj resnico; vedno je mislil, da Sabina ni njegov otrok, in zdaj mu je bilo žal, da se je doslej ka zal tako hladnega napram nji.
Grof ni z nobeno besedo prekinil pripovedovanja svoje žene, toda ko je nadaljevala, je vstal in odšel iz sobe, opiraje se z obema rokama ob steno, kakor pijanec.
Grof in grofica sta mislila, da je Sabina spala v sosedni sobi toda sta se motila, ker je vse slišala, kar je mati pripovedovala njenemu očetu. Menila je, da bodo postali grehi njene matere očiti, če se ona, Sabina, ne poroči z možem, ki ji je popolnoma neznan, z marki jem de Croise noisom.
Vsled teh strašnih odkritij je deklica zbolela. Toda mladost prenese marsikaj in ko je dek lica okrevala, jc bila njena volja močnejša in odločnejša kakor kadarkoli prej.
Najprej je pisala Andreju, svojemu dragemu pismo, v katerem mu je razložila svoje namene, nato pa je šla k svojemu očetu ter mu povedala, da ji je vse. znano.
"Nikoli nisem ljubila de Brala," je dejala deklica žalostno, "zato ne bo zame nikaka žrtev, če vzamem dc Croisenoisa."
Grof se ni dal motiti po velikodušnosti svoje hčere, vendai je vedel, kaj mu je storiti. Hor-tebisa ni bilo več v bližino in Dijana je pričela že upati, da so jih izsiljevalci pozabili.
Toda kako zelo se je motila!
Maskarin je bil zdaj zelo zaposlen mož, kejp se je b a v i 1 s šarndusovo aforg, da bi uspešne podtaknil Pavla kot Norberto-vega sina, zato mu ni preostaja-lo časa, da bi se njegove misli pečale z nameravano poroko Sabine s C-roisenoisom. Končno pa je Maskarin izprevidel, du je
treba tozadevno vendar nekaj ukreniti glede Mussidanovih, zato je poslal tja Tantaina.
Tantain je bil vedno zelo sla-: bo opravljen in tudi zdaj ni čutil potrebe, da bi se kaj boljše oblekel, dasi je šel k ljudem, ki so bili v visoki socijalni poziciji. Ko so ga Mussidanovi služabniki ugledali, so mu povedali, da sta grof in grofica zapustila Pariz in da bosta odsotna za več mesecev. Toda Tantaina to ni motilo. Potegnil je iz žepa po-setnico, na kateri je bilo natisnjeno Maskarinovo ime, in prosil je služabnika, nj jo iztoči gospodu, nakar bo videl, da bo takoj sprejet.
Ko je Mussidan prečita! ime na pOsetnici, je prebledel.
"Spustite moža v knjižnico," je rekel služabniku.
Ko je odšel služabnik iz sobe. je podal grof posetnico svoji ženi, toda ta je že vedela, čigavo ime je na posetnici, ne da bi isto čitala.
"Oh, saj se mi zdi, kdo je," je rekla.
"Danes je napočil dan poravnave starih računov," je rekel grof, "in to fatalno ime mi je za to porok."
Dijana je pokleknila poleg svojega moža, vzela njegovo roko, jo poljubila in rekla:
"Odpusti mi, Oktave. Ali mi ne boš odpustil? Vidim, da sem skrajno nesrečna ženska! Oh. kako da me Bog ne kaznuje za vse moje grehe? čemu mora j'1 tudi nedolžni trpeti?"
Grof jo je nalahno odrinil. Strašno je trpel, vendar ni niti z besedo ničesar' očital ženski. k> je zagrenila njegovo življenje.
"In Sabina," je nadaljevala Dijana, "ali naj Sabina res po roči enega teh lopovov?"
Sabina je bila edina v sobi, ki je ostala mirna.
"Nikar se ne žalostite," je rek- ' la z bridkim smehljajem na ust- : nab. ''Kdo ve, če ne bo ko n- J cem koncev ta Croisenois še naj bolj i soprog?"
.... XXVII. POGLAVJE Tahtamovi pogoji
Služabnik je odvedel Tanta • iiia v knjižnico.
Kmalu zatem so se odprla zopet vrata in v sobo je stopil de Mussidan, miren, toda zelo bled, Tantain se je pred njim globoko priklonil.
"Vaš ponižni sluga," je dejal.
Grof se je mahoma ustavil sredi sobe.
"Oprostite mi," je rekel, "toda ali ,ste vi poslali svojo posetnico k meni?"
"Jaz nisem Maskarin, to je res," je odvrnil Tantain, "toda poslužil, sem se imena tega spoštovanega moža, ker sem vedel, da vam bo moje ime popolnoma neznano. Sicer pa sem prišel radi iste stvari. Rečeno mi je bilo, da moram gledati, da se ta stvar pospeši in čim prej urav na."
"Razumem," je odvrnil Mussidan, "toda kako to, da pte pri šli vi, in ne Maskarin?" '
"Mislil je sam priti, toda zadnji trenotek se je premislil. Maskarin, vidite, je zelo zaposlen mož in on lahko mnogo izgubi, če se izpostavlja, dočim imam
jaz -" pri tem se je odbrni
in pokazal grofu hrbet, — "vse na svojem hrbtu, kar premo rem."
"Torej se lahko z vami pogajam?"
Tantain se je priklonil.
"Da, gospod grof, jaz imam! manjkajoče listine baronovega dnevnika, in prav tako vso ko-respodenco vaše soproge."
"Dovolj," je rekel grof. "Sedite." v
"Čakajte, gospod grof, da vas| predvsem .nekaj vprašam: Ali nam mislite poslati policijo na vrat?"
"Rekel sem že, da nimtfm kaj takega v mislih."
"Torej prideva lahko k stvari."
j svoje pogoje, katere lahko sprejmete ali zavržete."
"Tak povejte jih," je rekel grof.
Tantain je vzel iz žepa svoje suknje stara beležnico ter vzel iz nje neki list.
"Tukaj so naši pogoji," je odgovoril počasi. "Grof de Mussidan obljublja, da bo dal roko svoje hčere v zakon Henriju de Croisenoisu. Svoji hčerki bo dal šest sto tisoč frankov dote in obljubil, da se bo ta poroka izvršila brez odlašanja. Marki de Croisenois bo predstavljen v vaši hiši, in sprejeti se ga mora uljudno in prisrčno. Tri dni za-i tem se ga mora povabiti na obed. ; Petnajsti dan bo priredil grof de Mussidan velik ples na, čast-i zaroke in podpira ženidbene pogodbe. Manjkajoči listi dnevnika in vsa korespondenca grofice de Mussidan bo izročena go-
spodu grofu de Mussidanu, čim bo izvršena civilna poroka."
Grof je s stisnjenimi ustmi poslušal te pogoje.
"In kdo mi zagotovi, da boste držali svojo obljubo in da bodo te listine res meni izročene?" je vprašal.
"Kdo vam more to zagotoviti? Vaš lastni razum," je odvrnil Tantain. "Kaj naj pa še pričakujemo, da dobimo od vas, kakor vašo hčerko in vaš denar?"
Mussidan je pričel hoditi po sobi gor in dol, nato pa se je ustavil pred Tantainom in dejal:
"Kakor so vaši pogoji trdi. vendar jih sprejmem."
"To je prava beseda," je rekel Tantain.
"Toda," je rekel grof in na njegovem obličju se je pojavil žarek upanja, "čemu naj dam s,vojo hčer Croisenoisu v zakon? Prav gotovo je to nepotrebno.
Kar vi želite,, je šest sto tisoč frankov; prav, dobili jih boste in pustite mi Sabino."
Grof je umolknil in čakal na odgovor, pričakujoč, da bo oni s tem zadovoljen, toda se je motil.
"Ne, to ne bi bilo isto," je rekel Tantain.
"čakajte, storil bom še več," je dejal grof. "Dajte mi šest mesecev časa, pa bom dodal k tej vsoti še en milijon."
Tantain se ni prav nič začudil tej ponudbi., "Mislim/da je najbolje, da zaiključiva najin razgovor," je dejal. "Ali sprejmete pogoje, ki sem vam jih navedel?"
Mussidan se je priklonil, ker ni mogel govoriti.
"Prav," je rekel Tantain. — "Zdaj grem. In zapomnite si, da kakor se boste vi držali svojih obljub, tako se bomo mi dr-
žali svojih."
Tantain je še položil svojo roko na kljuko vrat, ko je rekel grof:
"še eno besedo, prosim. Jaz lahko odgovarjam zase in za grofico, toda kako naj odgovarjam za, svojo hčer?"
"Kaj mislite s tem?" je vprašal Tantain.
"Morda moja hči ne bo privolila ž zvezo z Croisenoisom."
"čemu ne bi. On je lep in na-obražen mož."
"Pa kljub temu ga lahko odbije."
"Če bi se gospodična kaj branila," je odvrnil Tantain, "tedaj vas prosim, da mi dovolite par minut trajajoč razgovor ž njo, nakar vam zagotavljam, da se ne bo ni| več branila."
"Kaj pa bi vi lahko povedali moji hčeri?"
"(Daljepiihodnjič.)
Obrnite ta zavojček
ečitajte zadaj
Ne glejte za darove ali kupone, kajti stroški tobaka, mešanega v CAMEL cigaretah, prepovedujejo . njihovo uporabo.
na zadnji strani zavojčka, še pomenijo, kar- govore. Nič "posebej," kar ne prispeva k kakovosti kaje, učeno v ceno Camels. Samo naj-kajenja, ki ga zamore moder-spraviti v cigareto.
To ugotovilo je bilo na prvem zavojč-u Camels, ki je bil izdelan in je bilo na vsakem izmed bilijonov zavojčkov Camel, ki se bili izdelani izza one^a dne do danes. Ko je bilo vprvič napisano, so izdelovalci drugih cigaret dajali zastavice, slike igralk, slike žogometašev — skoro vse, kar naj bi pripravilo kadilca do misli, da dobi nekaj posebnega za svoj denar. Izdelovalci Camels so verjeli, da hoče imeti kadilec cigareto prodano, strogo po njenih zaslugah, koje vsa cena se nahaja v kakovosti — cigareto, napravljeno iz tako izbornega tobaka — tako popolno'mešanega — tako milo — tako dišečo — da bo sama dobila svojo lastno pot.
1 Silna priljubljenost Camels je tribut tej četveri politiki.
QAMELS
za užitek
Don't look for premiums or coupons, as the cost of the tobaccos blended in CAMEL Cigarettes prohibits the use of them.
"Da, če-"
Stari mož je zmignil z rame-
1930, R. J. R«ya»M» Tobitcd
toy, Wiattofi-Salcm, N. C.
AMERIŠKA DOMOVINA, ArRII, 3RD, 1930
obstante
PRVE SLOVENSKE
6131 St. Clair Ave. Podružnica: 15601 Waterloo Road
Ustanovljena 3. aprila, 1920
URADNIKI
POSVETOVALNI ODBOR:
DIREKTORJI
J. M. SELIŠ^KAR,
predsednik FRANK PAULIN,
podpredsednik JOHN GORNIK, .podpredsednik F. iVL JAKŠlC,
tajnik J. J. GRDINA,
blagajnik M. J. GRDINA,
pomožni podpredsednik F. V. VERBlC,
pomožni blagajnik F. T, CULLITAN, pravni svetovalec
anton anžlovar john breskvar frank cerne f. t. cullitan james derevec john gornik anton grdina frank m. jakšlc jacob janchar jernej knaus louis; g. knaus frank ivanclc anton logar frank paulin 4nton prijatelj j. m. seliSkar jim šepic joseph stampfel frank suhadolnik frank vesel joseph zalokar
ANTON BARAGA JOHN BRUSS FRANK BUTALA J. J. GRDINA MIKE JALOVEC GEORGE KUHAR JOSEPH KMET ANTON F. LUClC JOHN MOŽINA B. J. PONIKVAR ANTON PUCEL JOHN STRAUSS JOHN. TOMAŽlC FRANK V. VERBlC JOHN ZALLER
Aprila 1920 Aprila 1921 Aprila 1922 Aprila 1923 Aprila 1924 Aprila 1925
Aprila 1926
USLUŽBENCI:
GLAVNI URAD
FRANK M. JAKŠlC FRANK PAULIN JOHN J. GRDINA FRANK V VERBlC ROSE KOVATCH KRISTINE VERBlC JOSEPH SURTZ RAY BRESKVAR RALPH MAUER MARY MILNER
Aprila 1928
Aprila 1929
PODRUŽNICA
M. J. GRDINA FRANK DRASSLER ANNA KNAUS
Aprila 1930
Denarne posiljatx)e
Stotisoče dolarjev pošljejo naši rojaki vsako leto svojcem, sorodnikom in prijateljem v staro domovino, in noben cent teh pošiljatev se doslej še ni izgubil, ker so izročili pošiljatev naši banki. Naša banka ima izvrstne trgovske zveze z najboljšimi bankami na svetu, in kamorkoli pošljete denar, ste lahko prepričani, da bo točno in pošteno izplačan.
"Posojila
napravlja banka na prve vknjižbe, in sicer po 6%, brez vsakih bonusov in brez vsakega komišna. Ako želite posojilo, stopite v našo banko, kjer se vam bo povedalo, kako in kaj.
Hranilne nJloge
so gotovo najbolj varne v domačem slovenskem zavodu, kjer vodijo kontrolo možje, vam poznani, katerim lahko zaupate, ker so se vse svoje življenje izkazali vredni zaupanja. Banka sprejema vaše hranilne vloge in jih obrestuje po 4%. Vaš denar se zopet posoja drugim rojakom, brez vsakih bonusov, da si pridobijo lastno hišo, in tako imate dobiček vi in vaš prijatelj'.
je najbolj priljubljen način za stare in mlade, da si tekom leta hranijo denar v malih svotah, in nekaj tednov pred Božičem vam banka dostavi polno svoto v čeku na vaš dom. Novi božični klubi se prično meseca decembra vsako leto. Ako ne stanujete v Clevelandu, pišite po informacije, v slovenskem ali hrvatskem jeziku.