-----------------------I«ll«lllll»llll»
rrintrtfi m.....

nagrajevanje po delu
...................................1—1^-^—
:Mlj
; dr?,1Lemska konferenca o
ar\iDnt;TVl DOHODKA, ČISTEGA ,ta Osc,PDKA IN SREDSTEV ZA jlč bBNE DOHODKE V ISKRI
uit» ^
re^jd . e lani meseca marca je vzklila k P ža)a’	^ v Iskri poenotili kriterije
^■Oj^grajevanje. Tak, enoten način strVevania P° delu naj bi omogočil Van'°Vno definirane kriterije nagraje-
___L l3, dograjen sistem po vseh delov-
»K 0rganizacijah, TOZD in delovnih 7 d .pHostih. Predvsem naj bi bil tak • 1 inCln Pravičnejše, ker bi bil dorečen >iviD[v Vsestransko strokovno podprt. °®0daI Pa bi vzpostavitev dohod-Aih odnosov zlasti tam, kjer so ^N?tam°StavdI svobodno menjavo dela in mčC’ kier so se dohodkovno in 3, ® (a.l?'v°dno povezah. Torej je zelo
SoToZ;, za enotnost Iskrinega dela, QarlenJa in nagrajevanja, da ’leV^e]y 0 enak sistem nagrajevanja po
|Nz3 a, .
7,5' j, Akcijo za enotna merila in kriterije ,MDv,5aievania v vsej SOZD Iskra je Jan ir j sindikat. Ta je po pripravljenih
;S !J?BLEMSKA
;^2]fcdl°gih, prediskutiranih v delovnih l2 ti[i tivih in po upoštevanju sprejetih '^Lj Pomb po posvetovanju z repubUš-^ sindikati, tudi organiziral pro-i 5 td sk° konferenco. Konferenca je -TS a v petek, 15. februarja letos ?iii na^em poslovnem centru v Ljub-
11:hl||iiiiiiiiin
Ijani. Na konferenco je sindikat Iskre povabil člane odbora za ekonomske odnose pri koordinacijskem odboru sindikata, predstavnike družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v SOZD Iskra, vso delovno skupino za pripravo te akcije ter člane poslovodnega kolegija SOZD Iskra in člane poslovodnih kolegijev delovnih organizacij.
Obveščanje o pripravah gradiva je bilo temeljito v glasilu Iskra. Tako je pri obUkovanju stališč lahko sodeloval vsak delavec v Iskri in tudi strokovni ljudje so lahko primakniU svoje strokovne nasvete. In tega ni bilo malo.
Naša delovna organizacija ZORIN, ki je pripravila strokovni predlog za enotna merila in kriterije nagrajevanja, je delo zelo dobro opravila, saj je upoštevala vse strokovne kriterije za vrednotenje dela in je vnesla preizkušene metode nagrajevanja.
Za uvod v konferenco je Marjan Trojar ponovil bistvene točke in težišče prihodnjih skupnih in enotnih kriterijev za dehtev dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke. Na teh temeljih, ki jih je potrdila tudi konferenca, bodo sloneli bodoči samoupravni splošni akti na ravni SOZD Iskra in na ravni delovnih organizacij, oz. TOZD.
Illlllllllllllilllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli
^jeli smo po teleksu
13;
MDJ
n
) K
Mednarodna iskrina atc v moskvi odprta
. Moskva 20. 2. 1980. — Danes so v navzočnosti najvišjih sovjetskih in NSoslovanskih predstavnikov v Moskvi odprli Iskrino atc, ki bo povezovala ^vjetsko zvezo s telefonskimi priključki po vsem svetu. Hkrati z Iskrino centralo so —odprli tudi medmestno telefonsko centralo, ki jo je izdelalo podjetje Nikola Tesla iz ^ ^reba.
I :č . Prvi je spregovoril namestnik sovjetskega zveznega ministra za telekomunikacije brc . Samsi n, ki je poudaril pomembnosti te centrale, ne samo za letošnjo olimpiado, ° 2j ?®i bo Iskrina atc s 4400 priključki omogočila prav v času olimpijskih iger zanesljivo <e j; ln hitro povezavo Moskve z vsem svetom.
°Al ■ ^ato je spregovoril predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič in poudaril, da Moskovska centrala delo Iskrinih delavcev, ki so vanjo vložili vse znanje in napore tako posredovali Sovjetski zvezi najmodernejšo tehnologijo na področju
vanjo vložili
u J" tako posredovali Sovjetski zvezi najmodernejšo tehnol_0.,_ .._ ,________________________________
"'efonskih zvez, saj gre, kot vemo za sistem mataconta, ki temelji na računalniški
tehniki.
alT: . Za njim je spregovoril tudi generalni direktor zagrebške tovarne Nikola Tesla ,..i	. etar Kovk, ki je v isti stavbi postavila medmestno telefonsko centralo v klasični
3'r' *vedbi.
.j.. Potem, ko so prerezali trak so si udeleženci svečane otvoritve ogledali obe V "tl Jflefonski centrali, ki sta nameščeni v novem poslopju v moskovskem rajonu
Dušan Željeznov.
IllllllillUlilllllllllllllillllUllllill
^ ^etamuski.
jv«l||||||||||ii|i||||ii||!
;
5,3'
Sita'
Veliki uspehi in naše nadaljnje
lod'1
itd
bori
toni
sdal:
ism«
inii’11
iP»'S
i b'1
bil'
rug6
Možnosti v SEV
Na kratko smo že poročali o nedavnem sestanku vodij Iskrinih trgovinskih predstavništev v državah članicah Sveta za vzajemno gospodarsko in tehnično Pomoč. Na tem srečanju — bilo je 11. in 12. februarja na Bledu — so Iskrini predstavniki v vzhodno-evropskih deželah skupaj z vodilnimi predstavniki zunanjetrgovinske temeljne organizacije v Iskri Commerce, vodstvom Iskre Commerce in vodstvom Sestavljene organizacije podrobno preučili rezultate gospodarjenja in delovanja v minulem letu ter operativni načrt za letošnje leto. Nadalje so pregledali doslej pripravljeno gradivo za prihodnje srednjeročno obdobje mednarodnega trženja Iskre in opredelili bistvena načelna izhodišča trženja v deželah SEV, obravnavali pa so tudi načelna izhodišča za 9. konferenco Iskrine zunanje trgovine, ki bo čez približno mesec dni.
Iskrinega trženja v deželah SEV večja tam, kjer imajo klirinški način plačevanja, v državah s konvertibilnim načinom plačevanja pa izstopajo proizvodnje kooperacije.
Med obravnavo izvoznih načrtov po posameznih deželah, so udeleženci menili, da obstajajo vse možnosti, da uresničimo letošnje naloge in jih ponekod tudi presežemo, kot že rečeno, pa so opozorili na še vedno prisoten problem poslovne (ne)-! discipline ., ki pa ni samo črna ovca v trgovanju s SEV, pač pa tudi z drugimi državami — z razvitim zahodom ali pa z deželami v razvoju.
Srečanje na Bledu je veliko pozor-
Udeleženci blejskega sreča-Ja So med razpravo o gospodarjenju v V®ulem letu ter o načrtih za letos Pozorili na nezadovoljivo poslovno Jelino v Iskri, ki „resno ogroža IBiia ini* izvoz plansko naravnanim ■r^erjem v SEV“
“reučili so tudi zapletena politična Eospodarska gibanja v svetu, ki ^na- 0 zmanjšujejo zanesljivost pri 3tr.Crtovanju Iskrinega mednarodnega ' j.. 'uja. Opozorili so na nujnost ^Potrebnih stabilizacijskih prizadeli v Jugoslaviji, zlasti na področju L°Za» „to pa nikakor ne bi smelo ^deti proizvodnje za izvoz". »Hlede možnosti za uresničitev nije^h izvozno-uvoznih nalog so e*eženci poudarili, da je uspešnost
Nagrajevanje, ki bo temeljilo na enakih kriterijih bo zagotovilo enako vrednotenje dela, oz. določenih del in nalog po vsej Iskri. Vsaka TOZD, delovna organizacija in delovna skupnost pa bo na podlagi pravic, ki jih daje Zakon o združenem delu določala višino osebnega dohodka. Morda se tole sliši malce čudno, vendar bo res tako. Osebni dohodki so predvsem odvisni od dela in gospodarjenja. Zato bo vsak kolektiv lahko za osebne dohodke razdelil toliko, kolikor bo ustvaril in prigospodaril.
Še več! Samoupravni splošni akti, ki jih bomo sprejeli po organizacijah združenega dela v Iskri bodo zagotavljali, da bo vsak, ki si bo prizadeval narediti več, bolje in hitreje, gospodarneje in bolj smotrno, lahko dobil temu ustrezno večje osebne prejemke. Isto velja za vsako delovno skupino, TOZD, delovno skupnost in delovno organizacijo.
Za vse nas bo zanimivo vedeti, kaj in kako je delovna skupina gradivo pripravila, katere kriterije in cilje je zasledovala. Na konferenci so jih našteli: 1. doseči naj večjo možno stopnjo poenotenja delitve osebnih dohodkov v Iskrij 2. glede na tehnološko organizacijo in ostale specifične pogoje po posameznih organizacijah združenega dela pustiti čim več maneverskega prostora za specifični del nagrajevanja po delu, 3. upoštevati vse tiste rešitve, ki so jih v delovnih organizacijah že samoupravno uzakonili, ki so dobre, ki so se izkazale v praksi in ustrezajo skupnim temeljem, 4. uskladiti akcijo, oz. kriterije vrednotenja dela in nagrajevanja s prizadevanji republiških sindikatov in širše družbe, 5. pripraviti take kriterije, ki bodo ustrezali za pripravo samoupravnih aktov v Iskri na ravni SOZD in vnesti elemente za “realizacijo v TOZD, delovnih skupnostih in DO Iskre.
Priprave so nekoliko zakasnile, saj bi morala biti akcija poenotenja končana že konec 1. 1979. Zdaj pašo na konferenci sprejeli rok za uresničitev do letošnjih letnih dopustov, se pravi do konca junija ali začetka julija.
Skupni kriteriji nagrajevanja obsegajo osebne dohodke v ožjem smislu, se pravi mesečne osebne dohodke in prejemke po pogodbi o delu, dalje skupno porabo: regres za prehrano, dopust, različne nagrade ob jubilejih in ob upokojitvi in preventivno zdravstveno varstvo. Enotno bodo urejeni tudi kriteriji povračil materialnih stroškov in ostali prejemki iz naslova osebnih prejemkov.
Delegati iz TOZD, delovnih organizacij in delovnih skupnosti so na konferenci pozdravili skupno in enotno ureditev delitve osebnih dohodkov v Iskri. Saj bodo tako odpadle nesmiselne razlike in nepotrebni očitki. Tako bo Iskra še bolj enotna in tudi osebno nagrajevanje in vrednotenje vsakega člana naše velike Iskrine družine bo postavljeno na isto raven.
Naj zaključim z ugotovitvijo Marjana Trojarja: „Skušali smo postaviti čimbolj pravične temelje vrednotenju in nagrajevanju dela. Mislim, da nam je uspelo pripraviti pravičnejši sistem, kot je bil doslej. Čisto pravičnega sistema, pravičnega vsakemu človeku, vsakemu delu, znanju in prizadevanjem pa ne bo postavil nikoli nihče."
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zaključni računi in sprejemanje načrtov
V	sredo, 13. 2. 1980 je bil sestanekljpredsednikov sindikalnih organizacij DO SOZD Iskra, sekretarjev delovnih organizacij, članov področnega kolegija za ekonomiko SOZD Iskra in odgovornih delavcev, ki sodelujejo pri izdelavi aktov s področja delitve dohodka.
Najprej so udeleženci obravnavali izdelavo in obravnavo zaključnih računov ter priprave ukrepov za spremembe, oz. dopolnitve planskih dokumentov za 1. 1980 v zvezi z izvajanjem stabilizacijskih ukrepov.
Član KPO Pavle Gantar je v uvodu poudaril naj bi ob obravnavanju zaključnih računov sprejemali hkrati spremembe planov za 1. 1980, z vsemi stabilizacijskimi ukrepi in programi, ki so sestavni del planskih dokumentov za letošnje leto.
Član KPO Edi Delopst je podrobneje govoril o tem, kaj pomenijo stabilizacijski ukrepi za zmanjšanje, tako materialnih, kot ostalih stroškov glede na zvezni in republiški dogovor ter zakon o razpolaganju z družbenimi sredstvi. Hkrati je poudaril, kaj nam prinaša tudi dogovorjeno znižanje materialnih stroškov za 1,5 %, ki velja za vse od TOZD do SOZD Iskra.
V	nadaljevanju sestanka je član KPO Anton Bukinis opozoril na nujnost dokončnega sprejetja samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v okviru ŠOZD namenjenih za investicije, ker je od omenjenega sporazuma odvisna tudi udeležba sredstev konzorcija bank za investicijske naložbe v Iskri v letošnjem letu.
D.Ž.
S seje področnega kolegija za raziskovalno dejavnost
INTENZIVNO IN STRATEŠKO IN OVIRATI
Namen seje področnega kolegija za inovativno, raziskovalno in razvojno dejavnost, ki je bila v sredo, 13. februarja, je bila priprava na III. interno posvetovanje o inovacijski dejavnosti. To posvetovanje bo letos junija. Pogovorili so se tudi o načelih uskladitve nekaterih proizvodnih programov znotraj Iskre in o možnostih uskladitve ter sodelovanju v proizvodnih programih z nekaterimi organizacijami izven Iskre v Sloveniji in Jugoslaviji. Kolegijskega posveta so se udeležili nekateri člani KPO Iskre in direktorji področij za razvoj iz delovnih
organizacij.
Raziskovalno-razvojna dejavnost dobiva vse večji pomen, saj Iskra osvaja vse zahtevnejši program profesionalne elektronike in zanjo sama razvija in nato proizvaja velik del elementov. Ta dejavnost pa je ob ustalitvenih ukrepih v našem gospodarstvu zašla v dokaj neugoden položaj ob najbolj nenavadnih nalogah. Stabilizacija namreč od inovacijske dejavnosti zahteva in pričakuje dobrih, hitrih in učinkovitih razvojnih rešitev, na drugi strani pa dejavnost omejuje z varčevanjem pri zaposlovanju kadrov, še bolj pa pri investicijah v sodobnejšo opremo.
Zlasti pri nas v Iskri je pomembno razmisliti o zares pretehtanih ustalitvenih ukrepih na področju vlaganj v opremo in inštrumentarij za namene razvoja in inovativne dejavnosti sploh. Znano je namreč, da je precej opreme zastarele, z njo pa naj bi razvili najsodobnejši proizvodni program. Poleg tega je v raziskovalni in razvojni dejavnosti pri nas uporaba računalnika še izjema. Takšno varčevanje sredstev je kaj slaba usluga racionalnemu gospodarjenju, zlasti če pomislimo, da prodajamo na trgih, kjer se pojavljajo firme, ki so svoje izdelke razvile po najsodobnejših metodah, z najboljšim inštrumentarijem in z računalnikom ob strani.
To vprašanje bo morala Iskra rešiti čimprej, saj smo pred sprejemom novega srednjeročnega načrta, v katerem bomo sprejeli vrsto strateških nalog, pomembnih za Iskro in širšo družbo.
„0 tem in drugih vprašanjih naše usmeritve velja temeljito razmisliti letos, v zadnjem letu tega srednjeročnega obdobja," je poudaril član KPO Miloš Kobe in nadaljeval: „Letno posvetovanje o raziskovalni dejavnosti Iskre naj postane močan faktor za usmeritev strateških prizadevanj in doseganje ciljev Iskre.
Posvetovanje o strateški usmeritvi pa je letos pomembno tudi zato, ker bomo že drugo leto začeli z nasled-n j i m srednjeročnim obdobjem 1981-85. To bo imelo svoj odraz v Iskrinih strateških usmeritvah, kot tudi v republiških načrtih, kjer že pripravljajo prve projekcije in prva besedila za zadolžitve podpisnikov novega družbenega dogovora o temeljih plana 1981-85, kjer naj bi Iskra sodelovala s konkretnimi projekti, .iz česar sledi tudi obveznost, da te projekte uresniči. Vse to pa bi zagotovilo ob ustreznih zmogljivostih tudi večjo možnost in dosegljivost sredstev, vsekakor pa večjih, kot jih je
(Nadaljevanje na 2. strani]
Živahna debata pred kolegijem.

Veliki uspehi in naše nadaljnje
možnosti V SEV	(Nadaljevanjes l.stnmi)
nosti namenilo tudi uvoznim nalogam z območja SEV. Slišali smo podatke, da uvozimo iz teh dežel za več kot desetino Iskrinega uvoza, kar pa nikakor ni v sorazmerju z izvozom (25 %), še manj pa z našim bilančnim položajem. Vodje Iskrinih predstavništev v deželah SEV so menili, da bi morali čimprej ustanoviti ustrezno skupino ljudi, ki riaj v prihodnje sistematično raziskuje svetovno nabavno tržišče in postane „žarišče dejavnosti in središče informacij za diverzifikacijo Iskrinega uvoza". Delovanje te enote bi moralo biti usmerjeno tja, kjer se dejansko odloča o uvozu, to pa so, kot je znano, projektiranje, načrtovanje in nabava.
Eno od področij intenzivne dvodnevne razprave na blejskem sestanku je bilo tudi sodelovanje Iskre z organi jugoslovanske zbornice Jugoslavije in meddržavnimi organizmi, kot tudi sodelovanje v organih SEV. Mnogo
pozornosti so namenili tudi samemu gospodarjenju predstavništev v minulih letih in letos, vprašanju informatike, osebnim dohodkom in nagrajevanju Iskrinih predstavnikov v SEV ter drugim področjem.
Podobno kot sestanek vodij trgovinskih predstavništev v Zahodni Evropi, ki je bil prejšnji mesec v Stuttgartu, je tudi blejski sestanek opozoril na Iskrino uspešnost v mednarodnem trženju, pri čemer je treba vsekakor opozoriti na ugotovitev obeh zasedanj, da takšnih uspehov nikakor ne bi dosegali, če ne bi imeli v tujini svojih predstavništev.
Blejskega delovnega srečanja so se udeležili: Franc Ferkolj, Peter Virnik, Marjan Japelj, Vukota Samardjič, Milan Gornik in Štefan Hujs ter Anton Stipanič, Ljuban Artič, lija Medič, Ivo Bogoev, Marcel Božič, Andrej Polenec, Milan Loparnik, Zdene Skok in drugi. Lado Drobež
INTENZIVNO IN STRATEŠKO
INOVIRATI
bila deležna v sedanjem srednjeročnem obdobju."
Razpravljale! so menili, da je ob tem treba temeljito upoštevati restriktivne težnje, ki v omejevanju sredstev ne prizanašajo niti razvojni dejavnosti. Zastavljeni ustalitveni načrti omejujejo v nekem obsegu vse dejavnosti in prispevke za različne negospodarske dejavnosti med katere se prišteva tudi znanost in z njo raziskovalno delo. Zelo je verjetno, da bodo tu in tam menili, da je treba pri razvoju ustrezno in sorazmerno ostalim dejavnostim varčevati.
Razvojni strokovnjaki so mnenja, da so taka razmišljanja zelo negativna, saj smo si v Iskri zelo prizadevali, da smo raziskovalni dejavnosti zagotovili ustreznejše mesto In bi bile redukcije lahko usodne za nekatere strateške načrte.
Je pa na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti prav narobe res, da je vsak dinar investiran v raziskave in razvoj najbolje in najsmotrneje naložen in bo dajal tudi najvišje rezultate ob realizaciji dognanj in dosežkov. V raziskovalno dejavnost bo treba vlagati vse več in prav s tem, da investiramo v naše neodvisne strateške programe, stabilizirati gospodarjenje. Inovacijsko posvetovanje bo moralo na to nevarnost Iskro posebej spomniti.
Kolegij se je dotaknil tudi vprašanja usklajevanja proizvodnih programov znotraj Iskre. Vsi so se nasmejali ob ugotovitvi „da je to večna tematika" podobnih posvetovanj. Ugotovili pa so, da je škoda razmetavati z znanjem, kadri in proizvodnimi zmogljivostmi na različnih področjih hkrati. Zanimiva je misel, izrečena na tem posvetu, da majhne proizvodne enote ne morejo neodgovorno začenjati proizvodnje programa, ki ga dela že neka druga TOZD. Zato je treba
(Nadaljevanje s 1. strani)
proizvodni program že v procesu razvoja dogovorjeno in smotrno porazdeliti saj se zgodi, da se pokrivata z istim programom včasih dve TOZD celo v isti delovni organizaciji.
Erik Vrenko je lepo razčlenil pristojnosti TOZD, DO in SOZD. Pa ne le pristojnosti, ampak tudi pojem minulega dela iz naslova raziskovalno razvojnega dela. Pogostokrat namreč živo delo vrednotimo zelo jasno, medtem ko znanje, strokovno delo in izkušnje ostajajo zadaj, ker jih pač „ni moč izmeriti ; vatli", kakor je menil nekdo. To stran minulega dela bo treba še jasneje definirati, saj je ključnega pomena za vrednotenje raziskovalcev, razvojnikov, tehnologov in strokovnega dela sploh.
Spregovorili so tudi o možnostih dolgoročnega raziskovalnega in proizvodnega sodelovanja Iskre z nekaterimi drugimi SOZD in DO v Sloveniji in Jugoslaviji. Samoupravni sporazum, ki ga je Iskra pred nedavnim podpisala z drugimi proizvajalci računalnikov in računalniške opreme je šele en vidik sodelovanja na raziskovalnem in proizvodnem področju. Odprte pa so še velike možnosti za širše sodelovanje pri proizvodnji težkih obdelovalnih in orodnih strojev, kjer ima Iskra velike možnosti na področju krmilne tehnike.
Z nekaterimi SOZD se o tem že dogovarjamo, pri drugih pa tečejo šele informativni pogovori o možnostih tehničnega in razvojnega sodelovanja na višji ravni.
Ta višja raven pomeni precej več kot zgolj komercialno in gospodarsko sodelovanje. Sodelovati bo treba že v raziskovalni dejavnosti in uskladiti strateške projekte Iskre in ostalih partnerjev. Poleg tega daje Zakon o združenem delu še velike možnosti za povezave in ureditve dohodkovnih odnosov. Te relacije pa bodo morale
Dnevni red 10. zasedanja DS
1.	Potrditev sklepov 9. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 17. 12. 1979 in informacija O izvriSitvi in izvajanju sklepov
2.	Poročilo o sprejetju Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov organizacij združenega dela SOZD Iskra s predlogom investicijskih vlaganj v letu 1980
Poročevalec: Anton Bukinis in predsednik odbora delegatov podpisnic
3.	Osnutek sprememb letnega programa SOZD Iskra za leto 1980 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1976—1980
Poročevalec: Edvard Delopst
4.	Informacija o uvozno izvozni problematiki SOZD Iskra za I. 1980 Poročevalec: lija Medič
5.	Sklepanje o sporazumu o konceptu dolgoročnega sodelovanja in obojestranskega vlaganja v razvoj elektronike med SOZD Iskra v El Niš
Poročevalec: Anton Bukinis
6.	Razpis za člane kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra in imenovanje razpisne komisije
Poročevalec: Anton Stipanič
7.	Sklepanje o razpisu volitev v DS SOZD in Odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra ter imenovanje volilne komisije
8.	Sklepanje o koriščenju združenih sredstev rezerv Poročevalec: Anton Bukinis
9.	Sklepanje o prečiščenem besedilu Samoupravnega sporazuma o podeljevanju posebnih dosežkov v SOZD Iskra s podeljevanjem ..Nagrade Iskra". ..Priznani Iskra" in ..Odličij Iskra"
Poročevalec: Pavle Gantar
10.	Predlogi KOS SOZD:
—	imenovanje delegatov v svete VTO Univerze v Ljubljani in Mariboru,
—	imenovanje delegata v svet zgodovinskega arhiva Ljubljana,
—	imenovanje delegata v svet za znanost pri RK SZDL SRS Poročevalec: Janez Kern
11.	Delegatsko vprašanje:
—	vloga TOZD Sprejemniki Sežana za zagotovitev lastne udeležbe za investicijska vlaganja
Poročevalec: Anton Bukinis
*
Med sestankom m Bledu.
sti, razmere v SOZD ter odnose področju svobodne menjave dela-tem v zvezi je podčrtal razlike v poj žaju delavca v mestu in na podežel poudaril pa je, daje vloga DO pravilna.
Predstavnik DO ZORIN M Trojar je s tem v zvezi poudaril, metode niso prenešene z zahoda, izjemo ugotavljanja proizvodnih po sistemu WF. Omenil je tudi, da: sedanji sistem plod dela najširši vključevanja strokovnjakov S0^
Iskra s tega področja.
Član KPO Pavle Gantar je v izvaj; nju pojasnil, da. vsebina samouprava- e sporazumov še ni razčiščena, da š6 jasno, do kod ta sporazum pravzap^ v pi lahko sega. Omenil je odprtost vp' j po,
Sar
Po
srti
tet
šanja, če ta sporazum zaenkrat lai1' jtabi'
Iskrin računalnik v Ljubljanski banki
vsebuje le skupne osnove in merila ^lih 2 razporejanje čistega dohodka. J*1 te V zvezi s planom je podčrtal, da1* ^ani] moral vsebovati načela pri razp^.^sed janju čistega dohodka, za samoupi^.^ka ]
ni sporazum pa je predlagal naj
vsitiin,
Konec minulega tedna je bila v stolpnici Ljubljanske banke na Trgu revolucije v Ljubljani priložnostna slovesnost ob otvoritvi Iskrinega računalnika ISKRA—DATA C 18 ter predstavitvi projekta ..Bančno knjigovodstvo". Slovesnosti so se udeležili
buje tudi kriterije za ocenjevanje P. Nei slovanja TOZD (uspešnost, ukref^govo
najvišji predstavniki Ljubljanske banke, z Iskrine strani iz TOZD Tovarna
računalnikov — pa vodja priprave tržišča in prodaje Katarina Puc in vodja skupine programerjev projekta, sistemski analitik Vili Kovačič.
Izdelava organizacijskih rešitev ter dela pri sami sistemski zasnovi — aplikacije in programiranje ter uvajanje obdelave — so se začela natanko pred letom dni. Takrat je Iskra ustanovila posebno projektno skupino. Skupaj s strokovnjaki Ljubljanske banke je ta skupina pripravila aplikacijo in to na papirju, septembra pa so začeli programirati na samem računalniku.
Že ob dnevu republike so prešli na prvo poskusno obdelavo. Takrat so ugotovili, da poteka zastavljeno delo v redu s tem, da so nekaj stvari spremenili, več pa jih tudi dodali zaradi dodatnih želja kupca po širitvi aplikacije.
Iskrina projektna skupina bo v Ljubljanski banki ostala še nekako
poldrug mesec ter v tem času opravila vse za dokončno predajo, aplikacij. Ljubljanska banka bo v prihodnje sam projekt razširila tudi na zbirno bančno knjigovodstvo vseh bank, ki so v njenem sklop, v jeseni pa se bodo predvidoma lotili tudi analitičnih knjigovodstev.
Iskrino projektno skupino je, kot že rečeno, vodil Vili Kovačič, v njej pa so bili še Jože Baloh, Janez Vidrih, Mojca Rosa in Rudi Bric.
Iskra ima zdaj v Jugoslaviji nameščenih prek 40 računalnikov ISKRA— DATA C 18 in sicer pretežno za poslovne aplikacije. Med njimi je vrsta aplikacijskih programskih paketov, ki jih Iskra ponuja skupaj z računalnikom kot standardne pakete.
L. D.
reševanje sporov, kazalci ugotavlj^itniv
nja)'	5' k
V zvezi s 4. in 6. točko gradiv3v%, s problemsko konferenco je načel ^ ; šanje glede sredstev za osebne doholj|* že ke in skupno porabo na podroCT.'4. j
„znanja“ in predlagal poseben saiOvsep,
upravni sporazum za ustvarjalno d6®0’.53. V zvezi s spoznanjem t da so ka^siv: ključna pozicija Iskrinega razvoja | odprl vprašanje, če je znanje doV°| vrednoteno? Poudaril je, da 1^1 kadri istega ranga obstaja uravnilovki kljub zelo različnim rezultatom in, da tudi naša družba tega ne podp1]
ra.
Enotno in pravičnejše nagrajevanje po delu
Razprava
(Nadaljevanje s 1. strani)
Nace Pavlin iz Elektromehanike je poudaril, da je bila prav ta Delovna organizacija pobudnik akcije za urejanje razporejanja čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Menil je, da je s sprejemanjem sistema potrebno pohiteti, da pa ne smemo mimo dejstva, da mora biti cilj in osnova vseh prizadevanj rezultat dela delavca in TOZD.
Poudaril je, da je moč usklajevati samo tisto, kar prinaša boljši rezultat na drugi stopnji. V zvezi s pojasnilom predsednika KOS Janeza Kerna, da na tem področju poteka akcija sindikalnega mehanizma že pol leta, je menil, da mora sindikalna konferenca oceniti rezultate polletnega dela. Dejal je, da je področje čistega dohodka enostransko obravnavano in, da bo potrebno pregledati delitev čistega dohodka, samoupravni sporazumi pa morajo zajemati merila za pridobivanje dohodka, merila za delitev dohodka in čistega dohodka.
V nadaljevanju je Nace Pavlin poudaril, da je sistem, ki ga je izdelala DO ZORIN ustrezen, morda le preši-
roko zastavljen. Dotaknil pa se je tudi poimenovanj različnih del in nalog ter podčrtal možnost, ki jo novi sistem dopušča — boljše nagrajevanje del, ki so po nekakšni ..konvenciji" nižje vrednotena. V zvezi s solidarnostjo na ravni TOZD pa je menil, da je mogoče le v izjemnih primerih, sicer pa je moč oblikovati le priporočila.
S prizadevanji je potrebno pohiteti, vendar pa je potrebna strpnost, je v svojem izvajanju podčrtal delegat Avtoelektrike Pavel Mermolja. Omenil je, da prihaja do očitkov delavcev, da je vrsta metod prenešena z zahoda in za naše razmere ne najbolj ustrezna. Izrazil je prepričanje, da mora svoje mnenje prispevati tudi republiški sindikat in, da bo v bodoče potrebno upoštevati tržni položaj DO, potrebno pa je tudi upoštevati regijske značilno-
Delegat iz Avtoelektrike je v zv^ z Gantarjevim vprašanjem o ravni s1] Udarnosti menil, da v prvi fazi pride1 poštev verjetno solidarnost na rav^ delovne organizacije.
Delegatka DSSS SOZD Iskra Joži Starčič je menila, da je premalo darjen rezultat poenotenja in poudej rila, da je potreba po poenotenju jas"! ne le v Iskri, temveč tudi v republik r Menila je, da je enoten sistem potff ! ben predvsem zaradi primerjalnosti ^	\
podčrtala pomen povezave osebneg1 dohodka in dohodka.	, i C\
Delegat iz Avtomatike je opisal p^Mcrc zadevanja svoje DO, delegat iz Av^^a elektrike Robert Žerjal pa je poudaSpiav pomen dobro izdelanega organizacij'ptav skega mehanizma ob sprejemanj11 prav novega sistema v zvezi z vprašanjc^stabi) osnovne ekonomske enote pa je«tos poudaril pomen DO.	ftlel]
Član KPO Edi Delopst je poudaril tiob0 pomen krepitve odnosa med dohodiotaj kom in osebnim dohodkom' t^hašin menil, da je delavcu potrebno prik^flap^
zati bruto OD in poudariti mikro Vje za
makro ekonomski učinek delitve d^rogo hodka.	.tov
V zaključku razprave so delegatko % sprejeli sklep o ustanovitvi komisije oblikovanje zaključkov v sestavi Pavl6 Pa b Gantar, Marjan Trojar, Judita Bagon- taki Miloš Pavlica in Janez Kem, na$amc
pobudo delegata iz Elektromehanik6koj Naceta Pavlina pa so sprejeU tud1 pa^
sklep o enotni ureditvi dnevnic fropo; kilometrin na sestanku predstavnike'1 tirn vseh DO SOZD Iskra, ki bo 22. t. n1, Zato
_______________________-kg
[l
TOZD ELEKTROMOTORJI	ki
Pomemben delež: kooperacije
DO ŠIROKA POTROŠNJA:
Velika večina širokopotrošnih izdelkov — različni gospodinjski strojčki, aparat'
?elo
za osebno nego pa tudi drugi električni aparati — ima za kupca ugodno lastnost.*^.
biti precizno definirane, da bodo spodbudne za obe strani.
Franc Mlakar iz Inštituta za kvaliteto in metrologijo je povedal, da so se na tem inštitutu že dogovorili z več organizacijami združenega dela za tesnejše in dolgoročnejše sodelovanje. In to v obojestransko korist. Za testiranje in ostale funkcije je ta Inštitut dobro opremljen in lahko nudi precej uslug DO v Iskri in izven nje. S tem pa lahko delovne organizacije precej prihranijo, saj jim ni treba organizirati podobnih služb in ne opremljati dragih laboratorijev.
Ob zaključku so na kolegiju sprejeli na znanje tudi informacijo, da bo Republiška raziskovalna skupnost z manjšo prispevno stopnjo industrije, razpolagala z manj sredstvi za financiranje, oz. sofinanciranje razvojnih nalog. Zato bo treba v Iskri poiskati poti za financiranje raziskavln razvoja večjih projektov z združevanjem sredstev doma.	, FY
so relativno poceni. Pri navidez preprostih napravah, ki pa kljub temu vsebujejo ni desetine, ali celo stotine sestavnih delov je le z velikoserijsko proizvodnjo m«6 doseči sprejemljivo ceno. Te serije pa so največkrat tako velike, da jih jugoslovanski trg nikakor ne bi bil zmožen prevzeti. Seveda so poglavje zase še vse težave okrofl razvoja, ki zadevo še bolj zamotajo. Idealne rešitve pravzaprav niti ni — blizu pa $6 različna sodelovanja z domačimi in tujimi proizvajalci, z drugimi besedafl1' kooperacije. Tokrat bomo spregovorili le o inozemskih, ki jih v Železnikih gojijo ž® vrsto let, zelo uspešno za obe strani. O podrobnostih smo se pogovorili z vodjo službe za mednarodne kooperacije v Tovarni elektromotorjev Ivanom Ribičem.
Kolikšen delež celotnega prometa TOZD zavzemajo kooperacijska sodelovanja?
Delež pri nas je trenutno okrog 70% in ni čudno, da v šali pravimo, da so nam kooperacije dale dušo. Delež vseskozi ostaja približno enak, vrednostno pa obseg kooperacijske izmenjave letno raste za približno 10%.
Katere faze proizvodnje pa kooperacije zajemajo?
Z vsemi našimi kooperanti sodelujemo pri praktično vseh fazah — od razvoja naprej. Običajno dobimo zahtevane lastnosti motorja, pa seveda tudi končnega izdelka, ki mu moramo motor prilagoditi. Samo tako je mogoče obvladovati široko paleto izdelkov in celoten asortiman pogosto — če ne celo prepogosto — menjati.
Elektromotor je bistven sestavni del vsakega rotacijskega gospodinjskega aparata, hkrati pa tudi zelo zahteven. Dosti truda zahteva sam razvoj motorja, ki mora imeti strog0 določene lastnosti, zelo pa se, npr--razlikuje oblika motorja za kavni mlinček, ali za sesalnik. Prav prj slednjem je zelo pomemben sleherni | kanal, ki omogoča pretok zraka življenjska doba motorja se od načrto-1 vanih 2000 ur zlahka spremeni v 20 itd."
So inozemski kooperanti zadovoljni s kvaliteto izdelanih motorjev?
Sama kvaliteta doslej še nikoli ni bila ovira za uspešno sodelovanje. Sem in tja se seveda zatakne, vendar pa ne samo na naši strani — nasploh pa s° reklamacije na račun kvalitete izredno
majhne. (Nadaljevanje na 6. strani) 'V
2ž4
lNP4JSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV
OPlT°Va
ina malih zaganjalnikov
zvajj
:a#
. Š6f'
Zadnje čase veliko beremo, se veliko pogovarjamo o stabilizacijskih ukrepih, ne amo v gospodarstvu, marveč na vseh ravneh. Sicer to ne drži v celoti, saj smo utrebo po stabilizacijskem obnašanju čutili in poudarjali že več let nazaj, vendar tem t^jpo*rebo le Slatno komentirali, naredili pa smo bore malo ali skoraj nič na
'aLfci,0 Prejšnji številki našega časopisa .Ivs „(P°rpčali, kako se bodo spoprijeli IJ^bilizadjskimi ukrepi v tovarni 13 niki t Za8anjalnikov, saj so predstav-An t,Sežna,vi-*'0ZD ob,širno spregovorili in
^	S temi nrizaHevanii tnHi
s t®*111 prizadevanji tudi -Prednika slovenskih
sindikatov
1	^,afneija’ ki se je pred nedav-
)	na obisku v Avtoelektriki.
je P’ Pol,
tf6,Č8ov-
avlj,^nimiv
kref^govo8^683’ kar Sm0 slišaIi na teh
je prav gotovo še bolj o, kaj o tem menijo delavci
N v ’
’ kako oni gledajo na ta prizade
SaJ je znano, da je prav ‘tovarno zaganjalnikov pestila stabiliza-
čW4 če od ustanovitve, torej od 1. r0 ii. ' Sest oditovorov smo zabeležili
. mfla J' 5651 odgovorov smo zabeležili, »aa. L. e po vsebini praktično ne razliku-
, dlMt . , imajo vsi en cilj - doseči to, ka. 51 vsi prizadevamo.
jjaJ|
lovni me1:
itii"
neg>
odlmLVET0 MRAKIC, vodja linije r Okrova. Vsekakor bodo stabilizacij-
tvtoj^a
NADA MADON, delavka na liniji rotoija. Res se da še veliko narediti, da bi izboljšali stanje, kakršno je, da bi res podvzeli in se prilagodili vsem stabilizacijskim prizadevanjem. Ne bi se spuščala v probleme cen in nerazčiščenih dohodkovnih odnosov, ker smatram, da morajo na tem področju storiti svoje ustrezne strokovne službe. Poglejmo raje okrog sebe. Vsak, res vsak bi moral izpolnjevati svoje delovne dolžnosti do skrajne mere in nikakor ne odlašati, saj bom napravil jutri, ali pa prepustim sodelavcem v popoldanski izmeni. Torej vidimo, da naša delovna zavest še ni najboljša. In te spremembe bi morali začeti korenito izvajati že v samem vrhu temeljne organizacije, ki naj bi nam služil za zgled, tako delovne kot tehnične discipline. Na vseh področjih bi morali pričeti zmanjševati vse vrste stroškov, poostriti disciplino, paziti,
5^* £t=rtnomo,Sniz,P=y”dŽ
J jejgt'azacijsko. In kaj bo naš glavni cilj fed°i področju urejanja cen našim L, e*kom se pravi, na področju
icSin •tEcovnih odnosov moramo storiti
prizadevanja, za katera se pospešeno borimo v letošnjem letu obrodila sadove v naše zadovoljstvo in v zadovoljstvo vse naše družbe.
t6( dlje in doseči realno vrednost •|,a. .^izdelkom. Nikakor ne smemo še d inL^j dopustiti mišljenja mnogih, da do-ji Za to ceno skriva naša nedelavnost. ^ gostokrat je prisotno tudi mnenje
ati7o»Vcev samih češ, kaj bomo delali za e zalo" bednosti, ki jo dobimo od ,vlč6*ačih kupcev za zaganjalnik, kdo
jo dobimo od
vlek, iT1*1 kuPcev za zaS -'OfiiRk' Pokrh ostalih 30 %. Jasno, da ’ na San! P°kazatelji vplivajo neugodno na like Utr ° Počutje delavcev, ne samo ob ud> Pač U’ ob opravljanju delovnih nalog, fr. ^ Pa tudi sicer. In še na nekaj bi rad <0v tvorih Izhodov med rednim delov-rn. ^ časom je vse preveč in to samo °> ker opnvljajo razne inštitucije in
v občinske službe svoje storitve le ^dopoldanskem času, ko je največ
L avcev redno zaposlenih v delovnih pjanizacijah. Tu bi morali sprejeti j Set>en samoupravni sporazum o ir«ti kj 0vnem času ustanov in organizacij, itCLaaj bi ga prilagodili potrebam > na
anov.
VIRGILIJ UŠAJ, dežurni proizvodnje. Letošnji zaostreni pogoji gospodarjenja bodo od vseh nas terjali še dodatnih naporov. Leto stabilizacije je težko leto. Zato se moramo z vso
z y’rect nekaj dnevi je odiel v zasluženi pokoj dolgoletni sodelavec Iskre — .''Joelektrike Vinko Faganeli. V mesecu aprilu bi minilo 17 let njegovega dela v r'- točneje v sedanjem TOZD — Komerciala, v skladišču gotovih izdelkov. Vsi ooelavci in sodelavke so se od Vinka prisrčno poslovili z željo, da bi še dolgo let v oravju m zadovoljstvu uživa! zasluženi pokoj, ter mu poklonili spominsko darilo.
Za vse dobre želje in darilo se je prisrčno zahvalil in po tej poti obljubil, da bo še aprej spremljal njihovo delo, uspehe in težave ter, da bo ob vsaki ponujeni
v'l to? n neti Čo n r real na	le tv
^Priložnosti še prišel na obisk.
resnostjo osredotočiti na tiste izhodiščne točke, ki lahko doprinesejo določene uspehe in izboljšajo nič kaj zavidljiv položaj naše temeljne organizacije. Letos moramo urediti cene izdelkom z našimi kupci: avtomobili se stalno dražijo, naši izdelki pa ne. Saj tu ni nobene logike? Zato vsi upamo, da bodo naše strokovne službe zastavile vse sile za razrešitev teh perečih problemov. Na drugo mesto bi postavil neurejene odnose med temeljnimi organizacijami na nivoju DO. Tu mislim, predvsem na boljše izkoriščanje prostih strojnih kapacitet v tej ali oni TOZD, ki se čestokrat pojavijo. Z boljšo' povezavo med TOZD bi se dalo marsikdaj ,,izvedeti", je take proste kapacitete obstajajo. Veliko pomoč pri odpravi raznih napak na strojih in napravah nam nudi tovarna delovnih sredstev, čestokrat pa so roki za odpravo teh ali onih napak le nekoliko predolgi. Razumemo preobremenjenost njihovih strokovnjakov, če pa se pojavi napaka take narave, da zavre potek proizvodnje, vezane na določen tehnološki proces, bi bila potrebna ažurnejša pomoč za odpravo nastale napake. Tudi o disciplini nasploh bi se dalo marsikaj spregovoriti, vendar smatram, da bi moral bedeti nad temi ukrepi predvsem sindikat in ostale DPO ter vodstvo in vodilni v TOZD.
ZINKA FORNEZZI, delavka na liniji okrova. Ko takole razmišljam in ocenjujem stabilizacijska prizadevanja, se čestokrat vprašam, smo res podvzeli vse ukrepe za izboljšanje gospodarskega stanja, dviga produktivnosti, zmanjševanje stroškov, skrb za dvig kvalitete, izboljšanje discipline itd. Po mojem mnenju se da tu še precej narediti: Poglejmo samo na disciplino. Ta je še vedno taka, da ji ne moremo reči stabilizacijska disciplina. Še vedno je opazno predčasno zapuščanje delovnega mesta ob odhodu na dnevni odmor, ob zaključku delovnega časa itd. In še ena misel se mi vsiljuje. Vsi smo jasno za zmanjševanje vseh vrst stroškov, pa naj si bo to pri službenih potovanjih, reprezentanci itd. Celo o zmanjšanju udeležbe za raznih športnih tekmovanjih je bilo govora, za kar pa nisem preveč navdušena. Ti stroški so praktično tako minimalni glede na pomembnost in množičnost, da bi jih lahko nemoteno nadomestili prav mi, delavci sami s tem, da bi povečali pazljivost pri samem delovnem procesu, pri obdelavi podsestavnih delov, da bi bolj pazili na kvaliteto in tako zmanjšali izmet. Tudi to je stabilizacija.
IZIDOR ČARGO, specialist za linijo hladnega preoblikovanja. Po mojem mnenju je bil že skrajni čas, da je prišlo do teh zaostrenih pogojev in ukrepov, saj je šlo iz dneva v dan slabše. Veliko, vse preveč je raznih temeljnih organizacij, ki ne poslujejo z zadovoljivimi rezultati. Kje so temu vzroki, kaj se da narediti za odpravo le-teh, kje so posamezniki, odgovorni za tako stanje. Poglejmo samo našo TOZD. Izdelke prodajamo, zalog ni in vendar ne poslujemo dobro, čeprav delamo prav tako ali pa še bolje kot v
drugdi TOZD. Tu je nujno potrebno nekaj ukreniti, stanje izboljšati a ne le pri nas, pač pa v vsem slovenskem in jugoslovanskem gospodarskem prostoru. Vsi moramo pristopiti k resnejšemu izvrševanju delovnih nalog, zaostriti moramo delovno in tehnološko disciplino tako pri vodilnih, kot pri delavcih za stroji. Če se bomo vsi zavzeli za odpravo navedenih posledic, tudi uspeh ne bo izostal, saj vsi vemo, da je le dobro delo pogoj za uspešno poslovanje.
JOŽE DERMAN, vodja tehnološke priprave dela". Zastavljena prizadevanja za stabilizacijo dajejo predvsem poudarek na delitvi sredstev ... za osebne dohodke V odvisnosti od ustvarjenega dohodka v tem smislu, da bi vedno delili manj, kot smo ustvarili. To osnovno izhodišče je pravilno, vendar bi moralo v gospodarstvu prevladovati neglede na sprejeto resolucijo in
dogovore o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980.
V stabilizacijskih prizadevanjih in smernicah je dano premalo poudarka dvigu družbene produktivnosti na vseh nivojih. Ta kvaliteta je v družbi zelo pomembna in ji moramo dati poudarek. Prepričan sem, da bi s tem rešili mnogo težav, ki danes tarejo naše gospodarstvo.
Prizadevanja v okviru TOZD moramo usmeriti predvsem v dvig produktivnosti in notranjo disciplino. Seveda bodo poslovni rezultati od tega manj odvisni, zato moramo v prihodnjem obdobju urediti odnose pri delitvi skupnega prihodka na nivoju DO tako, kot je to v samoupravnem sporazumu o združevanju dogovorjeno. Ne nazadnje bodo morali tudi kupci priznati našim izdelkom primerno ceno, ceno, ki ne bo manjša od naše lastne kot je to danes primer.
Če ocenimo sedaj na kratko stabilizacijska prizadevanja s stališča našega oddelka lahko rečem; da je potrebno še veliko narediti. Tu mislim na hitrost našega dela v povezavi z možnimi in nujnimi izboljšavami konstrukcije izdelkov in tehnološke izdelave-. Le-ta se odvija prepočasi. Ne mislim, da bi delovanje oddelka glede na to oceno v celoti Opravičeval, . vendar je tako stanje v pretežni meri posledica nerazumevanja po nujnosti hitrega reševanja konstrukcijsko-tehnoloških izboljšav s strani TOZD — Inštitut, problematike izdelave potrebnih orodij s strani TOZD DES in nenazadnje tudi posledica nemogočih pogojev investicijskih vlaganj tudi pri minimalnih potrebah. Marko Rakušček
DELOVNA ORGANIZACIJA ELEKTROZVEZE
Uspešno poslovanje TOZD Antene in navigacije
Med tistimi temeljnimi organizacijami, katerih proizvodni program zahteva izredno visoko stopnjo strokovnosti, je tudi temeljna organizacija AIN. Njeni delavci se lahko pohvalijo, da so v svojem delu uspešni, in da se že v tem letu nameravajo kadrovsko še okrepiti.
Zaradi zaupnosti razvoja irr proizvodnje njihovih naprav seveda ne moremo predstaviti vsega njihovega dela. Povemo pa lahko, da so lanskoletni plan izpolnili z indeksom 132, navzlic planirani izgubi, kar je vsekakor zelo ugodno. V letošnjem letu nameravajo nadaljevati še naprej uspešno in prvi pokazatelji že kažejo, da bodo v tem uspeli.
Pogovor z njihovimi vodilnimi delavci direktorjem Borisom Deržajem, predsednikom DS Francem Logarjem, predsednikom IOOS Emilom Mertljem in vodjem RR enote Dimitrijem Trpinom nam je omogočil predstavitev njihove temeljne organizacije, hkrati pa nam je tudi razkril prizadevanja in težave TOZD AIN.
Iskrina prizadevanja, da bi predvsem znanje in strokovnost zviševala vrednost njenih proizvodov je v naši temeljni organizaciji še posebej prisotna. Zanima nas kako se je proizvodni program razvijal od začetnih korakov do danes?
L. 1962 smo pričeli z razvojem navigacijskih naprav. Tedaj so bili narejeni prvi projekti za mornarico, od 1. 1970 naprej pa teče razvoj tako, da smo 1. 1972 naredili tudi prvi prototip kompleksne naprave. V letu 1976 je izšla prva serija iz redne proizvodnje. Lahko se tudi pohvali-
mo, da smo skozi vsa ta leta dobili več priznanj. Pohvalne plakete smo dobili od VTI Žarkovo, Tovarne letal Soko Mostar, od ZINVOJ in tudi nekaj državnih odlikovanj je v naši zbirki.
Kako ste se organizirali po reorganizaciji in kakšen je vaš sedanji proizvodni program?
Glede na to, da antenski in navigacijski proizvodni program dajeta skupno celotno napravo, je prišlo ob novi reorganizaciji do združitve teh dveh področij v našo temeljno organizacijo AIN.
Naprave, ki jih izdeljujemo, so v različnih variantah namenjene vsem rodovom vojske, pri čemer predstavljajo lokatorji in detektorji naš osnovni razvojno proizvodni program, dopolnjujemo pa ga z ustrezno merno opremo. Vzporedno s tem programom tečeta še razvojin proizvodnja navigacijskih naprav kot je radiokompas z antenskega področja pa razvoj in proizvodnja anten za ostale TOZD v naši EK) in to tako za vojaški kot civilni program.
Naš program nam narekuje tudi široko sodelovanje z različnimi znanstvenimi institucijami. Sodelujemo z vojaškimi inštituti, ..vojnimi poštami, fakultetami za elektrotehniko in strojništvo in ostalimi delovnimi organizacijami Iskre. Pomemben za nas je tudi poslovno-tehnični sporazum med nami in Fakulteto za elektrotehniko, PAP in DONIT.
Vsa ta sodelovanja so glede na to, da so usmerjena predvsem na proizvodnjo naprav z izredno visoko
(Nadaljevanje na 4. strani)
Franc Logar, Boris Deržaj, EmilMertelj in Borut Baša.
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
Pregled inventivne dejavnosti
Ob zamenjavi samoupravnih organov in njihovih komisij se z letnimi poročili pokaže končna bilanca delovanja raznih dejavnosti. Tako smo dobili celoten pregled dela na področju inventivne dejavnosti v Iskri Elektromehaniki za 1. 1979.
Z lansko primerjavo je ugotovljeno, da se je število prijavljenih predlogov povečalo za 17 %. Očitno je na povečanje prijav vplival nov, bolj spodbuden samoupravni sporazum o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, ki je začel veljati s 1.1. 1979. Vendar je treba poudariti, da je na število zaposlenih še vedno premalo predlogov, ali vsaj premalo kvalitetnih.
Prijavljenih je bilo 74 predlogov, od katerih je bilo 5 prijav posredovanih službi opazovanj pri Iskri Commerce zaradi patentne zaščite.
Pozitivno je bilo rešenih 57 predlogov, negativno pa 8. Ti predlogi niso bili docela zavrnjeni, temveč jih je komisija obravnavala po določilu 59. pravilnika kot umestne predloge in jih nagradila od 200 do 1200 din. To so običajno predlogi, ki trenutno niso sprejemljivi, ali pa bi bila realizacija preveč draga.
Skupni prihranek, ki je bil z inovacijami dosežen v preteklem letu znaša 6,234.200 din, za nagrade pa je bilo izplačanih 449.000 din.
Od večjih TOZD je bila Tovarna števcev na prvem mestu s 17 prijavljenimi predlogi, ATC z 12, ERO z 11, TEA s 7 ter ostali s po nekaj predlogi.
Trenutni položaj inovatorstva ni preveč blesteč, sicer se premika na bolje, vendar zelo počasi. Glavni problem je v priznanju inovacij posameznikom. Vse akcije v obliki
normativnih aktov so brez uspeha, če avtorjem tehničnih dosežkov ne nudimo po čim krajši obravnavi ustreznega materialnega priznanja. To dokazujejo izkušnje in mnenja anketiranih predlagateljev.
Zelo radi se sklicujemo na službeno dolžnost, katera ni v nobenem pravilniku točno opredeljena, kadar gre za večjo nagrado. Vsak vidi samo višino nagrade, ne vidi pa gospodarske koristi, ki jo ima delovna organizacija. Temu sledi logičen zaključek, da je treba posameznike za izredne dosežke posebej stimulirati. Ta način nagrajevanja se očitno obrestuje v nadaljnjem razvoju inventivne dejavnosti.
Hitrost reševanja predlogov je v veliki meri odvisna od strokovih služb (najpogostjeje TPO in TR), ki ocenjujejo predloge in včasih postopek preveč zavlačujejo.
Glede izumov velja omeniti, da je bila za večino primerov do sedaj izplačana samo akontacija. V tem letu pa so zaradi ureditve odškodnine začeli reševati predloge, ki so bili zadnja leta prijavljeni kot izumi Zveznemu zavodu za patentno zaščito.
PREGLED DEL NA INOVACIJAH V LETU 1979
TOZD	Skupno število prijav izumi teh. izb. in kor. predi.		Poz. reš.	Neg. reš.	Predlogi v postopku	Prihranek v N din	Izplačane nagrade v N din
ATC	2	10	7	2	6	336.000,00	47.626,00
TEA	2	5	9	—	2	1,628.395,00	76.045,00
Števci	1	16	13	3	7	1,078.572,00	79.338,00
Stikala	—	3	5	—	1	1,445.508,00	21.937,00
ERO	—	11	7	1	2	270.464,00	47.279,00
MN	—	5	2	—	5	363.000,00	23.060,00
Vzdrževanje	—	6	4	2	—	ni izračunljiv	28.200,00
Orodjarna	—	2	2	—	—	420.000,00	23.000,00
RTC	—	2	2	—	1	318.000,00	53.500,00
Mehanizmi	—	7	5	—	2	321.335,00	26.628,00
TEN	—	1	1	—	—	80.000,00	22.440,00
SPD	—	1	—	—	1	—	—
	F	69	57	8	27	4,234.274,00	449.053,00
V primerjavi z letom 1978 se je število prijav povečalo za 17%. Zanimiva je primerjava v gospodarskem prihranku, ki je bil v tem letu za 2,000.000 N din manjši, vendar je bilo za nagrade izplačanih
106.000 N din več. Na ta pojav je v veliki meri vplival nov pravilnik o nagrajevanju inovacij, ki je v tej smeri bolj vzpodbuden. Število izumov je enako kot v prejšnjem letu. Prevladovale so tehnične izboljšave in
DELOVNA ORGANIZACIJA ELEKTROZVEZE
Uspešno poslovanje TOZD Antene in navigacije
(Nadaljevanje s 3. strani)
stopnjo profesionalnosti, še kako potrebna.
Najbrž vas spremljajo tudi problemi, ki vas obremenjujejo. Katere med njimi bi še posebej omenili?
Naša temeljna organizacija je sicer locirana v isti zgradbi, vendar je preveč razmetana po različnih prostorih. To otežkoča naša prizadevanja, da bi zaživeli kot celota in tudi naše delo je zaradi tega težje. Poskušali smo ta problem rešiti sami, vendar pa ugotavljamo, da brez sodelovanja DO to ne bo mogoče.
Nadalje, nas zaradi majhnega števila zaposlenih precej obremenjuje tudi vehka časovna zasedenost zaradi opravljanja samoupravnih dejavnosti, ki gredo večkrat že kar na škodo produktivnosti. Seveda skušamo najti optimalne rešitve, vendar to ni vedno tako lahko. Precej dodatnega dela smo morali vložiti, da je naše raziskovalno-proizvodno delo potekalo brez zastojev.
Na koncu pa naj še omenimo neurejeno nagrajevanje po delu. Ob reorganizaciji smo na delavskem svetu zavestno sprejeli sklep počakati z
urejanjem OD do 1. 1. 1980, ko naj bi začel veljati novi pravilnik za nagrajevanje po delu. Vendar to še ni urejeno in povzroča negodovanje, saj nikakor ne deluje stimulativno.
Delo vaših DPO je kot ste dejali precej obremenjeno zaradi majhnega števila zaposlenih v vaši TOŽD. Vendar, kot rečeno ste si kljub temu prizadevali, da bi izpolnili vse organizacijske naloge. Zanima nas, kam so v tem trenutku vaša prizadevanja najbolj usmerjena ?
Glede na to, da je bila TOZD AIN ustanovljena šele pred kratkim, je večina našega dela usmerjena v obravnavo in sprejemanje samoupravnih sporazumov in pravilnikov. Po delegatskem sistemu vodimo širše razprave v kolektivu, dajemo in sprejemamo predloge in pripombe na vse te pravilnike, ki jih komisija za sprejem samoupravnih splošnih aktov obravnava na svojih sejah.
Na kulturnem in športnem področju pa nadaljujemo s prakso prejšnjega TOZD IPT. V tem smislu skušamo z abonmaji povečevati zanimanje za obiskovanje gledališč, na športnem področju pa pospešujemo rekreativno dejavnost.	Boris Čerin
Naša prva Helix antena za usmerjene zveze, kakršne smo že L 1955 montirali na ljubljanski pošti
koristni predlogi. Povprečje izplačanih nagrad znaša 7,20 % od doseženega prihranka.
Jože Škofič
Ob smrti dr. Zvonka Krevlja
Nemo in polni globoke bolečine smo obstali ob grobu, ko nam je smrt iz naših vrst iztrgala vodilnega strokovnjaka na področju eiektro-optike, sposobnega in vseh upov polnega dr. Zvonka Krevlja, direktorja Centra za elektrooptiko.
Dr. Krevelj je prišel v Iskro pred 25 leti. Po opravljenem doktoratu je zbral okrog sebe skupino strokovnjakov, ki jim je bilo perspektivno strokovno delo pomembnejše od trenutnih koristi. In pričeli so z delom. Na področju elektrooptike in posebej laserske tehnike so prav po zaslugi dr. Krevlja dosegli izredne uspehe na strokovnem pa tudi ekonomskem področju. Današnji Center za elektrooptiko jev največji meri plod tega dela.
Dr. Krevelj se z rezultati svojega dela ni nikdar ponašal, bi! je preprost, za vsakega dostopen človek, človek, ki je z vedrino in njemu značilno upornostjo premagoval vse težave. Doktor, kot ga je večina klicala, je bi! vedno pripravljen nuditi pomoč in zato je njegova smrt zapustila vrzel, ki je ne bo mogoče zapolniti.
Takšnega, kot je dr. Zvonko Krevelj bit, se ga bomo spominjali tudi v bodoče. Delavski svet je v njegov spomin ustanovi! poseben sklad za šolanje strokovnjakov na proizvodnem in razvojnem področju tako, da bodo njegove ideje in prizadevanja živela tudi v prihodnosti.
Slava njegovemu spominu!
Sodelavci
Avtomatizacija knjigovodstva H
Sodelovanje strokovnih delavcev Ljubljanske združene banke in Iskre
Sodelovanje strokovnih delavcev Ljubljanske združene banke in Iskre pripravi računalniške aplikacije na miniračunalniku Iskra Data C 18
Avti
V skladu s prizadevanjem, da se avtomatska obdelava podatkov čimbolj prib11, uporabniku računalniških storitev, poteka v Ljubljanski banki že več let ph' decentralizacije avtomatske obdelave podatkov.
sm^ova,
osCVal*a
Po uspešni decentralizaciji vnosa in izhoda podatkov v preteklih letih smo v tekočem obdobju priče prizadevanjem, da se decentralizirano zasnuje tudi del obdelave podatkov.
V določilih Dogovora o uresničevanju srednjeročnih planov temeljnih in Združene banke za obdobje 1976—1980 za 1. 1980 je predvideno, da se bo v nekaterih temeljnih bankah uvedla decentralizirana obdelava že v
1.	1980. Intenzivno delo pri pripravi novih aplikacij in uvajanje miniraču-nalnikov v poslovanje temeljnih bank kaže, da se bodo navedena predvidevanja v veliki meri tudi uresničila.
Uvajanje miniračunalnikov v poslovanje temeljnih bank in s tem uvajanje decentralizirane obdelave podatkov na področju knjigovodsko informacijskega sistema banke je obsežno in zahtevno delo. Predhodno pa zahteva, da se opredeh tudi mesto miniračunalnikov v celotnem računalniškem sistemu banke za medsebojno povezavo z drugimi obstoječimi in predvidenimi računalniki v banki in drugo.
Obstoječi knjigovodsko informacijski sistem Ljubljanske banke je deloma že avtomatsko zasnovan. V osrednjem računalniškem centru, ki deluje v Združeni banki, se računalniško vodijo anahtična knjigovodstva s področja poslovanja s prebivalstvom in nekatere druge knjigovodske evidence.
Vodenje knjigovodstva glavnih knjig v posameznih temeljnih bankah in v Združeni banki in pa vodenje nekaterih anaUtičnih knjigovodstev, ki niso računalniško zasnovana, se opravlja na slabi in že iztrošeni srednji knjigovodski mehanizaciji. Potreba, da se vodenje navedenih knjigovodskih evidenc avtomatizira, je prisotna v banki že nekaj let. Prvotna zamisel o avtomatizaciji je bila načrtovana po sistemu decentraliziranega zajema podatkov, centralizirani obdelavi in decentraliziranem izpisu podatkov. Vendar pa zaradi zahteve po dnevni ažurnosti knjigovodstva glavne knjige in zaradi prevelike obremenjenosti zajemalnih mest, naprava za oddajo in sprejem podatkov ter centralnega računalnika, te zamisli ni bilo možno uresničiti.
Ker predstavlja knjigovodstvo glavne knjige in nekaterih drugih evidenc v veliki meri relativno samostojne informacijske sisteme, se je rešitev
zgornjega vprašanja iskala v
priprave in uvedbe relativno saml?^)jproje^t
m tP n, k tlVj^n
nih decentraliziranih interaktW __ obdelav, ki približajo obdelavo rabniku in omogočijo v najvestroua’ možni meri pravočasnost, točnostjL Vr obratovalno zanesljivost, kar so meljne zahteve in značilnosti vodc^ !
knjigovodskih evidenc.
Sprejeta je bila odločitev, da delo na računalniških zasnovah	?•
V1V1V lici itiv viiiuniiurviii zpuoirv v c**T
govodskih evidenc časovno razdeli Sto ,. s dva dela. Najprej se avtomatiSTo^1.
in drufL.,
vodenje
se
knjigovodstva
evidenc, ki doslej še niso računa
iniite«
zasnovane.
aplil
iiiuvanc.	titi> iKn
V vsaki temeljni banki se vodijo1^ Pe vrste glavnih knjig: glavna kHFinej a
funkcionalnega poslovanja bank1 glavna knjiga delovne skupnosti glavna knjiga LHB Frankfurt, vodenju knjigovodstva glavne knj1« funkcionalnega poslovanja banke glavne knjige za sredstva občanov uporabljata v Ljubljanski bal1 enotna kontna plana. Za primerja’ naj navedemo, da obsega kontni pl' funkcionalnega poslovanja Ljubija ske banke nekoliko manj kot 81 tisoč računov in da vsebuje najb' razčlenjen razred se demštevilne čune.
Avtomatizacija vseh treh gla knjig, priprava interaktivnega vrv podatkov, avtomatska priprava dne' nih, tedenskih, desetdnevnih, mečnih, trimesečnih in letnih tabel, Id danes delajo ročno, priprava inte1 aktivnega vpogleda v stanje in prorne računov so bila glavna težišča dela.
Delo na pripravi navedene račun1 niške aplikacije je potekalo dobro l6*1 in pol. Pri tem se je izhajalo iz zahte1 da naj bo aplikacija uporabna zav^ temeljne banke in da naj se najpri uvede v Združeni banki.
Opravljeno delo je obsegalo f faz: posnetek stanja in pripravo ide]1 rešitve, pripravo organizacijske rešitn pripravo računalniške zasnove, prog' miranje, testiranje in uvajanje apli cije v Združeni banki. Vzporedno je potekal tudi izbor dobavite! miniračunalnika, priprava prostor0’ in izobraževanje računovodskih dela<' cev za delo ob računalniku.
Delo pri pripravi navedene aplik1 cije je potekalo po principih projek‘1 nega dela. Pred pričetkom dela sta bil'
J
T
nit
hk
srč
nit
od
Po
Po
(Nadaljevanje na 5. strafl'1
st/
ii,
Pr
ce
na
v*
ra
z
9a
ra
n/
d,
ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ TOZD MONTAŽNO SERVISNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA, Medvedova u. 28
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. VODJA INŽENIRING PODROČJA
— za vodenje in organiziranje dela pri montaži in preizkušanju zasebnih telefonskih central
Pogoji: končana visoka ali višja izobrazba elektro stroke in 5 let ustrezne prakse
2. SAMOSTOJI STROKOVNI SODELAVEC za investicije
Pogoji: visoka ali višja izobrazba gradbene ali organizacijske smeri in 5 let ustreznih
delovnih izkušenj
3. VIŠJI ANALITIK PRODUKTIVNOSTI I v tehnični službi
Pogoji: višja šola strojne ali elektro stroke in 5 let delovnih izkušenj in vsaj pasivno znanje tujega jezika
4. SAMOSTOJNI ANALITIK PRODUKTIVNOSTI v tehnični službi — za obdelavo in kontrolo delovnih normativov
Pogoji: tehniška srednja šola elektro ali strojne stroke, 5 let delovnih izkušenj, poznavanje sistemov normiranja in vsaj pasivno znanje tujega jezika
5. SAMOSTOJNI MERILNI TEHNOLOGI
— za tehnološko pripravo dela pri preizkušanju in spuščanju v pogon telefonskih sistemov
Pogoji: tehniška srednja šola elektro stroke, 4 leta delovnih izkušenj in vsaj pasivno znanje tujega jezika
6. SAMOSTOJNI MEHANSKI TEHNOLOG I
— za tehnološko pripravo dela pri montaži telefonski sistemov
Pogoji: tehniška srednja šola strojne stroke, 4 leta delovnih izkušenj v tehnologiji in
proizvodnji in vsaj pasivno znanje enega tujega jezika
7. VIŠJI ORGANIZATOR I v kadrovski službi
Pogoji: višješolska izobrazba organizacijske ali kadrovske smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj
8. VODJA PLANSKO-ANALITSKEGA ODDELKA
Pogoji: visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
9. 2 SKLADIŠČNA REFERENTA
Pogoji: trgovska šola in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
Za vse kandidate je pogoj uspešno opravljen psihološki pregled. Izbrani kandidati bodo opravljali po sklenitvi delovnega razmerja poskusno delo, in sicer največ 3 mesece.
Interesente vabimo, da vložijo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Iskra Montažno servisna organizacija Ljubljana, Medvedova ul. 28, v 15 dneh od dneva objave.
O izidu izbire bomo prijavljene kandidate pismeno obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo
di
h
I 11
IXtiUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
»Avtomatizacija knjigovodstva
rAn,
(Nadaljevanje s 4. strani) a,“Jeva,0Vaniodločltvena oziroma usmer-oS wn'i skupina in delovna oziroma tivfl^jptna' skupina. Sestavljali so jih ufv *0Vni delavci s področja računo-jvc^stva, organizacije in računalniški )5t'nav^°Vnjaki. Vodenje dia|rioa m p h 0	strokovnjaki
tL^vnjaki. Vodenje dialoga med 'prvi n*mi strokovnjaki z različnih de«tj r°čij dela je dalo v obliki projek-^8a dela ugodne rezultate, ia iapi! Pripravo omenjene računabiške krilile ac*je 50 se P° izboru miniračunal-žlitu.8 Iskra Data C 18 intenzivno tAAiU tudi strokovni delavci ISKRE rUrsn.P Tovarna računabikov. PrevzeU ovornost za računabiško zasno-
ža Akacije, za pripravo programa in jo »žjspešno uvedbo aplikacije v Zdru-uijif^' banki. Ob uspešnem sodelovanju ajik5 a delavci Iskre m Ljubljanske
ti L
ivfl1
mo$
ine'
ne^
kis
nte
□m6
i.
Ufi3,
,161
hte<
avs1
.jpre
vel
leju1
iitve
ogr3
ot
itelj3
of0<
elav
tika
jeki'
!bit
Jožetu Tisovcu v spomin
. Spominjamo se te še kot mladega, ko si leta 1954 prestopi! prag skre. Bil si miren, nežen, dobro-Srčen, toda pri izpolnjevanju delov-nih obveznosti zelo dosleden in °dločen. Vedno si bi! pripravljen Pomagati drugim, če je to bilo Potrebno. Tak si ostal do konca Mojega življenja.
Pripada! si prvi generaciji mladih ^jokovnjakov, ki se je vključila v *'vo delo na področju razvoja in Ptoizvpdnje avtomatskih telefonskih Central. Bili so to časi težkega in napomega dela, ko se je Iskra na ''znotraj borila s težavami organizi-ranja nove proizvodnje na vzven pa z osvajanjem notranjega in zunanje-
tržišča. Aktivno si sodeloval pri 'PZreševanju mnogih problemov v Pašem razvoju.
Kot mlad sodelavec si vedno PPravljal zahtevno in ustvarjalno delo v Iskri.
IZ 25 letih požrtvovalnega dela, doma in po Jugoslaviji in tujini, sam 'P s sodelavci, večkrat odvojen od svojih dragih, si požrtvovalno in Pesebično opravljal delovne naloge.
Visoko smo te cenili kot dobrega strokovnjaka, vodjo področja in eloveka izrednih vrlin. Bi! si skro-Pien, izredno delaven in zanesljiv.
... Tvoja smrt pomeni nenadomestljivo izgubo, ne samo za tvojo družino, ampak tudi za naš kolektiv 'n sredino, v kateri si delal in Pstvatjal.
Ohranili te bomo v trajnem
spominu!
KOLEKTIV MSO
banke je bila aphkacije pripravljena v tolikšni meri, da se je že v decembru lanskega leta, ko je bila opravljena tudi bstalacija mbiračunabika v gospodarsko računskem sektorju Združene banke, pričelo s poskusnim delom.
Delo na aplikaciji se intenzivno nadaljuje. Predvideva se, da se bo konec januarja prenehalo s poskusnim delom. Sledilo pa bo delo na uvedbi avtomatizacije glavnih knjig v temeljnih bankah m vzporedno s tem še delo na avtomatizaciji analitičnih knjigovodstev in drugih evidenc.
Za nabavo b uvedbo miniračunal-nikov Iskra Data C 18 v letu 1980 so se že odločile tudi Stanovanjsko komunalna banka, Splošna banka Koper, Splošna banka Celje, Temeljna banka Nova Gorica in Podravska banka Koprivnica. V1.1981 namerava instalirati omenjeni mmiračunalnik še devet temeljnih bank.
Pri instalaciji omenjenih miniraču-nalnikov v temeljnih bankah in pri uvajanju avtomatizacije poslov bo Združena banka nudila vse svoje strokovno znanje, ki si ga je pridobila v zadnjih dveh letih na področju avtomatizacije knjigovodstva v Združeni banki.	Boris Trošt
llllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllilUIIIIIIIIUIHIlllllllllllllllllllllll
ŠOLSKI CENTER ISKRA
Klub OZN
V sredo, 13. februarja 1980 je bil sestanek kluba OZN, ki deluje pri 00 ZSMS Šolski center Iskra. Sestanek je bil zelo slabo obiskan. Akcija za pridobivanje novih članov je naletela na slab odziv kljub veliki propagandi. Pridobili so le dva nova člana, kar je s številom dijakov — 748, ki se izobražujejo na SC Iskra, zelo skromno ali celo porazno. Temu je veliko kriva premajhna družbena zavest dijakov m slaba dejavnost ter vzgoja v osnovnih šolah, ki bi učence pripravljale in uvajale v tovrstno izvenšolsko dejavnost. To bo vsekakor potrebno odpraviti, oz. izboljšati.
Dva predstavnika kluba OZN se bosta udeležila seminarja vodstvenih kadrov in mentorjev klubov OZN v Kranju, ki bo v petek, 22. februarja in v soboto, 23. februarja 1980 v Preddvoru, v organizaciji OC K OZN Kranj. Seminar za mentorje bo potekal ločeno in ima tudi svoj program.
Program seminarja obsega predavanja o informiranju v ZSMS in klubih OZN, način in metodiko dela v klubih OZN, vlogo mentorjev OZN, povezave klubov OZN z 00 ZSMS razprave o aktualnih svetovnih problemih in novem ekonomskem redu, posvet s predsedniki klubov OZN ter skupen sestanek z mentorji.
Občinskega kviza klubov OZN se dijaki še ne bodo udeležili zaradi preskromnega članstva in neaktivnosti. Kviza se nismo udeležili že več let, kar dokazuje, da je problem aktivnosti pereč že dlje. Teme kviza za srednje šole so: Splošno o OZN, Neuvrščenost in Novi mednarodni ekonomski red.
'SKFSA ELEKTROMEHANIKA KRANJ
"•"ozd montažno servisna organizacija
LJUBLJANA, Medvedova ul. 28 ria podlagi sklepa delavskega sveta Ponovno razpisujemo
Prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1.	VODJE TEHNIČNE SLUŽBE
2.	VODJE GOSPODARSKE SLUŽBE
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1. — visoka izobrazba elektro smeri s 5 let ustreznih delovnih izkušenj in znanjem angleščine
Pod 2. — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri in 5 oziroma 8 let ustreznih delovnih izkušenj, zaželeno je tudi znanje angleščine
ter razpisujemo
Prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
3.	VODJE RAČUNOVODSKO FINANČNE SLUŽBE
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 5 oziroma 8 let ustreznih delovnih izkušenj
Pri izbiri kandidatov za navedena dela oziroma naloge bomo poleg strokovne usposobljenosti enakopravno upoštevali celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralno-etičnih meril v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v Ljubljani.
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Iskra Montažno servisna organizacija, Ljubljana, Medvedova u. 28, kadrovska služba, z oznako ..prijava na razpis".
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh od poteka roka za prijave.
Organizirali bodo predavanje Franca Šifrerja na temo Velesile v svetu danes* o neuvrščenosti pa bo govorila Majda Vončina. Predavanji bosta v marcu in aprilu 1980.
Izdali bodo informativni bilten kluba OZN, ki bo obsegal 3—4 strani in vseboval kratko predstavitev kluba OZN ter njegov namen, aktualne dogodke v svetu in komentarje o njih.
-th
Tekmovanje glasil srednjih šol
Šolski center Iskra Kranj se je vključil v razpisano tekmovanje glasil srednjih šol RK ZSMS. Namen tekmovanja je, da se med mladini poglobi zanimanje za publicistično ustvarjanje, kvaliteto in vsebinsko naravnanost, pogoje delovanja glasil ter vzpodbuditev in obogatitev dela uredništev mladinskih glasil.
Tekmovanje srednješolskih glasil je istočasno tudi oblika stalnega pregleda dela na področju informiranja na srednjih šolah, ki omogoča nadaljnje načrtno delo. Glasila naj. bodo najširša obhka informiranja in političnega prikazovanja življenja in dela učencev ter odsev njihove aktivnosti. Pomembna je vsebina in kritičnost do ožjega in širšega družbenega okolja ter negovana izvirnost in ustvarjalnost. Tekmovanje je tudi pomemben element usmerjenja in izobraževanja mladih za poklice v družbenem sistemu informiranja.
Pogoji:
1.	v tekmovanje se lahko enakopravno vključijo vsa glasila, ki jih urejajo in redno izdajajo učenci srednjih šol ne glede na tehniko tiskanja.
2.	glasila, s katerimi se mladi vključujejo v tekmovanje, morajo iziti najmanj trikrat v šolskem letu.
3.	pri izboru se upoštevajo naslednji vsebinski elementi:
—	obravnavanje samoupravnih odnosov na šoli
—	ustvarjalen vpliv na idejnost pouka
—	obveščanje o delu ZSMS na šoli in izven nje
—	poročanje in afirmativno prikazovanje krožkov in drugih oblik organizirane dejavnosti mladih, še posebej idejnopolitičnega izobraževanja, ljudske obrambe in delo marksističnih krožkov
—	aktualnost, objektivnost, kritičnost, pestrost, izvirnost in uporabo različnih načinov (novinarskih zvrsti) pisanja
—	negovanja slovenske besede
Obveznosti:
Uredništva mladinskih glasil morajo svoja glasila sproti v štirih izvodih pošiljati Centru za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Kranj, Trg Revolucije 1, Kranj.
Poleg tega bo sproti spremljala in ocenjevala delo posameznih uredništev in jih Spodbujala k delu in kritičnemu obravnavanju glasil — Mladina, glasilo ZSMS.
Zaključek tekmovanja bo 26. maja 1980.
Ob koncu preteklega leta so na SC Iskra izdali prvo številko mladinskega glasila PLUS - MINUS, ob dnevu JLA pa je izšlo jubilejno glasilo obrambnega krožka ŠC Iskra. Druga številka glasila PLUS - MINUS bo izšla ob slovenskem kulturnem prazniku, tretja pa ob prazniku dela. Upamo, da jim bo zadane naloge uspelo uresničiti. ^
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Predor skozi Karavanke
^vabilo na skupščino '
V sredo, 27. februarja 1980 ob 19. bo v 2. predavalnici na Fakulteti za elektrotehniko, na Tržaški 25 v Ljubljani skupščina Konference Kluba štipendistov Iskre
Vljudno vabljeni! J
!>REDOtl K/\R.^V/sNKB
Med Jugoslavijo in Avstrijo je bila 15. 9. 1977 sklenjena državna pogodba o gradnji cestnega predora skozi Karavanke. Za izdelavo generalnega projekta je Republiška skupnost za ceste 4. oktobra istega leta in Republiška skupnost za ceste, Ljubljana AMT DER KXRNTNER LANDES-REGIERUNG pooblastila Projektivni biro „Centroprojekt“ iz Beograda, „DORSCH CONSULT" iz Miinchena, „MOTOR—COLUMBUS“ iz Badena, „GEOCONSULT“ iz Salzburga in „AMT DER KSRNTNER LANDER-SREGIERUNG" iz Klagenfurta. Za pomoč pri načrtovanju del pa je skupnost inženirjev v okviru skupne ponudbe zadolžila med drugimi tudi Iskro—Industrijo za avtomatiko in sicer takrat še TOZD Inženiringi.
Namen projekta
Cestna zveza skozi Karavanke je velikega pomena, tako za srednjo kot za jugovzhodno Evropo, prvenstvena pa za obe sosednji državi, za Avstrijo in Jugoslavijo.
V več analizah in študijah (skupno je bilo raziskanih 22 variant) so upoštevati predvsem naslednje elemente:	/
—	možne cestne in prometne zveze med jugoslovanskim in avstrijskim ozemljem, med slovenskim in koroškim cestnim omrežjem glede na bodoče avtoceste
—	predor Karavanke ima glede na višinsko lego in situacijo v primerjavi s sedanjimi prehodi (Korensko sedlo, Ljubelj in Seeberg) izredno ugodno lego (ugodna razmerja vzponov in nizke nadmorske višine carinskih ploščadi in portalov)
—	ta prometna zveza skozi Karavanke je še posebno utemeljena zaradi stalno naraščajočega prometa, ki ga sedanje ceste in predori ne morejo več prevzemati (zimske težave in prometne konice v poletnih mesecih)
KAJ ZAJEMA OBRAVNAVANA VARIANTA
Danes na področju Karavank potekajo pomembne mednarodne ceste kot naprimer: Rim—Beljak, Beljak— Salzburg—Praga,	Trst—Pula—Reka,
Dubrovnik-Skopje-Varna, Maribor— Ljubljana—Trst itd. Generalni projekt Karavanškega predora pa predvideva, da se obmejna prometna zveza med Ljubljano in Beljakom priključi na avtocesto Tauern in glavne ceste E 7.
Sam projekt zajema avtocesto Karavanke ALL, odsek vozlišča Be-Ijak-Rosental - državna meja in avtocesto A 2 predor Karavanke— Ljubljana. Trasa poteka v smeri jug -vzhod preko avstrijske železnice in in Drave mimo krajev St. Ulrich in St. Niklas do kraja Raun. Tuje predviden zaključek na zvezno cesto Rosenthal. Nadalje poteka cesta pod avstrijsko železnico Beljak—Rosenbach in do carinske ploščadi nad postajo Rosenbach. Od priključka na carinsko ploščad poteka trasa po dolini potoka Gratschutzenbach. Pri tem se nahaja severni portal predora pribižno 300 m zahodno od sedanjega železniškega predora.
V prvi stopnji izgradnje je načrtovan odsek od priključka Rosenthal do priključka Jesenice.
OSTALI PODATKI
Skupna dolžina karavanškega predora bo znašala 7.886 m.
Cesta za vzdrževanje je tako na avstrijski kot na jugoslovanski strani speljana takoj pri portalu predora. Komandna centra, ki vsebujeta potrebne tehnične opreme za prometno milico in za obratovalno osebje sta na jugoslovanski strani Hrušica, ki je
približno 3 km oddaljena od vhoda v predor, na avstrijski pa v Zauchen, ki je cca 18 km oddaljen od izhoda iz predora. Predor ima 2 prezračevalna jaška (severni portal na avstrijski in južni na jugoslovanski strani). Maksimalna potovalna hitrost na odprtem odseku bo znašala 120 km/h, v predoru pa 80 km/h. Niveliteta se v predom vzpenja na avstrijski strani z 0,5 % na dolžini 4.032,33 m in pada na jugoslovanski strani z 1,35 % na dolžini 4.235,95 m.
Morda še informacija, da leži severni portal na nadmorski višini 655,308 m, južni pa na 620,658 m nadmorske višine.
ISKRIN DELEŽ
Iskra — Industrija za avtomatiko, oz. TOZD Inženiringi je od projekta prevzela projektiranje celotnega šibko-točnega dela naprav v predoru in obeh komandnih centrih in sicer:
—	računalniški nadzorni sistem za opravljanje prometa, ventilacije in razsvetljave,
—	meriter količine CO, hitrosti vetra, temperature, vidljivosti,
—	kontrola prometa s pomočjo detektorjev,
—	spremenljivi prometni znaki in svetlobni znaki, — sistem klica v sili,
—	požarne naprave,
—	televizijski sistem,
— UKV zveze (vzdrževalci, milica, gasilci, reševalci, vozniki),
—	telefonske naprave.
PROGRAM GRADNJE
Sama dela na projektu se delijo na pripravljalna dela in začetek za prebijanje pri severnem in južnem portalu predora. Vzporedno s pripravljalnimi deti, ki so praktično že zaključena, se mora izvesti ukrepe za zavarovanje skalovja.
Gradbena dela naj bi se predvidoma začela v mesecu maju, oz. juniju.	Š.D.

Veren dokaz velike pozornosti delavcev na zboru.
fr\isrMa/\
jUGOSt-^V! TA
ATS«
U5»
- 750
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK
Pomemben delež: kooperacije
(Nadaljevanje ž 2. strani)
Kateri pa so glavni kooperanti Tovarne elektromotorjev?
Vseh skupaj jih je šest, najmočnejši je žahodnonemški AEG. Enostranski promet letno dosega 7 milijonov zahodnonemških mark. Z rijimi sodelujemo predvsem na področju sesalnikov. Prav zdaj smo pričeli s proizvodnjo nove serije 6006, načrtujemo pa še proizvodnjo stepalnikov za preproge in vrsto drugih aparatov.
Naslednji partner je češko podjetje Elektropraga Klinsko. Enosteanski letni promet obsega 1,3 milijone dolarjev vrednosti izdelkov. To število bi z naše strani lahko povečali, vendar pa je zaradi državno-planskega sistema ČSSR moč letni plan prekoračiti le za 5—10,%. Ta kooperacijska izmenjava pa je tudi sicer različna od tiste, ki jo izvajamo, npr. s firmo AEG. V Železnikih izdelujemo kompletne sesalne enote zanje in za nas, na Češkem pa sesalnike montirajo.
S- tem podjetjem smo pripravil-pogodbo o sodelovanju za prihodnjo petletko (sedanja se letos izteka), ki bo verjetno podpisana v marcu. Tako bomo naše sodelovanje v prihodnjem petletnem obdobju še okrepili.
-Po vrednosti izmenjave je na 3. mestu italijanska firma Firmi. Letni enostranski promet obsega 1,3 milijarde lir, z njimi pa sodelujemo najdlje — že 13 let. Tudi za to firmo velja, da bi. se izmenjava lahko povečala, žal pa se partner nima namena širiti.
Naslednji kooperant je manjša zahodnonemška firma ABC. Zanjo izdelujemo elektromotorje, oni pa montirajo električne nože in masažne aparate. Letni promet obsega pol milijona mark, povečanja pa najbrž ne bo, zaradi omejenih zmogljivosti te firme. Kot zanimivost naj omenim še podatek, da je ta firma največji evropski proizvajalcev pečic za jajca, vendar pa pri nas ti izdelki niso poznani.
Avtomatizacija je cilj dobrih gospodarjev
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUB LJAN-4
Vodja službe za mednarodne kooperacije — Ivan Ribič.
Tudi z zahodnonemškim Braunom poteka sodelovanje že 12 let. V zadnjem času se je izmenjava precej zmanjšala, vendar pa se bo prav v letošnjem letu spet zelo okrepila. Braun je namreč odstopil celotno opremo za proizvodnjo elektromotorjev Železnikom. Ko bo proizvodnja stekla, načrtujejo 1,5 milijona DM letne izmenjave v eno stran. Brezplačen odstop celotne opreme je nedvomno dokaz popolnega zaupanja firme Braun, ki slovi kot proizvajalka kvalitetnih aparatov. V zamenjavo za motorje, ki jih bodo dobavljali iz Železnikov, bo Braun pošiljal aparate. Že od prihodnjega leta naprej pa se bo izmenjava podvojila, načrtujejo pa tudi vsakoletno povečevanje prometa.
Za švicarsko firmo Havelco izdelujemo motorje za prhe za nego zob in dlesni (dento-Clean). Firma, pa tudi vrednost izmenjave je manjša.
S kakšnimi firmami pa imate najboljše izkušnje?
Najmanj težav je pri najmočnejših, največjih kooperantih. Z manjšimi, zasebniki podjetji imamo povečini slabe izkušnje pa tudi precej, v glavnem nepotrebnih težav.
Stane Fleischman
Letos mineva 20 let, odkar so v žužemberškem Zadružnem domu zaropotali prvi stroji. Dvajset delavcev je začelo s proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev. Od tedaj se je marsikaj spremenilo. Proizvodnja teče v novi sodobni tovarni, vendar tehnologi še vedno niso zadovoljni s tehnološkimi postopki. Hočejo avtomatizirati vse več delovnih operacij in postopkov. Ne gre vse gladko. Manjka strokovnjakov in' tudi denarja. A ne odnehajo.
Avtomatizacija in mehanizacija ter zlasti posodabljanja' tehnologije je bil v 20-letni zgodovini TOZD Keramični kondenzatorji stalen proces. Nenehno so si prizadevali izdelati več, z manj truda in kvalitetneje. Zadnje čase jim to kljub težavam vse bolje uspeva. Imajo lastne konstrukterje in lastne strojne delavnice, kjer načrtujejo, snujejo m izdelujejo naprave, priprave, stroje in delovne pripomočke. Kolikor ne morejo sami, si pomagajo s strokovnjaki in zmogljivostmi v TOZD Orodja in~ naprave. Ta TOZD ima namreč lastno konstrukcijo in orodjarno in dela orodja in naprave za vse TOZD v IEZE, v kolikor ti nimajo svojih strokovnjakov in strojnega parka.
,,Strokovnega kadra za tehnologijo nam zelo manjka“, je rekel v pogovoru Jože Klobčar, vodja razvoja in tehnologije v žužemberški Iskri. Zato so tehnologi zelo obremenjeni s sprotnim reševanjem proizvodne problematike, hkrati pa načrtujejo tehnološke izboljšave za avtomatizacijo proizvodnih procesov.
Sicer pa ni to problem samo v Žužemberku, tako je v Iskri in Sloveniji. Zlasti pa manjka strokovnjakov v razvoju in to zlasti zavira hitrejši razvoj in še posebno uvajanje razvitih izdelkov v proizvodnjo. To zavlačuje tempo uresničevanja novih progra-
mov, ki so zanimivi za proizvodnjo in seveda za tržišče.
Trenutno se tehnologi v TOZD Keramični kondenzatorji ukvarjajo z večplastnim keramičnim kondenzatorjem, ki ga uvajajo v redno proizvodnjo. Strojno opremo bodo in so jo že dobili v glavnem iz uvoza, zlasti za
lag
l$kr
konstrukcijo avtomatske linije meritve, žigosanje in nabiranje j trak. Če bo šlo vse po načrtih,‘^prar linija že letos stekla.	<0^ '
Realizacija pa žal zaostaja ’!hjku 1 željami in realnimi možnostmi, saj ^ doig vedno premalo strokovnjakov, ki V® b* ideje in načrte prelili na papir, zl^
Hn°
V Žužemberku postavljajo linijo za kondenzatorjev.
prvo fazo proizvodnje. Naslednjo fazo — inkapsulacijo — bodo opremili po večini z domačo strojno opremo.
Ta novi program, od katerega
proizvodnjo 'večplastnih keramik ^ n'js
N sc
p
pa je mnogokrat vprašanje sre** največja ovira.
Uvajajp tudi proizvodnjo varisj6 ^ jev (keramični element za blaži1!«,
mnogo pričakujejo, jih trenutno zelo sunkov električne napetosti). Po tWne, zaposluje. Večplastni keramični kon- je precejšnje povpraševanje, saj ^bi denzator je namreč sodoben, visoko- mnogo uporablja sodobna elektroni1 ^ega kvaliteten in zanesljiv izdelek s po- zlasti v telefoniji in drugod. Nekah li,,^ dročja kondenzatorjev, namenjen tudi izvedbe varistorjev imajo že v posk« «dros
za najzahtevnejšo profesionalno elek- ni proizvodnji in tudi izdelali so jih'
precej. Zdaj proizvajajo varisto1] Se 1
troniko.
Tudi za klasičen program, v proizvodnji keramičnih kondenzatorjev vse
srednjih voltaž, v razvoju pa imajo; ^arj visokovoltne in nizkovoltne varistofj ^'kc
, . .. .	.	. - D • Bazični razvoj poteka na Inštitut, - j-
bolj posodabljajo proizvodnjo. Pnza- Jožef Stefan J {jubljani in v ToZlinn^
devajo sr, da bi bil delež ročnega dela,	Keramjk montažni del pa razvijal v
kr je drago in počasno, vse manjši. doma y Žužemberku. SrednjevolK <‘
Tako zdaj uvajajo avtomate zanana- vari$torji SQ ri ljeni ^ ^rijslke, šanje elektrod na kondenzatorsko	- r r -	- '■■»-
keramiko (metalizacija). Pravtako uvajajo,naprave in avtomate za spuj-kanje in inkapsulacijo, začeli pa so s
proizvodnjo, nizko in visokovoltni f
so v uvajalnem postopku.
TOZD POLPREVODNIKI TRBOVLJE
TOZD TV PR ŽAN
Novo mladinsko vodstvo
Dober start v letošnji načrt

V	Tovarni televizijskih sprejemnikov na Pržanu so imeli v četrtek, 14. februarja volilno konferenco ZSMS. Sestanek je bil organiziran po delegatskem načelu, saj mladinci nimajo možnosti, da bi pripravili zborovanje vseh mladih te tovarne. V TOZD TV je med zaposlenimi skoraj 300 mlajših od 27 let.
Na sestanku so obravnavali poročilo o delu v preteklem obdobju in ugotovili vrsto specifičnih značilnosti njihove osnovne organizacije. Značilen je že sestav članstva, saj močno prevladujejo mladinke, ki jih je prek 200, izrazito pa je poudarjena tudi pisana narodnostna sestava. Ugotavljajo, da je kar 37, % članov OO ZSMS iz drugih republik.
V	poročilu so med drugim navedli tudi podatke o prisotnosti mladincev v samoupravnih organih in SIS. V delavskem svetu je 7 članov OO ZSMS, vključeni pa so tudi v vse ostale organe, skupno kar 33 članov. Ob pregledu preteklega dela so kritično ugotovili, da ti delegati svojega dela ne Opravljajo najbolje, saj njihova stališča največkrat niso podprta z mnenji sredine, iz katere izvirajo.
Seznam njihovega delovanja v preteklem obdobju pa z naštetimi aktivnostmi seveda še ni zaključen. Mladinci s Pržana so uspešno sodelovali z vojaki iz kasarne Boris Kidrič iz Šentvida, aktivno so se vključevali v delo KS ZSM DO, ugotavljajo pa, da je bilo sodelovanje s krajevno skupnostjo Šentvid slabše.
V	preteklem letu so v TOZD izvedli anketo o reševanju stanovanjske problematike mladih. Rezultati te ankete so med drugim pokazali, da je izobrazbena struktura mladih delavcev zelo slaba, da je največja fluktuacija prav med njimi, rezultati pa so odkrili, da vrsta delavcev nima zadovoljivo rešenega stanovanjskega vprašanja.
mi organizacijami znotraj in izven temeljne organizacije. Sodelovanje bo potrebno okrepiti zlasti s krajevno skupnostjo, z vojašnico Borisa Kidriča in občinsko konferenco ZSMS, seveda pa ne bodo smeli zanemariti vključevanja mladincev v delo na ravni družbenopolitičnih in samoupravnih organov TOZD.
Za letos načrtujejo tudi ustanovitev samostojne OO ZSMS v dislociranem obratu v Višnji gori, posebno poglavje dela pa ima naslov -izobraževanje članov OO. Sem sodi udeležba na seminarju za vodstva OO ZSMS Široke potrošnje, mladince pa bodo natančneje seznanili tudi z možnostjo uporabe knjižnice OO ZK in sindikata pri individualnem izobraževanju.
V letošnjem letu nameravajo mladi pospešiti izmenjavo informacij med TOZD v Široki potrošnji in znotraj svoje TOZD.
Letos bodo spet poslali nekaj predstavnikov svoje OO zvezne in republiške mladinske delovne akcije,
Pogumne načrte so si zastavili. Fizični obseg proizvodnje bodo dvignili kar za 50 %, kar pomeni 32 % višji celotni prihodek, 24 % višji dohodek in 27 % višji čisti dohodek. „Saj ni važno, da bomo več naredili, važno je, da bomo delali z boljšo ekonomiko, z domačimi surovinami in, da bo na koncu tudi dober finančni rezultat," je rekel eden vodilnih delavcev, ko je komentiral letošnji program proizvodnje.
, u
prihodek za 28 % v primerjavi JJ*1' letnim programom, ob tem pa so ii"1 tj,', le za 13% višje stroške, kot | V predvidel letni načrt. Dohodek dosegli 42% nad predvidevanji, c^-Si dohodek pa celo 55 % nad načrtovanji. Ob vsem tem so za oseb11 S P
n^oif
dohodke, kljub visokim proizvodn'
in gospodarskim dosežkom, dvignili!66*
Sicer pa so januarju načrt kar lepo dosegli, čeprav je bilo precej nepredvidenih težav, zlasti zaradi dopustov, zaradi ..bolniške" in še nekaterih zastojev. Uresničili so 90 % operativnega načrta. Že pri tako majhnem izpadu proizvodnje in neizpolnjevanju zastavljenih ciljev so na sestankih družbenopolitičnih organizacij vzroke pretresli in naredili načrt, kako zamujeno nadoknaditi.
Letošnje načrte so pripravili temeljito. Javna razprava je bila dobra, tudi pripomb na zborih delovnih ljudi in v sindikalnih skupinah ni manjkalo. Strokovni predlog letnega programa so uskladili, upoštevajoč vsako konstruktivno pripombo. Tako so samoupravni organi dobili v potrditev načrt, ki je bil demokratično obravnavan in oplojen s pripombami in nasveti članov kolektiva.
Letos so prešli na obračun mesečne proizvodnje in gospodarjenja.
prav vsi člani pa se bodo vključili v Obračun bo zajemal čas od 25. v
stabilizacijska prizadevanja.
Na konferenci so člani izvolili tudi novo vodstvo in sicer: predsednik je Roman Debevc, sekretar Eva Pohar, blagajnik pa Mojca Škulj.
Stane Fleischman
mesecu do naslednjega 25. Prav zato je v januarju ..izpad" v obračunu nekoliko nerealen, saj je ob prehodu z obračuna od 1. do 1. prišlo do ..pomanjkanja" petih koledarskih dni. V mesečnih obračunih zajemajo vse pokazatelje iz proizvodnje in ekono-
mike. Tako lahko ob morebitnih zastojih, ali presežkih po potrebi ukrepajo, predvsem pa ima kolektiv ob mesečno razgrnjenih podatkih pregled nad opravljenim delom in nalogami za prihodnji mesec.
Tako je mogoče demokratično odločati v sindikalnih skupinah na podlagi gospodarskih rezultatov. Predvsem pa je mesečni obračun dober ..barometer", na katerega lestvici lahko vsak član kolektiva vidi, kje so in kako je možno hitro in zlasti učinkovito ukrepati.
S prodajo ni težav. Januarja so prodali 102 % predvidenih količin. Prodaja tudi sicer za letos dobro kaže in tu najbrž ne bo večjih problemov.
Stabilizacijo so vtkali že v letne načrte. Sicer pa za TOZD Polprevodniki stabilizacijsko obnašanje ni nikakršna novost. Lanski proizvodni in ekonomski pokazatelji kažejo, da so gospodarili že lani intenzivno stabilizacijsko — in v teh prizadevanjih tudi uspeli. Lani so namreč precej znižali stroške in povečali akumulacijo.
Tako so v I. 1979 povečali celotni
•fod
0^
za 12 %.
Tudi za letos predvidevajo pod0 na gibanja. Na stroške so naredi pravcati „juriš", čeprav jim zar* podražitev zunanji faktorji me$al 6 načrte. Predvsem načrtujejo omeji11 osebne in splošne po/abe v sklad0 VI republiško resolucijo. Varčujejo ®[j j vseh koncih, tako pri kilometrin0 reprezentanci, dnevnicah in drug0
Omeniti moramo tudi velike 0 ^ pore, ki jih vlagajo v zamenja'^ uvoženih surovin z domačimi. Nab0!^ zelo skrbi, da bi postali čimprej1 čimbolj neodvisni od uvoženih sUlV!
vin, čeprav tudi izvažajo precej. L s11 ^
bodo izvoz povečali za 11 %. P0*1^ vsega tega pa si prizadevajo za dvn^ kvalitete in zanesljivosti, kar je 'Vt trgu, zlasti svetovnem predpogoj ‘"ost dober plasman.	,ei
,Če bodo obveljale vse kategof1!
iz našega letnega gospodarskega
črta, kar sem prepričan, bo na kon0*^ leta še več ostalo za širjenje materiiln^ ne baze naše tovarne", je dejal
koncu pogovora vodja finančn°L'!'
sektorja Maks Čerrfe.
Okvirni načrt dela, ki so ga pripravili mladinci za letošnje leto temelji na vrsti akcij. Urejevali bodo kadrovsko problematiko, okrepili bodo sodelovanje z družbenopolitični-
Z volilne konference OO ZSMS v TOZD TV Pržan.
v_
TOZD FERITI: Pred tovarniškimi vrati smo ..ujeli" trenutek, ko so dobili nove obdelovalne stroje iz Nemške demokratične republike. Vsekakor vesel dogodek, saj bodo tako izpopolnili svoj strojni park.
Pagrajeno delo Iskrinih literatov
t Ut
skupina Iskre pri kulturni !|glllii Iskre Elektromehanike je za svoje ja ' bn* osre^niem slovenskem kulturnem ti 6dr’lku Preiela Malo Prešernovo plaketo. . ^dolgoletnega delovanja naših literetov ki 1 Ue hirošuri — ..Globoko v nas" I. 1978 itV^a izpoved" I.
1979. V prvi knjigi je celotno kulturno delovanje v hkrati pa je bilo pesniko-
’dts
Jffftmehaniki.	_________ _____
^".Iskrinih literatov prvič predstavljeno ^ Javnosti. Druga knjiga je nastajala že datrejšimi kriteriji kvalitetnega pisanja.
^ literarna skupina priča, da kultura g :*ervat profesionalcev, saj so vsi njeni ilj,1 amaterji. Pišejo poezijo, ki ne misli v*0 na uspeh, ampak je le posledica želje dovedi.
^Vava pesmi, objavljenih vobeh zborni-različna. Nekateri pesniki so dosegli L?i° izrazno raven ter tehniko pisanja, povzročata jezik in slog še nekoliko v' vendar veselje do pesnikovanja t 'avlja te drobne pomanjkljivosti.
[Sbolj znan predstavnik naših pesnikov il^iihov organizacijski vodja je Jože j/iJvec — Pril. Je zelo delaven in plodovit |j'k ..Pisati sem začel še mlad, nekako j« ' letih," pravi Pril. ..Vendar so bile vse I" mladostne pesmi, v katerih se izražajo "et, veselje, lepota življenja, brežin prva simpatija do mladega
•lesk. v času vojne uničene. Potem do I.
eisem pisal. Spomnim se, da so mojo J!, Pesem objavili v Pavlihi, nekatere ig?' so izšle tudi v glasilu Iskra. Sicer pa a1'1' pesmi nisem objavljal, obdržal sem redsi'. Zase. K Iskrini literarni skupini sem j°Pil I. 1978 in hkrati prevzel njeno
•Cf« %0-"
irlS 0 Jn'
lažil' !e Puklavec je najbolj posrečen, ko > nFfahV ck>mačem prleškem dialektu. Piše j i;?ne. duhovite pesmi posmehljivega in saj J izbijajočega vendar v osnovi zelo rofill značaja, ki po svoje obujajo nekam 'č zakrnelo tradiciio liudskeoa dialek-
katel,^ zakrnelo tradicijo ljudskega, dialek-Pesništva. V pesmih se odseva 3--vj!wSt' prek vseh te^av 9re pesnik s 'ju1'«!) 0 izkušnjo. Naj na kratko predsta-jstOlf še ostale člane naše literarne skupine’:
iaj°j^rjan Štancar — Monos se je s svojim Sto!] ."'kovanjem močno približal ekspresioni-=titul i,,' ?'cer pa piše z zanj tako značilnim patusom. Večkrat znajde izvir-1 "ai n prePre^li‘ve prispodobe.
^oltUi^ii3 pranca Red3 — Pavčiča je že •• k 5a st0Pni° formiranega ustvarjalca z mjS^eno notranjo podobo pesmi, tipični-tili f »^eblemi, motivi in stilom, hkrati pa J dovolj samosvojo pesemsko obliko, k h . na človekova razpoloženja rad po-IT*ria s pristnimi podobami iz narave.
L' Pesmih Staše Vukotič Krpan prevla-1avi£Značilna 'zP°ved niene ženske nature. 0 irtiCjlšliuje o življenju in o minljivosti r®' tudi ljubezni, katero najbolj ceni.
'ek.. ..
j, ČUM, lačr*11.
I Rušanka Škerk v naravi prispodablja '"o trpljenje, predvsem vso težo otroš-Sicer je nežna, čustvena, a prizadenlji-
Ji Prozo in pesmimi se ji pridružuje tudi nrfnUrolf Ažman. Je zelo kritičen in občutljiv, ^smih rabi pristne in zato včasih celo ;r°dne izraze, s čimer pa dokazuje, da ni zaprta nikomur. Trdno veruje v
odm
ili'
jod;
iared
Jože Puklavec - Pril.
prihodnost, ni mu pa všeč nerazumevanje sočloveka. S prozo rad poseže na področje fantastike.
Marjan Koželj se kot pesnik šele oblikuje. Opeva ljubezen, ukvarja pa se tudi z ostalo življenjsko problematiko.
Pesniški delež Staneta Niča in Mihe Štefeta kaže, da sta oba precej samosvoja pesnika. Stane Nič meditira o življenju in smrti, obtožuje človekovo preciviliziranost, ničevost marsičesa. Razpravlja tudi o človekovi notranjosti. Miha Štefe je realist, opisuje vsakdanje življenjske težave ter dogodke, ki ga pretresejo in prevzamejo.
Alojz Jelpvčan piše priložnostno, pisati pa je začel v domačo knjigo, v katero pišejo vsi bratje in sestre.
Omenila sem že, da so vsi pesniki amaterji, vendar so pod vodstvom mentorja prof. Franceta Pibernika zelo uspešno zaorali v ledino pesniškega ustvarjanja. Podeljeno priznanje jim bo verjetno vzpodbuda za še aktivnejše delo in izpolnjevanje v izrazu, slogu in obliki.	E Križnar
Naslovna stran glasila, ki ga je izdala ZSMS v Šolskem centru Iskra, oz. njen obrambni krožek.
zar}
•ne» "ter za Elektrooptiko
nej'11
ladu Ustava likovnih del «116 - LETNICI
rugd
<e !. ^ ljubljanskem Centru za elektrooptiko enja' I °b 16. obletnici dela pripravili razstavo Jaba' |a^n|b del akademskega slikarja Jožeta irej I ■ 1
suf1 bela so razstavljena v avli omenjenega Let1 u'13. na ogled pa so od 15. do 25. PolCrUaria- Avtor svoja dela opisuje z 3 dV?dami; ..Slika je zame ploščat predmet, . usnjen temu, da visi na steni ali v ' . , a °ru in vzpostavlja z obiskovalcem tega joj * istora funkcionalen odnos. Funkcionalen „ J6rn smislu, da razkriva gledanja: da z igo!1'glnOstmi barve, platna in okvira ponazarja ja J Pe stične točke notranjega in zunanjega kon£ J* * 3, * S * * * * * slikarja in gledalca, univerzalne ter'* ii tosti. ki se v sliki pretvarjajo v vidne ja| o( rr’aterialne sledi procesa slikanja. '
čnei^eta Slaka privlačijo svetleče in Jenske barve, z njimi dosega, da se slike '"ninjajo, poudarjene so odvisno od %be in točke gledanja. Rad ima ostre in —, . lene odnose, kontraste, kot sam pravi: lka naj bo feferon, ki naj nam začini °'ično vizualno hrano.”
KoSl
Razstava v preddverju prostorov Centra za elektrooptiko je druga po vrsti. Najprej so razstavili fotografije sodelavca Andreja Pedička, načrtujejo pa, kot so nam povedali člani komisije, ki skrbi za pripravljanje razstav (Katarina Plemelj, dr. Igor Senčar, Zvone Petkovšek) še vrsto takšnih prireditev.
Pravijo, da so v delovnem okolju dobili popolno podporo za uresničevanje podob-
nih načrtov.
S tem v zvezi nam je namestnik direktorja Peter Kavčič izrazil prepričanje, da je pot za katero so se odločili, prava. „Morda bolj kot drugod, se naši delavci zapirajo v ozke, tehniške okvire, vsa
področja umetnosti kot da bi bila od nas ločena. Ta razstava je samo začetek po
našem prepričanju plodnih prizadevanj. Menimo, da bo obisk v domačih prostorih marsikoga vzpodbudil k ogledu drugih prireditev, ki so v našem kulturnem
prostoru preveč zapostavljene. Približevanje
umetnosti delavcem ne sme biti samo fraza, temveč kontinuiran proces!"
Razstavljalcev zaenkrat ne iščejo sami,
ker likovniki ponujajo svoja dela — postavili pa so pogoj za razstavljanje, odstop enega dela. Upajo pa, da bo v bodoče več sredstev tudi za načrtno odkupovanje umetnin.
Fleischman
DO Avtoelektrika: Veliko zanimanje za knjige
Kdo ne pozna oranžno obarvanega avtobusa s črnim napisom: ..Potujoča knjižnica France Bevk Nova Gorica", ki zavije na dvorišče novogoriške Iskre — Avtoelektrike vsak mesec dvakrat. Od 9. do 12. ure, torej v času malic, imajo zaposleni iz vseh TOZD in skupnih služb, lociranih v Šempetru pri Gorici možnost, da si brezplačno izposodijo knjigo, zanimivo branje, tako, ki vsakomur najbolj ustreza.
Prijazni uslužbenki Vasiljka in Ivica ter šofer Alojz ustrežejo vsaki želji* svetujejo, pomagajo pri izbiri skratka, na vso moč se trudijo, da zadovoljijo še tako zahteven okus bralcev, saj je izbor knjig bogat po kvaliteti, kot kvantiteti.
Preletimo sedaj na kratko nekaj statističnih številk, ki jih je v naše uredništvo posredovala potujoča knjižnica. Že prvi poglednanje da vtis, da so prav bralci v Avtoelektriki na
prvem mestu po izposoji knjig v primerjavi z bralci v drugih delovnih organizacijah na Goriškem, kamor tudi „zahaja“ avtobus potujoče knjižnice.
V 1. ^1975 si je izposodilo 358 bralcev iz Avtoelektrike 872 knjig, leto kasneje je prebralo 475 bralcev 1.150 knjig, v letu 1977 je število bralcev občutno nafaslo, saj jih je bilo že 931, izposodili pa so si kar 2.574 raznih knjig. V letu 1978 beležimo rahel, vendar ne zaskrbljujoč padec bralcev, ki je dosegel število 864 in 2.455 prebranih knjig. Vsekakor pa smo lahko zadovoljni z lanskim letom, saj je število bralcev naraslo skoraj na 1000, izposodili, oziroma prebrali pa so kar 2.657 knjig.
Kaj lahko zapišemo ob teh razveseljivih podatkih. To, da smo vsekakor dosegli cilj obiska potujoče knjižnice in da smo skoraj' brez truda vzbudili
zanimanje zaposlenih za živo pisano besedo.
Obisk knjižnice se bo nadaljeval tudi v letošnjem letu, ko bo, tako zatrjujejo Vasiljka, Ivica in Alojz izbor knjig še pestrejši in s tem še večja možnost, da bo res vsak, ki bi rad segel po dobrem branju dobil knjigo z zaželeno tematiko.
Naj ob koncu izkoristimo to priložnost še za zahvalo in razumevanje osnovnim organizacijam sindikata, ki to dejavnost financirajo iz svojih sredstev. Mi, ki nekako „be-dimo“ nad obiskom potujoče knjižnice in izposojo knjig, pa se bomo trudili, da bi v letošnjem letu krepko presegli število 1000 bralcev. Naše, sicer nenapisano geslo je:	„vsak
delavec naj si prebere vsaj eno knjigo!" Tako bo namen res v celoti dosežen.
. Marko Rakušček
SLOVENSKE ZALOŽBE V LETU 1980
Seveda tudi branje za odrasle pri IVI K
Vsekakor je tudi naša dvajseta knjižna zbirka po vrsti, Izbrana mladinska dela, je nadaljeval naš pogovor glavni urednik založbe Mladinska knjiga Borut Ingolič, zelo pomembna in tehtna tudi zato, ker so za sleherno izmed petih knjig uredniki in prevajalci pripravili za posamezne edicije poljudno, strokovno in tehtno napisano spremno besedo, namenjeno tako pedagogom kot vsem tistim, ki jih zanima še kaj več o naši mladinski literaturi. Tako je Gregor Kocijan pripravil dve knjigi iz Jurčiča, Viktor Smolej izbor iz Franca Ksaverja Meška, isti avtor je tudi pripravil Matijo Valjavca, medtem ko se je Zoltan Jan lotil Bogomirja Magajne, Peter Dolgan pa je za peto knjigo te zbirke pripravil izbor iz Venceslava VVinklerja.
Povsem nova zbirka letošnjega leta je Zlata knjiga poezija. Z njo so pri Mladinski knjigi ubrali natanko isto pot kot pri prozi — torej, to zbirko, ki bo štela letos šest knjig, so izbrali in pripravili mladi bralci sami. V njej bodo izšla naslednja dela: Anica Černejeva Metuljčki, Kajetan Kovič Zlata ladja. Tone Pavček Vrtiljak, Sončnica na rami v izboru Nika Grafenauerja, Jože Šmit se ženi in Oton Župančič Mehurčki — in petdeset ugank.
V Moji knjižnici bodo letos na programu ponatisi. Za 2. razred Otrok med bojem. Huda Mravljica (Branko Rudolf), za 3. razred Slovenske pravljice, za 4. razred Uhač in njegova druščina (Branka Jurca), Lukec in njegov škorec (France Bevk), za 5. razred Bratovščina Sinjega galeba (Tone Seliškar), za 6. razred Jurij Kozjak (Josip Jurčič), Slovenska pripovedna pesem, za 7. razred Drejc z višave (Venceslav Winkler) in za 8. razred V gaju življenja (Ciril Kosmač).
Za zbirko Kondor pa je letos značilno, da bo v vsakem letniku tudi kak tematski ali drugačen izbor, to pot bodo to Pesmi Boža Voduška v izboru in s spremno besedo Janka Kosa. Med osmimi letošnjimi knjigami zbirke Kondor bodo izšle Gvatemalske legende Miguala Anglela Astruriasa v prevodu in s spremno besedo Alenke Bole-Vrabec, Pod starimi strehami Šandorja Djalskega v prevodu Severina Šalija in s spremno besedo Rada Jana, Rimske lirike v izboru in prevodu ter s spremno besedo Kajetana Gantarja, Stihi Petrarce v izboru in prevodu Andreja Capudra in s spremno besedo Atilija Rakerja, Izbrane novele Lu Hsuna v izboru, prevodu in s spremno besedo Janeza Staniča, Klavnica pet Kurta Vonneguta v prevodu Branka Gradišnika in s spremno besedo Dimitrija Rupla ter Misel o sodobni estetiki v izboru in s spremno besedo Janeza Vrečka.
Zbirka Pota mladih je nekakšen start in prvenec naših mladih piscev in pesnikov začetnikov. Tu je Prekleta graščina Borisa Jukiča, mladega pisatelja iz Nove Gorice, ki kaže zanimiv in obetajoč talent ter Hekatombe Iva Antiča.
Zbirka Beseda sodobnih jugoslovanskih avtorjev bo letos zaključena s šestimi knjigami. V petem letniku te zbirke bodo izšla naslednja dela: Andrej Hieng Človek na meji (drame) s spremno besedo Frančka Bohanca, Peter Šegadin Otroci božji s spremno besedo dr. Dubravka Jeličiča, Aleksander Tišma Uporaba človeka s spremno besedo dr. Branka Popoviča, Pesmi Skenderja Kulenoviča, Maka Dizdar-ja, Andjelka Vuletiča in Dare Sekulič v prevodih Severina Šalija, Ivana Minattija, Bogdana Gradišnika ter Draga Bajta v izboru in s spremno besedo dr. Midhata Begiča, dalje Pesmi albanskih pesnikov Enverja Gjerpuekuja, Azema Shkrelija, Rahmana Dedaja in Alija Podrimje v prevodih Severina Šalija, Ivana Minattija, Toneta Pavčka in Cirila Zlobca ter v izboru in ureditvi Alije Podrimje. Najpomembnejše knjige te zbirke in hkrati njen zaključek pa je vsekakor Sodobni jugoslovanski esej z dveh knjigah, ki ga je dolgo vrsto let pripravljal in izbiral dr. Jože Pogačnik. Zbirka Levstikov Hram je iz izrazito bralne zbirke in letos bosta izšli v njej dve deli; Zgodbe ^dravnika Muznika Ivana Preglja in Mož, Jci je bil četrtek ter Napoleon iz Noting Hilla Gilgerta K. Chestertona. Podobna je tudi zbirka Krog prav tako z dvema knjigama: Graham Greene Človeški faktor in Oriane Falacci Neki človek.
Tudi naslednji zbirki. Vezilja in Žepna knjiga, sta bralni. To so dela Franc S. Finžgarja Dekla Ančka, Inse Cagnati Nove Evgenija in Filipa Raduloviča Umazana sled.
Spet nova zbirka letošnjega leta je zbirka pod naslovom Zvezda. Ta zbirka ni
urejevana po načelu neuvrščenih držav in njihovih kultur, temveč po kontinentih. Tako bo letos v njej zastopana Afrika s petimi knjigami in sicer: Camare Laye Črni otrok, Sembene Ousmane Božje palčice, Wole Soyinke Tolmači, Alex la Guma V Megli ob izteku poletja in Ngugi vva Thiongo Krvavi cvetni listi. Prihodnje leto bo na programu te zbirke Južna Amerika.
V že tradicionalni zbirki Lirike bo izšlo letos šest knjig in sicer: Giuseppe Ungaretti (prevod Ciril Zlobec), VVilliam Woords-vvorth (prevod Andrej Arko), Francois Villon (prevod Janez Menart), Pindar (prevod Kajetan Gantar), Andy (prevod Kajetan Kovič) in VVilliam Yeats (prevod Veno Taufer).
Iz obširnega dela znanega in priljubljenega pisatelja B. Travna pa bo izšlo šest njegovih izbranih romanov: General iz džungle. Upor obešencev, Most iz džungle. Zaklad Sierre Madre, Mrtvaška ladja in Obiralci bombaža, torej sama znana in popularna dela.
V zbirki Pesmi bodo izšli novi izbori naših pesnikov, ki bodo povezani bodisi na določen kraj ali tematiko. Takšen bo izbor iz Prešerna s spremno besedo Borisa Paternuja in Antona Vodnika s spremno besedo Katke Šalamun-Biedrzycke.
Letos je nova tudi zbirka Vezi, ki bo v bistvu nadaljevala zbirko Besede sodobnih jugoslovanskih pisateljev, o kateri smo že zapisali, da se z letošnjim petim letnikom zaključuje. Štiri dela bodo izšla v tej zbirki: Milisav Savič Ujec našega mesta, Antun Šoljan Luka, Mirko Sokolovič in Simon Drakul Bela dolina.
V	zbirki Potopisi pa bodo izšle tri slovenska originalna dela in sicer Indija, mit in realnost Milana Stanteta, Onstran Urala in Kavkaza Dušana Željeznova in Everest Toneta Škarje.
V	zbirki Otrok in knjiga pa sta na programu dve deli: 20 let zveze bralnih značk in Srečanje s Kurirčkovimi nagrajenci.
Zunaj zbirk pa sta programirani nadalje dve knjigi:	antologija v izboru Nika
Grafenauerja Pa mi verjamete ter Pregled mladinskih književnosti jugoslovanskih narodov Zlate Pirnat-Cognard.
Posebej velja opozoriti na zbirko Okno v svet, kjer bo izšla Čudovita Jugoslavija, delo, skupen napor več jugoslovanskih založnikov in Lipica dr. Milana Dolenca, ki
bo izšla ob štiristoletnici te naše svetovno znane kobilarne.
Posebej bi bilo treba seveda spregovoriti o zbirki Ljudstva sveta, ki je imela že doslej s svojima prvima deloma izjemen in izreden uspeh na našem knjižnem trgu, tako da je prvotna naklada v višini 8.000 izvodov takoj razprodana in je v pripravi nova izdaja 5.000 izvodov. I.etos bodo izšle še tretja, četrta, peta in šesta knjiga Ljudstev sveta, ki bodo vsebovale Afriko z Arabskim polotokom. Indijsko podcelino s Kitajsko, Japonsko in Korejo, Severno Ameriko z Antilskimi otoki, Kubo in Arktiko ter Evropo s Sovjetsko zvezo ter jugozahodno in osrednjo Azijo.
Zbirka Veliki priročniki bo letos obsegala sedem del: Kurt Hronolka Svetovna zgodovina glasbe. Vse o šivanju (več avtorjev), Harry Garms Živalstvo Evrope, Aduti dobre kuhinje (več avtorjev). Svet kemije in fizike (več avtorjev). Ročna dela in Knjiga o avtu v srbski izdaji.
Zbirke Mali priročniki pa bo zajemala šest del: George Seddon in Helena Radecka Zelenjavni vrt, I. Goester Opazovanje ptičev, Vrtunič Vodnik po Jugoslaviji (tudi v angleški izdaji). Telovadba za vsak dan. Dietna kuhinja in Ekspresna kuhinja.
Ob koncu tega našega, dokaj obširnega in precej naštevajočega pregleda novitet Mladinske knjige pa je treba še opozoriti na zbirko Zdravstvene knjige in priročniki, v kateri si založnica prizadeva, da bi izšlo v njej vsako leto vsaj po eno izvirno tovrstno delo. Letos je to knjiga dr. Janko Popovič Išias in bolečine v križu, dalje je tu delo dr. Louise Cournota Infarkt in Družinski zdravstveni leksikon, pripravljen po tuji izdaji, med prevajalci pa so M. Likar, L. Andolšek, A. Kiauta, B. Tekavčič in F. Schauer.
Seveda pa ima založnica letos na programu tudi celo vrsto učbenikov, delovnih zvezkov in priročnikov in zapišimo samo, da bo za osnovne šole izšlo šestindvajset tovrstnih knjig, za srednje, poklicne in tehnične šole pa enaindvajset knjig, medtem ko bo izšlo priročnikov za učitelje kar devet, med njimi trije zvezki učbenikov za otroke naših zdomcev pod naslovom Moja domovina SFRJ.
Prebrali smo za vas
Poslednje Kardeljevo delo „Boj za priznanje in neodvisnost nove Jugoslavije -1944—1957" s podnaslovom ..spomini" je v bistvu tretji del njegovih spominov, ki so, po njegovih besedah,.specifična literatura, ki ni zgolj memoarska, ampak je tudi kritična analiza določenih problemov in dogodkov". Ob tej priložnosti je tudi dejal, da nima namena pripravljati svoje biografije, ampak da bo kritično obdelal družbene probleme in prikazal čas in dogodke, v katerih je sodeloval.
Tako si je Kardelj svojo ..memoarsko" trilogijo zamislil tako, da bi v prvem delu obdelal predvojno obdobje (1927—1941), v drugem vojno obdobje (1941 — 1944) in v tretjem povojno obdobje (1944—1957). Vendar mu je žal uspelo uresničiti samo tretji del svojih spominov, ki jih je končal tik pred svojo smrtjo in smo jih zdaj dobili tudi v knjigi, ki sta jo ob obletnici njegove smrti in sedemdesetletnici njegovega rojstva izdali Državna založba Slovenije in NIRO Radnička štampa iz Beograda.
O katerem času pravzaprav piše Kardeljv svojih Spominih? To je bil čas, ko je bilo v Jugoslaviji treba nedokončano oboroženo bitko proti okupatorjem in domačim izdajalcem nadaljevati še na drugih frontah, bitko, nič lažjo in preprostejšo. To je bila bitka proti vsem posledicam okupacije, proti množični lakoti ljudstva, proti ostankom sovražnikov in za obnovo ter zgraditev domala popolnoma razrušene dežele, zlasti pa za ohranitev osnovnih pridobitev, izbojevanih v štiriletni vojni in revoluciji: za svobodo in neodvisnost države.
To je bil čas, ko so se izmenjavali pritiski, grožnje in izsiljevanje z vseh strni, leta 1948 pa je prišlo tako rekoč do popolne izolacije in gospodarske blokade Jugoslavije, do odkrite grožnje z vojaško silo, do poskusov vnašanja razdorov v vodstvo, do pošastnega in monstruoznega Stalinovega pritiska v različnih oblikah, skratka do informbiroja.
O vsem tem in akterjih, s katerimi se je Kardelj v tem času srečeval, nam avtor pripoveduje izredno plastično in zgodovinsko objektivno, saj, na primer, ko govori o Stalinu in srečanjih z njim, ne zmanjšuje njegovih zaslug za ohranitev oktobrske revolucije, ne zanika prispevka in pomoči sovjetske delegacije v boju za jugoslovanske zahteve in interese na mirovnih pogajanjih, toda hkrati ne zamolči tudi Stalinovega nasilništva in njegovega, tradicijam velikega oktobra tako tujega hegemonizma ne samo v mednarodnem delavskem gibanju, ampak tudi v odnosih med državami, zlasti socialističnimi. Ne more mimo ugotovitve, da šteje Stalin med tiste, ki so svetu prizadejali več hudega kakor pa koristi.
Skratka, Kardeljevo poslednje delo, ki ga dopolnjuje še obširna dokumentacija dogodkov in časa, ki ga opisuje, je vsekakor edinstveno delo, ki nam tako memoarsko kot družbeno analitično in objektivno govori o nekem, za Jugoslavijo tako pomembnem obdobju, ko se je morala takorekoč sama osvoboditi in si priboriti mednarodno priznanje, vendar pa je imela na srečo na svojem čelu takšne ljudi, kot sta bila Tito in Kardelj, ki sta znala z neupogljivo voljo, resnico in doslednostjo skupaj z našimi množicami prebresti vse težave. In del tega boja je ostal na straneh poslednje Kardeljeve knjige zapisan v našo najnovejšo zgodovino.
D. Ž.
XVIli. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE ISKRE
V znamenju stabilizacije — doslej najskromnejša udeležba
r	--------------------------------x
Po kopici uspešno izpeljanih prvenstvih smučarjev naših delovnih organizacij v Gozd Martuljku, Logu pod Mangartom, Kranjski gori, na Starem vrhu nad Škofjo Loko in na Krvavcu, so slednjič minile tudi XVIII. zimsko-športne igre SOZD Iskra, ki so bile 15. in 16. februarja v Gozd Martuljku in Kranjski gori.
L-etos za spremembo snežne razmere niso bile problematične, saj je na obeh smučiščih še vedno solidno debela snežna odeja, le, da je bil sneg precej trd, ker je organizatorjem prizadejalo nemalo težav pri pripravi tekaške proge v' Gozd Martuljku. Vendar - požrtvovalno delo je rodilo sadove in proga je bila kljub temu dobro pripravljena.
Obe veleslalomski progi sta bili prav tako odlično pripravljeni, glede na zmrzel sneg dokaj hitri, vendar pa ne preveč zahtevni. Njuna odlika pa je bila v tem, da sta nudili skoraj enake tekmovalne pogoje vsem tekmovalcem, tudi tistim, ki so štartali z višjimi štartnimi številkami.
Tako snežne razmere, kot obakrat idealno vreme, vse to je letošnjim igram dalo precej več zunanjega blišča, kot naj bi si ga privoščili glede na stabilizacijske okvire, žal pa tega ne moremo reči za udeležbo. Le-ta je bila za zimsko-športne igre na ravni SOZD resnično skromna in pravo nasprotje vseh dosedanjih iger, ki so navadno trajale od 10. pa tja do 13. ure ali še dalje, letos pa je bilo vse mimo že ob pol 12. Prav gotovo pa je k hitremu zaključku tekmovanja v veleslalomu pripomogla tudi dobra organizacija, katere odraz je bil tudi točen začetek ob napovedanem času.
Kot vedno tudi letos ni manjkalo živahne tekmovalne vneme v obeh tekmovalnih disciplinah, še posebej pa znotraj posameznega tekmovalnega razreda, saj se leto za letom ponavljajo odločni obračuni med posamezniki za boljšo uvrstitev, ki tekmovanja še bolj poživljajo.
Razglasitve rezultatov na terasi hotela „Špik" v Gozd Martuljku sta se udeležila tudi član KPO Pavle Gantar in predsednik KOS SOZD Iskra Janez Kern. Oba sta športnike pozdravila, nato pa je najboljšim posameznikom Janez Kern podelil
medalie. Pavle Gantar na nrvim trum olrinam nlalroto 7o -»OM, AoU :« 3.—L
v
»—........ ..........*jon11	iicz.imrs.ui11 uuirez rxcin puaeiii
medalje, Pavle Gantar pa prvim trem ekipam plakete. Za zaključek pa je žreb razdelil izbranim nekaj praktičnih nagrad iz stabilizacijsko skromnega fonda.
i r
REZULTATI
TEKI - ŽENSKI A RAZRED: 1.) Modic 20:00,80, 2.) Šimenc (obe AV)
22:02,91, 3.) Logonder (EM) 25:57,98, 4.) Poljanec 27:35,37,	5.) Šraj (obe ŠP)
28:08,04, 6.) Potnik (AV); ŽENSKI B
Z-----------------
ČASOPISNE NOVICE
Predstavniki kragujevške PTT so podpisali z Iskro dogovor o izdelavi in montaži nove avtomatske telefonske centrale, ki jo bodo montirali v naselju Palilula. Centrala bo imela 12 tisoč telefonskih priključkov, cena zanjo je določena na 115 milijonov dinarjev. Centralo bodo vključili v javni promet že naslednje leto. Hkrati je delovna organizacija podpisala z Iskro tudi pogodbo o izdelavi in montaži telefonskih central za občine v Šumadiji.
Ob obisku sekretarja predsedstva CK ZKS Franca Šetinca in izvršilnega sekretarja Bojana Klemenčiča so časopisi zapisali, da je precejšnjo pozornost zbudila zlasti zamisel Iskre o razpisu internega stabilizacijskega posojila. Iskra ima v načrtu milijardne investicije, od uresničevanja katerih je odvisno, ali bo napredovala. Prispevali naj bi v odvisnosti od višine osebnih dohodkov. Seveda gre pri tem sedaj samo še za zamisel, ki jo bodo še dodelali — piše ljubljanski Dnevnik.
i/če vzamemo kot podlago tisto, kar smo se dokončno dogovorili oktobra, ko smo se pač morali sprijazniti z nekaterimi dejstvi (dražji uvoz nafte, uvoz žit in izdatki za odpravo posledic potresa v Črni gori), potem je bil izvoz ob koncu leta za 150 milijonov dolarjev manjši, kot smo načrtovali. To pomeni, da je bil za približno 2 % manjši od načrtovanega. Izvolili smo za 6,5 milijarde dolarjev, kar je nominalno za 15 % več, kot I. 1978. Hkrati pasmo namesto 12,5 milijarde dolarjev uvozili za 12,8 milijarde dolarjev. To pomeni, da smo oktobra dogovorjeni trgovinski primanjkljaj prekoračili za okrog 450 milijonov dolarjev. Lani je bilo razmerje med izvozom in uvozom eno najslabših v zadnjih letih. Z izvozom smo pokrili približno polovico uvoza. Vendar smo veliko boljše rezultate dosegli v izvozu na konvertibilno področje. Naš izvoz v kliriniške države pa je za približno pol milijarde dolarjev zaostal ža načrti" - Pojasnilo zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Metoda Rotarja o lanskoletni menjavi s tujino (Delo).
Član ministrstva za avtomobilsko industrijo LR Kitajske Liu Kui je obiskal med drugim tudi našo novogoriško delovno organizacijo.
Z montažnih trakov v Železnikih so prišli prvi novi sesalniki z oznako 6006 oiše ljubljanski Delo.
Večina jugoslovanskih časopisov, med drugim tudi Delo, so objavili vest, da je El izdelala prve dvotarifne trifazne števce, ki jih že dolgo časa primanjkuje na tržišču. Investicija v to proizvodnjo je veljala niško delovno organizacijo 200 milijonov dinarjev.
Beograjski Privredni pregled je obširno poročal o naših izvoznih uspehih in načrtih v prihodnje. Ze v naslovu omenja, da imamo letos sklenjenih še približno 70 % zaključkov.
Gorenje načrtuje letos izvoz v vrednosti 142,22 milijonov dolarjev, torej le za malenkost manj kot Iskra. Za 89 % izvozne vrednosti bodo uvozili raznega reprodukcijskega materiala tako, da bo devizna plačilna bilanca pozitivna.
Z novim servisom in prodajalno akustike na Jesenicah bo delovna enota TO Zarje — Akustika-servis krila vse potrebe glede teh izdelkov splošne rabe za ves gornji del Gorenjske z Radovljico in Bohinjem vred. Povezava servisa s trgovino bo v bodoče prispevala k boljšim rezultatom poslovanja, kupcem pa zagotovila dober nakup ter jim oskrbela tudi potreben servis. V TOZD bodo prodajali in popravljali tudi izdelke Iskre, poroča Glas iz Kranja.
Tržni inšpektorat republike Srbije je sprožil akcijo za preiskavo varnosti plinskih peči in ugotovil prek strokovnih komisij, da so relativno dobre edinole plinske peči, ki jih izdeluje Iskra. Oba proizvajalca Alfaiz Vranja in Lifam iz Stare Pazove sta že prenehala s proizvodnjo svojih plinskih peči prav zaradi tega, ker peči niso imele kontrolnega sistema glede zasičenosti zraka s škodljivimi plini.
Na sestanku inšpektorjev s proizvajalci so predstavniki Iskre sprejeli obveznost, da bodo v prihodnje dopolnili navodila za uporabo plinskih peči še z nekaterimi nasveti tako, da bodo inšpektorji in proizvajalci lahko v prihodnje mirni — zaključujejo beograjske Večernje novosti.
Beograjska Elektrodistribucija je poslala 25 tisoč pismenih opominov porabnikom, ki lani niso plačali računov za porabljeno električno energijo. Čez nekaj dni pa bodo pričeli odklapljati 4.500 porabnikom električno energijo — piše beograjska Politika.
Sarajevske Privredne novine pristavljajo, da Iskrin izvoz 145 milijonov dolarjev v letošnjem letu ne predstavlja za to organizacijo nobenih dodatnih obremenitev, ker je Iskra takšno rast dosegala že prejšnja leta.
S precejšnjo zakasnitvijo poroča beograjski Privredni pregled, da je delavski svet SOZD Iskra izbral za predsednika kolegijskega poslovodnega organa dipl. pravnika Antonp Stipaniča. Hkrati navaja tudi njegove generalije, oz. katere ddlžnosti so mu bile do sedaj poverjene.
Na seji izvršnega odbora združene Ljubljanske banke so pretresali predlog samoupravnega sporazuma o formiranju konzorcija zainteresiranih bank za realizacijo razvojnih programov SOZD Iskra. Predlog presega dosedanjo klasično obliko kreditiranja in zajema izgradnjo investicijskih objektov na načelu skupnega vlaganja in dohodkovnih odnosov. Sporazum je določen za naslednje srednjeročno obdobje, vendar naj bi osnovne organizacije po začasni oceni združile že letos 285 milijonov dinarjev sredstev, od tega 135 milijonov lastnih tako, da bi članice konzorcija na podlagi tega samoupravnega sporazuma združile maksimalno 840 milijonov dinarjev, poroča beograjski Privredni pregled.
Beograjske IT novine pogrevajo spet temo podvojenih zmogljivosti in se sprašujejo, zakaj jugoslovanski proizvajalci televizorjev Iskra, g Gorenje, El, RIZ in Rudi Čajavec izdelujejo televizorje vsak oosvoii uvoženi licenci.
Zagrebški Privrednik vjesnik ima posebno rubriko, v kateri predsedniki poslovodnih odborov najpomembnejših jugoslovanskih podjetij razlagajo svoja mnenja o gospodarskih gibanjih v državi. V predzadnji številki je Privredni vjesnik objavil mnenje našega predsednika poslovodnega odbora Antona Stipaniča o gospodarski problematiki. V uvodu naglaša naš predsednik, da se pri transformiranju bank še ni nič dogodilo. Velikim gospodarskim sistemom ne ustrezajo poslovne banke, ker so banke določenih regij. Da bi lahko sofinancirali investicije v Iskri, ki ne dela samo na enem področju, moramo ustanoviti celo konzorcij bank.
Zbral in uredil Marjan Kralj
RAZRED: 1.) Krampi (EM) 22:04,50, 2.) Jančar (AV) 22:51,27, 3.) Erzetič (EM) 26:05,63, 4.) Vraber (IC-ISE) 27:36,02, 5.) Hafner (ŠP) 28:21,11,6.) Mežan (IC-ISE), 7.) Guzelj, 8.) Mohorič, (obe ŠP); MOŠKI B RAZRED: 1.) Baloh 15:34,00, 2.) Pajk 16:48,92, 3.) Nunar 17:22,92, 4.) Zupan 18:03,55, 5.) Dagarin 18:05,49, 6.) Kert (vsi EM), 7.) Sršen, 8.) Lotrič, 9.) Gartner (vsi ŠP), 10.) Kordež (ŠCI), 11.) Drinovec (EM), 12.) Hafner (ŠP), 13.) Stražar (IC-ISE), 14.) Marn (AV), 15.) Košan (IC—iSE), 16.) Lazar (AV), 17.) Metljak, (Zmaj), 18.) Meden (IC-ISE), 19.) Podlesnik (AV), 20.) Kavalar (EZ), 21.) Dekleva (AV), 22.) Nasič, 23.) Ošabnik (oba IC-ISE), 24.) Ivanuša (ŠP), 25.) Valenčič, 26.) Voljč, 27.) Kodele (vsi IC-ISE). 28.
Plakete za najboljše tri ekipe na letošnjih igrah Iskre.
£1
Pavle Gantar pozdravlja športnike.
Stojanovič, 20.) Jesenovec, 20.) Dolinar (vsi ŠP), 31.) Majcen, 32.) Tisa k (oba IC-ISE), 33.) Gulin (AV); MOŠKI A RAZRED: 1.) Reberšak (EM), 27:08,06, 2.) Maks Jelenc (ŠP) 27:16,08, 3.) Beštar (EM), 28:29,75, 4.) Kozinc (ŠP) 30:40,33, 5.) Pogačnik (EM) 31:27,71, 6.) Šraj (ŠP), 7.) Jamnik (EM), 8.) Šparovec (AV), 9.) Simčič, 10.) F. Zupanc, 11.) Miha Jelenc (vsi ŠP), 12.) Vogelnik, 13.) B. Zupanc (oba EM), 14.) Bučar (IEZE), 15.) Kožar, 16.) Širuga, (oba EM/, 17.) Reja (ZORIN), 18.) Drnovšek, 19.) Bergant (oba ŠP), 20.) Kuhar (AV), 21.) Velkavrh (ŠP), 22.) Hofman (IC-ISE), 23.) Zornada (EZ), 24.) Stanonik, 25.) Suhadolnik (oba ŠP), 26.) Bernik, 27.) Tomažič (oba AV), 28. Križnar (ŠP), 20.) Fajs (IEZE), 30.) Kos, 31.) Klun (oba ŠP), 32. Markovič (AV), 33.) Šole (EZ), 34.) B. Jesenovec (ŠP), 35.) Srše (AV), 36.) Fajgelj (ŠP), 37.) Pregelj (IC-ISE), 38.) Logar (EZ), 39.) Vidmar (IEZE), 40.) Nardoni (ŠP), 41.) Kacjan (EZ).
Janez Kerm predaja kolajno uspešni Miri Krampi iz Elektromehanike.
V boju za stotinke sekunde.kot na .zaresnih ” tekmah.
VELESLALOM—ŽENSKI C RAZRED: 1.) Širc (ZORIN) 37,73,	2.) Mihalič
(IC-ISE) 42,99, 3.) Šparovec (EM) 47,83, 4.) Kogoj 51,74, 5.) Dobnikar (obe AV) 1:01,52. 6.) Kolenc (ŠP), 7.) Kukovič (AV),8.) Bernetič (ŠP); ŽENSKI B RAZRED: 1.) Verdnik (ZORIN) 32,63, 2.) Bevc (IEZE) 34,50, 3.) Freyer (AV) 39,20, 4.) Krampi (EM) 40,29, 5.) Mrak (AV) 41,10, 6.) Pačnik (EM), 7.) Mohorič (ŠP), 8.) Prašnikar (EZ), 9.) Cenčič-Černač (AV), 10.) Bohinc (EM), 11.) Lenaršič, 12.) švarc (obe AV), 13.) Lavrenčič (IC-ISE). 14.) Šolar, 15.) Rant, (obe ŠP), 16.) Vraber (IC-ISE), 17.) Mežan, 18.) Florjančič, 19. Guzelj (vse ŠP), 20.) Erzetič (EM), 21.) Cokan (IC-ISE), 22.) Narat (IEZE); ŽENSKI A RAZRED: 1.) Prešeren 32,74. 2.) Avbelj (obe EM) 33,02, 3.) Kravanja 35,20, 4.) Vučič 37,04, 5.) Vertelj (vse AE) 38,11, 6.) Luks (IC-ISE), 7.) Zorč (AE), 8.) Logonder (EM), 9.) Drolj (ŠP), 10.) Marolt /EZ), 11.) Težak (EM), 12.) Smole (IC-ISE), 13.) Oberčkal, 14.) Ivič (obe AV), 15.) Tarfila (ŠP), 16.) Vrhovec (EZ), 17.) Balažič (AV), 18.) Fajdiga /ŠP), 19.) Krojna (EZ), 20.) Kokalj (ŠP), 21.) Mažgon (IEZE), 22.) Leskovšek ŠP); MOŠKI F RAZRED:	1.) Bernik
(IEZE) 32,06, 2.) Domig (IC-ISE) 32,87, 3.) Benedik 33,61, 4.) Tomačič 33,96, 5.) Hafner (vsi EM) 34,19. 6.) Matjašič (AV), 7.) Juvančič (EM), 8.) Bašelj (ŠCI), 9.)
Smuški teki postajajo vse bolj priljubljena zimskošportna disciplina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
ANDRIJA LEPENA
se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem montažne kontrole TOZD Tovarna naprav in elementov za energetiko in teleinforma-tiko za izkazano sožalje
hči Terezija Pajtak
r
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektro-mehaniko, avtomatiko in elemente
—	Ljubljana.
—	V. d. glavni urednik Otmar Zorn, odgovorni urednik: Dušan Žetjez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar Novinar — komentator Mara Ovsenik
—	Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika), Boris Čerin (DO Elektro-zveze) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo - Naslov: Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 324—061, 324—261 .—Tisk:,-Časopisno tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proiz-vodov.
Dermota, 10.) Peharc, 11.) Faganel (vsi EM), 12.) Bezek (AV), 13. Bobnar (EZ), 14.) Pretnar, 15.) Tekavec (IC—IEZE), 16.) Pogalnik (IKM). 17.) Jenko (IC-ISE), 18.) Planinc (IEZE), 19.) Lampe (EZ), 20.) Lužan (AV), 21.) Boržtnar, 22.) Uršič (oba ŠP), 23.) Mlekuž (AE),	24.) Polajnar
(IEZE), 25.) Primožič, 26.) Stojanovič (oba ŠP), 27.) Zorko. 28.) Zupan, (IC-ISE), 20.) Mavrič (EZ); MOŠKI E RAZRED: 1.) Treven (EZ) 33.13, 2.) Čelik 33,72, 3.) Krampi (oba EM) 34,36, 4.) Jaklič (ŠCI) 35,46, 5.) Fink (AV), 35,82, 6.) Gartner (ŠP). 7.) Ivančič (AE), 8.) Velkavrh (IC—ISE), 9.) Krmelj (AV), 10.) Kodele (IC-ISE), 11.) Sladič (IEZE), 12.) Petkovšek, 13.) Čapelj (oba AV), 14.) Gosar (ŠP), 15.) Debeljak (IEZE); MOŠKI D RAZRED: 1.) Gartner (ŠP) 32,54, 2.) Žakelj (EM) 32,67, 3.) Lušnic 33,05, 4.) Jerman (oba AV) 33,17, 5.) Mlekuž (AE) 33,31, 6.) Modic (EZ), 7.) Vidic (EM), 8.) Kisovec, 9.) Sršen (oba ŠP), 10.) Pikec, 11.) Dagarin (oba EM), 12.) Gartner (ŠP), 13.) Mak, 14.) Sever (oba IEZE), 15.) Vidovič, 16.) Dolinar (oba ŠP), 17.) Jeglič, 18.) Podlesnik (oba AV), 19.) Koruza (IC-ISE), 20.) Ivančič (AE), 21.) Škof (AV) 22.) Peklenk, 23.) Smerke, 24.) Kovačič, 25.) Bajde (vsi IEZE), 26.) Novine (ŠP), 27.) Šval (EZ), 28.) Meden (IC-ISE), 29.) Bleivveis (ZORIN), 30.) Petrič (EM), 31.) Glavič (IEZE), 32.) Kastelic (AV), 33.) Mežan (IC-ISE), 34.) Ivanuša (ŠP); MOŠKI C RAZRED: 1.) Logonder (EM) 35,94, 2.) Mohorič (ŠP) 36,48, 3.) Nadišar 37,21,4.) Udovič (oba EM) 38,46,	5.) Benko
(IC-ISE) 38,58, 6.) Krelj (ŠP), 7.) Mraz (IEZE), 8.) Kemperle (ŠP), 9.) Kukovič (AV), 10.) Meglič (EM), 11.) Milatovič (IEZE), 12.) Prepeluh, 13.) Krivic (oba AV), 14.) Rupnik, 15.) Tarfila, 16. Habjan
(vsi ŠP), 17.) Trampuž, 18.) Zorč ^ AE), 19.) Potočnik (IC-ISE), 20.) (AV), 21.) Hacin (IEZE), 22.) Gunde IA’ 23.) Zornada (EZ), 24.) Čokan (lEZ 25.) Lekič (ZORIN), 26.) Likar (IC-lSi 27.) Lah, 28.) Bitenc (ZORIN) 29.) P6/ (EZ), 30.) Udovč (AV), 31.) Fajgelj 32.) Mazi (Zmaj), 33.) Reja, (ZORIN),^
nizi
čju
Polutnik (IEZE), 35.) Porenta (EZ),
Janež, 37.) Durjava (oba IC—ISE),
3»
Blažič /IEZE), 39.) Cerar (Zmaj),
Vrhunc (IEZE); MOŠjCI B RAZRED: ' Kalan 37,00, 2.) Pavčc 37,39, 3.) f*, 39,30, 4.) Gros 39,61, 5») Marjek 40,26,' Nad les (vsi EM), 7.) Pretnar (AE), 8.) Pe' (ŠP), 9.) Šparovec (AV), 10.) Kraš0^ (ZORIN), 11.) Deželak, 12.) Kos, 13
$885558 M '
Počasi se tudi do cilja pride!..
1S
Maks Jelenc (vsi ŠP), 14.) Kristan,
Novak (oba EM), 16.) Matija Jelenc 17.) Pipan (IC-ISE), 18.) Tomažič <A ^ 19.) Mahalič (IC-ISE), 20.) Kotar, z POl Belič (oba IEZE), 22.) Adlešič (AV), 2; do; Zalaznik (EZ), 24.) Gajser (AE), 2 i Zdešar (EZ),	26.) Pajenk (AV),	, J
Slapšak (IEZE), 28.) Vedlin (EM),
Roglič (Zmaj), 30.) Zakrajšek (EM), 3’ Vse] Karničar (AV), 32.) Cvek (IC-ISE), 33 VO Vidergar (IEZE), 34.) Šarabon (EM),3, L Kovačič (IC-ISE), 36.) Potočar (ISE),3 , j štajdohar (EM), 38.) Menart (ŠP), 39 l0ti Tatalovič (IEZE), 40.) Lozej (ZORIN), , ^ 41.) Kopač (EM), 42.) Košak (IEZE), f Repovž, 44.) Polajnar (oba IKM); MO’’.
A RAZRED: 1.) Černuta (AE) 36,20,' švab 37,03, 3.) Omerzel (oba EM) 37/ ^|p 4.) Bevc (IEZE) 37,26, 5.) Logar 37,32,f fe Gosar, 7.) Jensterle (vsi ŠP), 8.) K6" (EZ), 9.) Marin (IC-ISE), 10.) RakC* Fi]
(EZ),	11.) Perko (EM), Mlekuž,
Hafner, 14.) Sovdat (vsi AE), 15.) Ilc (
16.) Šolar (EM), 17.) Jakomin (Zmaj), ’3 j||s
Černute (AE), 19.) Laznik (EZ),
Kozan (IC-ISE), 21.) Jereb (AV),
2f
Rozman (IC-ISE), 23.) Kapus (EM),'
VV, -
Cerar (IEZE), 25.) Vodnik, 26.) H3^ .J (oba ZORIN), 27.) Slabe (IKM), 2' I
Lešnjak, 29.) Ratkovič (oba IEZE),
3«
Jesenovec (ŠP), 31.) Molek (IC-ISE),
3i
Kobe (Zmaj), '33.) Kržišnik, 34.) Zuf^
(oba AV), 35.) Tegelj (IEZE), 36.) Tor^ (Zmaj), 37.) Kogovšek, 38.) Stanovnik ŠP), 30.) Horvat (IEZE);
EKIPNA UVRSTITEV:	1.) Ele*«!
mehanika, 2.) Široka potrošnja, 3.) Af* matika, 4.) IC-ISE, 5.) Elektrozveze, ’ |p IEZE, 7.) Avtoelektrika, 8.) ZORIN, ^ Zmaj, 10.) IKM.
-J.C
8 t
| ^ 8 i
..Zdržati do konca’’- geslo,ki velja & na sindikalnih tekmah.
_____________________________A
OBVESTILO DELAVCEM j AVTOMATIKE
8 B
§ B
Vse delavce temeljnih organizacij ’ delovne organizacije Iskra-Avtomd' . tika, locirane v Ljubljani obvešča- i mo, da lahko koristijo naslednje objekte za šport in rekreacijo: ponedeljek od 16. do 17,30 dvorano j na Ježici (športno društvo Ježica) za j košarko
sredo od 18. do 20. dvorano | osnovne šole Boris Kidrič v Savskem naselju za košarko in rokomet in vsak ponedeljek od 14. do 18. v Domu Maksa Perca — kegljišče (dve stezi).
8*
I'
I1
8 v
r
8 f
r
|F
§ v
llllll