Številka 156. Trst v sredo 7. junija 1905. Tečaj XXX.| V Izb&ja T>&kl dan. ~wm I adi ob nedeljah in praznikih ob ari. ob ponedeljkih ob 9. uri ziutraj. Pssamfčae Številke ae prodajajo po 3 novč. (6 stotin k) - nmofih tobakarnah t Trstu in okolici. Ljubijani, Gorici, Oelji. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru, Sefani, Nabrežini. Noveinmestu itd. Uriftse In »aroebe sprejema norava liata „Edinost", nllet -llsrrlo Galatt! St. 18. — Uradne are so od S. pop. do i. sveler. — Cene oelasom 16 st na vrato petit; poslanice, wmrtcice. javne zahvale in domaći oelasi po pogodbi. TELEFON itev. 1157. Edinost Glasil« političnega društva „Edinost" zi Primorsko. ▼ edinosti je moč 1 Naročnina snafta za vse leto 34 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Nt-aaročbe bre« dopoalane naročnine se uprava ne ozira. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovan« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase, in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Glorgio Galattl 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. iS. PoStno-hranilničnl račun St. 652.841. Rusko-japonska vojna. (Brzojavne vesti.) Sodba ruskega kapitana Klado. PETROGRAD tj. Kapitan Klado navaja v li-tu »Novoje Vremja« nastopne vzroke, zak*j da je bilo poraženo rusko bro-dovje :d sicer: Premoč japonskega Dpnišiva vsied relativne šibkosti ruskih oklopov, slaba izvestiteljna služba vsled malega števila kri žar k, ogromna premoč japonske flatile torpedov k, usodna potreba za baltiško e»kadro, da je morala voliti korejski preliv, b^jni red in manevre ruske eskadre. Admiral Enkvist MANILA ♦'». Admiral Eakvist, ki pričakuje ukazuv iz Petrograda, je pričel popravljati rntk« ladije, ki se nahajajo v tukajšnjem pristanišču. Govorice o miru. LONDON 6. List >Times« je prejel \varaj ;i Washingtona nastopno brzojavko : Nemški pcslanik je imel razgovor z ruskim poelanikom n japonskim odposlancem. Kakor se zdi se vrši akc ja glede sklepa miru med raznimi državami. Dementi o atentatu na carja Nikolaja. PETROGRAD Petrograjska brz. agentura oznara govorico, razširjeno v inozemstvu, t-e-s da je bil umorjen car Nikolaj, kakor popolnoma izmišljeno. Dogodki na Ruskem. PETROGRAD 6. Uradao je objav- želne uprave. Tozadevni načrti vlade so dovršeni. Vzlie temu predloži vlada tozadevno! predloge v jesenskem nasedanju, da bo deželni zbor imel potreben čas za posvetovanje in da pride Čim prej do hitreje rćšitre. Vlada ne opuBti ničesar, da drs2že svoj namen io da pride v deželi do z&žaljenega miru. Nato je bil dsžalni zbor odgodjea. Avstrijski konsrres za ribištvo. DUNAJ 6. Dane) opoludne se je vršil deveti avstrijski kongres za ribištvo, ki so ga obiskali številni odposlanci. Kakor gostje so bili navzoči : minister zi poljedelstvo grof Buquoy in več odposlance7 mednarodnega kongresa za ribištvo. Kakor zastopniki vlade so prisostvovali zastopniki minUterstev za poljedelstvo in za pravosodje ter n že-a v atrijskega nameseništva. Po volitvi predsedništva se je razpravljalo o dnevnem redu. Kongres je vsprejel več resolucij. Nato je bil kongres za ribištvo zaključen. Dar cesarja Frana Josipa. SKADAR 6. Cesar Fran Josip je podaril 25.000 frankov za osebe in zavode, ki s d bili poškodovani povodom zadnje potresne katastrefe. Ta znesek je bil brzojavnim po* tom nakazan avFtro ogrskemu konzulatu ter je bilo istemu naloženo, naj jih po svoji previdnosti rezieli. Dopolnilna deželnozborska volitev ▼ Dalmaciji. ZADAR G. Na dupolnilni volitvi za .deželni zbar za trgovinsko in obrtno zbornico v Dubrovniku in Kotoru, je bil izvoljen trgovec v Gružu, Anton U ko v: o, ki pripada hrvataki stranki. Kralj Alfonz ▼ Londona. LONDON 6. Španski kralj Alfonz je do-apel včeraj popoiudne semkaj. Na kolodvoru ga je vsprejel kralj Edvard. Kralja, ki sta se Ijeno, da je bil načrt, izdelan od Baligina, glede sklicanja zemskega so bora, ravnokar predle žen mimeterseemu svetu, ki bo takoj o nJem razpravljal. MOSKVA 6. Govori se, da je za danes PeIiala v P®la5° Buckingham, je občinstvo določena splešna konterezca členov zemstev žlvahno popravljalo. ia županov prepovedana. LONDON 6. Kralj Alfonz je v palači MOSKVA »i. Vzlic izdani prepovedi Buckingham vsprejel diplomatični zbor ter se danes vrši v privatni h ši kongres mestnih Ee je potem odpeljal v katoliško etolnico županov ia vseh zastopnikov zemstev. Raz- ^Vestminster, kjer sa mu izročili udanostno pravi;a se o vprašanju, kaj je treba ukrenit: adreso. Kralj je v Bvojem odgovoru izrazil z oz rem na poraz admirala Rcžieetven- nado, da ho njegov obisk utrdil vez med Špansko in Angležko ter je prosil božji bla- —goslov za Angležko in za vse krščanstvo. i Italijanska zbornica. Brzojavne vesti. feski deželni zbor. PRAGA 6. V deželnem zboru je namestnik v imenu vlade podal nistopno izjavo : Vlada se v resnici trudi, da bi odstranila vedno pojavljajoče se težkoče v češkem deželnem zboru. K temu spada času RIM 6. V današnji seji zbornice je finančni minister Majorana predložil zakonski načrt, v katerem se znižuje uvozna carina moke od 12'30 na 11*50 lir. Nemški državni kancelar Biiiow — knez. BEROLIN 6. Cesar Viljem je držav- pr merna sprememb* obstoječega volilnega nega kancelarja grofa Biilowa povzdignil v reda n novo ure; en je deželnega reda in de- kaežji stan, višemu dvornemu maršalu knezu Egonu Fiiretenbergu je p i podelil red črnega orla. BEROLIN 6. Cesar Viljem je daneB opoludne obiskal driavnega kancalarja Bii-lcwa ter je pozneje z ruskim velikim knezom Mihaelom obiskal stolnico in še dve drugi cerkvi, ter orožnico, nakar je cesar spremil velikega kneza na rusko poslaništvo. BEROLIN 6. Kakor poroča »Nordd. Allg. Zeitung«, je ce3ar danes zjutraj osebno prišel v palačo državnega ksneel&rja, da priobči grofu Butcwu, da je povzdignjen v knežji stan. Avdijenca pri papeža. RIM 6. Papež je včeraj vsprejel v av-dijenc; spljetskega škof* Nak:ca. Štrajk na Alžirskem. ORAN H. Delavci v tovarni za smodke so pričeli štrajkati. Napadli so tovarne, in ko se je pojavila policije, obrnili eo se proti ist', pri čemer je bilo ranjenih več policijskih agentov. Poroka nemškega prestolonaslednika. BEROLIN 6. Ob 12. uri je kneeoškof vratislavski, kardinal Kopp v navzočnosti cesarja in državnega kancelarja izročil voj* vodinji-nevesti papežav dar. KIEL G. S cesarskim kabinetnim ukazom od danes je bil prestolonaslednik uvrščen A, la euite prvega pomorskega bata-lijona. Štrajk t Cette. CETTE 6. ŠtrajkujoJi vozniki tovorov so napravili na moBtih barikade, da onemogočijo promet. Iz sosednih mest so odposlane semkej čete. Iz Srbije. BELIGRAD 6. Vladno glasilo »Oijek« odločno odklanja obdolžitve zmernc-radikalne stranke, češ, da vladna stranka deluje za Avstro- OgrBko ter dokazuje, da je Pasić svoječasno sam od sabe izjavil, da hoče najeti posojilo tamkaj, kjer je to možno pod naj-ugodnejimi pogoji, ia če tudi v Avstro-Ogrski. Trditev, da je nameravala Avstro Ogrska preprečiti, da bi se stb3ka vojska na novo oborožila in da bi se dogredla mreža srbskih železnic, je grdo obrekovanje, to temveč, ker je ravno pred nekaterimi dnevi ministarstvo Pašićavo sklenilo z Av stro-Ogrsko pogodbo za izgotovljenje pušr in municije ter za dobavo enega dela železo škega materijala. Da te pogodbe ne stopijo sedaj v moč, ni kriva Avstro-Ogrska, ampak parlament. Organ zmerno radikalne stranke »Samouprava* je vnovič ponovila cbdolž tev, češ, da vladna ftranka dela le v interesu one države, ki želi, da bi Srbija ostala neoboro-žena in da bi bila gospedarsko odvisna. PODLI8TEK. Prokletstvo. £codovu»ki roman Avgusta denoe. — Nadaljeval ia dovršil I. E. Tomić. PreveJ M. O—d. — Daj, da čitaat, je rekel škc f, pese-£ n vš po l;stu : Ivan. po božji in apostolske stol cs milosti s« f cerkve zagrebšze, sodnikom, prieežnikom in prebivalcem občine na brdu Griču kraj Zagreba. — Da, da ! D'»bro, povsem dobro — tako je. Na, tu ti j« pečat ! I ven je pr Vtočil k mizi, položil na papir plcšKeo rdečega voska ,n je pritisnil nanjo svoj srebrni pečat. — Tako ! Idi. Ncsi in prines: ! -— Odaašim in prinesem. Imenujem se Grga Priftlin. cdhajam na Gričane. Pcmiili, da ti volka spustil oi verige. Dvorski župan je odieel naglo, a škof je zatukal ponosno glavo, dvignil svoj srebrni pečat in zakl csl na ves gas: — Poguba ! Ha ! Ha ! Ha ! čakajte ! Jaz vas naučim, kaj pomenja : Episcopus ecciesiie Z^grabiensis. XXII. Na pol peta od mesta jastrabarskega do Zagreba stsla je za streljal od ceste šumica, zaraščena z borovci in Uskovino, a sredi šumice je mala livadica, podobna svileni zeleni preprogi. Lepo zavetišče je bilo to, kjer se ni nikdo videl, ne čul. Samkaj so ra'ii zahajali pastirji. Saj je bila ena vrb podžgana, tu in tam je bilo videti kup pepela ia mrtvega oglja, kar je bilo nedvomna sied pastirskega ognja. Danes pa ni bilo tu ne pastirje, ne črede, empak bilo je povsem drugačnih, čulnih gostov. Pod grčavo, voto na dnu šume feti sedela na tleh dva v črno oblečena redovnika, a nekoliko cd ialjena sta stala, privezana za grm, kaj lepa vranca. Stareji redovnik je bil človek širokih pleč, ponosne glave, velikega obraza in žarkih očij. Brada mu je padala do pasa in ko je kapuco odmaknil za tilnik, spuščali so se mu črni gosti lasje po ramah. Človek je prislonil hrbat ob steblo, uprl roki in prekrižal nemarno nogi, na katerih nisi videl sandalov, ampak močne konjeniške škornje. Mlajši redovnik, lep močan čiovek, je povlekel kapuco na čelo, meada zato, da bi skril obraz, ter je, ovivši roki okolo kolena, čepel poleg tovariša ter je nepremično gledal proti Zagrebu. Ta dva človeka eta govorila malo. Le kedaj pa kedaj je padla po kaka beseda. Morda sta b la trudna ol potovanja, morda ju je divni večerni m r s.lil v pobožnost. Sjlnca s® je močno nagibalo preti zapadu, kjer se je nebo žarilo v rudečem plamenu. Nu, obraz jima ni ovajai ne trudnosti, ne pobožnosti, marveč jima je neka nestrpnoet, neka radovednost gladala iz cČij proti Zagrebu. Čudna le.lovnika sta bila to, na njiju ni bilo ni sledi pobežaosti in ponižnosti. Izpod črn9 obleko je silila možka odločnost, na čelo jima je bil pritisnea znak junaštva. Kar naenkrat je potegnil stareji z dlanjo preko obraza ia rekel izpod brk : — Eh ! Fdipa še ni! — Ni ! je potrdil mlaji in spustil brado na kolena. — Nisva ga smela poslušati ter poslati ga pred nama do Zagreba na ogledovanje. Delca sse — odstopil. PARIZ 6. Glede namere, da ml3li minister za vnanje stvari Dalcassć odstopiti, se v parlamentaričnih krogih govori, da je ministarski predsednik Rouvier prepričan, daje DelcEssć postal nemožen. Rouvier hoče ostavko Delcastć-ja predložiti današnji seji ministrov ter je baje odloČil, da provzroči sam s svojim odstopom ministersko krizo, ako bi Be DelcaaEĆ branil odstopiti. »Figaro« pišs, da bo dežela na svoje začudenje zvedela, da je bil v zadnjih dneh zunanji mir vsled politike De'ca3tč-jeve v nevarnosti. List naglaša, da je Dalcassć zasledoval osebno in bojaželjno politiko, ne da bi bili to njegovi kolegi vedeli in to celo nasproti njihovemu programu, ki etremi za ohranenjem miru. »Gaulois« pravi, da minister, ki je pripravil Francijo v tako nevaren položaj, mora izginiti. Možno je, da se bodo tega v Nemčiji veselili, toda odstop DelcasEĆ-jev prihrani najbrž Franciji resaih in te/kih ponižanj. PARIZ 6. Kakor se v političnih krogih govori, bo v slučaju ostavke DelcasEČ-ja, pro-vizorično vodil posle ministerstva zunanjih stvari sam Rouvier. Isti baje namerava osebno voditi pogajanja glede Maroka, preden ponudi DelcasEČ-jevo liEtaico kaki politični osebi. PARIZ 6. 9Agence HavaBc : Pred sklepom današnje seje ministarskoga sveta, ki se je vršila predpoludne, je Delcassč podal svojo ostavko. Ministarski predsednik Rouvier prevzame začasno listnico ministerstva zunanjih stvari. PARIZ 6. Jaur&s in Archdiacon sta vsled ostavke Delcasecja umaknila napovedani interpelaciji o Maroku. PARIZ 6. O današnji seji ministerskega sveta poroča »Agence Ha vas« : Minister zunanjih stvari Deloasić je razvijal vodilne točke, na temelju katerih da misli nadaljevati vnanjo politiko. Vsi ministri so tozadevno eden za drugim izjavili svoje muenje. Ko je potem DelcasEe konstatoval, da Be je različnost mnenja, ki se je pojavila med njim in njegovimi kolegi, še poostrila in da so vsi kolegi pioti njemu, je podal svojo demis-jo, ki je bila vsprejeta. Ministernki predsednik Rouvier prevzame daneB zvečer posle ministerstva vnanjih stvari. PARIZ 6. Minister vnanjih stvari Del-casee je v današnjem ministerskem svetu podal svojo demisijo z ozirom na razliSnost menenj, ki so navstala med njim in njegovimi kolegi glede načina vodstva zunanje politike. Mini-sterski predsednik je v imenu vlade izrazil svoje obžalovanje o odstopu Delcasse ja ter dostavil, da se mora v imenu vlade zahvaliti Dalcasee ju za zaBluge, ki si jih je tekom sedem let pridobil za Francijo. — Dobro je bilo to, modro je bilo, gospod Viadko, je prigovoril mlaji. — Vraga ! Že mi je postalo zoperno gaziti te pot", tako preoblečen ter kazati se za nekaj, kar nisem. Jaz v duši »pataren« (neka verska sekta), pa v redovniški obleki. Ni-li to smešao, a ? (Pride še.) 75-letnica Janeza Trdina. Vzradcščen odzivljam se klicu, doalemu tam od oboževalnih mi obal Jadranskih in čast mi je b tem nadaljevati započete črtice o našem dičnem slavljencu. Žal, da meram biti skromen 8 tem opisom, kakor je skromen naš veliki duševni heroj. Iznenađeni bili Bma (to sem povdarjal že zadnjič) po prihodu istotam imenovanih odličnih ! gostov. Bolj pa še, nego mi, bil je iznenad-jen tkromni slavljenec sam. Morda je v srcu pač mislil na svojega intimnega prijatelja g. Hudovernika, a na obisk g. župana stolnega Kabinetna justica. Pod tem naslovom je bil priobčil »Slovenski narode od minole nedelje daljii članek o razpravi in razsodbi v aferi bomb. Avktor konstatuje kako se v Avstriji ve ino meri z dvojno mero in v kričečem nasprotju s napisom, ki je vdolben z zlatimi črkami na pročelju cesarskega dvorca na Dunaju : Ju-etitia regnorum fundamentum. Ta tradicionalna dvojna mera se je posebno kričeče pokazala v razliki, kako ss je postopalo z italijanskimi obdolženci v aferi bomb, ki je imela vse znake prave zmote, ki se po ob stoječih zakonih kaznuje z najstrožjimi kaznimi — a kako z našimi, ki so se povodom umorstva cesarice v svoji hiperlojalnosti zagrešili proti zakonu ! Potem piše »Slovenski narod« : Zgodovinska nesreča Habsburžanov je, da so bili vsikdar žrtev tujih vplivov. Dvorna kamarila, ki se rekrutira iz salonskih generalov in korumpirane birokracije in je bila vedno ljuta sovražnica Slovanov, je cesarja popolnoma izolirale, da doznava le to, kar hoče ta kamarila. Ta kamarila vlada na dvoru skoro neomejeno in vpliva odločilno na notranjo, kakor tudi na zunanjo državao politiko. Kam je ta nesrečna klika privedla državo, je znano vsakomur. Vsakdo ve, na kaj merijo stremljenja Nemcev, Madjarov in Italijanov. Vsakdo, ki ni udarjen s politično slepoto, vet da ti narodi ne morejo biti državo vzdržujoči elementi, ker so vsi centrifugalni in da bi bili edina aaslemba državi in dinastiji Slovani, ki se pa eedaj zatirajo in katere sedaj celo najviši krogi pehajo od sebe. Slovane se res hoče odtujiti državi in dinastiji, na to kažejo vse okolnosti. Pravo pohujšanje v tem oziru mora provzročiti proces tržaških irredentistov, ki se je pravkar završil na Dunaju. Povedano bodi odkrito, da bi nam bilo vse eno, ako bi obtožence popelaoma oprostili, da, mi bi to celo z občečloveškega stališča priporočali že zbog tega, ker smo prepričani, da obdtlženci niso glavni krivci, marveč so samo siepo oredje druzih, tajno delujočih sil. Tud: proti izredno milo odmerjeni kazni ne prigovarjamo, saj je nam pač vseeno, ako so Italijani ali drugi naredi lojalni ali patrijo-tičn: ! Mi hočemo samo Lonstatovati, da imamo v Avstriji dvojno pravico — za privilegirane in za neprivi-legirane narode, povedati ho-čemojavno, da imamo v blaženi naši Avstriji kabinetno justic o, ki meri z dvojno mero in deli pravico Nemcem in Italijanom drugače, nego pa Slovanom! Rusko-japonska vojna. Trst, dne 6. junija 1905. Ruski glasovi o vprašanju glede miru. PetrograjBki list »Novoje Vremja« je izjavil, da se bo moglo smatrati Rusijo kakor poraženo še le tedaj, ko pridejo Japonci v Biltiško morje ter zasedejo Kronstadt in Petrograd. Rusija ima še mnogo sredstev, da popravi napake svojih vladarjev in da čuva me^:a gotovo ne. Posebno pa še na obisk gospa soprog obeh imenovanih gospodov. Za to iznenađenje so hvaležni — poleg slavljenca — gotovo tadi zavedni narodnjaki Novomeški. In to tembolj, ker je slavljenec v svoji preveliki skromnosti že v naprej odklonil nameravano mu slavje. Obisk iz Ljubljane, ki se mu je pridružil tudi naš vrli župan g. pl. Sladovič, je torej predatavjal atribut slavja na zunaj in interno — da-si je bil popolnoma intimnega, privatnega značaja. Slučaj je nanesel, da sem ravno istega dne obedoval v izborni restavraciji gospa Tuček. Naš slavljenec zahaja namreč — in to sem pozabil preje omeniti — že leta in leta redno k »Tučku«. Tam ima svoj poseben eedež, ki je vedno rezerviran zanj. In sicer po ietu na krasnem senčnatem vrtu z divnim razgledom na mali zeleni gozdiček Ragovlog, pod katerim pretaka Krka svoje valovite, globoke solze. Ob neugodnejem vremenu in proti jeseni poeeda pa slavljenec najraje na verandi poleg kegljišča. Po zimi mu je rezervirano v restavracij* ekih sobah in sicer s: je v svoji skromnosti izvolil, kar prvo sobo. Zadej za pečieo ima svoje stališče kakor velevlast. K temu naj pripomore zemski eabor. K urino t Evropi. Iz Parila javljajo, da bo japonski diplomat Kurino petoval po Evropi. To potovanje ee smatra zelo važnim z ozirom na pogajanja za mir. Kurino je bil cdposlanec v Petrogradu, ko j« izbruhnila vojna. Sodi se, da je prejel od mikada popolno pooblastilo ca pogajanja v s vrh o sklepa miru, ali pa vsaj v to, da pripravlja pogajanja. Na svojem potovanju v Pariz in London se Kurino ustavi tudi v Washingtonu, kjer se sestane s predsednikom Rooseveltom. Angležkf glasovi o posledicah japonske zmage. Iz Londona poročajo od dne 2. t. m.: Neki članek v »Dailv Nt>\v •«, ki ga je spisal odličen angležki državnik, je našel tukaj splošno zanimanje. Pred dogodkom v korejskem prelivu — pravi člank&r — je Anglija sama vladala na vseh morjih. Sedaj jej je nastal tekmcc v Japonski, kar provzroča opravičeno bojazen, in to tem več, ker ta vspeh japonskega orožja breedvomno vzdrami Kitajsko in nje ogromno prebivalstvo ter se isto utegne privezati na Japonsko; Anglija, kakor vsaka evropska država, se po tej zmagi nahaja nasproti Japonski v nekem prijetnem položaju, ker se mora računati, da sedaj zagospodari Japonska na Tihem Oceanu. Ako se združiti Japonska in Amerika, da postaviti neko vrst »navka Monroe« nad deželami Tihega Oceana, tedaj bi pomenjalo to ra Anglijo in za vse druge države konec tekmovanja na morju v teh vodah. Zadušnice za padle ruske vojake. Is Petrograda poročajo, da so bile v nedeljo v veliki cerkvi carske palače v Carskem selu zadušnice za padle ruske vojake. Službe božje so se udeležili car, carica, veliki knezi in velike kneginje. Položaj na Ogrskem. Budimpešta 6. Predsednik konzularnega nadsodišča v Carigradu, Kvassav je prišel na konferenco, ki jo je imel vodilni odbor združene levice ter je izjavil, da ima od cesarja pooblastilo, da razpravlja s koalicijo glede Bestave ministerstva. Budimpešta 6. (Ogr. biro.) O današnji konferenci vodilnega odbora združene levice je bil izdan nastopni komunike: Pred vodilni odbor združene levice je prišel danes predsednik konzularnega sodisča v Carigradu Štefan Kvassev, ki je odboru sporočil svoje osebne nazore o sedanjem stanju krize. Ker ni gospod Kvassay po svoji lastni izjavi imel nikskega oficijelnoga ukaza, da razpravlja z vodilnim odburom, ni isti na temelju teh izjav gospoda Kvassava zamogel o stvari sklepati. Istrski deželni zbor, njega večina in — vlada ! Puljski »OmnibuB« prinaša o »našem deželnem zboru« članek, ki je vreden, da se ga spominjamo tu. Umevno je sicer, pravi, da v času, ko se med Rusijo in Japonsko piše s krvavimi Črkami del svetovne zgodovine, občinstvu nedostaja zanimanja za manje stvari. Vendar pa ni prav, če se preveč brigamo za usodo drugih in premalo za svojo. Saj bi mogla nekega lepega dne priti vrsta tudi na nas l In vspričo tej možnosti bi bilo previdno, da se ogledamo nekoliko, kako izgleda stvar pri nas doma. Eden značilnejih pojavov v razvoju stvari v našem Primorju, in ob enem dokaz, kam plovemo, podal nam je zopet deželni zbor istrski. Vzlic neumevno neugodnemu jim zistemu tvorijo Slovani ven-dar-le veliko večino prebivalstva v deželi. Če tudi je italijanščina faktično raz^ravni jezik v deželnem zboru, vendar se ne bi smelo nobenemu pametnemu in miroljubnemu človeku dozdevati čudno, ako Be na kako hrvatski Btavljeno vprašanje odgovarja v tem, ali tudi v tem jeziku. Ali... to bi bil atentat proti »izključnemu italijanstvu Re-gione Giulia«. Večina, sestavljena iz pristašev italijanske stranke, ne dopušča kaj ta-cega. Deželni zbor istrski stoji nad temelji monarhije, ki se je hotela pomladiti po enakopravnosti vseh nje plemen. V seji dne 30. m. m. je hotel vladni zastopnik na neko do vlade (in ne do njenega veličanstva »Maggioranze«) v hrvatskem jeziku stavljeno vprašanje. In sicer je hotel odgovoriti najprej italijanski in potem hrvatski. Kakor običajno je bilo to prijavljeno predsedništvu zbora in večini (kakim potom tej poslednji, to nam ni znano). Ali gospoda Italijani, katerim so toliko na srcu mir, sporazumljenje in napredek dežele, niso hoteli dopustiti tega, ker bi s tem vlada vendar enkrat podala dekae, da se postavlja na stališče vsaj delne enakopravnosti hrvatskega jezika. Potem pa pravi »Omnibus«, da je večina s tem, da ni prišla v sejo, izvršila le čin obzirnosti do vlade, kajti da so prišli, bi bili — tako je bilo določeno — vladnega zastopnika ven pahnili, če bi bil hotel hrvatski odgovarjati. Ta sklep je bil znan vladnemu zastopniku!! Za to meni pulski list, da se bo predsedniku deželnega zbora, dru. Rizziu, še pisalo v posebno zaslugo, ker ni pr šlo do škandala v deželnem zboru — pisali mu bodo v zaslugo tist ljudje, ki niso vedeli nikdar in nočejo vedeti niti eedaj, da je ravno predsednik deželnega zbora tisti, ki v prvi vrsti ne spoštuje slovanskega prebivalstva !! Interesantne stvari so to, ki nam jih pripoveduje pulski list. Saj nam logika teh okolnosti govori, da je bila vlada obveščena o namerah večine in da je ta poslednja v sporazumljenju z vlado vprizorila svoj glasoviti štrajk !! Ali niso divne razmere to ? ! Vsem njim, ki se še vedno in vedno, vzlic vsemu in vsemu nadejajo, da se jim tam »gori« vzbudi vest, kličejo ti dogodki: Lasciate ogni speranza!I Pridimo vendar enkrat na jasno sami seboj : od tam »gori« je ni pomoči ni rešitve za nas ! Vprašanje je le, da-li si bomo zpali sami pomoči ? ! Še eno besedo! Tam »gori« obsojajo kaj radi s patrijotično indignacijo takozvano i politiko katastrof, ter se zgražajo nad politiki, ki se od katastre f na organizmu države pričakujejo uresničenje svojih teženj. Ali tisti, ki se zgražajo, bi morali pomisliti, da so ravno oni, ki tlačene in zapostavljene narode svojim postopanjem uprav silijo v take — nade ! Sapienti pauca. svojo okroglo mizico in ta je njegov »Stamm-tiseh«. Sedi redno in vedno le sam. Nekdaj sem tudi jaz redno hodil v to restavracijo, a ne spominjam se, da bi kedaj videl Trdino s kom skupno sedeti. Edino izjemo je vžival njegov prijatelj g. Hudovernik. Temu je bila, če je le bil v Novem mestu, prva pot do Trdine .. . Torej tu sem bil v nedeljo dne 28. maja na obedu in tu Be je vršila tudi našega Trdine 75-letnica. Prišel sem pred poludne tja in prijazna gespa Tučkova mi je vsradoščeno pripovedovala, kako bo bili vsi skupaj iznenađeni, ko je tako nepričakovano došel odlični obisk. Mislim, d« mi prijazna gospa ne za* meri, če postajam tu nekoliko indiskretan. Saj je vsaka drobtinica, ki jo nabiram tu, posve-čena v proslavo našega slovstvenega mojstra... Gostje so priredili v proslavo slavljenca slavnosten obed, seveda v intimnem okrožju. Skromnemu, a dičnemu možu pa se je zdelo še to odveč in reklamiral je svoj navadni prostor tam v kotičku prve sobe : »kjer sem obedoval tolikrat, bom tudi ob 7a-letnici«. Gospa se mi je smilila, tako je bila žalostna radi te prevelike skromnosti njegove. Končno pa se je vendar-ie vdal splošnemu nagovarjanju in tako bo imeli gostje moža, velikega po duhu in delih, velikega po srcu in ljubezni za svoj narod, ob njegovi 75 letnici vendar le v svoji sredini. S početka mu je bilo sicer nekako tesno mej dragimi goati, no polagoma je iz'aati lju-beznjivost obeh navzočih gospej očarala tudi njegovo pritajenost in postal je mož dobre volje. Pravili bo mi, da ga še niso videli nikdar, kar nam je sreča mila, da ga moremo zvati svojega v svoji sredi, tako ginjenega, kakor ravno "stega dne. Dovolj dokaza temu je, da se je dal na vse zadnje še pregovoriti, da se je pustil fotografirati z omizjem vred. To je baje prva in edina njegova slika. Izlasti g. Hudoverniku je bilo baje veliko ležeče na tej sliki. Par srečnih trenotkov je bilo to . . . Ali čas ima brze noge. Le prehitro so minoli gostom ti srečni trenotki. . . Izrazom najiskrenejega sočuvstva in spoštovanja so se poslovili gostje od slavljenea: šli so . . . Spomin pa, ki so ga ostavili svojim obiskom odličnemu Slovencu na proslavo njegove 75 letnice, ta ostane neizbrisen .... (Zvršetek pride.) Avstrijska vnanja politika in avstrijski Slovani! Nekoč so bili nekateri naši poslanci pri tedanjem ministerskem predsedniku grofa Badeniju. Stopili bo seveda pred ekscelenco s polno torbo tožeb in pritožeb. O ti ljubi Bog: kedaj je še vodil zastopnike naB primorskih Slovanov pred ministre drug razlog, nego — naše trpljenje, ljuta krivica, ki jo moramo prenašati radi — sit venia verbo — »viših ozirov« ? Te više obzire je tedaj grol Badeni markantno označil s jedno samo gesto in štirimi besedami. Ko bo naši razložili b/eme, ki jim je težilo srce, je Badeni priznaval posebnim naglasom, da so vbo te tožbe popolnoma opravičene, ali on da ne more nič storiti! Zmignil je z rameni in rekel: Gehen Sie auf den B a 1 1-p 1 a t z ! ! Ta dogodek nam je te zadnje dni živo prišel v apomin. Na Ballplatzu na Dunaju se nahaja namreč — ministerstvo za vnanje stvari!! Tu kujejo nesrečo za nas Jugoslovane. Iz ozirov na vna-njo politiko devljejo življenBke interese nae Slovanov na jugu monarhije na nakovalo, kjer jih e težkim kladivom »viših obzirov* drobe na kose, da s temi kosi krpajo — svoje vnanje zavezništvo. Tako je bilo za časa Badenija, tako je tudi danes, ali v pomnoženi meri. Izid pravde v aferi bomb je bil določen na ministerstvu za vnanje stvari v smislu dogovorov v Benetkah. Vsled »viših ozirov«, ki odločajo na tem ministerstvu, slave danes sovragi naši nov triumf. Rekli smo že opetovano in pov-darjamo zopet: fakt sam na sebi, da so se obtoženci tako lepo izvili iz zanjke, nas pušča povsem hladne in jim mi prav od srci privoščamo svobodo zlato. Razburja pa nas ta dogodek kakor Bimptom, da bo minister-stvo za vnanje stvari še nadalje zahtevalo, naj bomo mi Slovani žrtev vnanje politike, da bodo še nadalje iz naše kože rezali nagrado za — da govorimo naravnost — italijansko zavezništvo ! Simptom je to, da so na Ballplatzu slej ko prej sovražniki Slovanov na jugu monarhije in da hočejo še nadalje iz »viših ozirov« ubijati nase življenske interese !! Istodobno s procesom na Dunaju bo se vršile škofovske konference v Rimu, katerim se je istotako, kakor pravdi na Dunaju, določil razvoj in zaključek — v Benetkah. Mi smo overjeni, da Vatikan ne bi si upal ob vprašanju slovanskega bogoslužja igrati zanj tako nečastne in za cerkev nevarne igre, ako ne bi pritiskal nanj — Ballplatz na Dunaju ! ! Ta seveda zopet iz »viših ozirov«, ali, da povemo bolj jasno : ker mu to diktirata zaveznika: Kvirinal v R;mu in Be-rolin !! Saj so vesti iz Rima poročale te dni v pozitivni obliki, da diplomatski zastopnik AvHtro Ogrske naetDpa povodom škofovskih konferenc naravnost sovražno zahtevam Slovanov. Pa saj je notorično dejstvo, da eo tudi na volitvi papeža padali na tehtnico avstrijski »viši obziri«. Na dlani je dejstvo: so-vražtvo proti Slovanom na jugu monarhije je življenski element Avstro Ogrske vnanje politike! To greni, ali čaša grenkobe prekipeva, ko se spominjamo, da bodo morali isti Jugoslovani eventuelno prelivati svojo kri radi istih »viših ozirov« : K škofijskem sestanku v Rimu. Kakor javlja rimska »Tribuna«, se je minoli ponedeljek kongregacija za izredne i cerkvene stvari, pod predsedstvom dižavnega tajnika kardinala Merrj- del Vala, bavila z željami škofov iz Primorske, Dalmacije in Hrvatske, ki so bili te dni zbrani v Rimu. Drobne politične vesti. Crnogorski knez na Dunaju. Kakor pišejo z Dunaja, se bo črnogorski knez Nikola v ministerstvu za vnanje stvari razgovarjal tudi v stvari trgovinske pogodbe med Avstro-Ogrsko in Crnogoro. Radi tega se je že nedavno mudil na Dunaju tudi črnogorski finančni minister. Velika zarota anarhistov proti španskemu kralju. Iz Pariza javljajo, da je policija prišla na Bled veliki zaroti anarhistov, ki je naperjena proti španskemu kralju. V vseh mestih, ki jih kralj na svojem potovanju obišče, eo se sestavili lokalni odseki, da v slučaju izvrše st9ntat na njem. Iz Barcelone so odposlali raznim odsekom 25 bomb. Hrvatski dnevniki. Zagrebški tednik »Pokret t javlja, da prične a 1. oktobrom uhajati vsak dan. — Sedaj imajo Hrvatje a edem dnevnikov, pisanih na hrvatskem jecika, in eieer : »Obzor«, »Narodne Novine«, »Hrvatstvo« in »Dnevni list«, ki uhajajo v Zagreba, »Novi L st« na Raki in »Narodno Obrano« v Odjeku. Domače vesti. Imenovanje v politični stroki C. kr. namestnik je namestmškega tajnika dr. Bernarda Karminskega premestil is Gradiške v Trst, okrajnega komisarja Jjs.pa zadoneli v pozdrav. G. tajnik Pretner je nazdravil dražest-nim planinskim damam, ki se vedno toli Častno udeležujejo izletov, (tovornik je izrekel željo, da bi ostale zveste tudi nadalje slov. planinstvu in da bi delovale vsikdar in povs)di za 4to prekrtsno idejo. V imenu dam «e je zahvalila veleč, gospa Zinka dr. Rybi rava, zagotavljajoča da ona ljubav, ki eo jo planinke doilej gojile do krasot naše e.ov. zemlje, ostane tudi v naprej in da bodo Velevale vsikdar zvesto za bIov. planinstvo. Kupice so eadonele in krepka pesmica je bila v odmev tej prisrčni zdravijci. Navdu šenim govorom je poziravil na to še podpredsednik g. Hočavar, stuosta tržaških pla-n n^ev, g. dr.a Simona Pert^ta ter brate Cehe in Hrvate. V imenu Hrvatov ee je zahvalil prisrčn m odzdravum g. J. Mand i*. Združeni zbor je zapel »Slovenec i Hrvat« in navdušeni bratski pozdravi so odmevali v širno plan. Tam sredi vasice pa se je vrtela ob zvokih godbe slivarska mladina, kajti slivarski fantje so priredili povodom izleta javen naroden ples. Le prehitro je minolo vse. Klic »odhod« nasj e ločil od nepozabnega tega kraja. Prisrčnim pozdravom srno ne poslovili od vrlih Siivarcav in vseh ostalih gostov. Nad vse izsenadjeni smo bili pa na potu. 1'gledni rodbina Kattelčeva povabila je v Materije vse planince in njih goste ter nas vsprejela res s pravo slovansko gostoljubnostjo. Dasi je bil Čas odmerjen le na kratko, ni manjkalo tudi tu zdravije na narodne rodb ne Kastelčevo, Rvbaravo itd. Na vozove! To je bil zadnji klic — in preiskrenimi pozdravi ločili smo ee od tega rodoljubnega kraja. BS je poknii po konjih in glasno so odrdrali planinski vozovi, odn'3ni narodnimi trobojnietmi proti Herpeljam in od tedi v okrašenih vozovih v Trst. Na obrazu vBeh si videl zadovoljnost in izrazov, da toli krasnega dneva planinci niso še doživeli, ni manjkalo. Vam pa, narodnim občanom materijskim in slivarskim, Vam neumornim bud celjem in voditeljem, prisrčna hvala in ns svidenje ob otvoritvi prekrasnega podzemeljskega doma »Dimnice«, ki ga krije Vaš svet, lepa slovenska zemlja ! Iz Sežane. Tukajšnje pevsko društvo »Zorislava« je priredilo dne 1. t. m. zabaven večer v občinskem vrtu v nadi da bo s tem ustreženo tudi občinstvu, ki ee mora eicer dolgočasiti po ulicah, ali si iskati zabave v gostilnah. Dobra je bila ti misel, kar smo spo-soali že i z tega, da se je zbralo mnogo občinstva, da bi zopet enkrat čulo krasno našo pesem. Res so naši vrli pevci pod spretnim vodstvom g. Laha zapeli lepo število kresnih slovenskih, oziroma s'ovanskib pesmi, ki so napravile najboljši utis na poslušalce. Žsleli bi, da bi vrli pevci pogosto nastopali ter stem vzbujali v narodu ljubezen za lepo narodno petje. Priet)pali bi poten tud drugi, ki so morda dobri pevci, a zdaj vendar nasprotujejo društvu, kar je bilo opaziti tudi ta večer. Cenjene gospod« uradnike, trgovce, go stilničarje itd., pa prosimo : podpirajte to društvo da se mu ne bo treba boriti za obstanek. Pevci itak mnogo žrtvujejo v prvo s tem, da v svojih svobodnih urah po težavnem dnevnem delu sahajajo k vajam, v drugo pa morajo is svojih pičlih dohodkov plače* vati Še prispevke za društvo. Zat i pa zaslu-žujejo tem bolj naše simpatije in — podporo. In ravno pevsko društvo bi moglo postati v naši Sežani angelj miru, ki bi pomiril na sprotujoče si elemente. »Ljudski oder« opozarja še enkrat *t«r vabi na znanstvena predavanja, ki se bodo vršila v dneh : soboto 10. junija ob 8. in pol uri zvečer, v nedeljo 11. in v ponedeljek ljf. vsakokrat ob 10. uri dopoiudne v veliki dvorani delavskega doma, ulica Boschetto št. 5. II. nad. Predaval bo gosp. dr. Dragotin Lončar, profesor is Ljubljane, člen »Aka demije« o predmetih, ki so bili že objavljeni v »Edinosti«. Ob tej priliki priredi g. dr. Lončar tudi eno predavanje v Nabrežini v dvorani klesarskega društva ob 4. uri pop., kjer bode tolmačil gori omenjeni predavatelj prad-me!f »Narodnost, mednarodnost in delavstvo. Naročnina ca prve tri predavanja znaša 40 st., vstopnina na posamična predavanja v Trstu in predavanje v Nabrežini 20 st. Vei on', ki so se Že naročili in niso vdobili še vstopnice, naj blagovole oglasiti se v društvenih prostorih, ulica Boschetto št. 5. I. nadet, od 8—10 ure vBaki večer. Na solkanski cesti, ki vodi iz Gorice proti Solkanu in dalje po soški dolini je ogromen promet, odkar gradijo železnico. Na stotine voz pasira vsaki dan cesto. Tu vozijo stavbeni materijal za železnico: les, tramovje, železje, cement, pesek, kamen, stroje, orodje, tračnice, vmes pa vozijo automobili in motorji itd. itd. Koliko Btotov pa ee izvaža vsaki dan hrane iz Gorice po solkanski cesti ! V soški dolini je notri do Podbrda nad HO.OOO delavcev in za te te zraste niti C>°/0 potrebne hrane v soški dolini. Kako grozno da trpi s tem solkanska C3sta, te;*a ne treba povdarjati. Neki hudomušaeš je nedavno seštel, da je samo v smeri Gorica—Solkan v enem dnevu (od 7. zj.—7. z v.) prešlo 198 vozov! Solkanska cesta izgleda vsled tega etrašnejše od onih v — Sahari ! Tu ni nikakega srednjega stanja: svojstva Bolk. ceste se pokazujejo v najskrajnejših ekstremih — ali blato do kolen, ali pa prah do grla! Ste-li že kedaj čuli o slavonskem blatu ? Ljudje, ki eo bili tam, nam potrjujejo, da je slavonske blato pravo salonsko blato v primeri z onim na solkanski cesti. Niš slavni slovenski misjonar Knoble-har, ki je prepotoval veliki del Afrike, pa bi nam — da je še živ — morda potrdil, da je — kadar ee na tej cesti dviga prah — to mala slika saharskih zračnih vrtincev. Ubogi pasantje ! V plavajočem blatu se jim obuvalo pokvarja do uničenja, ob dvigajodem se prahu pa je velika nevarnost za oči ! Malce se je že začela trasirati neka pot sa pešce poleg ceste, pa je delo zopet zaspalo, tako, da bo morda poprej dograjena žel. cesta nego I i dotična peš-pot. Vprašamo: kje so tukaj slavni cestni odbori ? V šolah samo ministerstvo prepoveduje najmanjši pljunek na tla, tu pa požiramo prah kar »en grog«, Kakor da smo ga vseli v zakup, ne da bi kdo pomislil, da se tako lahko razseje stotine kali pljučnim boleznim. Slavnim prizadetim županstvom, poBebno solkanskemu, pa polagamo na srce v imenu trpečega občinstva gorko prošnjo, da odpo-morejo tem razmeram. Kuge, lakote, vojake m — neprilik ob železniški gradnji reši nas o Gospod ! Škof dr. Na*l ee je predvčeraj sjutraj pogrnil iz Rima. Od Sv. Ivana nam poročajo : V nedeljo 4. rožnika je imelo tukajšnje »Obrtno in koneumno društvo« (pri cerkvi) svoj prvi i občni zbor. Iz poročila je razvidno da je društvo v svojem prvem poslovnem letu še precej napredovalo. Gjtovo pa je storilo društvo najlepši korak na dan občnega zbora, ko si je izbralo vrlo skrben in naroden odbor. S tem korakom je drušLvo najlepše pokazalo, da služi, da ga podpira vsak zaveden Slovenec. [Svetoivančan. Izlet T Štanjel. Pevsko društvo »Kolot priredi dne 2. julija t. 1. izlet v Štanjel in sicer z »žardinjerami«. Tega izleta se bodo lahko udeležili tudi nepevoi, toda ti bs morajo priglasiti najkasneje do 25. t. m. in sicer pri g. Kravosu v »Delavskem pedp. društvu«. Druga podrobnosti in ceno za vožnjo nepevcem se objavi pravočasno.| Odbor. Naliv s ^toČo. Na Gorenjskem je bil minoli praznik okolo Begunj in Jesenic naliv z debelo točo. Obolel je nevarno goriški župan dr. Venutti, tako da ni več nade, da ozdravi. Nesreča na deln. 40 letni miner Anton Valenčifi, stanujoči v ulici del Molino a vento št. 57, je delal v predoru ra novo želeanioo pri sv. Jakobu. Včerai ga ja pa na delu čakala n?sreča. Okolu 7. ure zjutraj je bil zapalil nekoliko min ter se hotel potem oddaljiti. Ena teh min je pa počila prej: nego je on mislil da bo. Kamenje, vrženo v zrak od mine, ga je pa ranilo precej težko na glavo. Z redarstvene stražnice pri bv. Jakobu so telelefoničnim potom pozvali na p^moč zdravnika ss zdravniške postaje, ki je ne srečnežu podelil nsjnujnejo pomoč in ga dal potem odvesti v mestno bolnišnico. Pretep mej pericami. Včeraj so neke perice prale na dvorišču krčme »Alla forma tiva« v Vrdeli. Mej njimi je bila tudi 64 letna Ana Praielj, ki stanuje tam blizu. Ta ss je nekaj sporekla z neko drugo perico Začeli sta bili z besedami, a končali sta pa s pralnim batom, s katerim je Ana Prašelj dobila tako močno po glavi, da se jej je takoj pocedila kri po obrazu. Šla je nw sdravn ško postajo, kjer je zdravnik konstatoval, da ima vrh glave 5 cm dolgo rano, katero jej je izpral in jej potem obvezal glavo. Društvene vesti in zabave. Bralno pevsko drnštvo »Ladija« v Devinu priredi dne 16. j u i j j t. 1. javco tombolo in sicer v korist tamkajšnjega otroškega vrtca. S tem daje obvestilo drugim društvom, da bi na omenjeni dan ne prirejali kake veselice v tej okolici. Slavna društva naj bi ovaževala to prošnjo, t^azne Vesti. Potres V Skadru. Iz Skadra poročajo, da je bilo, — kolikor je znano do sedaj vsled potresa ubitih 115 ljudi; mnogo mrli-čev je še pod razvalinami. Ranjenih je bilo nad 500 ljud;. Potre3 je bil tako silen, da so se valile z gor v doline velike skale, ki so poškodovale hiš?. koczy in Desider Banfty s d stavili razna vprašanja Kvassavu, ki je na vse strani podal nova pojesnila. Odbor je po odhodu Kvfass«ya podrobno razpravljal o političnem položaju ter je v tem oziru prišel do zaključka. Ta razgovor je bil v zvezi z gradivom, ki ga je podal Kvassav. Razgovor Bam je bil čisto privatnega značaja. Kar se tiče vprašanja, je li KvasBay prišel kakor določen ministerski predsednik, je isti izjavil, da nima ni direktnega ni indirektnega poverila, ampak da bi se hotel obveet'ti, preden bi se mu kaj tacega poverilo. BUDIMPEŠTA 6. Osemnajst Čltnvv magftateke zbornice je imelo danes predpolu-dne v stanovanju grefa Emerika Szecheny-ja zaupno konferenco. Udeleženci so se posvetovali o polit čnem položaju in o stališču, ki naj ga glede rešitve krize zavzame magnst-aka zbornica. Konferenca je po daljšem posvetovanju eklenila naprositi predsednika magnatske zbornice, naj čim prej skliče sejo, na kateri naj se uloži predlog, da se izvoli odsek, ki naj sestavi adreso na ceearja. Sklep je bil sestavljen pismeno ter podpisan od vseh navzočih. Poroka nemškega prestolonaslednika. BEROLIN 6. Ob najlepšem vremenu se je danes popoludne v navzočnosti inozemskih knežjih oseb, inozemskih odposlanstev, državnega kancelarja, državnih dostojanstvenikov itd. mršila poroka prestoloraslednika Friderika Viljelma z vojvodinjo Cacil-jo Meklemburg-Š rerinsko. Borana poročila dne 6. junija Tržaška borza. Napoleoni E 19.CS— 19.12—, angleške lire K —.— do —.—, London kratek termin K 240 20—240 70 Francija K 95.40 -95.55. Italija K »5 40—95.55 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčij* is. 117.25—117.55, nemški bankovci K--•-- avstrijska ednotna rent« K 100 50 100 75. ogrska kronska renta K &7.fc'0 9d—, Italijanska reor k' —.— —.— kreditne akcije K £63.— — t6> — državne Železnice E 664---i 66 — Lomb&i & Sh.— 89.—, Llojdove akcije 675.-- 631.— Srečke: Tisa K 339.50 -343 50 šredit K 465 -do 495.—, Bodenkredit 18«0 K oo7.— 31 i,— denkredit 1889 K 3u7.— 314—. LurSk® a. 143.10 do 144 50 Srbakp —.— do — - (Dalje na četrti strani.) nHHo CO h!ca « 2 sobami, 2 kuhinjami UUUd OD llloct jn podstrešjem, oddaljena 3 minute od svetoivanske cerkve. Več se izve v »Narodnem Domu« pri Sv. Ivanu. Dve stanovanji (posebno pripravno za kakega malega obrtnika) je oddati takoj po 8 gld. na mesec na Kolonji št. 175, nasproti Zobernika. Istotam je oddati samo za poletje stanovanje s kuhinjo in dvema soboma in se morejo stanovalci posluževati senčnatega vrta. Zadnje brzojavne vesti« Položaj na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 6. O konferenci pl. Kvasstva z vodilnim odborrm poročajo listi še nastopne podrobnosti : Pi. Kvassay je prišel v sejo vod lnega odbora, da žnjim raz pravlja o pogojih, kako bi se sestavilo Dre-hodno ministerstvo, ki bi imelo nalogo, da definitivno reši sedanjo kriso. Na to je razvijal postopanje glede nadaljnih pogajanj in razprav na vojaškem in gospodarskem polju. Fian Košut, Adalbert Apponyi, Štetan Ra- 8VOJI K SVOJIM! Prva klet dalmatinskih vin Biliškov & Arambašln. t TRSTU, uta Sanila 22. m mm- TRANSITNA ZALOGA -mm ■ Lastni -vinogradi in nasadi oljk v I Kaštelu v Dalmaciji. || ----- -lOiiOiiOiiOiiOnOiiOMOiiOHOUOi O --n mt Tovarna pohištva ^Msander f evi jtfinzi ulica Tesa štv. 52. A (lastna hiša). ' ZALOGA: PlAZZn ROSHRIO (Šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po Hnstrovan cenik brezplačno ln fir&nlco T lOnOiiOiiOiiOiiOnOiiOiiOiiOiiOi Največja zaloga stekla in porcelana za domačo rabo in gostilne. ==— Dunajska torza ob 2. url pop. predvč' raj dane* 1< l.«>5 li l C 5 119 100 nO 9V_'0 11*.— b T K >•<♦.20 lfi-ir*.— 75 2 tO/T11 117.271 , 117.27', 23 48 23 4« 19.10 19.10 «♦540 9.V35 1L3) 11.30 101.— 101.05 119.85 J0U.50 iO 117 9""» 97.s b 89.20 16I9--662.2n 240.57 Driavai dolg t papirju 9 m srebru Av*trij*ka renta v zlatu _ «, „ kronah At*:. investicijska renta 3 • )rr»km rent* ▼ zlatu 4", _ _ kronah 4» 71 f " 31r Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London. 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mart 30 frankov 100 i tal. lir Ce>wr«ki cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (>klep) — Francozka renta f-9.90, haliian*ca renta 10>i.»>\ Španski erterieur 91 77, akciie ofcomanske banke 615 —. Menjice na London 261 9». Pariz, f Sklep.) Avstrijce dxf ste« ielez" ' e _.— Lcnabardi--unificirana turška renta 99 10 avstrir. d**-« iw" 101—, ogiaka 4*/, zla.* 100 65 Llnderosn ► 4S7.— turške aiećk' 1J6 75 par ft a banka 14.08, itaHiannke meridi-jipaine akcije 7*2.—. akci e &»<> Tisto 15.39. Tr.C4 do K lf».l6. Plenica : ponudbe srednje, povpraševanje j ičlo, tendenca mrtva trgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana - Barriera vecchia II. Velik dohod satena, perkala. batista. pikeja in cefirja. — blago za ženske obleke, pletene spodnje srajce, moderci. drobnarije. — Bele in barvane srajce za moške, ovratniki, zapestniki: kravate in potrebičina za delavce. . _____ _ - Vse po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence. ===== JCarodni kolek je vdobiti pri upravi w Cdinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON trst. ulica cassa Oi risparmi0 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH katalogi brezplačno. Mocaja ra 4C00 met. stot., pfprfatesjeno. Plenica 10 do 1?» stotink ni/je. --Koiuza trdno. Druira žita mirno. Vreme : j«ko vroče. H s t r«. (Sklep j Kava Santo« good » -rage za tek. meeec po 50 kf 43.° 4 frk. sa »ppt 44'.. New-York. *Otv r * e.» Kava Rir u b"*r«'e dobcvc. -talno, do 30 Btot. znižanj«, €(00 vt-e. Hinborg. 'Sk:er k>op.i uava p»aoiL'» gre aversge ca j unij 36' , za «#tter»ber 37— sa dec 37\. sa marec 3".— -- Vzdržaco. — Kav« Bic ej-vadna loeo 38— 40 navadna rielne 41-42 navadu« oct:*. 43— 45. Hamburg. -k'ep.) Sladkor ra junij 24-60, za jlij 24 bO, ia avgn-t 25.25. za septeafber 23.60. za . ^Lober 1 (■ za november 2^*95. St lno. Vreme: vroče London. Sladkor is repe surov j2\ si. Trdno. 81 s d k c r tu tf ms ki Centrifosa' nii* p'oiP"* K 74 U) do 75.50, sa maj-r.vgust K 74.10 do 75.50 Ccacat'* r Mf f promptno K 75.50, za maj-avgu-x K 7.-.50 — P'enics sa tekoči no seč 24.50, is julij 54 60, za julij - avgust 23 1*0 ca tept-december 2185 (i talno). Moka za tekoči mesec 31.65, za ;ulij 31.70, za ju.ij-avgu* 31.5o, za s p t. -december i9 50 (stalnD). Repičnr clje za ttkcči mesec 49' t, ca julij 50.'/4 za julij - avguet 50-', za september - december 51 */4 mirno. 8pirit ra tekoči mesec , za julij 55 t/4 za julij-avguf»t 55.' 4 za september - december 45.* 4 nsj -»to . Sladkor aurov 88* uso nov 331 --31— (trdno) bei ca tekoči me««c 35— ca julij-avgunt 351 %1 za oktober-januvax 32—, za j an u var-» p ril 32V4, ^tidnoi ralinirar' --tJ8l Vreme vroče. Gostilna. T. MAJCEN nI. Sicold Macchiarelli 34 (ex F orni). Toči istrska in dalmaticska Tina, M opolo, posebna tiTfllSta Tisa W Prve vrste pivo. Oorke in mrzle jedila. Sprejema naročbe na kosila in večerje. x ti Za družino i^tr^ko vino po 36 od 5 litrov naprej po 34. Pekarna in sladćićarna z lastno tovarno biškotov Jran Campe TRST - ulica Mol in Grande št. 33 - TRST t krat B4 dan svež kruh. raznovrstne moke prvih otrrskih mlinov, fine vina v buteljkah, sladćiee itd. Sprejema naročbe za sladćiee. j m jKannjakturna trgovina ■■ } l /Imbrosich t |Codricky J Oelika zaloga z lastno tovarno O. MATER OBEGO Trst — Oddelek za obleko u L Riborgo 12 Veliki izbor izgotovljenlh molkih oblek, specijaliteta: kostumi za dečke in otroke. - Trst Oddelek za obuvala ul. Riborgois Moška obuvala, črna ali rumena angl. od gld. 3-— dalje; za gospe, črna ali lakirane od gld 1-86 dalje. Izbor obuvala za dečke. Obuvala od platna od 70 nč. dalje. — Sprejema naročbe po meri. —C IZVOZ. —c t VOZ. B—— Odlikovana v Rimu 8 zlato kolajno in — zaslužnim križcem — Odlikovana tovarna za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju s zlato kolajno in — častno diplomo — Zaloga izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lagrer) = pive = v sodčekih in v boteljkah. kakor tudi = kvasa = iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu, zaloga jtfattonijeve Qicsshubler vedno sveže kisle vode po zmernih oenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10. Podpisani priporoča svoj iskušeni železni plug ' s kolesi za oranje na polju, pri brajdah in drevju i za pletev. zasipanje, zrivanje itd. samovodilen. preprost, lahek in cen. — Svoje dobro znani škropilnice proti peronospori in svoje ne-prenehljlve vinske stiskalnice. Ž IVI C, inženjer - Trst Skladišče — trgovinska ulica 2. trst - ul. Belvede. t 32 - t rst Fsštasj za krila širok 90 cm po 36. 42 Mvi. Fašianj veleur cd 27 aovč. dalje. bel. siv In plquet fuštanj. Kotenina bela In siva. Maje. šlajl la rote. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za ■ezke in ženske. Krila, nogavice, čipke is zamet, kakor tuii raznovrstne drobnarije. IVAN ANGELI olioa Vincenzo Beiiinl (nasproti cerkve sv. Antona novegai. Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih eopičev; lastna specijaliteta eopičev za barvanje s pokostjo. -• Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. so no boji nikako konkorenoe glede zmernih oon kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena. Hočete li dolgo živeti Ia veseliti dobrega zdravja. Da to doaeiete, morate skrbeti, da si ohranite zdrav želodec in uredite dobro probavljanje. Kdor si je pokvaril ali prehladil želodec z neprebavljivim, prevročimi ali premrzlimi jedili in pijačami, vdobi gotovo odpomoč z Germanovo življensko esenco koje ee uporablja z najboljšim vspehom pri pomanjkanju, volje do jedi. slabotnemu želodcu, napenjanju, riganju, rezavici, sabostl, gsvob .u, omotici, trganj n, zapiranju, maroj dam (zlati žili). Pri težkih jedilih, posebno pa ako se uživa mastne in težko prebavljive jedila povspeŠuie ta esenca prebavo in daja izvrsten tek tako da se s tem na največji stopinji vzdržuje in redi život. Vsled odstranitve vseh pokvarjenih sokov v životu, čisti ta esenca kri ter daja prednost v primeru z drugimi jednakimi zdravili, vsled česar je popolnoma neškodljiva četudi se jo uživa na leta, kajti ista obstoji od izbranih dobrih rastlin ter ima prijeten grenek aromatićen okus, koji dopade tudi jako občutljivim osebam kakor ženskam in otrokom Germanova življenska esenca je pravo ljudsko in domače zdravilo, ki bi ne smelo manjkati v nobeni hiši. ker večkrat ž njo — ko ni pri roki takoj zdravniške pomoči — obvaruje resne bolezni. Pri kupovanju naj se zahteva le „Germanovo življensko esenco iz lekarne pri „Črnem orlu ix Belovara, ker se Daliajajo tudi druge pod enakim imenom, ki pa ne presegajo na dobroti prave esence. Znak pristnoti je razviden na veaki stekleniri, ki je zavita na zelenem kartonu s polnim imenom tvrdke: ljekarna pri „Črnem orlu' k. German, Belovar (Hrvatske), kamor naj se pošiljajo vse naročhe. Cena steklenici k 140; po pošti se ne pošilja manje od dveh staklenic. Pakovanje 40 st. po povzetju ali predplačilu. Naslovi naj se l»'«govole pisati praviluo in čitljivo. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila brezplačno. Germanovo življensko esenco rdečim ljudem toplo priporočiti, ker sem jo toli jaz osebno preskušal in tudi svojim župljanom pripoiot... ter se prepričal v izvrstnem vspehu. Edmund Medeotti. župnik v Trojstvu (Hrvatska). Vam naznanjam, da sem poskušal že s mnogoštevilnimi zdravili, toda niso imele zaželjenega vspeba nijedne kot Germanova življenska esenca Andrej Žižek, Sv. Ana na Kranjskem Prosim Vas, da mi zopet pošljete 8 steklenic Germanove življenske esence, katere moram vsem bolnim na želodcu toplo priporočiti. Moje zdravje se obrača že na boljše ApolcnJja Haberl. Se m rak na Štajerskem. F. PertOt urar TRST - ul. Boste nuove št. g priporoča veliki izbor ur: Ornega. SchafThause, Longines, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Doge za parkete hrastove ali jelove prve vrste prodaja pod jamstvom po tovar.iiški ceni. Zaloga lesa - Miciauz ~ - ulica Fonderia št. 7 naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojarnico Alla Citta di Trieste v ul. Torrente št. 40 (nasproti gledišču lioldoui). Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hla "e prvr vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše nOVOSti. Izvrstno jedilno olje po 28 nvč. liter v novi prodajalnici A. BERINI & A. STRINGARf ulica di Torre bianca 45. Kis, milo. sveče lil soda. ===== KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejem« prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob času selitve. Neprekosljive plinove mrežiee. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. K. grof Strassoldo v Stra-i^oldo na 1'rimor-skem, spričuje, da je želodčne bol«-<"ine. vsled katerih je trpel dve leti, odstranila edino le uporaba (tudi odvajalno) želeno tinkturo g. picc0lija. dvornega za-lagatelja Njega Svetosti in lekarja v Ljubljani. 1 steklenica velja JO stot. in čno m izvršujejo. —■ Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga wCroatiatf stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo. seno. blago v skladiščili ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. — Dolžnost vsa kega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila Podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - Jrst _= ULICA TORRE BIANCA 20 -- Zastopniki za vsako mesto, tr^ in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. Jedilno olje po 2