Leto LXXm., ŠL 26$ Ljubljana, torek f*. novembra 194» Cena Din Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje ln praznike. — Inseratl do 80 peti t vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din 3, večji Inaeratl petit vrsta Din 4.—. Popust DO dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narode ▼elja mesečno v Jugoslaviji Din 14,—, xa inozemstvo I>in 25*—» Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA, Kaafl jeva nflVa št 5 Telefon: 31-22, 11-23, Sl-24. 31-25 hi 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg «C T — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon It. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65g podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru "101. 8L0VSNJ GRADEC, Slomškov trg 0, — Fo*toa hrannnica t Ljubljani st. 10.351. n volne med Grčijo in Italijo Zadnje grško vojno poročilo govori o novih uspehih — Italijani pripravljajo pri Korici protinapad — Letalske akcije z obeh strani Četrti Atene, 19. nov. s. (Atenska tel. ag.). Grški generalni štab je objavil ponoči naslednje 23. vojno poročilo: V Epiru in vzhodno od Korice so biii v teku hudi boji/v katerih so nase Čete zopet dosegle uspehe. Sovražni protinapadi so bili odbiti in naša vojska je zavzela močno branjene sovražne postojanke. Vsi sovražni oddelki, ki so bili še na južnem bregu reke Kalamas, so bili pognani preko reke. Naši oddelki so na dveh točkah izvedli vpade v sovražno ozemlje ter so pri tem uničili sovražna municijska skladišča in zaloge živil. Sovražna letala so v velikem številu napadla naše postojanke na fronti. V letalskih bitkah je bilo sestreljenih sedem sovražnih bombnikov, poleg dveh italijanskih lovskih letal. Dve errški letali se nista vrnili v svoja oporišča. Grška letala so izvedla več izvidniških poletov nad sovražnim ozemljem v Albaniji. Pri tem so bombardirala neko letališče in sovražne kolone na pohodih. Položaj pri Korici Atene, 19. nov. s. (Keuter). Zadnja poročila o položaju na bojišču pri Korici javljajo, da zbirajo Italijani še vedno ojače-nja in se očividno pripravljajo na protinapad. Včeraj so bile v akciji zlasti močne italijanske letalske sile. Doslej so Grki vse protinapade odbili. V sevemovzhodnem delu okolice Korice so Grki včeraj popoldne znova napredovali. Sedaj Grki s svoiim topništvom obvladajo večino cest, ki vodijo proti Korici. Vrhovni poveljnik angleških sil v Grčiji London, 19. nov. AA. (Reuter). Uradno poročajo, da je letalski general John Hen-ry d' Albinskv imenovan za vrhovnega poveljnika britanskih oboroženih sil v Grčiji. General Albiaki bo poveljeval tudi skupinam britanskih letalskih sil ter tudi pomožnim oddelkom britanskih čet, ki so dodeljeni njegovi vojski. General Albiaki je napravil že dozdaj sijajno kariero. Služil je v mornarici, v kopenski vojski in v letalstvu in sicer v Indiji, Egiptu. Transjordaniji, Palestini in Veliki Britaniji. Bil je poveljnik letalstva v Palestini, dokler ni bil imenovan za poveljnika britanskih sil v Grčiji. Omejena angleška pomoč London, 19. nov. s. (Reuter). V angleških merodainih krogih izjavljajo, da tako angleško vojno letalstvo kakor tudi mornariško letalstvo nudita Grčiji vso pomoč, ki je v sedanjem položaju možna. Seveda so za Anglijo zaradi mnogih obveznosti na drugih bojiščih te možnosti omejene. London, 19. nov. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: Angleški bombniki' so včeraj izvedli večji napad na mesto Elba-san v Albaniji. Bombardirane so bile vo- Postani in ostani član Vodnikove druzbel jaške zaloge in skladišča vojnega materijala. Vse bombe so padle na odrejene objekte ter so bili povzročeni požari. Grški komentar o situaciji Atene, 19. nov. br. (At. ag.). Ob začetku četrtega tedna vojne z Italijo ugotavljajo v merodajnih grških krogih, da je grška obramba v prvih treh tednih dosegla velike uspehe. Danes ni več nobena tajnost, da je italijanski generalni štab pripravljal proti Grčiji »bliskovito« vojno. Prve dni je motoriziranim italijanskim oddelkom res uspelo, da so v Epiru prodrli na grško ozemlje in prišli vsi do Mecovona ter so tudi ob obali dosegli znatne uspehe. Cim pa je bila grška mobilizacija končana in je grško vrhovno poveljstvo odredilo protinapad, se je ves položaj temeljito preokre-nil v grško korist. Ob pričetku četrtega tedna vojne se grške čete skoraj že povsod bojujejo na albanskih tleh. Prav tako se Italijani naglo umikajo ob obali, kjer jim grozi nevarnost, da bodo odrezani od zaledja. Grške čete ne kontrolirajo samo vsega albanskega obmejnega ozemlja, marveč tudi že zaledje italijanskih čet zlasti v srednjem in severnem delu fronte, koder so zasedle višine, ki obvladajo ves obmejni predel. Korica je za Italijane tako rekoč izgubljena in jim tam grozi nevarnost, da bo zajeta cela divizija. Grško letalstvo in daljnostrelno topništvo bombardira vse ceste, ki vodijo iz albanskega zaledja proti fronti in tako onemogočajo dovažanje ojačenj in prehrane ter municije. Enako ogroža grško letalstvo ob podpori grške mornarice ter angleškega letalstva Otrantsko ožino, d oči m je s prihodom angleških čet na Kreto omrt-vičeno glavno italijansko oporišče v vzhodnem delu Sredozemskega morja na Dode-kanezu. Grčija stopa v četrti teden vojne polna zaupanja v zmago pravične stvari, za katero se bori. Katastrofa angleškega bombnika v črni gori Podrobnosti o eksploziji angleškega letala, ki je hotelo prelete ti naše ozemlje Podgorica, 19. nov. e. Včeraj zjutraj ob 3.30 sta dve letali neznane narodnosti preleteli našo mejo pri Ulcinju in sta se preko Bara usmerili proti Cetinju in potem proti Podgorici. Naše obmejne straže so pravočasno opazile letala in so takoj obvestile poveljstva na Cetinju in v Podgorici. Eno teh tujih letal je točno ob 3.30 krožilo na Velikim Garcem in Prekornico blizu Danilovgrada. Potem je začelo letalo dajati svetlobne signale zelene in rdeče barve. Kmalu nato se je čula močna detonacija in prebivalstvo okoliških vasi je bilo prepričano, da je letalo vrglo bombe. Kmetje iz vasi Zagorca, ki so prišli zju- traj v Danilovgrad, so našli popolnoTna zgorelo letalo. Takoj je bilo jasno, da gre za letalo, ki je ponoči letelo nad Danilov-gradom in katerega padec je povzročil eksplozijo. Prizor, ki se jim je nudil, je bil strašen- Poleg popolnoma zgorelega letala so našli povsem zoglenele tri člane posadke, četrti, najbrž pilot, je bil sicer tudi mrtev, toda na zunaj je ostal nepoškodovan. Kmetje so takoj pohiteli v Danilovgrad in obvestili oblasti. Ze od ranega jutra pa so bile na poti tudi vojaške patrulje, ki so iskale kraj, kjer naj bi bile vržene bombe. Iz Danilovgrada so bile potem obveščene, da so letalo našlL Vojaška komisija je našla ostanke dvo-motornega letala na planini Garac, 150 m južno pod vrhom Komisija je ugotovila, da gre za angleško letalo tipa Bristol Bleinheim. Letalo je zgorelo zaradi padca in eksplozije bomb, ki jih je nosilo s seboj. Truplo enega člana je popolnoma zgorelo, dva člana sta bila raztrgana, edino pilot je bil cel. Drugo letalo, ki je preletelo mejo preko Cetinja, se je izgubilo. Letalski alarm v Bitolju Bitolj, 19. nov. e. Zaradi kršitve našega zračnega obmejnega prostora po tujih letalih je bil včeraj v Bitolju večkrat dan znak za alarm. Vsi ti alarmi so pa trajali le malo časa. Nad mestom se tuja letala niso pojavila Organizacija ameriških oporišč Sporazum z Anglijo o oporiščih v Atlantiku dosežen — Španska svarila Južni Ameriki pred „prvim ameriškim Gibraltarjem44 London, 19. nov. s. (Reuter). Med ameriško in angleško vlado so bile že dogovorjene podrobnosti glede nekaterih oporišč, ki jih dobe Zedinjene države na angleškem ozemlju v Zapadni Indiji (v Ka-ribijskem morju) in na drugih angleških posestih v Atlantiku. Tako je določeno, da bo na Bermudih oporišče za ameriška vojaška letala in za hidroplane. Nadalje bodo Zedinjene države imel etam vojašnice, vojaška skladišča ter posebne ugodnosti za ameriško vojno mornarico v pristaniščih na otočju. V angleški Gvajani bodo Zedinjene države dobile oporišče za hidroplane. Podrobnosti glede drugih oporišč so dogovorjene že tudi glede Bahamskega otočja, Jamaike, Antigue in Sante Lucie. Posebna ameriška komisija bo prispela v London, da se dogovori z angleškimi oblastmi o nadaljnjih podrobnostih. \Vashington. 19. nov. AA. (Reuter). Mornariško ministrstvo je objavilo, da je bil dosežen soprazum s pristojnimi angleškimi oblastmi o pomorskih oporiščih na Atlantskem oceanu, to je o onih oporiščih, ki jih je Anglija odstopila Ameriki. Poleg oporišč na Bermudskih otokih bodo zgradili tudi oporišča v angleški Gvajani. Madrid, 19. nov. AA. (DNB). Vprašanje oporišč v Urugvaju izziva veliko zaskrbljenost v španski javnosti. Posebno vznemirjenje se opaža pri vseučiliški mladini in v tisku falange in po raznih korporaci-jah. Vseučiliški odbor, ki zastopa vso špansko vseučiliško mladino, je poslal spomenico urugvajski vseučiliški mladini. V tej spomenici pravijo, da je urugvajska vlada pozabila in zanemarila ljubezen do domovine, ker meni, da se največje bogastvo lahko prepusti neki drugi državi. Spomenica pravi, da je razmeščanje letalskih in pomorskih oporišč v Punta del Este v korist Ameriki in bo to prvi ameriški Gibraltar. Velika bolečina je zajela vso Španijo zaradi sramote, ki jo mora prenašati urugvajska mladina, pravi spomenica ob koncu in dodaja, da urugvajska mladina tega ne bo smela dovoliti. Ugledne španske osebnosti bodo prihodnje dni po radiu imele govore državam Južne Amerike. Govoril bo ravnatelj lista >Zartise« Samuel Ros, ravnatelj lista >In-formaciones« Viktor de la Serne in rektor madridskega vseučilišča Pio Zabala. Govoril bo tudi voditelj španske dijaške mladine, španska akademija bo poslala s svoje strani poziv vsemu tisku v Južni Ameriki. Baenos Alres, 19. nov. AA. (DNB). Urugvajski poslanik v Buenos Airesu je imel dolg razgovor z argentinskim zunanjim ministrom. O vsebini razgovorov ni bilo objavljeno nobeno uradno poročilo, vendar pa se je iz zanesljivih virov izvedelo, da je urugvajski poslanik uradno obvestil argentinsko vlado o razgovorih, ki se razvijajo o odstopitvi oporišč. Ob isti priliki je urugvajski poslanik obvestil argentinskega zunanjega ministra, da urugvajska vlada ne bo ukrenila ničesar brez predhodnega posvetovanja z argentinsko vlado. Za strnitev ameriških delavskih organizacij New York, 19. nov. s. (Ass. Press.). V Nevv Orleansu je bil včeraj kongres Ameriške delavske federacije. Predsednik federacije Green je sporočil v svojem govoru, da želi predsednik Roosevelt, da bi se federacija združila v Zvezo ameriških industrijskih organizacij v skupno delavsko organizacijo. Roosevelt je v to svrho pozval predstavnike obeh organizacij, da ga posetijo v Beli hiši. Green je v svojem govoru tudi izrazil željo, naj bi Zedinjene države še nadalje nudile Angliji pomoč vsake vrste, toda ne da bi se pri tem zapletle v vojno. Na kongresu je govoril tudi vojni minister Stimson. Dejal je, da grozi Ameriki zaradi sedanje vojne lahko tudi neposredna nevarnost Zaradi tega morajo doprinesti ameriški delavci mnoge žrtve. Nikdar pa pri tem ne bodo žrtvovane zajamčene pravice delavstva. Istočasno je bil v Atlantis City včeraj kongres industrijskih organizacij. Predsednik zveze John Levvis je podal na kongresu ostavko na svoj položaj. Lewis, ki je pri predsedniških volitvah močno nastopil za Willkiea, je že tedaj podal obljubo, da bo v primeru ponovne Roosevel-tove izvolitve demisioniraL Tuja propaganda v Ameriki VVashington, 19. nov. s. (Ass. Press). Predsednik kongresnega odbora za proučevanje tuje aktivnosti v Zedinjenih državah Dyes je sporočil snoči, da je odbor zaplenil mnogo dokumentov raznih italijanskih in nemških organizacij v večjih ameriških mestih. Dyes je dejal, da je prejel odbor že v naprej informacije o organizacijah, pri katerih so bili potem dokumenti zaplenjeni Zlasti udejstvova-nje nemških in italijanskih organizacij v Chicagu je odbor že dalj časa zasledoval. Dyes je tudi sporočil, da je bil aretiran neki Nemec, pri katerem so bili najdeni fotografski posnetki važnih ameriških industrijskih podjetij. Aretiranec je priznal, da se je bavil z vojaškim in industrijskim vohunstvom. Preiskava je pokazala, da je v7 afero zapleten tudi nemško ameriški »Bund«. Vojno stanje med Indokino in Siamom Po japonskih vesteh so se že začeli obmejni boji — Ameriški demanti pogajanj z Anglijo in Siamom Tokio, 19. nov. s. (Col. B. S.). Japonski listi javljajo, da so med Francosko Indokino in Siamom v teku obmejni boji in da vlada prav za prav že vojno stanje. V akciji je na obeh straneh tako pehota, kakor tudi topništvo. Japonci javljajo, da je ob meji Indokine zbranih že 100.000 siam-skih vojakov. Iz Bangkoka odhajajo neprestano vojaški transporti na mejo. Tokio, 19. nov. s. (Col. B. S.). Vsi današnji jutrnji japonski listi ostro napadajo Zedinjene države in Anglijo, češ da se obe pogajata za sklenitev pogodbe o medsebojni pomoči, ki bi bila v prvi vrsti naperjena proti Japonski. Listi pišejo, da hočeta Amerika in Anglija zmanjšati japonski vplivi na Daljnem vzhodu ter da skušata pridobiti Siam na svojo stran. List » Kokumin Sinbun« piše, da je uđej-stvovanje Zedinjenih držav in Anglije naperjeno proti vsemu azijskemu kontinentu. Washington, 19. nov. e. Včeraj je nnme-stnik zunanjega ministra Welles predstavnikom tiska odločno deniantiral vesti, da so Zedinjene države, Anglija in Siam skle nile sporazum glede skupne obrambe preti Japonski. Dodal je, da je ta vest brez vsake podlage. 9 o stani in ostani član Vodnikove druzbel čangkajškov pogoj za mir z Japonsko Cungking, 19. nov. s. (CoL B. S.). Maršal Cangkajšek je, kakor danes ponovno poročajo, trdno odločen, da odkloni vse nove japonske mirovne predloge. Vlada v Cur<5kingu je pripravljena pristati na mir z Japonsko edino s pogojem, da prizna Japonska Kitajski popolno enakopravnost in da umakne vso svojo vojsko s kitajskega ozemlja V Gibraltarja ostane samo vojaštvo Madrid, 19. nov. AA (Štefani). Po vesteh iz la Linee v Gibraltarju evakuirajo civilno prebivalstvo in smejo v Gibraltarju ostati samo vojni obvezniki. Prav tako se je izvedelo, da f° je z oboroženimi motornimi čolni ojačilo nadzorstvo nad gibraltarsko obalo. Izseljevanje Bolgarov iz severne Dobru đ že Sofija, 19. nov. AA (DNB). Kakor se je izvedelo, se bodo začeli 25. novembra v Bukarešti razgovori bolgarskega in ru-munskega finančnega odbora glede vprašanj, k: so v zvezi z nanovo dobljeno južno Dobrudžo, zlasti pa o vprašanjih, ki so v zvezi z izselitvijo Bolgarov iz severne Dobru dže. Po Mussolinijevem govoru »Anglija je zmaj s sedmimi glavami44, pravi italijanski tisk Rim, 17. nov. AA (DNB) Ves rimski tisk piše o pomenu Mussolinijevega govora in zllasti poudarja brezpogojno gotovost v zmago, kar je Mussolini poudaril v svojem govoru. »Tribuna« poudarja, da je duce jasno poudaril dolžnost vseh Italijanov v vojni atmosferi, v vojni, ki bo odločila usodo Evrope za stoletja Njegove besede se morejo tolmačiti kot brezpogojno odklanjanje kompromisnega miru od strani sil osi. List »Giornale d'Italia« poudarja, da vera v končno zmago sloni predvsem na solidarnosti in borbeni moči sil osi. Milan, 19 nov. AA. (Steiani) »Corriere della Sera« podčrtava, da je Mussolinijev govor posebno važen, ker ponovno potrjuje zavest vojaške in politične zmage, ki jo sili osi že trdno držita v svojih rokah. Velika in popolna vojna, kakor je sedanja in ki se vodi z velikimi sredstvi proti neki državi, se ne more končati naenkrat in nenadoma in to s posebno hudim udarcem na sovražnika. Potrebnih je več takih udarcev, da bi sovražnik tudi že smrtno ranjen nehal gibati in da bi zadajal rane. Anglijo je treba smatrati za zmaja s sedmimi glavami, ki oživljajo, kadar so odsekane. Kljub temu pa Angleži že danes vedo, da so izgubili vojno. Nato piše list o političnem in vojaškem pregledu, ki ga je podal Mussolini in poudarja, da je položaj nesporno dober. Nihče ne prikriva težav, ki jih bo še treba premagati in nihče ne zmanjšuje pomena žrtev, ki se doprinašajo in ki bodo še naložene. ' List zaključuje, da je navdušeni sprejem Mussolini jevega govora med narodom dokaz zelo trdnega zaupanja in popolne discipline naroda, ki v celoti razume veličino podjetja, iz katerega bo njegova moč in njegova slava zagotovljena za vedno. V Berlinu: Do končnega poraza Anglije Berlin, 19. nov. AA- (Štefani). V Berlinu mnogo komentirajo Mussolinijev govor. Poudarja se nenavadna učinkovitost argumentov, zlasti glede odgovornosti Velike Britanije, nato potrditev, da sta Nemčija in Italija popolnoma složni, da skupno prelivata kri v borbi proti sovražniku, kakor tudi ono mesto, v katerem se duce zahvaljuje fuhrerju, da je dovolil italijanskim letalcem boriti se skupno z nemškimi letalci proti angleškemu cesarstvu. Komentarji zaključujejo o ducejevem govoru, da je politično in diplomatsko izredne važnosti glede dogodkov v Evropi Berlin, 19. nov. AA. (Štefani). »Politična in diplomatska korespondenca« objavlja članek 6 Mussolinijevem govoru in pravi, da je Mussolini jasno potrdil, da odgovornost za vojno pada na Anglijo. Prav tako je poudaril, da bosta državi osi nadaljevali vojno do končnega poraza Anglije. V novo organizirani Evropi Anglija ne more sodelovati, ker stalno seje razdor med narodi. To stališče Italije se je potrdilo tudi med bivanjem grofa Ciana v BerchtesgadeniL Kljub vsem angleškim intrigam državi osi odločno nadaljujeta z delom za novo ureditev Evrope. Vojaška parada v Lyonu Lyon, 19. nov. e. (Havas). Nad 150.000 ljudi je prisostvovalo včeraj popoldne smotri čet lvonske posadke. Vojni minister Hutzinger je maršalu Petainu predstavil oficirski zbor. Množica je navdušeno pozdravila smotro francoske vojske v polni veri v njen preporod. Smotri so prisostvovale vse vrste orožja Nato je maršal Petain na obali Rhone položil temeljni kamen za most, ki bo nosil njegovo ime. Pozdravil je tudi delavce, zaposlene pri gradnji mostu in jih pozval, da ga podpirajo pri tesnem delu za obnovo Francije. Hitlerjeva slika prvič v sovjetskem tisku Moskva, 19. nov. s. (Col. B. S.). Danes se je prvič primerilo, da je bila v sovjetskih listih objavljena slika kancelarja Hitlerja. Organ komunistične stranke »Pravda« objavlja davi sliko z obiska predsednika sveta komisarjev Molotova v Berlinu. Na sliki sta samo kancelar Hitler in Molotov. Pod sliko je napis: »Tovariš Mo-lotov in gospod A. Hitler«. Usoda francoskih vojnih ujetnikov Vichy, 19. nov. AA. (Havas). Scapim, vladni zastopnik pri komisiji za premirje, je izjavil, da je bil z nemško vlado dosežen sporazum o tem, kako se bo postopalo s francoskimi vojaki, ki so ujeti. Po tem sporazumu bodo tisti ujetniki, ki imajo štiri otroke, ki so rudarji ali pa člani Sceni in poslani v nezasedeno Franci j ordg njihove družine delajo v rudnikih, izpuščeni in poslani v nezasedeno Francija Ostali ujetniki bodo lahko po 1. januarju pisali svojim družinam. Bolgarski kralj obiskal Hitlerja Sofija, 19. nov. AA. Ponoči opolnoči Je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: Nj. Vel. kralj se je vrnil z zasebnega potovanja iz Nemčije. Med tem potovanjem je dne 17. i. m. obiskal vodjo rajna in državnega kancelarja Hitlerja. Sofija, 19. nov. a (Ass, Press). Snoči je bilo objavljeno uradno poročilo, da Je kralj Boris te dni obiskal kancelarja Hitlerja v Nemčiji. Kralj Boris je odpotoval v Nemčijo iz Bolgarije v nedeljo in se je med tem že zopet vrnil v Sofijo. Vest e njegovem sestanku s kancelarjem Hitlerjem je bUa objavljena šele po kraljevi vrnitvi. Sofija, 19. nov. a (Reuter). Razen kratkega uradnega bolgarskega poročila o sestanku med kancelarjem Hitlerjem in kraljem Borisom ni mogoče dobiti o tem obisku skoraj nobenih podatkov. Reuter-jev dopisnik je edino izvedel, da je kralja Borisa spremljal v Nemčijo bolgarski zunanji minister Popov. Stran 2 Ste?. 265 IDrevi ob 11. uri I v dvorani kina Sloge | Zagrebški šaljivi oder »GrabancIjašev« * »* Pri tej edinstveni prireditvi se boste nasmejali do solz! Nabavite si vstopnice v predprodaji! Dubajić, Paljetak Afrič J. Lavrenčič, Ifc-ina 10 humoristi&lih tO* k! Dalmado, P. Varaždinska * P. Hercberger in Grtinhut Izčrpen spored pri blagajni kina Sloge K2 Samo šo danes ob 16. in 19. uri veliki HANS ALBERSOV film močne in prepričljive vsebine ter velike »*tg2| CmVm nfiVf»1if* HiIde Sessak, Char-tehnične opreme: 9%U1 $3 49 J V lote Suaa, Peter Vross KINO SLOGA, tel. 27-30 Ob 21. uri gostovanje zagrebških »GRABANCIJA&EV«! i ODLIČNI ĆE6KI FILM SKUŠNJAVA je s svojo zgodbo o neomajni ljubezni in zvestobi težko preizkušenega dekleta vzbudil splošno zanimanje občinstva. Zato ne zamudite priložnosti, da si ga ogledate, dokler je še na sporedu. Predstave ob 16., 19. in 21. uri! KINO UNION — Tel. 23-21 KINO MATICA DANES ZADNJIKRAT izredno zanimiv francoski film ALARM na Sredozemskem morju Mornarsko življenje . .. mednarodni Tanger . .. rumena mrzlica ... Angleži, Francozi, Nemci . .. Film, nagrajen z »Grand prix national« romai vojni iz Sest glavnih držav bo v prihodnjem letu izdalo za vojne svrhe £3 milijard dolarjev Washington, 19. nov. br. (CBS) Tu so bili objavljeni statistični ' podatki, iz katerih nazorno izhaja razmerje med vojnimi in drugimi izdatki šestih glavnih držav na svetu, kakor so bil določeni z njihovimi proračuni za prihodnjo poslovno dobo. Iz teh podatkov izhaja, da bo teh šest glavnih sil v prihodnjem letu izdalo v vojne svrhe 50 milijard dolarjev. Dohodki Zedinjenih držav bodo znašali okrog 74 milijard, izdatki za vojne sile 12 milijard. Dohodki Rusije so preračunani na 7 milijard dolarjev. Rusija bo prihodnje leto izdala 3 milijarde za svoje vojne sile. Od 6 milijard dolarjev japonskih državnih dohodkov bo odpadlo 1.275 milijarde dolarjev za vojne izdatke. Itali-janslu državni dohodki bodo znašali okrog 5.75 milijard dolarjev, za vojno bodo Italijani prihodnje leto izdali približno 2 milijardi dolarjev. Kanada, ki bo imela okrog 4 milijarde dohodkov, bo izdala za vojno 810 milijonov. Dohodki Velike Britanije za prihodnje leto sicer še niso bili določeni, lahko pa se reče, da bo Ajiglija za prihodnje leto izdala okrog 20 milijard. Znano je. da je v prvem letu vojne okrog 50 odstotkov njenih nacionalnih dohodkov odpadlo na vojne izdatke. Njeni dohodki so znašali v tem letu približno 30 milijard dolarjev. Verjetno je. da bo Nemčija izdala prihodnje leto nad 15 milijard dolarjev za vojno. Kanadska letala za Anglijo Ottaiva, 19. nov. s. (Reuter). Kanadski letalski minister Power je sporočil, da je že sestavljena druga kanadska lovska eskadrila, ki bo v kratkem poslana v Anglijo. Dalje je sporočil minister, da bo Anglija otvorila v Kanadi posebne šole za vežbanje svojih letalcev izven programa za vežbanje letalcev angleškega imperija. aiipi letalski napadi na Preteklo noc je bila tako z nemške kakor z angleške stkani zmanjšana letalska aktivnost London, 19. nov. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javlja v svojem današnjem jutrnjem komunikeju: Sovražna letalska aktivnost nad Anglijo je bila preteklo noč zelo majhna. Vrženih je bilo manjše število bomb na pokrajino ob reki Mersev, na neko točko v srednji Angliji in na razstresene točke v južni Angliji. Povzročenih je bilo manjše število požarov, ki pa so bili vsi kmalu pogašeni. Skoda zaradi teh napadov je majhna in človeških žrtev je zelo malo. London* 19. nov. s. (Reuter). O sovražnih letalskih napadih na Anglijo preteklo noč javljajo novinarske agencije: Napadi so bili sicer zelo majhnega značaja, raztezali pa so se preko širokega ozemlja. V Londonu so bili med posameznimi napadi daljši presledki, v katerih ni bilo slišati niti eksplozij bomb niti streljanja protiletalskega topništva. Ponovno je bil v prestolnici ponoči dan alarm, pa je bil ponovno zopet preklican. Drugod v Angliji so bombardirala sovražna letala ponoči Liverpool, neko točko v Walesu ter dve mesti v severnoza-padni oziroma severnovzhodni Angliji. Napad na Liverpool je bil kratek, povzročil pa je nekaj človeških žrtev. Sovražna letala so bila opažena tudi nad nekim mestom v Severni Irski, vendar doslej ni poročil, da bi bila metala bombe. London. 19. nov. s. (Reuter). Letalsko rninistrstvo javlja davi: Manjša skupina angleških bombnikov je preteklo noč napadla bencinska skladišča in naprave v srednji Nemci j L London. 19. nov. s. (Col. B. S.). V Londonu je bil preteklo noč štirikrat dan letalski alarm. Oba prva alarma sta bila pred polnočjo. Nato je sledil daljši presledek, proti jutru je bil znak za letalski napad dan tretjič. Ob 5.30 zjutraj Je bil tretji alarm končan, toda ob 6. zjutraj so sirene zatulile četrtič. Ob 7. zjutraj alarm še ni bil končan. , V noči na ponedeljek je bilo hujše London. 19. nov. s. (Reuter). O napadih angleških bombnikov na Nemčijo v noči od nedelje na ponedeljek javlja letalsko rninistrstvo nekaj novih podrobnosti. Napadi so se koncentrirali predvsem Proti bencinskim skladiščem in tovarnam umetnega goriva v Gelsenkirchenu- Nad dve uri je ena skupina letal bombardirala v Gelsenkirchenu tovarno, ki predela iz premoga letno 300.000 ton letalskega bencina. Vrženih je bilo več sto zažigal-nih bomb. Dve veliki bencinski rafineriji sta bili prav tako predmet napada. Na eno izmed njiju je bilo vrženih nad 500 za žigam ih bomb. V zapadni Nemčiji so bombardirala angleška letala med drugim razne objekte v Hammu, rensko pristanišče Duisburg-Ruhrort ter neko letališče« pri Diisseldor-fu. Tu so bili povzročeni trije požari. Napadena so bila rudi pristariišČa Den Hel-der in Lorient. Rešeni mornarji London, 19. nov .s. (Reuter). Petrolejska ladja »San Dimi trio«, Id jo je 5. novembra napadla nemška vojna ladja v velikem angleškem konvoju v Atlantiku, je sedaj srečno prispela v neko zapadno angleško pristanišče. Nemška vojna ladja je petrolejsko ladjo ponovno pogodila s topovskimi streli ter so na »San Dimitriju« izbruhniii veliki požari. Posadka je tedaj ladjo zapustila in je ostala 24 ur v re- šilnih čolnih. Ker pa je bilo morje razburkano in bi bila rešitev v čolnih nemogoča, so se angleški mornarji končno odločili, da se vrnejo na gorečo ladjo. Posrečilo se jim je pogasiti požar in spraviti ladjo kljub velikim poškodbam na strojih v angleško luko preko 1600 km dolge poti. Pri tem je bila posadka skoraj brez hrane. Ottavva, 19. nov. s. (Reuter). Neki grški parnik je pripeljal v Kanado 12 angleških mornarjev z ene izmed angleških ladij, ki so bile potopljene v velikem konvoju 5. novembra. Rešenih 12 mož je bilo 13 dni na odprtem morju v rešilnih čolnih. Vojna v Afriki Kairo, 19. nov. s. (Reuter). Snočnji komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja: V nedeljo zvečer so izvedli angleški bombniki uspešne napade na Benshasi, Sollum, Bardio in Tobruk v Libiji. V soboto ponoči je bila ponovno napadena Gura v Abesiniji. Požar je popolnoma razdejal neko veliko zgradbo, ki je bila zadeta od bomb. V Agordatu so bile bombardirane železniške naprave. Povzročeni so bili veliki požari. Angleška letala so izvedla tudi mnogo izvidniških poletov nad vojnimi področji na Bližnjem vzhodu. Z vseh teh izvidniških poletov, kakor tudi z vseh bombnih napadov so se vrnila vsa angleška letala. London, 19. nov. s. (Reuter). Admirali-teta je javila snoči v posebnem komunikeju, da so lahke, edinice angleške vojne mornarice bombardirale neko pristanišče v severnem delu Italijanske Somalije. Cilj bombardiranja so bili bencinski tanki, postojanke obalnega in protiletalskega topništva in pomoli. Vsi napadeni objekti so bili resno poškodovani. Angleške vojne ladje niso pretrpele nobene škode in tudi žrtev na angleški strani ni bila Rim, 19 nov. AA (Štefani) Objavljeno je biflo uradno poročilo, ki pravi, da ie poleg uradnega poročila posebni dopisnik agencije Štefani iz Libije sporočil, da se potrjujejo novice, da so italijanska letala včeraj zadela neko angleško križarko vrste »Leander« v pristanišču Alcksandrije. Na križarki je izbruhnil požar. Zadeta jc bila naravnost v stolp. Dotegnil h kraju in iz vode. V ženi ie spoznal že nad 14 dni pogrešano utop-0 jenko. Vest o žalostni najdbi se ie hitro raznesla no vse i okolici, obveščeni na so bili tudi domači. H Krki ie prišel tudi banovinski zdra\-nik dr. Konvalinka iz Dol. Toolic. ki ie ponesrečenko oresledal ter odredil takoišen nokoD truda ki ie že razpadalo. Kljub žalosti, ki ie zavladala v družini, so preostali vendar zadovoljni, da so nesrečno mater dobili in io dostomo pokopali na domačem pokopališču. Rešeni pa so tudi iskanja, ki jih ie že orecei utrudilo. Kje in kako ie ženica Done^rečlla. bo ostalo najbrž nepojasnjeno. Nadaljevanje zakonske tragedije Maribor. 18. novembra Kamen ie vrgel skozi kuhinjsko okno ... To je nadaljevanje že znane tragedije jeleni na Fobrev,u. Tedai si ie Kokal Ježe orerezal žile na obeh rokah in so ga potem rešili v bolnici. Med tem Da ie njegova žena Rozalija. ■ katero se ie poročil šele lani. neznano kam pobegnila, oba otroka d.i oreou.-tila svoji usodi. Ko io mož. srečno rešen Dri S si iz bolnice, je iskal ekrog ženo — že zaradi ubogih otrečičev. Sele zdaj io ie izsledi1, v hiši Srdinška. oosestnika v Zeor Dup'eku. Ni se mogel obvladati, dal ie duška svoji notranji bolesti s tem. da ie zalučal precej debel kamen skozi kuhinjsko okno. Tam v kuhinii oa st^ sDala oba zaknnca Srdi-nšek in 16 mesecev stari doienček. ki se ie tako prestrašil, da celo noč ni dal miru. Tako je že nadaljevanje in ne več samo začetek zakonike traeediie. ki se ie iz Po-brežja prenesla v že itak nesrečne Slov. gorice. f$et c ' nt ca Vode so začel© upadati Sneg v planinah ie skopnel in zalo je minila nevarnost večjih poplav Ljubljana, 19. novembra Strah pred še večjimi poplavami je zaenkrat minil, dasi so vode še vedno velike in je tudi verjetno, da bo v presledkih še deževalo. Nevarnost pa je zaradi te^ra manjša, ker je jug pobral v planinah že ves sneg Izpod tajajoče ga se snega so prihrumeli v dolino številni hudourniki v nedeljo in že v noči na soboto. Zlasti včeraj zjutraj so silno narasli vsi potoki, ki se stekajo v savsko strugo. Veda je pričela naraščati sprva počasi, potem pa kar vidno ln je Sava dosegla proti jutru že 4 m nad normalo tudi v gornjem toku. Iz Tacna nam poročajo, da je Sava dosegla včeraj dopoldne 4.20 m nad normalo, včeraj čez dan in danes pa je upadla za 1.40 m, tako da je sedaj še 2.75 m nad normalo. V gornjem toku Save je voda trgala svet zlasti pod Radovljico, kjer je razdrla tudi nekaj brvi. Ker se je razlila široko čez polje, je upadajoča votfa izpoikopaJa mnogo dreves in jih odnesla s seboj. Pri Podnartu je Sava pretrgala nasip in iz~ grebla novo strugo čez del podnartskega polja. Pri Kranju je talna voda zalila kleti v hišah, stoječih ob cesti ob Savi pod mestom. Prav na široko se je razlila voda v Medvodan, kjer se izliva v Savo Sora. Dasi je tam struga. Save zelo široka, je levi breg prestopila voda že v petek ponoči, še dalje čez polje pa se je razlila v noči na ponedeljek, ko so bile silne nevihte na Gorenjskem. Pod Zbil jami je zalila tudd nekaj niže stoječih kmetij in odnašala z dvorišč razno šaro, pa tudi ob- delan les. Nekatere mline in žage tik ob Savi je voda popolnoma zalila in so morali ljudje že ponoči zbežati iz poslopij. Tudi v Mednem se je Sava že v ponedeljek ponoči razlila čez levi breg in so bile hiše v Vikerčah, povečini nove zgradbe, zidane na nižjem svetu, v vodi do snoči. Peneči valovi so segali z grebeni skoro tik do lesenega mostica, ki veže Medno z Viker-čami in je le malo manjkalo, da ga voda ni preplavila. Na Brclcu, kjer je Sava za silo regulirana zaradi bližnje česnove elektrarne, voda ni napravila občutnejše škode, pač pa je odtrgala veliko zemlje med Brodom in Jezico. Voda je tam trgala zemljo že pri prejšnjih povodnjih, sedaj pa je napravila spet globoke zajede in odnesla s 5*eboj razen zemlje tudi veliko dreves. Na Jezici pod Malo vasjo ter Stožicami so mora'! iz kleti niže stoječih hiš včeraj ves dan črpati vodo, a dela tudi danes niso še povsem opravili. Tudi pri Sv. Jakcbu se je voda £ele včeraj proti večeru odtekla z mostu, je pa cesta tam še vedno pretrgana, ker se je sesul drugi mostiček. Z Barja poročajo, da je tudi Išca že v nedeljo hudo narasla in zalila travnike in njive. Ljubljanica je pri Lipah izstopila že v soboto ponoči, še hujša pa je bila poplava včeraj. Sedaj je voda s travnikov deloma že odtekla, vendar pa so vsi jarki do vrha napolnjeni z vodo. Večjo škodo je povzročila Ljubljanica to pot spet pri Bev-Itav in pri Blatni Brezovici, kjer je odnesla veliko ploJne zemlje. Gorenf sltf groze velike poplave Po Kranju Its ct*oli£kih vaseh vdira voda v hiše Jezersko in Kokra fusdo prizadeta Kranj, 18. novembra Že od sobote so hudi nalivi po vsej Gorenjski povzročili nenavačno naraščanje rek in potokov, ki so kmalu prestopili bregove in začeli ogražati bližnja naselja. Ko je dež nekoliko pojenjal, so se ljudje oddahnili, a žal le za trenetek, novi nalivi so naraslim vodam omogočili razdivjanje in poplave so se raztezale v čedalje večjem obsegu. V nedeljo so pripovedo\-ali prebivalci z Jezerskega in Kokre o strašnem razdejanju, ki ga je povzročilo zadnje deževje med katerim se je odtrgal oblak m je voda zalila vso dolino pod Kočno. Narasla voda je preplavila tudi cesto, ki vodi na Jezersko sedlo. Promet med hotelom »Kazino« in Vimikovo gostilno je bil onemogočen, hiše v dolini pa so bile pod vodo. Hudourniki, ki so narasli v ogromnih razmerah, da ne pomnijo tega najstarejši ljudje so tudi v prijazni gorski vasici Kokri povzročili veliko škode in skrbi ondotnemu prebivalstvu. Vzdolž vse Jezerske doline pa so pri-zadejane tudi vse žage in obvodne naprave. V času. ko so prihajala v mesto prva poročila o grozotah razdivjanih voda po gorskih krajih, pa ni nihče slutil, ća bodo že naslednji dan narasle reke prizadele tudi dolinske naselbine. Lastniki hiš ob Savi in Kokri so v zgodnjih jutranjih lirah bili prisiljeni iskati pomoči, kajti voda je pričela vdirati v kletne prostore, neprestano naraščanje rek pa je grozilo, da vderejo tudi v višje stoječe prostore. V Kranju samem je Sava preplavila zapadni del Majdi čevega loga m udrla v gospodarska poslopja. Ob 5. zjutraj je talna veda pričela zalivati pralnico, kuhinjo in druge prostore v »Delavskem domu«. Prostovoljna gasilska četa iz Kranja, ki so jo klicali v Del. com«, je takoj namestila črpalko toda vode ni bilo mogoče izprazniti iz kuhinje vse dr^oldne. Talna voda ali pa tudi Sava je preplavila tudi vsa ostala kletna stanovanja vzdolž Kosovske ceste, posebno težko pa je prizadeta Koliaševa tovarna. V Struževem je Sava preplavila cesto, ki vodi v Kranj, talna voda pa je privrela v hiše, ki so tudi po 200 m oddaljene od struge reke. Razdivjana Sava je pri tovarni »Jugobruni«: dosegla vrh nasipa in le malo je manjkalo, pa bi zalila ves kompleks tovarniških objektov in dosegla železniško progo kakor pri postaji Sv. Jost in više gori do Pcčnarta. Sava je pri postaji Sv, Jošt preplavila tudi cesto, ki vodi v Bcsnico tako, da so le malokateri kmetje mogli v Kranj na semenj. Tudi reka Kokra je dosegla izredno višino nad normalo. Cenijo, da je narasla za t obra 2 m. Pri Kranju seveda ni mogla napraviti večje škode zaradi visoke struge, katero si je napravila v teku časa, zato pa je višje nad Kranjem preplavila številne travnike, njive Ln gozdove. Tik pred izlivom v Savo pa je narasla Kokra prepreči'a gradnjo novega mestu, ki ga gradi banovina na progi Kranj—Cirčice, dosegla pa je tudi objekte tekstilne zadruge >Teza«. Slična poročila so prišla lz vseh krajev ob rekah in ljudje pričakujejo vsled neprestanih nalivov še kaj hujšega. K sreči je oprlčne pos'jalo sonce, a tudi reke, ki valijo s setoj v kalnih valovih veje. hlode, korenike itd. so pričele naglo upadati. Do sedaj še od niko 'er razen z Jezerskega niso prišle vesti, da so reke ali potoki vdrli v hiše. Največ dosedaj prizadetih hiš trpi škodo zaradi talne vode, ki je ponekod do pel metra in višje zalila hišne prostore. »Fsmtfs isa vasi« na Jesenicah Lep uspeh pevskega kvarteta iz Ljubljane Iz Krke so Jo potegnili Dol. Toplice. 18. novembra Pogrešano užitkarico Frančiško Pelko iz Obrha pri Dol. Toplicah, ki je 2. novembra na dan vernih duš že v zgodnjih iutra-njih urah odšla v farno cerkev v Dol. Toplicah, in od tedai ni bilo o niei duha ne sluha, so na Martin ovo nedeljo dopoldne potegnili iz Krke blizu mostu čez Krko v Meniški vasi pri gostilni Rarbič, Takoj ko so io domači poerešili. ker je dolgo ni bilo domov, so se ieli bati. da se je morala ženici pripetiti nesreča in da je najbrže padla v narasli potok. Zato so j besede žel gromk? ovaerje ob ~; n ^ jo neprestano podnevi in ponoči Ideali po vodi s kavlii in koli, toda zaman Da bi jo voda, ko bi io vzdignila, predaleč ne zanesla, so Dri mostu čez ootok Ra-dešca napravili mrežo. Toda vse to ni nič rxnriagalo. Voda ie truolo le zanesla v Krko in je tako plavalo do Krki. kje- za je opazil blizu Krke stanujoči kolar Seti-na. Ta je takoj odšel h Krki ter truplo Jesenice. 18 novembra Pevski kvartet »Fantie na vasi<' z Ljubljane ie priredil v nedelio zvečer samostojen koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v Sokoiskem domu na Jesenicah. Soored koncerta ie bil zelo bo^r.t in pester. Obsecal ie 18 oesmi na'ih skladateljev L. Hafnerja. C Preglia. Fonroteija in Zepiča. Koncert ie dosegel proboj en uspeh. Kliub temu. da ie dež HI kakor za stavo, ie koncert poselilo okoli 200 ljudi. Pred Dričetkom konce^-to ie '-kladateli S. Lovro Hafner v lepih besedah "risal lepoto naše narodne pesmi, ki ie zunanji odsev naše slovenske duše. glasnik naših čustev in naš največji narodni naklad, ki sa moramo čuvati kot punci co svojega očesa. Pesem ie tista, ki bla/.i duho lenša življenje in pevec ie tisti, ki p "iba'a lepote naše prelepe -narodne oe~mi med narod. Govornik ie za svpie č vstvene Nato se ie pojavil na odru kvartet Tantje na vasi«, ki so tvoriio bratie Lumbar iz Ljub" i ->no Priznati moramo), da ?o fc.Ht fantje. Obleče-a: s-i Iv'' v narodna r.o'e in v?ak ie imo1 ra i<»*r€tnam t lov-n:ku pripet rdeč* na~cP 2* d i oes-m -Mi smo 89 ?k-pM zbra''* i o B lni 1 la obHnstvp Sledile 3i o:sm" ena I^pša od dru«e. Najbolj Da so už^ali nar.dia. >Nocoi je pa en lep večer«. Žepič?va »Sinoć ie res luštna noč bila«, dalje Ribniška« in Hafnerjeva »Deklica, ti si jokala*. Dve izmed njih so morali ponoviti. Občinstvo ie vrlim pevcem prirejalo viharne ovaciie. Med odmorom so se p^vci s Fkladateliem g. Hafnerjem v sredini pojavili na odru. V imenu uprave Sokol-skejga društva Jesenice, je draee goste pozdravil in jim čestital kapelnik ?oko'ske godbe brat Nande 2mitek Sestra Alma Jeramova pa iim ie izročT.a krasen šooek nagljev. Pevci oa so Dcklorili ?oDek rdečih nagljev skladatleiu g. Hafnerju. Naston kvarteta »Fantje na vasi« ie bil za iese~iško občinstvo rrovo presen oČen i e. Občinstvo ie s pravo Dobožnostio dosI i-šalo leno bsrvane glasove, mojstrsko p^ed-našan^e pevcev in melodioznost naše pre-Leofl narodne resmi Bil je res užitkov poln večer, ki bo ostal vsem rdel^žencem v najlepšem spominu. Fantje na vasir Da bodo na Jesenicah vodno dobrodošli gostje. Sorzna ooročifa C 10. novembra. Bscgrad 10.—. Pa- " I OTidon 17.12, New York 431.—, : L t.'5. :rr_ld 40.—, Berlin 172.50, otockholin 102.80. K O L E D A K Danes: Toiek, 19. novembra: Elizabeta DANAŠNJE P B 1 B £} DI T V S Kino Matica: Alarm v Srodozo.iljr Kino Sloga: Izvr&tl sem povelje Kino Union: Skušnjava Kino MoM": Jesettt (Simone Simoni Podružnica Sudjr raketa in vrtnarskega društva: p: njo g. nadzornika Jo t atreklja o Vzgoji posameznih vrst : njave na malem vi tu in sker o ka putni-cah in solatah« ob 19. v kemijski dvorani I. di.~. redne gimnazijo v Vegovi u»ici. šaljivi oder zagrebških n GI jim lil ilJlJUV i ob 21. v dvorani kina S! n-trulja jemala kos za kosom iz njegove usnjene aktovke. Z Urankar:em se bo pečalo še orožništvo v št. Vidu nad Lrubljano, nakar bo izročen državnemu tožilcu. Vsi pri njem najdeni predmeti, za katere Urankor ne ve. kdo so njih lastniki, so shranjeni ra orožniški postaji St.Vid nad Ljubljano. bregove Berlin. 19. nov. e (DNB) Zar-Hi močnega deževjn zndnrh dni so nastale v »Cverni Ttaliji katastrofalne pevodnji Ponekod je Soča prestopila bregove. V okolici Gorice je voda ođnes'a most. Povzročena je bila velika :kS.z okrog GiadiSk©, kjer so poplavljena skladišča, ^isllc vi z največjo težavo reši': *z hi:c. ki je bila vsa v vodi, neko rodbino V Fari jc voda odnesla 20 hiš. TiHi na rivieri je deževje nanravi^o veliko ^kodo. zlasti na znani glavni cesti Via Aurciia. Ob Ligurski f hali pri Finale Ligu-re je voda nn dveh mestih porušila železniško pro£o Velika flooda je nastala tudi v okolici Albenge. Pri Alessandriji je voda v dolini Rorbero odnesla tri loke velikega mostu. Cesta, ki vedi čez most, je na mnogih krajih poplavljena. V okolici Bologn« in Sardane je škoda tudi ogromna. General Antcnescu obišče tudi Berlin Bukarešta, 19. nov. AA. (Štefani). Dobro poučeni krogi trdijo, da bo voditelj rumunske države general Antoneseu 22. t m, odpotoval v Berlin. stev. 265 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 10. novembra 1940. Stran S DNEVNE VESTI — Oipiomski irptt so v oktobru 1940 dovršili in prejeli fakultetno diplomo tile kandidat je in kandidatinje: Marijan Bea-kovič (matematična skupina). Štefan Cuk (skupina za narodni jezik in književnost), Janez Fasalek (klasična skupina), Franc Fric (klasična skupina), Darja Gregorin (romanska skupin-?), Hermlna Grgič (biološka skupina), J era Ipavec (romanska skupina), Matilda Jefabek (pedagoška skupina), Štefan Kolenko (biološka skupina), Drag-o Košmerl (pedagoška skupina), Er-nest Kiičan (matematična skupina), Franc Kolarič (geografska skupina). Rudolf Pešl (pedagoška skupina), Anton Pipan (skupina za narodni jezik in književnost), Vera Pctisek (geografska skupina), Ana Poz-nik (romanska skupina), Viktor Scluvei-ger (pedagoška skupina). Franc Safar (skupina za narodni jezik in književnost), med. dr. Alfred šerko (flzikalno-geograf-ska skupina), Jožef Udovič (skupina za narodni jezik in književnost), Vlasta Va-lenčič (romanska skupina), Stanislava žmavc (matematična skupina). — Tr*t in železnica preko Jugoslavije. Milanski list xll Sole je priobčil v eni zadnjih številk članek o p-ložaju Reke, Trsta in Benetk v novi ureditvi Evrope. Ta članek komentira list »XI Regime Fa-scista«. Polemika se n&naSa na Trst kot glavno pristanišče na Jadranskem morju, ki bo služilo p trebam blv.še Avstrije in Madžarske. Trst le zvezan z Madžarsko in bivšo Avstrijo po železnici, ki vodi skozi Ljubljano in Podbrdo, torej preko jugoslovanskega ozemlja. Dve veliki cesti seka nekaj 10 km za Trstom meja, ki ni nemška. Tega problema pa vendar ni težko rešiti, ker gravitira zdaj Jugoslavija k osovinskomu gospodarstvu, piše »II Regime Fascistac. Problem je v tem, da se najde originalen in lahen na^in, ki bi upošteval jugoslovenske interese, obenem bi pa radikalno rešil nujne probleme hitrega in lahkega premeta med velesilama osi. obenem pa tudi problem odnosov med tržaškim pristaniščem in ken tir. en talnim zaledjem. — Medicinske Sludije b©do trajale šest let. Na medicinski fakulteti zagrebške j univerze pripi-avljajo odredbo, po kateri naj bi medicinske študije trajale 6 let. Namesto enoletnega staža po promociji, bi študentje šesto leto prakticirah na klinikah in v bolnicah in šele potem bi bili promovirani. — Posve*o\-anje zastopnikov v«eh šol za civilno zaščito. Včeraj so se pričela v Zagrebu posvetovanja zastopnikov vseh šol za civilno zaščito, ter mesinih odnosov banovinskih uradov za civilno zaščito. Posvetovanj se udeležujejo tudi zastopniki iz dravske banovine. Obravnavajo se razna vprašanja v zvezi s civilno zaščito. Govorilo se bo tudi o ustanovitvi posebne šole za civilno zaščito. Posvetovanja bodo končana danes. — Na vseh državnih poštnih potniških avtomobilskih progah bo potniški promet, ki je bil z 21. oktobrom delno omejen, vzpostavljen zopet v normalnem obsegu po objavljenem voznem redu. Le na progi Šmartno ob Paki—Gornji grad izostane še nadalje zveza: Mozirje odh. 12.10, Šmartno oh Paki prih. 12.27 s povratkom Šmartno ob Paki cdh. 13.20. Mozirje prih. 13.37 ter zveza cb nedeljah in praznikih: Gornji grad odh.lo.10, Šmartno ob Paki prih. 16.25 (po Zadrečki dolini) s povratkom Šmartno ob paki odh. 16.50. Ljubno odh. 17.55 in Gornji grad prih. 18.20 (po Savinjski dolini). Zato pa bo ob nedeljah in praznikih zveza Gornji grad odh. 16.10, Radmirje prih. 16.31 s povratkom iz Radmirja odh. 16.48, Gornji grad prih. 17.13. S to zvezo imajo potniki v Radmirju ob 16.43 priključek na avtobus iz Solčave v Šmartno ob Paki. — Uredba o koruzi. Uredba o ureditvi trgovine s k-eruzo bo v kratkem objavljena. Ker naj bi veljala tako glede sistema trgovine kakor glede cen za vso državo, bo zaprošen za soglasje tuda ban hrvatske banovine. Cim pristane na uredbo tudi on, bo ista takoj objavljena. — Shakespearova tragedija »Romeo in Julija« v mojstrskem prevodu Otona Župančiča je pravkar izšla pri Slovenski matici v Ljubljani v izredno lepi opremi. Kar-teniran izvod velja za naročnike 30 din, vplatno vezan izvod 45 din. Omejeno število izvodov je vezanih v usnje (70 din). Ta knjiga je prva v zbirki >Vezana beseda«, ki jo je začela izdajati Slovenska matica in v kateri bo objavljala prevode klasičnih del v verzih. V prihodnjih mesecih izideta Sofoklejeva Antigona in Kralj Eiip in izbor iz Lermcntova. — \o\a zbirka ml^kiin^kih zborov. Te dni je izšla najnovejša zbirka mladinskih zborov z naslovom »Za mlada grla« v samozaložbi skladatelja C. Preglja. Da je naš narodni vrelec meledii neizčrpen, dokazuje spet ta zbirka, ki v posrečeni priredbi vsebuje lepo število krasnih ljudskih pesmi- Poleg teh prinaša zbirka tudi umetne pesmi, katerih bodo zlasti ambicioznejšl zbori veseli. Cena je navzlic okusni opremi in Čistemu, preciznemu tisku zelo inzka. — Naredba o kontroli izvoza lesa in lesnih izdelkov. Trgovinski minister je izdal naredbo o kontroli izvoza lesa in lesnih izdelkov. Izvozna dovoljenja se bodo izdajala* v bodoče v okviru splošnega načrta izmenjave blaga z inozemstvom. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino bo razdeljevalo kontingente. Izvozniki bodo imeli pravico pritožiti se na trgovinsko ministrstvo, če z razdelitvijo ne bodo zadovoljni. — Zakaj dobimo dirigirano gospodarstvo? Na merodajnih mestih se je zadnje dni mnogo govorilo o uvedbi dirigiranega gospodarstva. Danes dopoldne je bilo posvetovanje o tem tudi v Zbornici za TOI v Ljubljani. Glavni razlog za uvedbo dirigiranega gospodarstva je v tem, da se povsem onemogoči špekulacija na blagovnem trgu. S sodelovanjem zastopnikov države in gospodarstva naj bi se rešili potrošniki iz sedanjega težkega položaja Na posvetovanjih se zlasti naglasa potreba sistema zunanje trgovine tudi v notranji, tako da bi dobili dve novi gospodarski ustanovi: svet za notranjo trgovino in ravnateljstvo za industrijo in notranjo trgovino. Ti dve ustanovi bi imeli vrhovno nadzorstvo ne samo nad cenami, temveč tudi nad splošnim prometom na blagovnem trgu. Vse vrste blaga bi prišle pod kontrolo, —Posvetovanje o tiskamiško knjigoveznic ki stroki. Včeraj dopoldne je bilo v kabinetu trgovinskega ministra posvetovanje zastopnikov tiskamarjev. knjigovezov in grafičnih delavcev iz vse države. Glavni predmet posvetovanja je bila razmejitev dela med poedinimi strokami. Potreba razmejitve dela v tiskamiško knjigo-vezniški stroki se čuti vedno bolj. — Vreme. Vremenska napoved pr^vi, da bo pretežno oblačno in deževno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru. Beogradu. Sarajevu, Kumboru in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu, Sarajevu, Kumboru in Dubrovniku 19, v Zagrebu in Splitu 18, v Ljubljani 17, na Visu in na Rabu 15, v Mariboru 5.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.3, temperatura je znašala 6.6. — Kmečka hiša p°goreia. y soboto popoldne je začelo goreti visoko pod) Juharje-vo planino: p^žar je zajel kmečki dom. last vdove Marije Zuperlove. Kljub vsej požrtvovalno-ti gas:lcev in drugih ljufi. ki s-> kmalu prihiteli na pomoč, hiše niso mogli več rešiti, zlasti še, ker je Mia lesena. Rešili pa so vsaj živino iz gorečega hleva in preprečili, da se požar ni razširil na sovi Juha rje v a poslopja. Požar je nastal. k^r ao se v dimniku vnele saje. Tisti dan so nekoliko bolj zalrurill, ker so pripravljali svatbo sina Ivana. — fekoda ^znaša okrog 38 00OO din ter znatno presega zavarovalnino. — Vlom v gosMIno. Oni dan je bilo vlomljeno v znano gostilno s Pri Tinčku v Hrastju v občini Dev. Mar. o Polju. Tat je ponof-i vlomil skozi okno in si v gostilni privoščil raznih dobrot. Stikal je seveda tudi z : denarjem, ki ga pa ni našel in je slednjič odnesel 3300 din vreden radijski aparat znamke >Orion«. Ukradeni aparat je štiricevni in ima tovarniško štev. 57016. — Nesreče Ln žrlev pretepa. V bolnico so snoči prepeljali 281etnega rudarja Ivana Popotnika iz Zagorja, ki ga je v rudniku pocVmlo. Dobil je hujše poškodbe na glavi in na ramah. Posestnik France Vehovec iz Zg. Kcsez pri Moravčah je doma padal na podu in si zlomil desno nogo. — lSletni posestnikov sin Jože Gradišar iz škrilja je doma skočil s parobka naravnost na rezilo slamoreznice in si prerezal stopalo leve noge. — V Vrhovčevi ulici v Ljubljani je neki avtom cbilist povozil 31etnega delavčevega sina Petra Kovačiča in je otrok dobil hude poškodbe na glavi — V Hru-ševem nad Dobrovo pa se je 331etni Ivan Samsa spri z nekim fantom, ki ga je napadel in ga z nožem obdelai po prsih in lokah. — Slenografija za slepce. V Zemunu živi učitelj glasbe, radijski pevec in skladatelj Vekoslav Kneževič. ki je pred desetimi leti kot navdušen športnik po skoku v Savo v Zagrebu izgubil vid. Udarec je bil zanj tem hujši, ker se je že takrat navduševal za glasbo. Pomagal si je tako, da je z dvema tovarišema kot godbenik in pevec nastopal po zabaviščih, pozneje pa tudi v beograjskem radiju. Obenem se je jel ukvarjati s stenografijo za slepce, ki jo je tudi sestavil. Razen tega je odkril nač n prirejanja radijskih koncertov v največjih prostorih. — Najstarejši profesor v naši državi. V Mostarju živi gimnazijski profesor Ivan Bratiće vic, star 90 let. Nad 50 let je poučeval v gimnaziji. — Uboj v kavami. V kavarni »Jadran« v Drvaru je mizar Jovan Bosnič iz Bjelovara z nožem zabodel znanega lesnega in-dustrijca Milana Mandića. Hitro so prepeljali hudo ranjenega Mandića v bolnico v Knin, kjer je pa kmalu izdihnil. Mandič in Bosnič sta bila sprta zaradi denarja. Mandič je bil posodil Bosniču 9000 din v obveznicah vojne škode, ki jih je potreboval Bosnič kot kavcijo za neko mizarsko delo. Bosnič pa dela ni dovršil in zato so bile obveznice kot kavcija pridržane. Mandič ga je tožil in Bosnič je bil obsojen, da mu mora vrniti 9000 din. To je Bosniča tako razkačilo, da je svojega upnika zaklal. — Cvetje v pozni jeseni. V Bjelovaru in okolici cveto na nekaterih vrtovih jagode, na nekem vrtu pa španski bezeg in jablane. Na sadnem vrtu Jovana Radomila v Banjaluki so pa jablane celo drugič obrodile. Druga jabolka so seveda drobnejša in tudi dozoreti ne bodo mogla. — Inspektorati za notranjo trgovino po vsej državi. Prihodnji mesec bo ustanovljena direkcija za notranjo trgovino, kakor že nekai časa napovedujejo. Pripomniti je treba, da bodo pod okriljem te direkcije ustanovljeni trgovinski inspektorati no vsej državi. Ti inspektorati bodo nadzirali in uravnavali notranio trgovino. — Izvoz vina iz Slovenije. Prejšnji mesec je bil še vedno velik izvoz vina iz Slovenije, in sicer kakor navadno v Nemčijo. Izvožena so bila štajerska vina v Nemčijo 398.480 litrov. Od januarja do 3. oktobra ie bilo izvoženega iz Slovenije skupno 1,442.595 litrov vina. po večini v Nemčijo, in sicer 1,391.036 litrov. — Druga konferenca predsednika vlade s tajniki gospodarskih zbornic je sklicana, na 24. in 25. t. m. Tei konferenci bodo prisostvovali tuda zastopniki zbornic iz Hrvatske. Na prvi konferenci jih ni bilo. Iz L^nJtlfane —lj Spet nekaj 0 cestni električni železnici, že večkrat smo poročali, Zaearani crozd« bo v nedeljo 24. t. m. ob pol 11. in ob 15. url. Prosimo d. n. posetnike. nai prihajajo k predstavam točno, ca ne bodo s prihrdom in Sumom motili druge gledalce, ki pridejo točno. —lj Brezposelni inzeaijerji in taki, ki iščejo novih službenih mest. se vabijo da nujno javijo Društvu inŽenjerjev v Ljubljani svoj tečen naslov s podatki o stroki in praksi v svrtto evidence in posredovanja. —lj O mehaniki potre*ne sile pri zgrad- bah bo predaval g. ing. Stanko Dimnik v Ljubljani v društveni predavalnici v poslopju »Zvezda« v petek 22. novembra 1940 ob 20. Vabimo Člane in po njih vpeljane goste na to zanimivo predavanje, ki ga. bodo pojasnjevale skioptične slike. ^ —lj Kjerkoli je nastopil basist Franc Sohiffrer bodi5si v operi, ali na koncertnem odru trdijo kritiki o njem, da ima izredno pevsko kulturo, pravilno fraziranje, akcen-tuiranje in lepo razločno izgovorjavo. Hvalijo njegovo igro, ki je visoko umetniška, skoraj brez gest. samo z izrazom v obrazu. Vsi ga smatrajo kot velikega umetnika. Posebno moč trna še na koncertnem odru, kjer je sijajen izvajalec najrazličnejših samospevov kakor tudi najpomembnejših arij. Basist Schiffrer bo nastopil v Ljubljani na samostojnem koncertu v petek dne 22. t. m. v veliki Filharmonični dvorani točno ob 20. uri zvečer. Predpro-daja v knjigarni Glasbene Matice. 482—-n —lj Osrednji odsek veletrgovcev z živili ustanovljen. Veletrgovci z živili v dravski banovini so se te dni organizirali, da branijo svoje interese proti stremljenjem, ki omejujejo svobodno trgovino. Ustanovili »o pri Zvezi trg. združenj svoj Osrednji odsek veletrgovcev z živili. Odsek se je konstituiral tako: predsednik Ivan Je-lačin. podpredsednik Albin Smerkoli in člani širšega odbora: B. Ravnikar in S. Gaberc iz Celja. M. Oset. Maribor. M. Senčar. Ptuj. Fr. Gorjanc. Krani. R. En-gelsberger. Krško. Ivan Levstek. Rakek, P. Lovšin, I. Gregorc I. Volk. A Volk in Fr. Pogačnik iz Ljubljane. —lj Daj-Dam ima telefonsko štev. 23-08 —lj Sv. maša zadušnica za pokojnim Engelbertcm Franchettijem se bo brala jutri 20. t. m. ob 6.30 v cerkvi Mar. oznan v Ljubljani. —lj Vrtnarski tečaj za lastnike malih vrtov se nadaljuje danes ob 19. (sedmi) uri zvečer v kemijski dvorani I. državne realne gimnazije v Ljubljani, v Vegovi ulici s predavanjem g. nadzornika Jos. Strekija o »Vzgoji posameznih vrst zelenjave na malem vrtu. in sicer o kapusnicah in solatah. Vstop prost. —lj Predavanje o L. N. Tolsteju bo imel (ob tridesetletnici smrti veiike^a ruskega umetnika in filozofa) g. Josip V dmar v ponedeljek 25. t. m. ob 20 v Hubadovi dvorani »Glasbene matice« v Ljubljani. Vstop prost. — Vabi Društvo slovenskih književnikov. —U NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO * Spremembe v potniškem pr°m«tu. Od torka 19. novembra 1940. se stavita na progi Murska Sobota — Ljutomer spet v promet potniška vlaka štev. 8729 in 8720. Vlak štev. 8729 odhaja iz Murske Sobote ob 10.22 in prihaja v Ljutomer ob 11. Vlak štev. 8720 pa odhaja iz Ljutomera ob 11.02 in prihaja v Mursko Soboto ob 11-39. u— Ljudska univerza in Prirodo*lovn0 d ruš la<>. V naši predavalnici (mala dvorana filharmonije, Kongresni trg) bo predaval v sredo g. lektor dr. Nikolaj Preobra-ženski: Ob tridesetletnici Tolstojeve smrti. —lj Tatvine. Trgovki Anici Lukan je tat ukradel v tramvaju od kavarne »Evrope« do glavne pošte iz ročne torbice rdečo usnjato denarnico, v kateri je imela tri bankovce po 100 din in nekaj drobiža. — V predsobo stanovanja Marije MUH er je ve, Pred škofijo 16, se je vtihotapil te dni neznanec, ki je odnesel 400 din vreden moški plašč iz temnomodrega blaga. — S hodnika na univerzi pa je bil ukraden akademiku Džambazovu Nedeljku svetel dežni plašč iz balonske svile, vreden 800 din. —lj Tri prometne nezgode. Trgovska vajenka Elizabeta Vamlek se je peljala s kolesom od Kongresnega trga po Selenbur-govi ulici. Ko je hotela zaviti v Knafljevo ulico, ji je na mokri tirnici spodletelo, da je padla. Zlomila si je desno roko v členku. — Delavec Fran -e Petrič se je snoči peljal s kolesom po Dolenjski cesti, tik pred železniškim prelazom pa se je zaletel v kolesarko Rozalijo Dolinškovo, ki jo je podrl in ji poškodoval tudi kolo. Petrič je na kolesu pobegnil, a so ga zasledovali. Skušal je uiti tudi stražniku, pa je tik pred karlovškim mostom zavozil vanj, nato pa še sam padel. Poškodoval si je roko in nogo, da so ga motali spraviti v bolnico. — Brivski mojster Edvard Kavčič iz Siske pa je hitel iz Prankopaoske ulice na tramvaj, a mu je na vogalu ulice spodrsnilo, da je padel in si izpahnil desno roko v rami. Tudi Kavčič je moral iskati pomoč v bolnici. —lj Spet ukradeno kolo. Iz veže hiše št. 12 v Pražakovi ulici je bilo včeraj ukradena 1700 din vredno, skernj novo, črno pleskano kolo znamke *Puclu Jožetu Vrh ovcu. Vrhovec je pustil kolo samo za hip brez nadzorstva, pa je že postalo plen drznega tatu. Iz Celja —c Narava Savinja, ki ie povzročila v ponedeljek zjutraj tudi v Celju večio poplavo, je začela proti poldnevu upadati in se ie popoldne vrnila v strugo. Skoda, ki jo je povzročila poplava, ie zelo občutni. Ob tei priliki tudi ugotavljamo, da ie bil v ponedeljek spet ooolavlien prostor za staro gimnazijo ob Masarvkovem nabr:ž-ju, kjer nai bi po želji nekaterih gradili novo gimnazijsko poslopje, ki nikakor ne spada na ta orostor. —c Umrl je v ponedeljek na Dcč'.< vi cesti 18 v starosti 52 let strugarski mojster Dominik Loviin. Istega dno umi na Cesti na grad 3 v starosti 84 let Jak^b Inkret, bivši strojnik v mestnem uarnem in kadnem kopališču v Celju. V cel ski bolnici je umrl v nedeljo 451etni cest.ir Ivan Berghaus s Pristave ori Mestinju. —c Nova opekarna Ce'i^ki industr: er* £*. Ivo Cater namerava zgraditi v Trnov-ljah pri Celju moderno opekarno Zadevni komisijski pregled in obravnava bo v ponedeljek 25. t. m s sestankom ob 9. na kraju samem. —c Dve nesreči. V soboto ie padel 10-letni posestnikov sin Martin Kukovič od Sv. Jerneja ori Ločah doma s peči in si zlomil desno ključnico. V Liscah pr; Celju se ie llletni sin dninarice Anton Sniljak v nedelje pičil z vilami v levo -^top^lo in se močno poškodoval. Ponesrečenca se rdravita v celjski bolnici. preskrbljene otroke. Pogreb nearečnice bo v četrtek ob 16. na okoliško pokopališč SOKOL — S šolska župa LJubljana se iskreno zahvaljuje »Odboru za postavitev nagrobnega spomenika dr. Ivanu Lahu«, ve pred meseci izdal »Druci del so. minov*< pokojnega zaslužnega pisatelja, borca za svoboao in srečo Jugoslavije in sedaj 250 izvodov te pomembne, nacionalno v/.gojne knjige po posredovanju inšpektorja Mira Luznarja poklonil društvenim, in četnim knjižnicam sokolskih žup: Celje. Kranj, Ljubljana. Maribor in Novo mesto. Naj bi to plemenito in koristno dejanja vzpodbudilo še mnoso posnemal cev. Zdravo! — »LjubijanSKi S°kol« prireja v s ^lo 20. t. m, idejni tečaj za novo pristopivse j članstvo. Tečaj sa bo vršil v društveni pi-saroi in bo trajal 2 uri, od 20. do 22. ure. Na dnevnem redu so predavanja o organi-ji. sokolski ideji in vplivu telovadbe na človeško telo. Predavali bodo poestaro-sta br. dr. Kandare, starosta Janko Jazbec in društveni zdravnik dr. Franta Mis. TJdeiezba je brezpogojno obvezna za novo pristcplvse članstvo. — Obenem opozarjamo celokupno sokolsko javnost v Ljubijani in okolici na mladinsko akademijo, ki se bo vršila v soboto dne 23. t. m. v Narodnem domu. Začetek bo ob 20. uri- Med akademijo bo povratna tekma med najboljšo naraščajsko vrsto Ljubljanskega ln jeseniškega Sokola. Ta tekma bo zlasti zanimiva in poučna za prednjaške kroge, pa tudi za vse telovadeče članstvo. Prodaja vstopnic v društveni pisarni. Smrtna nesreča Celje, 19. novembra Včeraj popoldne se je pripetila v tovarni Brauns v Kocenovi ulici težka nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Po končanem delu v tovarni je šla 40-letna poročena pomožna delavka Ana Bučar v laboratorijski oddelek, da bi tam ustavila električni stroj. Ko je odklopila stikalo, je švignila iz stroja v njo električna iskra. Bučarjevi se je hipoma vnela obleka, prepojena z raznimi olji. Zena je bila v trenutku v plamenih. Stekla je na hodnik kjer je obupno klicala na pomoč. Plameni so bili tako silni, da se je od njih vnela tudi lesena uta na hodniku. K živi baklji so prihiteli delavci, ki so bili še v tovarni, z njimi pa je bila tudi hišnica, ki je Bučarjevo pokrila s plaščem in se ji je končno posrečilo zadušiti ogenj. Nesrečno žrtev plamenov, ki je dobila po vsem telesu, zlasti pa po spodnjem životu grozne opekline so takoj prepeljali v bolnico, kjer pa je davi umrla. Bučarjeva je bila žena šoferja Franca Bučarja, ki je 7. decembra 1. 1931 vozil mestni avto in v katerega je v Medlogu zavozil savinjski vlak, nesreča je zahtevala 12 človeških žrtev. Takrat je bil tudi šofer Bučar sam težko ranjen. Pokojna Ana Bučarjeva zapušča 3 mladoletne, ne- Nai s gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek. 19. novembra: Tekma. Red torek. Debut Josipa Borka Sreda, 20. novembra: Lepa Vida. Red A Četrtek, 21. novembra: Romeo in Julija. Red Četrtek Petek, 22. novembra: ob 15. uri: Mali lord. Mladinska predstava. Premiera. Izven Sobota, 23. novembra: Lepa Vida, Izven Debut Josipa Borka, Drevi bo v drami debutiral mladi igralec Josip Borko, absolvent praškega Državnega konservatori-ja za igralsko umetnost. Igral bo vlogo kiparja Daneja v A. Funtkovi drami »Tekma«. Ostala zasedba vlog je premierska. Igrah bodo: glavno vlogo Gregorin, nadalje: Vida Juvanova, Potokar in Polonca Juvanova. Režija je M. Skrbinškova. OPERA Torek, 19. novembra: Figarova svatba. Red B Sreda, 20. novembra: Carmen. Red sreda četrtek, 21. novembra: Figarova svatba. Red A Petek, 22. novembra: zaprto Sobota, 23. novembra: Carmen. Izven Za prihodnji teden pripravljajo v operi premiero Leharjeve spevoigre »Friderika«. V delu je prikazana ljubezen pesnika Goetheja do Friderike. Spevoigra je polna lirike, romantike, prisrčnosti in lepih melodij. Glavne partije bodo peli: Frideriko — Ivan-čiCeva, Goetheja Gostič k. g., Weylanda — Belizar Sancin, Lenza — Modest San c in, Salomeo — Barbičeva, pastorja — Zupan, njegovo ženo — Poličeva, madame Schohlo-vo — Rakarjeva. Delo bo zrežiral Emil Frelih, ki je napravil tudi osnutke za sceno. Zagrebški šaljivi oder »Grafoaacifašev« v Ljubljani! Dva izvrstna zabavna večera najboljših zagrebških zastopnikov vedre umetnosti v kinu Slogi danes in jutri vsakokrat ob 21« uri Ljubljana, 19. novembra. Zagrebžki humoiisti, ki so se združili na svojem šaljivem od: u ^Grabancijašev« in izvabili Zagrebčanom že potoke solza, veselega smeha in duhovite zabave, pridejo za dva dni tudi v Ljubljano. Danes in jutri bodo nastopili s svojimi najbolj efektnimi točkami, vsak večer z drugim sporedom. Njihova deviza je srčna želja, nuditi tudi Ljubljančanom priliko, da dva večera pozabijo na svoje vsakodnevne skrbi in d# se prav pošteno od srca nasmejejo. Njihove dovtipne enodejanske šale, njihovi »vici«, kupleti, njihovi šaljivi nastopi naj ota-jajo srca Ljubljančanov, naj sprožijo tudi v Ljubljani salve gromkega smeha. To jim bo seveda po dosedanjih velikih uspehih v Zagrebu in drugih mestih sodeč, v polni meri tudi v Ljubljani uspelo. V Ljubljano pride celotni jGrabancijaški« ansambl, ljubljenci zagrebškega gledališkega občinstva, reprezentanti humorja in smeha: Dejan Dubajič, Vlaho Palje-tak, Jožo Lavrenčić, V. Afrič, Griinhut, od dam pa: Pepica Varaždinska, Hercber^er-jeva ln Regina Dalmado, torej osem članov. Spored bo vsak dan drug in se niti ena točka ne bo ponavljala drugi dan. Vsak večer bo na sporedu 10 efektnih točk, ki so objavljene v letaku (programu), ki ga je dobiti pri blagajni kina ^Sloge«. Prepričani smo, da bo vsakdo, ki bo videl 2 G raba nc i jaše« prvi večer, prišel tudi drugi večer, da se prav tako nasmeje in zabava, kakor se je njih prvi predstavi. Vstopnice so v predprodaji pri blagajni kina >Slcge^ in je zelo priporočljivo, da si jih Ljubljančani priskrbijo takoj, ker je zanimanje za tovrstno prireditev, ki je tako rekoč prva v Ljubljani, zelo veliko. Cene vstopnicam so kljub velikim stroškom zelo zmerne, tako da se teh predstav udeleži lahko vsakdo. Poudarjamo, cu- se za dva večera napovedano gostovanje pod nobenim pogojem ne bo moglo podaljšati. Kdor se torej hoče pošteno zabavati in izvrstno nasmejati, naj pride drevi v kino »Slogo« k predstavi »Grabancijašev«. 2635 MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda din 1*— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit) znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. POSE RAzno Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din TRGOVINA »EDO« ČEVLJI Prešernova 48 Vam postreže v modi, kvaliteti in po najnižjih cenah! Priporoča se EDO ČEVLJI 50 L. ( Poslažite se malih oglasov v •>S!©v- Narodu« ki so najcenejši! pom&rvo po naročilu najceneje, vsakovrstni stoli, politiram oprave, vsa popravila najceneje pri: ZORMAN, Breg 14. 2094 DAME, POZOR! Mrežico iz las dobite v frizerskem salonu Godina, Sv. Petra cesta 3. 2637 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din VODNA SILA 46 DO 150 HP (z dovoljenjem za žago) prvovrsten položaj ob glavni cesti blizu Banje Luke, arondiran kompleks 3 ha, na kompleksu stoji mlin, velika hiša s trgovino in gostilno na prometnem mestu. Priložnostna cena din 330.000. Prodaja »Moj dom«, preduzeče za kupoprodaju nekretnina, B. Tripalo, Banja Luka. 2631 PARCELO travnik ali njivo v bližini Zagorja ali Trbovelj cca. 1000 m* kupim. Ponudbe s točnim opisom kraja, kjer leži parcela, in ceno za 1 m2 na Leveč Franjo, Metlika, 2636 Beseda 50 par Davek posebej. Najmanjši znesek din BRIVSKI POMOČNIK dober in hiter delavec, dobi takoj službo. Noč Joško, Slov. Javornik. 2632 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din VSAKOVRSTNO ZLATO onijante ln srebro kupuje po najvišjih cenah A. BOŽIČ — Ljubljana, Frančiškanska 3. 49. L. Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ZA VSAKO PRILIKO najbeljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P B £ S K E B Sv. Petra cesta 14 NARODNA liSKARNA I LJUBLJANA I KNAPUEVA 3 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE /A NAJFINEJŠE .... .,yy ^7905230 ^^+%$$/$/$/+3$% X9%$+%/+$/^%/I%+/$$$/+$POS Stran M »SLOVENSKI NAROD«, 1*. mjfcmUa IMOi 265 Vjačeslav Mihajlovič Molotov Kratek življenjepis moža, ki vodi v najtežjih časih S posetom Berlina je stopilo v žarišče zanimanja svetovne javnosti ime Vjačesla-▼a Minajloviča Molotova. Prav za prav bi morali reči samo Vjačeslav Molotov. Čeprav so vsi drugi ljudski komisarji Sovjetske Rusije znani tudi po očetovem imenu, ki se piše in izgovarja za krstnim, je bil Molotov vedno samo Vjačeslav. Molotov je na seveda psevdonim iz časov revolucije. Molotov se je pisal prvotno Skrjabin in ta psevdonim je sprejel kot Sutdent, ko je hotel rešiti druge Člane svoje rodbine, da bi ne Čutili posledic njegovega revolucionarnega delovanja. Njega samega je carska policija iskala, kakor je iskala druge - -H-nino revoluciie. Kakor je sprejel Nikolaj Uljanov ime Ljenin, tako se piše zdaj Vjačeslav Mihajlovič Molotov. Molotov ali Skrjabin je bil rojen 9. marca 1890 v vjatski gu bera i ji kot sin siromašnih staršev. Njegov oče je dosegel najvišji položaj, ko je dobil službo v pisarni neke trgovine. Doma življenje ni bilo lahko. Edina želja Mihaiin Skrjablna je bila. da bi naklonila usoda njegovemu sinu lažje življenje. Zato ga je poslal na realko v Kazan. Pozneje naj bi Vjačeslav študiral tehniko. Na njo je pa prišel sele po ovinku preko Sibirije. V aprilu 1909 tik pred maturo je bil namreč aretiran, ko se je vračal z zborovanja revolucionarjev. Poslali so ga za dve leti v Bologdo. Studije je potem dovršil kot eksternist. Politično Izgnanstvo pa njegove volje ni zlomilo. Po povratku je organiziral socialno revolucionarni pok*et kot študent pe-trograjske tehnike. Svoje članke je objavljal v >Pravdi< in pozneje Je postal tajnik v njenem uredništvu. Vzdrževal je stalne stike z Ljenin ovo organizacijo. Bil je še dvakrat aretiran in sicer v letih 1913/14, toda šele leta 1915 so ga znova izgnali v Sibirijo. Tam so ga dodelili najtežjemu dem v rudnikih, od koder so se politični kaznenci redko vračali. Molotov je delal v irkutskih rudnikih samo mesec dni, potem so ga pa nekega dne našli stražarji nezavestnega in ugotovili, da je Molotov pobegnil. Revolucija ga je zopet našla v Petrogradu, poznejšem Leningradu, kjer je postal eden glavnih urednikov >Pravde*. Že takrat se je Molotov zelo razlikoval od svoje okolice. Revoluciji se je na zunaj prilagodil samo v toliko, da je nosil navadno rusko čepico in sicer zato, ker takrat v Rusiji niso izdelovali klobukov, svojega starega že močno oguljenega klobuka pa ni hotel nositi. Niti takrat, ko si nihče ni mogel nusUti ruskega politika brez značilne ruske rubaške, ni odložil Molotov belega ovratnika in kravate. In vendar je bil v najbolj burnih časih mož, ki so mu boljševiški prvaki v polni meri zaupali. Sveži, komaj 50-letni mož nizke, toda čokate postave in dobrodušnih oči, zročih bistro Izza naočnikov je Molotov bolj po- zunanjo politiko doben zdravniku nego državniku, ki je šel skozi trdo, burno šolo revolucije. Molotov je celo malo pedantičen in temu primerno se tudi oblači. Vedno se pa smehlja in zato je v Rusiji tako popularen. Govori malo, raje posluša in molči, če pa Že odpre usta izgovori samo nekaj besed in še te so kratke. lepo izbočeno čelo priča v visoki inteligenci. Mesa sploh ne je in alkoholnih pijač ne pije. Skoraj vedno nosi s seboj aktovko, toda redko vzame kaj iz nje. Njegov spomin je naravnost neverjeten. Ze Ljenin je trdil, da je Molotov najboljši registrator v Sovjetski Rusiji. In Stalin je to vedel. Zato je bil Molotov njegova desna roka in že leta 1924 je postal član političnega vodstva SSSR. Med prvo petletko je vodil Molotov organizacijo težke industrije. V javnosti ni nastopal, toda njegov položaj je bil izredno trden. Ko je padel Rykov je stopil Molotov na čelo sovjeta ruskih komisarjev, kot predsednik sovjetske vlade ter sovjeta dela in narodne obrambe. In ko je lami v začetku maja doživel polom Lit vinov Pin-kelstein s svojim načrtom zveze med Sovjetsko Rusijo in zapadnimi velesilami, je poveril Stalin Molotovu tudi vodstvo zunanje politike. To je pomenilo globok preokret v ruski zunanji politiki, Molotov je oženjen in Olga Karpovska Molotova je v Sovjetski Rusiji v gotovem pomenu podobna markantna postava kakor njen mož. Ona je pravi genij na polju organizacije. Delala je v tovarni kozmetičnih sredstev in kmalu je postala njena voditeljica. Zdaj vodi 17 tovarn in nadzira vso kozmetično industrijo Sovjetske Rusije. Pred štirimi leti je študirala v Ameriki metode svoje stroke in prinesla domov geslo, da kozmetični pripomočki niso luksuz, temveč element telesne kulture. — Vjačeslav vpliva na dušo. jaz na na obraz —, je dejala nekoč o svojem delovanju. Uvede naj se obvezna preiskava krvi obtožencev- ki so osumljeni, da so v pijanosti zakrivili prometne nesreče ali koga v pretepu poškodovali ali ubili Ljubljana. 19. novembra O krivdi pri prometnih nesrečah obravnavajo naša sodišča čedalie češče. Ljubljansko okrožno sodišče bo letos eotovo doseglo rekordno število razprav rx> tako-zvanem avtomobilskem paragrafu. Prav zamotane so te razprave in sodniki morajo z največjo vestnostjo in natančnost i o proučiti, kdo je prometno nesrečo zakrivil. Najtežje ie razsojati v primerih, ko pričevanja kažejo na to. da ie bil neprevidni voznik ali pa povoženi pešec vinjen. V tem pogiedu bi bilo delo našim sodiščem močno olajšano, če bi se vpeljala obvezna preiskava krvi zlasti pri prometnih nesrečah in pri pretepih in ubojih Vinjenost igra največkrat glavno vlogo pri prometnih nesrečah in pri ubojih, kakor je dokazano v neštetih razpravah in sodbah nad pretepači in ubijalci. Sai se še ni zgodilo, da bi kjerkoli pri nas nastal večji pretep z naibv.ii žalostnimi posledicami med treznimi. Začne se vedno s pijačo v gostilni. Poguben vpliv alkohola se torej vedno pokaže pri prometnih nesrečah in pri izvrševan i u kazenskih deliktov. zlasti ubojev. Sc^lnik zastavi obtožencu vprašanje, ali ie bil mcčno vinjen. Obtoženci odgovarjajo, kakor pač kaže. Včasih zanika i o. da bi bdli pijani, češ da so izpili samo nekaj kozarcev, včasih se iim zdi. da bo kazen manjša, ako v svojem zasovoru poudarjajo, da so bili popolnoma pijani. Priče povedo, da se ie obtoženec majal pri hoji, da je jecljal in da mu ie smrdelo iz ust po vinu in žganju. Zdravniki pa pravijo, da vinski duh iz ust ni objektivno merilo za množino zaužitega alkohola. Nekateri izpijejo nekai kozarcev vina, pče že hočeš na vsak način igrati drugod, si priskrbi dostojen krožek z dostojnim repertoarjem, samo da ne boš igral vsake svinjarije kdo ve s kom.« Velik požar Poljčane, 18. novembra Snoči okrog osmih je izbruhnil ogenj pri posestniku Roberju v Vrholah, ki je na mah zavzel veMk obseg. Zgorelo je tudi 8 svinj. Škoda znaša okrog 200.000 din. Razen Roberja sta pogorela še dva soseda, ki sta jima pogoreli do tam gospodarski poslopji Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. Začelo je goreti pri svinjskih hlevih. Ro-berjevi so se ta čas odpravljali k počitku. Ko je sin zapiral okno, je naenkrat za- pazil psi svfmdrfrn ogenj. Prestrašen je planil v hišo in zakričal: »Svinjske štale gorijo!« Takoj so vsi zdrveli na piano, da pogasijo ogenj, toda bilo je vse zaman Silen vihar, ki je divjal ta dan, je podpihal ogenj in kakor bi trenil, se je požar razširil dalje na hlev z govejo živino in na hišo in prav vse je zgorelo do tal Govejo živino so še rešili, 8 svinj pa je zgorelo. Na pomoč so prihiteli tudi sosedje in gasilci iz Poljčan, ki so z znano požrtvovalnostjo podvzeli vse, da požar omejijo, kajti veter je nosil iskre v velikem loku daleč naokrog, hiše so tu pa večinoma lesene in s slamo krite. Razen Roberju sta zgoreli gospodarski poslopji še dvema sosedoma. Neko žensko so v zadnjem trenutku prebudili iz trdnega spanja in ji tako rešili denar, ki ga je imela shranjenega nekje pod vzglavjem. Prebivalstvo je obupano in s strahom gledalo početje ognjenega elementa, ki je v vetrovni noči ogrožal vso vas. Ker stoji vas na hribu, je bilo gašenje otežkočeno. Tudi vode ni bilo v izobilju. Škoda je le delno krita z zavarovalnino, Na cesti se je zastrupila z lizolom Samomor 17 letne Slavke KosniKove iz Celja v Trbovljah Trbovlje, 18. novembra V kratkem razdobju je v Trbovljah zopet nasilno končalo mlado nade budno življenje. Kosnik Slavka, 17 let staro dekle, iz Celja je v nedeljo popoldne iz še nerazjašnjenih razlogov na cesti pila lizol in kljub zdravniški pomoči v silnih mukah umrla. Očividci pripovedujejo, da se je Kosnikova, kakor menda že večkrat, pripeljala v soboto v Trbovlje na obisk k svojcem. Za Savo v Trbovljah žive njeni stari starši. Slavka je imela tudi sicer znance in prijatelje in gotovo jo je vezala tudi močna srčna vez na naš kraj, V soboto zvečer je bila še v nekem tukajšnjem kinu in v družbi z nekim trboveljskim mladeničem, s katerim sta si bila dobra prijatelja. Morda je bila tu vmes tudi ljubezen. Dekle in fanta so še tistega večera videli na cesti pri Borušaku. V nedeljo dopoldne pa se je Kosnikova dolgo izprehajala po gornjih Trbovljah in ljudje, ki so jo srečali, pravijo, da je bila zelo bleda in potrta. Nekateri so jo videli celo na Klečici. kjer je zamišljeno slonela in prebirala pisma. Neka gospodična je celo opozorila znance na Kozakovo, češ tako čudno se vede in Bog ve, Če si dekle ne misli storiti kaj hudega. Okrog pol enih je bila v družbi s svojim fantom zopet na cesti. Dekle je bilo v ži- vem razgovoru, mimoidoči pa so opazili, kako se opoteka, pljuje in si briše z robcem jezik. Kozakova je fantu dala pisma, ki jih je le-ta prečital ter v jezi vtaknil v žep, potem pa Kozakovo prijel za brado in jo stresel. Fant je medtem odšel v bližnje stanovanje ter se vrnil Čez pol ure preoblečen. Dekle pa so ta čas baje videli, kako je stopila na stopnice pri VVeissu, kjer je nekaj popila iz steklenice. Ko jo je prišel njen fant, sta napravila le še par korakov, nakar je Košakova pri prvi hiši omahnila na tla. Mimo vozeči avtotaksa jo onesveščeno naložil ter jo urno odpeljal v bolnico; kjer so dekletu nudili zdravniško pomoč. Vendar je bilo že prepozno. Kosnikova je spila četrt litra lizola ter ko kratkih, a silnih mukah izdihnila. Pokojnico so prepeljali v tukajšnjo mrtvašnico. Strašen samomor mladenke je v Trbov-Ijal vzbudil splošno pozornost, saj si na tak način pri nas še nihče ni končal življenja. Vzroki, ki so mlado in lepo dekle prisilili k tako obupnemu dejanju, še niso pojasnjeni. Pisma, ki jih je zapustila, bodo povedala pač kaj več. Oblast raziskuje ozadje tragedije. Motivi kažejo duševno razstrojenost današnje mladine, kateri pri najmanjših udarcih usode zmanjka moralne odpornosti, da bi premagala življenjske težkoče. Iz Kranja — Šahovsko prvenstvo. Jesenski šahovski turnir, ki ga je organiziral KSK se v redu nadaljuje. Stanje v prvem razredu po 3. kolu je sledeče: 1. Singer 3, 2. Kos 1 in pol, 3. Virnik 1(1), 4. Vidrgar 1 itd, V drugem razredu je boj hujši in še vedno vodita po 6. kolu Žužek s 6 točkami in Pogačnik s 5 in pol. — Na cestah bodite previdni. Kljub temu, da je avtomobilski promet zmanjšan še vedno pride do nesreč in previdnost je na mestu, o tem nam priča tudi sledeča nesreča. V nedeljo po 20. uri je vozil avto-taksi g. Guzlja proti Naklu. Tik pred gostilno »Beksel« je šel vozečemu avtomobilu nasproti nek moški, a ne po pločniku, temveč po cesti. Ko je bil avtomobil še kakih 5 m od nasproti prihajajočega moškega je ta stekel še bolj proti sredi ceste namesto, da bi stopil na pločnik na svoji levi. Ko je že zgledalo, da bo mož le dosegel desni pločnik pa je šofer misleč se izogniti nesreči tudi zavil na levo in podrl neprevidnega pešca. Ker je bil sunek le precejšen je neznanec obležal na cesti in mimoidoči so ga prenesli k dr. Bežku, ki je nudil ponesrečencu prvo pomoč. Lastnik avtotaksija je nato prepeljal ponesrečenca, ki je doma iz Šenčurja na dom, kjer bo ostal v domači oskrbi. Neprevidnež je dobil lažje poškodbe po glavi, rokah in nogah, a tudi g, Guzelj je utrpel poškodbe na avtomobilu. Naj bo ta nesreča resen opomin vsem pešcem, da se poslužujejo pločnikov in ne cest. Tako je martinovanje le zahtevalo žr+ev, čeprav je bilo drugače prav mirno. — Kaj bo s starim tlakom ? Mnogi so se zanimali, kaj bo s starimi cementnimi hodniki, ki so jih po zgraditvi robnikov zasuli s peskom. Predsedstvo občine poroča sedaj, da ti hodniki zlasti pred tiskamo »Savo« in drž. realno girnnazijo ne bodo šli v nič. ker jih bodo odstranili drugo leto, ko bodo pričeli z gradnjo asfaltnih trotoar je v, ki bodo povsod enaki kot oni pred vStnro rošto« ali Andrašičem. Pesek po pločnikih je torej samo zasilna rešitev za čas zime. — Skupno združenje obrtnikov ima redni občni zbor v nedeljo 24. novembra t. 1. ob 8. uri v Narodnem domu. Vsi obrtniki tudi mlinarji in Žagarji naj se udeleže obč. zbora v čim večjem številu. _ Z Jesenic — Izpit za urarskega m°jstra je prel strokovno komisijo v Ljubljani prod kratkim napravila gdč. Vida Smolejeva, hčerka tuk. urarskega mojstra g. Mavrici ja Smoleja. Gdč. Smolejeva je najbrie prva urarska mojstrica v Jugoslaviji Čestitamo! — Sava s pritoki je »ilno narasla. Po enodnevnem presledku je v nedeljo zopet začelo deževati. Dež je lil ves dan in skoraj vso noč kot za stavo. Zaradi izredno velikih padavin je Sava silno narasla. Potok Jeseni ca se je razbesnela v silen hudournik. Povod en j je dosegla isti obseg kot jeseni 1. 1926. K sreči je KID med tem zgradila nov jez, ki avtomatično sam regulira višino in odtok vode. Ce bi tega ne bilo, bi se Sava razlila višje gori po njivah in travnikih in do stanovanjskih barak, kjer bi delaA^kim družinam napravila občutno škodo. — Obutev se je m°čno podražila. Gumijasta obutev se je v zadnjem času podražila za celih 170%. Predi meseci so bile galoše še po 39 din, sedaj pa stane samo popravilo starih galoš 48 din. Zaradi podražitve usnja in delavnih moči se je mcčno podražila tudi usnjena obutev. Pred meseci si par dcbrih moških čevljev lahko dobil za 150 do 250 din, danes pa stanejo dobri čevlji od 300 do 450 din- PRI ZDRAVNIKU — Ali vam ied tekne? — Jom kakor volk. — Kako ie pa s spanjem? — Spim kakor medved. — Potem vas pa pošljem kar k živino-zdravniku, SLAB ČUVAJ — Gospod, tega psa čuvaja lahko vzamete nazaj. — Zakaj pa? — Snoči je bSo v našo hišo vlomljeno, pes je pa tako smrčal, da nismo slišali ropota. Edm.md O' Hara: 34 profesorja Horbidusa Roman V naslednjem trenutku je Tovmsend planil pokonci. Saj to je bil Alfonso, njegov sluga Alfonso, ki naj bi bil čuval grofa. Townsend je moral napeti vse sile, da je ostal miren. Ne da bi se izdal, kako se mu mudi, se je približal skupini delavcev in se čez ramo ozrl na nje. In res je sedel med njimi Alfonso. Toda kakšen je bil! Suknjič mu je bil raztrgan in umazan, lasje skuštrani, brada neobrita. Ovratnika in samovez-nice sploh ni imel. Celo tu med temi delavci, ki niso bili nič kaj elegantni, je bil tako zanemarjen, da je obračal nase pozornost. Dvginil je bil roko, umazano roko, in nadaljeval J* — Ljudje so umirali kakor muhe. Vse se je ustavilo. Samo na najvišjih gorskih vrhovih je životarilo človeštvo. Skrbi, težke skrbi so napolnile srca vseh mislečih ljudi .. • — No, le naprej, le naprej! — so kričali poslušalci nestrpno. Toda Alfonso je naenkrat obmolknil. Njegov pogled se je ustavil na To^nsendu. Molče je buljil vanj, toda takoj je planil pokonci. Brezobzirno se je prerinil skozi vrste svojih poslušalcev in z radostnim vzklikom je skočil k svojemu gospodarju. — Končno, končno vas imam, gospod! Townsend mu je stopil na nogo tako močno, kakor še nikoli nikomur. — Kaj pa hočeš od mene, šema? — je vprašal malomarno. Alfonso je zastokal od bolečine, toda takoj je razumel, za kaj gre. — Ali se nisem nekoč seznanil z vami na neki poroki? — je vprašal z bolestnim glasom. Seveda, — je prikimal Tonwsend srdito. — Najbrž na svatbi v Kani Galilejski. Poslušalci, ki so se čudili temu izpadu, so se glasno zasmejal i. Townsenda so povabili, naj sede za njihovo mizo. Detektiv je to zelo rad storil. Povsem nevezano se je zabaval z njimi in se smejal njihovim šalam, namenjenim v glavnem Alfonsu. Toda on nikakor ni bil zabit in takoj je razumel, da tu ne samo d t. ne sme svojega gospodarja klicati »gospod«, temveč da ga celo poznati ne sme. Počasi so delavci drug za drugim odhajali. Bil je Čas večerje in v tem času se je krčma navadno povsem izpraznila. Townsend je to vedel in potrpežljivo čakal. In res ni trajalo dolgo, da je odšel še zadnji delavec. Alfonso je ostal sam s svojim gospodarjem. — Povej mi torej, stari prijatelj, — se je informiral Tbwnsend s pritajenim glasom,— kaj ti je prišlo na misel. Pod pretečim glasom svojega gospodarja se je Alfonso ves sključil. — Ah, gospod. — je jadikoval. — Zgodilo se je nekaj strašnega. Gospod grof... in sapa mu je zastala. — Kaj je z grofom? — je vprašal Townsend strogo. — Izginil je ... pobegnil . . . izginil. Ves izčrpan si je Alfonso obrisal potno čelo. — Odšel je, — je ponovil Townsend počasi. — Kako se je to zgodilo? — ie vprašal čez nekaj časa. Toda njegove misli so bile nekie čisto drugje. Mislil je na noc,r^čo. ki ga ie spremljala skozi življenje. Strong je bi! pobegnil in se naenkrat prikazal tu, zdaj je na pobegnil se grof in morda se bo tudi on prikazal tu ... — Tega ne razumem. Alfonso se je zmagoslavno nasmehnil. — Saj grof ni imel niti beliča v žepu, a njegov kredit je bil zelo omajan. Pri nas doma je imel vsega v izobilju, česar si je mogel poželeti, mir, dobro hrano in dobro ... pijačo. — Dobro pijačo? Seveda, prav praviš. Toda kako to, da je kljub temu pobegnil? — Dovolite, da vam to povem, — je zastokal Alfonso. — Nekega dne ali bolje rečeno nekega večera, ko sva bila prišla na sestanek, je grof naenkrat krenil v čisto drugo smer kakor jaz. Jaz sem jo seveda takoj ubral za njim. Črhnil ni niti besedice in vse moje dokazovanje ni nič zaleglo. Molče in zroč mračno predse je nadaljeval svojo pot. Vedno naravnost, samo naravnost, dokler... Ali veste, L j . kam je končno krenil? V neko beznico. V najza- Alfonso ie bil ze sredi svoie*a pripovedovanja, kotnejšo ko ga je začel detektiv poslušnti. in mc'? prizadevanje, da bi ga spreobrnil, je rodilo najlepše sadove. Grof je postajal vedno res- Inhko opnorunui in ga vzel s seboi na naše sestanke. Skratka to je bilo vpr?xanje dni, da bi krenila njegova duša na pravo pot. . . **- ** *1 ----j ^-oVipi1 To-vvnsend — kako si se drznil vle^iti tega človeka na svoje sestanke? Saj nisi mogel vedeti, da ti na ulici ne pobegne. — B1** sem trdno prepričan, da se to ne bo zgodilo, gospod- — Torej tako je grofova duša vendar našla svojo pravo pot, — se je rogal Townsend. — Toda od kod mu naenkrat denar? Ali pa je morda brez denarja.. — Ne, ne, saj je imel dener. Več nego dovolj, — je de'"1 Alfnuso obupano. — Od kod pa? Sluga je nekaj časa lovil sapo in si zaman prizadeval zbrati toliko moči, da bi odgovoril. — Iz___ iz ... iz vaše mize ... — je bruhnilo končno iz njega. — Vlomil je v vašo mizo, cigan grdi, vlomil je prav tistega dne, ko sem mu pripovedoval zgodbo o talentih. Urejuje Josip Hp—Bjl // Za narodno linfrimn Fran Jeraa // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani