284. StevlM V LJubljani, o petek 14. decembra »Z3. Leto LUI. Uhaja fMk dan popoldai, fmrmaaaftt nadali« in pmsnlka. iti : do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 pettt vrst k 1 D 50 p, večji inseratt petit vrtta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratal davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prfloft znamka za odgovor. 0P*»vni*tTO „Slov. Naroda1' in „Narodu tiskarna" Kaaflora olloa tt 5r pritlično. — Tel«f»a St. 304. Uredalatvo „Slov. Riradab Knaflova ulica it S, I. nadstropte Tela'on stav. 34. Dopise sprajenia le podpisana la isti ostao rranaovane. Rokopisov ao nt vraža. v Jugo si a vi i I vse dni do Din V— v inozemstvu navadna dni Oin 1, nedelje Din 1*25 PoStnlna plaSana v gotovini. »Slovenski Narod4* velja: J«eo«ra»™J1 » i v L;ubljani 1 po pošti 12 mesecev • • « Din i44 — Din 144 — Din 264— 6 . 72— . 72'- ■ 132— 3 • • • • ■ • , 36*— . 36-— ■ 66-— 1 ... • t*- . 12— • 22-- Pri morebitnem povijanju se imi daljša naročnina doplačati. Niovl naročniki naj po>l,e;o v prvič naročnino .-Jno i**đP~ ~o nakazn ci. Ma *amo pismena naročila brez postatve denaria se ne moremo ozirati. m trn i -i----1———- ni u i „ i Pogajanja z Nemci. Kar se plete zadnje dni v Beogradu ied vlado in nemškim klubom, bi mornlo posebno v Sloveniji zbuditi splošno pozornost, ker koncesije, ki jih zahtevajo nemški poslanci, režejo po-gh, :no v meso slovenskega plemena. zenici so se predvsem vrgli na < 3Sije na šolskem in na prosvetnem por-, sploh, ker se zavedajo, da je tukaj tisti želod, iz katerega bo zopet zrasel mogočni nemški hrast. Tajnost s katero se vršijo tozadevna pogajanja z ministrom za prosveto, je skraino sumljiva, za Slovence klic: Hannibal ante portas! Za nepolitika se nedolžno čita točka nemških zahtev: »Povrnitev premoženja vseh razpuščenih nemških društev. Razpuščena so bila najekstrern-nejša nemškonacijonalna društva, ki so prizadevala slovenski narodnosti pod Avstrijo nepopisno gorje. To so bila predvsem nemška bojna društva »Schtil-vereinc, »Sudmark«. »Alpenverein« in »Turnverein«. Ta društva je naša vlada morala razpustiti, ker so bili njihovi programatični cilji naperjeni naravnost proti novi državi. Vsako dete med nami ve, kakšne pogubne cilje je zasledovalo In tudi dosegalo vsako teh nemških društev. Kako s! mislijo sedaj Nemci m kako si misli vlada »povrnitev premoženja«, nam ni jasno. Premoženje »Schulverei-na« in »Siidmarke«, t. j. bivše ponem-Čevalne šole in otroške vrtce so prevzele slovenske občine, imovino »Alpen-verema« (planinske koče) je kupilo »Slovensko planinsko društvo«, razno telovadno orodje »Turnvereina« so prevzele potrebne domače šole in telovadne organizacije. Ako obstoji povrnitev v tem, da vlada izroči izkupfla pTodanih objektov Nemcem, je to stvar državne-nega gospodarstva. Kakor znano, se je izkupilo iz tozadevnih likvidacij prisodilo naši državi. Seve, ako naša ministrstva sede v milijonih, se smejo tem fondom odreči na korist Nemcem. Drugačna pa postane situacija, ako b? hotela vfada vrniti nemškim bolnim društvom njihovo imetje fn natura. V tem slučaju bi se morala celokupna Slovenija dvigniti kot en mož. To bi bil res uničevalen in poniževalen udarec po Sloveniji. Komu pa se sploh naj vrne imetje? Mar razpuščenim t. j. prepovedanim društvom? Ali se naj obenem razpust prekliče, da bodo nemška bojna društva začela zopet divjati med nami. da se bodo slovenske osnovne in strokovne šole vrgle na cesto, v poslopja pa se zopet vselile ponemčevalnice? Ali naj po naših gorah zagospodari zopet frank-furterica? Ali nai zopet strašijo in izzivajo po naših ulicah nemški rtirnarji? Vse to se nam zdi taka absurdnost, ki bi bila podobna državnemu samomoru. Za nas usodno, a za nemške pretenzije ugodno je dejstvo, da beogradski tisk tako malo pozna preteklost našega gorja od strani Nemcev in nemška stremiienja za bodočnost. Tam po- Kome! Makuszvnski: Neprijeten položaj. (Dalje). V davni davnini je imel junak vedno kratko ime. kot blisk meča, ako je šlo za plemiče, ali kot udar zoba ob zob vsled mraza ali upornega srda, če je šlo za plebejce. Na pr. Strug, Kos. Wirch, Rog. Nato so se ta trda in krepka imena nekoliko razmahnila in junak se je naziva! malo daljše, bolj dostojanstveno; često je bil na koncu soglasnik (to je imelo tudi svoj suptilni pomen); torej na pr. Czertvan. Kremen, Topor, Lovrič, če pa je bil junak umetnik, se je naziva! Orevicz, Orvicz, Ravicz ali: Rzecki, Plonski. Sčasom se je obrnilo na boljše, ker se je gotovo vsak umetnik (nesrečen umetnik — vedno) nazival v različnih vari jaci jah po vzoru: »Kurzawa« — torej Warzecha, Doliwa, Szreniwa, Za-wisza. Na ta način je avtor že s samim zvokom imena dal slutiti, da bo njegov znajo Nemce -le od danes, ki se znajo hliniti za lojalne državljane. Edino beogradska »Pravda« je parkrat pretipala Nemcem obisti. Tembolj bi pa moralo slovensko časopisje enodušno dvigniti svoj svarilni glas tudi napram površno informiranemu Beogradu. Dovolj smo pretrpeli pod nemško oholostjo in grabežljivostjo v tisočletni sužnosti. sedaj v lastni, narodni državi pa hočemo biti mi gospodarji na svoji zemlji, a nekdanji naši tlačitelji smejo nastopati le kot gostje! Telefonska In brzojavna moročila Nezadovoljstvo med državnim uradništvem. Denaoijonaliziranje industrije na Slovenskem. Na svoji zemlji svoj gospod! Pod tem geslom smo se borili pred vojno proti ponemČevanju naše zemlje. Borili se nismo samo zato, da se bo naš jezik povsod upošteval, v uradu, v šoli. ampak tudi zato. da bi narod užival dobrote, ki jih rodi njegova zemlja. To je bistvo nacijonalnega boja ter cilj vsakega nacijonalnega gibania. Ko smo Avstrijo zrušili, smo bili prepričani, da bodo Nemci po večini zapustili našo zemljo, in pričakovali smo, da nam prepuste velik del gospodarskih dobrin, ki so si iih tekom deset stoletij vsled svoje politične premoči nakopičili iz žuljev naših očetov, dedov in pra-dedov. In res, v začetku našega osvobo-ienja so Nemci stopili politično in gospodarsko v ozadje. S pomočjo pametne gospodarske politike smo prisilili marsikaterega Nemca, da je prodal svoje imetie Slovencem ter odšel v — Avstrijo. Posebno na industrijskem polju smo prvi dve leti naše države dosegli lepe uspehe. Nemci so morali vsled pritiska javnega mnenja in treznega nastopa oblasti marsikatero va*no industriisko postojanko prepustiti Slovencem. V tem oziru je takrat, to je do leta 1921.. igrala Jadranska banka v LiublJani jako važno ulogo. Odvzela je Nemcem celo vrsto važnih industrijskih podjetij. Izpodrinila jih je skoro iz vseh važnih industrij. Tako so prišle v niene roke: Strojne tovarne in livarne, Stavbena družba, pivovarna »Union«, železno podjetje Zenica v Bosni, pivovarna v Sarajevu, potom Kreditnega zavoda za obrt in industriio je obvladala tovarno za dušik v Rušah itd. Jadranska banka je sicer pri izpodrivanju Nemcev iz podietij zasledovala svoje finančne interese, vendar je vršila z nacionaliziranjem podleti i važno narodno nalogo. Ni nam treba poudarjati, kake važnosti so industrijska in finančna podjetja za narodni razvoj. Pred vojno, ko so bila vsa podietja z malimi izjemami v nemških rokah, smo morali moledovati pri oholih Nemcih, ako smo hoteli priti v najzadrne podrejeno mesto pri kakem podjetju. Nemci so nas tu pa tam sprejeli, odka-zali pa so nam podrejena, slabo plačana mesta ter nas skušali ponemčiti. Nemec je bil gospodar na naši zemlji, mi pa njegovi delavci in hlapci. Po prevratu smo mislili, da je konec hlapčevanja, da bomo neomejeno gospodovali in razvijali svoje spretnosti v podjetjih na naših tleh. kakor se spodobi svobodnemu narodu. Naše upanje je bilo tem bolj upravičeno, ker so se pokazali 1. 1919. in 1920. iako lepi pri-Četki nacionalizacije. Toda prvotnemu razvoju je sledila reakcija. Prišla je preko istega zavoda, ki je poprej prednjačil v sistematičnem delu za nacionaliziranje industrije. Leta 1921. sta prevzela vodstvo Jadranske banke gg. Čiro Kamenarovićin dr. A ž m a n. ki sta ob svojem nastopu obljubila, da bo zavod Se s podvojeno silo zasledoval naše nacionalne interese na gospodarskem polju. Mislilo se je. da bosta ta gospoda še z večjo silo udarila na Nemce ter se urimla v podjetja, ki so ostala do tedai še trdne nen~Ške postojanke. Toda kmalu se je pokazalo, da Jadranska banka nuna več niknke eks-panzivnosti. Zavod je spočetka čuval postoianke. pridobljene od prednikov gg. Kamenarovića in dr. Azmana. Koncem lanskega in začefkom tega leta pa je znč'1 pe^at*. Namesto da b? pridobival nove gospodarske kroge, rrm^?:] iil^jre ter si s podvojeno silo osva;al nemško posestno stanje, je »fegova gospodarska sila vidno pojemala. Vlagatelj in nn-slovni krogi so mu v vedno veČ'em številu obračali hrbet ^inčne te?koče b! nas in širše javnosti ne brigale, da se niso v zadniem času dogodili obžalovania in najstrožje obsodbe vredni dogodki. Jadranska banka ie namreč, da se reši zagat, takorekoč čez noč prodate Nemcem nazai skoro vsa podjetja, ki so bila v prvih dveh letih naše države nacionalizirana. Po zaslugi teh dveh gospodov so Nemci z^net zasedli pivovarno »Union« v Šiški. Tovarno za dušik v Rušah. Kreditni zavod za obrt in industrijo v Ljubljani, pivovarne v Saraievu, rudnike v Zenici itd. Člani upravnega sveta J. b. po svoii večini odklaniajo krivdo ter se izgovarjalo, da sta gg Kamenarovic* in dr. Až-man na široko odprla Nemcem vrata do gospodarskih postojank, ki smo jih še začetkom tega leta smatrali za narodne. Med uoravnimi svetniki so mnogi narodni in resni možje, ki gotovo čutijo postopanje zavoda tako hudo kakor vsa narodna javnost. Niihova dolžnost pa bi bila. da spregovorijo odkrito besedo. In ne le to. Obsodba nič ne pomasra. ako ;i ne bo sledilo de'anje. Jadranska banka mora svojo nesrečno politiko denacijo-nalizacije ustavit? in najti se morajo načini in sredstva, da se poskusi vsaj delna reparacija tega. kar se je zgodilo. Mi kličemo vse naše gospodarske kroge na rešilno akcijo. Ne daite. da se zopet pričneio vračati časi, ko bo Nemec gospod, Slovenec pa njegov nameščenec, preprečite, da postanemo le figura, katero nemški igralec premice no ogromni šahovnici svoje gospodarsko-politične ekspanzivnosti. Program kongresa v Novem uradništva — Beograd, 13. dec. (Izv.) Glavni odbor Saveza uradniških organizacij je sklenil, da skliče v dneh od 15. do 17. decembra glavni kongres Saveza uradniških organizacij v Novi Sad. Snočna seja glavnega odbora ie za ta kongres določila ta-le program: 1. poročilo upr. odbora o delovanju Saveza. 2. poročilo nadzorstva in podelitev absolutoriia odboru, 3. poročilo o vprašanju predujmov na plače, 4. uradniki zakon in razvrstitev uradn-štva, 5. ustanovitev organizacije uradnikov intelektualcev in drugi predlogi. Med uradništvom je nastalo veliko nezadovoljstvo, ker ima vlada kredite v znesku 20 milijonov za džemiiet, dočim se še vedno brani izpolniti nekatere zahteve uradnikov, tako da se jim izplača predujem y znesku enomesečnih prejemkov še pred Rožičem. Na glavni Savez prihajajo iz vseh krajev odločni protest] proti postnpanhi vlade. Glavni odbor je snoČi tudi sklenil, da skliče za danes ob IS. zvečer v dvorano Eskomptne banke protestno skupščino uradništva. Ta skupščina ima protestirati proti temu, da je vlada na hitro roko dovolila r»lili onske kredite Turkom kot politično ragrado. doeim zavlačuje izplačilo predujma pred Božičem. Glavni odbor je sklenil, da danes ponovno intervenira pri finančnem ministru za izplačilo predujma natdlle do 20. t. m. — Beograd, 13. dec. (izv.) Na zadnji seji konference zastopnikov posam-nih ministrstev, ki ima enotno tolmačiti uradmški zakon in uredbo o razvrstitvi uradnikov, je bilo skkmeno: Cerkveni vefedocto^anstveniki (patrijarha, nad- Sadu. — Veliko zborovanje v Beogradu. škofi, škofi, reis el ulema itd.^ se ne prevedejo po novem uradniškem zakonu. Glede uradnikov, spadajoeih v dve ah več kategorij, ie konferenca mnenja, da bodi mer-lo njih kvalifikacij samo šolska izobrazba. Pri razvrščanju uradnikov so prišle komisije na velike težkoče. Tako se je uvidelo, da je absolutno nemogoče raz-vrščavanje uradnikov po procentih, kar določa uredba, ker so uradniki istega zvanja v več skupinah. Da se odklonijo te težkoče. je konferenca sklenila, da se lahko store gotove spremembe in da se lahko prekoračijo v uredbi določeni procenti. Zanimiva je bih izjava delegata ministrstva notranjih zadev, po kateri Ima samo 15 odstotkov sreskih načelnikov In pisarjev kvaHfikacijo za prevedenje In so celo okrožni načelniki brez kvalifikacije. Odstranitev takih političnih in poli-ciiskih"uradnikov bi pa bila na škodo političnemu in policijskemu aparatu, ker bi se ne mogla takoj izvršiti nova nastav-l;enja* Velike težkoče je izzvalo tudi dejstvo, da se namesto reduciranih uradnikov ne morejo postavljati novi, ker za to ni potrebnih kreditov. Konferenca posebno opozarja nrad-ništvo, da je 31. decembra t. L skrajni termin za predložitev korektur In dokumentov g'ede ureditve vojnih obveznosti Sklenjeno je, da se vsak uradnik brezobzirno reducira, ako ne predloži dokumentov. V dokumentih je treba radi dokazati potrebne pogoje za prevedeni© m razvrščenie v smislu novega uradniškega zakona. Narodna skurioina. ■ Konvencije z Avstrijo sprejete. — Beograd, 13. dec (Izv.) Dodatno k včera'Šn;emu poročilu o razpravi glede ratifikacije februarskih konvencij z Avstrijo javljamo, da je nr»rodna skupščina po zelo živahni debati Mnbrila te korrven-ciie. 7a odobritev je glasovalo lil poslancev, proti pa 54 poslancev. Zanimiv je bil govor posl. Jrvsipa R e i s n c r j a, Id ie na Podlajt" zbranega statističnega materijala in do\-'.imentov zbornici dokazal, da pomenilo od vlade predi^ene konvenciie z Avstrijo ^"T^no rrospdar'šVo SVodo na r.nčnn Sfovenfje. Močno so prizadete z 2. konvencijo posojilnice in hranilnice v Sloveniji, ki so imele naložene svoj denar v Gradcu ali na Dunaju. Posl. Reisner je zahteval, da se že v dvanajsetine stav! za to potreben kred t. da vfada kolikor toliko povrne po plačilnem kUučti povzročene Irsm-be. Zunftnl? minister Nlnčič Je v Imenu vlade izjavil, da sprejema predloe posl. Rels-neria glede denarnih zavodov In hraniln'c In da se bo povrnila izguba, povzročena po teh konvencijah. Tajna 73VP7Ri?l(r« pnr»oflfia med Italijo in Solnarsko? Lapidaren vhidni d^menti — Beograd. 13. dec. (Tzv.) VSerajSnj »Trgovnski Glasnik« je na uvodnem mestu priobčfl tajno znvezn:ško pogodbo med Italijo m Bolgarsko, ki vsebuje osem členov in kateri }c priklonjen t« ini aneks. katerega omenjeni list priobčnie samo vse-bmo treh členov. Drucn" č-len teira aneksa veli. da se vsa teritorialna povečanja Imalo rflTdeliti po temle nač>|ii: Polgarska prizna Italiji pravo na ozemlje: Slo*en?le, hrvatskimi Primorja, Jadranskih o*okor In pro'oktorat ItaPJe na<1 Al^anlio «n č'-no-^ro. Nasnrotno prizna RaJHa Polsarski: vse o*orrl|e *1o Mo-rfive in V>rd*ria kftkor tudi SkopJIe, Pri-lep in Ritoll z m" h $ed?*nJ7H administrativnim področiem. O 07.em';;h, ki sedaj tvorijo pokra-"'"ne sedanje jttgosjovcnslcc s+nre crbiie, se ima odločiti ob prib*ki sklen'rve miru. Objava teh dokumentov je včeraj v parlamentarnih in političnih krogih vzbu-d:la prvovrstno senzacijo. Neknteri Msrl priob^ujejo sedaj V-ornentr»rje o rvez! med junak v primernem momentu podrobil kosti vsakemu črnemu značaju, to pa je bil navadno grof. Otroci teh junakov imajo že imena s štirimi zlogri. Danes ni v redu imenovati junaka z imenom dveh ali treh zlogov. Tako delajo še samo »klasiki« zaradi doslednosti, mladi pa zaradi dostojanstva. Pravi junak mora imeti danes ime dolgro, da se težko zapomni. Tako je danes. Ni sicer to pravilo, toda kdor plava s strujo, naj dela, kot se spodobi. Junak te škandalozne povesti se je nazival (ni točno znano, zakaj) Tomaž Robokszycki. Bil je zelo prijeten človek; zelo močan hi razvit, obraz mu je Sel vedno na sladek smeh, kot bi bil posestnik najmanj dveh slaščičarn — ali kot bi imel sladkorno bolezen; bil je vedno vesel kljub temu, da je imel ženo, dolgove in kronični črevesni katar. Žena njegova je bila tiha, blaga in mirna. Kadar jo je bolel zob, je molila rožni venec, kadar pa jo je kdo razžalil. je dala beraču kopejko, da izmoli očenaš za nje- nega sovražnika. Takšni očenaši, takšni ceneni očenaši, kot je znano, navadno ne prineso sovražniku zdravja, toda ravnala je tako v naiboljši veri. Bila je prekrasna ženska. In zatorej jo je zapustil nekega dne prav težko njen mož ali. da se bolje izrazim, njen rabelj. založnik, knjigar. Mož je odpotoval. Rekel je. da odpotuje. Mož e govore vedno tako. žena pa vedno verjame. Tačas pa se je skril v gosti senci na drugi strani ulice. Ni bil sam, z njim je bila jeza. Mislim, da ta beseda na dostojen način slika položaj. Bilo je kasno zvečer, nekako okrog polnoči. Po ulici se je iskril sneg s pritajenim bleskom, mraz pa se je stiskal ob hišna vrata kot ponočni lopov, ki čaka. da pride kdo iz hiše. Robokszveki je stal kot kip. Samo od časa do časa, kadar je šel kdo brzo po ulici, se je premaknil, šel par korakov in se delal, kot bi prižigal cigareto. Vedno se nam namreč dozdeva, da sle- herni mimoidoči ve nekaj o tem, o čemer bi ne smel nihče ničesar vedeti. Nato se je zopet ustavil in gledal v okna svojega stanovanja. Naenkrat je pogledal bolj pozorno, se pomaknil za korak nazaj, kot bi se hotel še bolj skriti. »ViŠ ga. cigana!« je šinil. Začel je mrzlično premišljati in buljiti v okna. »Pa bi šel gor,« je mislil, »pretepem ga kot psa in vržem vun . . . Njo pa hudič . . . Vanjo pa vržem tisto vazo, ki stoji na kaminu ... Ce se bo branil, ga orrfamim s stolom. Najboljše bo s tistim, ki ima že odbito nogo, da ne bo velike škode . . .< Robokszveki je delal v tem momentu načrt kot vojskovodja. Hladnokrvnost pri razmotrivanju posamnosti je treba pripisovati mrazu na ulici. » . . . Ce se bo skušal umakniti skozi spalnico,« je ugibal dalje, »pade čez fotelj, ki sem ga postavil pred vrati. Uja-mera ga> o tem ni dvoma . .. Nočem pa. da bi se tepel v temi. ker bi ta vrag lahko prijel za stol in razbil ogledalo . . .« Robokszycki je strašno nagubil čelo; dolgo je premišljal. »Napravim hrup.^ je mislil vznemirjeno, »toda tega si ne želim. Škandal! K vragu . . .« Mršil je čelo vedno bolj, hipoma pa je zabliskal z očmi nekam veselo. Pogledal je na tiro. Bilo ie dvanajst in pol. ». . . Bi streljal?« je govoril, »toda tu ni gledališče, in zopet škoda bi bila. da razbijem stol na taki opici . .« Stopil je k hišnim vratom in pozvonil. Nalahno je pritisnil na gumb, kot bi se bal, da g ane zapazijo. Čakal je nestrpno. Pozvonil je še enkrat. Vrata so pusto zaškripala. Vratar je Robokszvc-kega pogledal začudeno, tako da se je celo nekoliko umaknil, vseeno pa se je hitro zbistril, se nasmehnil, nato pa po-čehljal po glavi. Ta poslednja kretnja je bila popolnoma odveč. (Dalje prihj Stran 2. »SLOVPNSRI NAROD«, dn■ 14. decembra lirjb. štev. 283. Italijo ta r3organko frotf JnvosfaTfjC. Ta sveza naj W fmela tudi popolnoma vojaški značaj. Razširjena je celo vest, da je skušala TtaHja za ta načrt rreze pridobili Romunsko, katari ja predi a-rala okupadjo ▼taca Banata. Vaš dopisnik te je obrni! na nterodaj-bo mesto v zunanjem MlnhUistva, Irjer so mu kratko MarflL da nafl vladi đoaeda] a* ničesar znaaega o kaki taki taM pogodbi aed Italijo in Bolgarsko, ia manj pa vsebina ruke pogodno. Izjavili so tudi. da te ta razkritja o tajni zvezi ae morejo smatrati za resaa. ker bi bila vlada v pola* lajn, da bi pravočasno izvedela za to pogodbo, ako bi se bfla ▼ resnici sklenila. STALIŠČE PROMETNEGA MINISTRA V RADIKALNEM KLUBU. Dr. Jankovid odstopi? Beograd, 13. dec. CIzv.) Radikalni krnb jo včeraj od 17. do 19. razpravljal jjakonski načrt o Brodarskem društvu kraljevine SHS. Petčlanski odbor je na-1 trt proučil in predložil svoje pripombe k načrtu, izdelanemu od prometnega ministra. Radikalni klub je za to. da hrta država večino v upravnem odboru, da se delnice plačajo po polovici v novcu ta po polovici z obveznicami r> vojni odškodnini. Subskripcija delnic se ima podaljšati preko 20. decembra. Radikalni klub je bfl po daljši debati mnenja, da je treba načeloma sprejeti te sprerrti-»jevalne predloge, ki nasprotujejo načrtu prometnega ministra. V klubu je prometni minister dr. Velizar Janković temperamentno branil svoj načrt, izjavija-.toč. da ne odneha od svojeg načrta m da naj klub raje zahteva drugega ministra. Po tej izdavi je prometni minister demonstrativno zapustil klubovo sejo. V radikalnih krogih so prepričani da bo prometni minister izvajal konsekvenco In da poda v kratkom demisijo. Razdelitev Slovenije na oblasti. — Beograd, 13. dec. (Izv.) Iz vladnih krogov prihaja vest. da pričneta dne 1. Januaria 1924 funkcionirati mariborska m flubfjanska oblast Vodstvo mariborska oblasti kot veliki župan prevzame dr. Miroslav P1 o j, ki prispe v Maribor okoli Božiča- V parlamentarnih krogih je to poročilo vzbudilo veliko nevoljo in smatrajo razdefltev SlovenOe za koncesijo vlade, dano Nemcem za njln podporo v parlamenta« V nemških parlamentarnih krogih tudi pričakujejo, da pridejo v mariborski oblasti Nemci do znatnega vpliva in da si bodo znali priboriti v oblastni skupščini odločilno moč. Proračunske dvanajsfine. Podal j sem je 500 % davčne doklade. ^ — Beograd, 13. dec. (Izv.) Na včerajšnji, od 16,—19.30 trajajoči plenarni seji je finančni odbor pričel načelno debato o predloženih dvanajsetinah za mesece januar, februar In marec 1924. Debato je ©tvora" finančni minister dr. Stojadinovićs kratkim govorom, pojasnjujoč razloge, zakaj je bila vlada iz parlamentarno tehinc-ajh ozirov primorana kljub proračunu ptodložiti še dvanajsetine. Kratko je izjavu, da so odboru ti razlogi znani, ter je prosil odbor, da pospeši debato, ker bi vlada rada videla, da so dvanajsetine do konca an. rešene. Posl. dr. Krizman (dem.) je kritiziral postopanje vlade, ki zavlačuje izvedbo novega uradniškega zakona, izrazil je tudi svoje nezadovoljstvo, kako je vlada H-aro sklenila in podpisa!« rimsko konvencija o Južni železnici, ki Še do sedaj ni ratificirana od narodne skupščine, a se izplačila za prevzem te železnice že aakaiaio v nVanajstinah. Posl. Milan 5 o k i e" (dem.) je grajal Snančnaga m:n;stra, ker nima kreditov za invalide i« uradnike, a jih takoi ima za Turke, katerim je dal lepo aa^rsdo 20 milijonov dntrjev. Odločno je tudi protestiral proti temu, da Je vlada v dvanajsetl-san podajata 5§0 davčno do klado do konca 1924. leta, čeprav je Imela ta dokla-da veljati samo do konca 1923. Pos1. Voja Lazić (zemUorad.) je v ostrih besedah grajal korupcijo državne oprave. Posl. Pera M a r k o v i ć (dam.) je laonstntTral, da ie predložitev dvanajsetm v smislu člen* 114 poslovnika nepravilna. Krit!z:ral je rudi tehnično sestave prora-Kuaafcfli dvansjsetin, Id so izdelane na navaloma brez vsakega sistematičnega načrta, BI! ia Proti temu, da vlada dovoli 20 mniionov dinarjev dženrtjefa ter je končno ncoterr^ral prof! SPO% davčn! dokTad!. Posl. P u 5 e n i a k (Jug. Klub.) je proti sedanjemu neenaVemu davnemu slste-nra ia aroM konvenciji e .Tu**! felezaid, k! ie it}r) neujrodno sestavljena. Posl. A II č (musi.) ie protestira', proti ttnra, da je vlada določila za oro/lništvo 21 mn?T<>nr>v v dvana letinah, a za šolstvo ■iti pare. gra;tj ja rudi. da je za popravo ra gradnjo cea* določeni 310 ntffiionov, od tel? ra e--e*ansve kraje samo 64. Hnančn! ••Jb^r danes d^Mn^ rr^daHu^e načelno debate o dva na letinah. ZAKON O AORARNI REFORMI. — Beograd. 13. dec. (Tzv.) V radfkalfi em klubu je bila včeraj dališa debata o načrtu zakona glede agrarne reforme. V razpravi je b:l načrt izdelan od poslanca BDk'lfvloa vzporedno z vladinfm načrtom. Vladni n*?rt do'^ča mnWn--*rr! posedi ol* oralov, d^čim zahteva posl. Miloševič preko 30OT: hn. Vojvodinski radikali so za to, da se primerno varulejo interesi veJepo-aostva in maisga kmeta« Kralj in kraljica v Bosni — Sarajevo, 13. dec (Izv.) Ml Vel. kraljica Marija 1 prestolonaslednikom Petrom in dvornim spremstvom Ja prispela včeraj ob 13. popoldne z dvornim vlakom v Bosanski Brod. Ob 13.30 jo nadaljevala vožnjo proti Sarajevo. NI. Vel kralj Aleksander je prispel g ori-jent exp resom šelo ob 1536. V Slavonskem Brodu se je.vsedel v svoj avtomobil ter se odpeljal proti Sarajevu. Kralj je prispel ob 20. zvečer v Zenico, kjer se ie ustavil na postaji ter čakal na prihod kraljice. V čakalnici oziroma restavraciji se je razgovarjal s postajena-čelnikom, sreskim načelnikom in ostalimi zastopniki lokalnih oblasti Kraljica je z vlakom prispela ob 20.40. Ko se je vlak na postaji ustavil, je kralj vstopil v kupe ter kraljico s svoto prihodom iznenadU. Kralj je nato ob 20.40 z vlakom nadaljeval pot proti kopališču Ilidže. Ko je prebivalstvo v Zenici doznalo za kraljev prihod, je prihitelo na postalo ter prirejalo kraiievski dvojici viharne ovacije. Kraljevska dvojica je prispela v Ilidže danes ob 1235 ponoči. Na kolodvoru so kralja pozdravili zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Vesti iz Italije. O razpustu parlament m in novih voliU vah. — Sovražnosti med fašistu — Nova fašistovska nasilja, — Giunta izžviigan in pozvan na dvoboj. — Fašisti razbili v MiUnu komunistično tiskarno. — Ugodnosti trgovske po* godbe z Rusijo. — Rim, 12. decembra. (Izv.) S fašistov* ske strani se vsak das manj prikriva na« men za razpust parlamenta, zlasti le, ker vsi ogledne jši parlamentarci izjavi* a jo po vrsti, da naj se razpišejo nove volitve, če* prav se le naprej vs, kak bo rezultat. Zrna* gel bo faSrstoveki teror in Museolini se bo znova blestel kot absoluten gospodar pole« žeja v deželi. Museolini je imel dolg nogo« vor z gen. tajnikom fašistovske stranice, Giunto. Razpravljal« sta poleg perečih fasi* stcrskfk zadev v glavnem o razpustu par« lementa in o izvedbi novih volitev. Treba misliti, da je med fašisti kakih tisoč kandi« da tov, ki čakajo na poslansko čast, odda pa se največ okoli 300 menditov. To bo prepira! Museolini je razgnal zbornico, ker je pač spravil pod streho skoro vse upravne in finančne reforme, za katere je dobil po« ob lastila. Najvažnejše je volilna reforma, ti mu zagotavlja večino v bodoči zbornici 356 mandatov utegnejo dobiti združeni fe* šisti in nacijonalci: tako se bo bfl boj prave zaprav samo za 170 mandatov, določeni* za manjšino. Don Sturzo izjavlja, da gredo popolari v volilni boj brez vsake zveze, &* sto samostojno, oni postavijo listo intran« sigentnega značaja. Fašistovski »Popolo d' »Italiac pravi, da je zaključenje parlamenta čin posebnega političnega pomena, ki raz« kriva gotovost vlade, katera ima mandat od naroda, sedanja zbornica pa ne predstavlja več dežele. Rimski pohod jo je strmoglavil. Mussolini je le hotel, da se fašizem izčisti in utrdi, zato ni bila zbornica razpusčena ie takrat — Genova, 12. decembra. (Izv.) Na po« krajinskem zborovanju fašistov ae je pota* zalo veliko nesoglasje. Nastopili sta dve sovražni si skupini in prišlo je med njima do hudega pretepa. Več oseb je bilo odpe* ljanih težko ranjenih v bolnico. — Firenze, 12. decembra (Izv.) Onore« vole Giunta je doživel slab dan. Borili sta se med fašisti tudi tukaj dve skupini. »Rc* vizijonisti« so podlegli in pripisali krivdo za to Giunti, ki je prišel sem delat zgago. Ko je Giunta odhajal, so priredili proti nje« mu burno demonstracijo Prepirali so se, nretepali ia Giunto so izžvižgali. Dr. Lom* broso, občinski svetnik, je pozval Giunto na dvoboj. — Aleksandri j ti. IS. decembra (Izv.) Fašisti zopet izzivajo in vrše nasilstva. Te dni so napadli popolarakega župana občine Giffliano radi političnih sporov in ga tefko j ranili na slavi. — Milan. 13. deeembra. (Izv.) Fašisti so no svojem hujskaškem zborovanju pridrli pred uredništvi listov »Avanti« in »Corri* ere deli a Sera«, ki na sta bili dobro zastra* ženi N'ato so odšli pred uredništvo lista »Le Grjstizia«, tam so vdrli v uredniške prostore in razbili luči, šipe, telefon, stole ia mize ter raztrgali in uničili, kar so dobili v roke. Potem so s.li nemoteno še v Zerho* nijevo tiskarno, kjer se tiskajo komunistični listi in kjer so razbili tri stavne stroje, vdrli tudi v stanovanje lastnika tiskarne in potem še znova poškodoval razne stvari. — Skoda v tej tiskarni znaša 150.000 lir. De« lavstvo ie do skrajnosti razburjeno. — Rim. 12. decembra. (Tzv.) Pričakuje se prihod Jansona. člana ljudskega komisa« rijata za zunanjo trgovino, da se nadaliuiejo trtfovska podajan ia za pogodbo med Italiio in Rusijo. Govori se, da bo trgovska pogod* ba sestavljena zelo v korist Italiji, ki utegne veljati v R"«n za naiprivTfegiranejšo driravo Evrope. Italiji se daio koncesije v rudnikih v Uralu in netrolejsVi industriji. Tzvoz su» rovfn in oolis^fh priđeTkov v Jta'ijo ter uvoz italijanskih industrijskih Izdelkov bo« sta znatne presegala predvojni razvoj. tU* stališča proti vladi, je Sušnik pri« pomnil: »Mi itak nastopamo skupno proti vladi.« Sušnik je nadalje demen« tiral vse vesti o pogarjanjib za formira* nje bloka. Sicer zastopajo v klerikal» nam klubu mnenje« da je današnja par* lamentarna situacija nevzdržljiva in da vodi do razpusta parlamenta in do no« vfls volitev. V tem aro edini izbod iz današnja težke ^ macije.t =s AkcSa proti nemški tiskarni v Maribora. Nemci v Mariboru nameravajo ustanoviti svojo tiskarno, v kateri bi naj izhajal tudi nov nemški list kot službeno glasilo nemškeza življa v Sloveniji. V to svrho ustanove delniško družbo *Helios«, ki bi naj Pri vladi izposlo-vala koncesijo za tiskamiSko obrt. Z ozirom na to so se dne 7. t m. zbrali v »Narodnem domu« v Mariboru zastopniki demokratske, slovenske ljudske, samostojne kmetijske, narodnoradikalne in narodnosocialistične stranke na skupno posvetovanje, n* katerem so sklenili poslati centralni vladi spomenico, iz av-ljajoČ se enodušno i vso odločnostjo v njej proti temu, da bi vlada dala Nemcem zahtevano tiskamiSko koncesijo. V spomenici se poda-'a izčrpna siika težkih borb, ki so jih vodili Slovenci pred prevratom na naSi severni me;i proti Nemcem m njihovi germanizatorn! politiki. Ta borba sa je po osvobojenru In ujedi-pienju Jugoslovenov končala na korist Slovencem. Stebri nemške ekspanzije so bili porušeni in Nemci, ki so isgubili državne privilegije in gospodarsko nad-moč, so sa morali užive t! v nove razmere, v katerih pada njih vpliv cd dne do dne. Jeli so izgubi:aii svoje prejšnja zaveznike slovenske krvi. ki so se eni vrnili v slovenske vr«Ae, diugi pa so se umaknili iz javnega življenja. Toda pri zadnjih volitvah smo vsled vstopa samostalne nemške stranke v naše politično življenje, lahko opa/'li da se del re-fie>ratov zopet pridružuj nemški orijentaciji. Na ti načm se rotavlja nevarnost, da bo moč nemškega življa zopet nmaMla ter rvo.iU mrtvo stražo ger-manstva na jugoslovens^i avstrijski meri, stražo, ki bo ođ'ficv vseh pojavov v feimanskem svet;i. Spomenici prihaja do teh-le zakliuckov: Koncesija za novo tiskamo v Mariboru pod imenom »He-lios« ali pod kakšnim drugim imenom, ustanovi ena od nemšker;* kapitala, bi značila provokacijo slovenskega žIvKe, ki dobro razume, da ustanoviteljem ne srrc za novo cospoiarsko podjeti*. marveč za pomočno sredstvo polit^ne, kulturne in gospodarske hor:>e med Slovenci in Nemci. V na ro ine m oziru bi ta tiskarna ogrožala mirno konsolidacijo na^ih razmer, v državnem oziru pa bi ona pomenjala velik minus, zakaj, kljub gesiu svo;e zvestobe do države nočejo obmejni Nemci pozabiti svojih soroia-kov onkraj meje in bodo, računa«oč z razmerami in pogoji, zvesto poslušali že-l;e onih Nemcev, ki žive v Avstri.i in v Nemčiji in s katerimi jih spajajo mnos:o močnejše in svobodnejše zveze kakor z našo državo. Tudi danes prirejajo *Siid-mark« in druga nemška društva v Gradcu, a tudi v drugih obmejnih krajih, predavanja o nekakih neodrešenih krajih okrog Maribora, Ptuja in Celja, o krajih, katere je na mirovni konferenci Avstrija reklamirala zase baje v imenu narodne samoodločbe. V tem času bi ne bilo nikakor priporočljivo in koristno za državno avtoriteto, ako se Nemcem dovoli tiskarska koncesija. Ta tiskarna bi izdajala nemške liste in nemškr knjig: in bi bolj kakor kakršnokoli drugo podjetje odpirala državna vrata nemškemu duhu in nemškemu mišljenju. Mi re moremo uvideti nobenih stvarnih razlogov in nobene stvarne polTeie za takšno koncesijo, tem ma.i* k-r lahko ugotovimo dejstvo, da inu par tisoč Nemcev v Sloveniji svojo n^škn tiskamo v i 'tu-ju. a tudi v Cetiu. fi dve mesti sta tako blizu Maribora, da ni nobene zapreke, da bi se nemški interesenti ne mogli posluževati nemških tiskarn. Ker pa niti ta p^»d etja nimajo dovoljnih realnih pogojev za obstanek, zato nas še bob preseneča činjenica, da pnp-avljaio Nemoi novo tiskamo baš v obmejnem mestu, kjer skušajo koncentrirati svojo odporno akcijo. PredstaviteIji vseh polHičnTh strank v Maribora se torej obračajo 1. na predsedmštvo mlnfstrskoga sveta, 2. na ministrstvo trgovine in indusrrae In 3. na ministrstvo notranjih da! s prošnjo in pozive«, da odklonilo eventualno prosU n*e za ustanovitev nove tiskarne v Mariboru, pa naj se ta prošnja predloži v kakršnikoli obliki ali pod kakršnimkoli = KUrikmld in potiHSn* situacija, 1 imenom. Da naj stoje za njo kakršnekoli »Beogradske Novosti« poročajo: Kleri, j 05CDe in vplivi. CnodUŠnOSt vseh nasln Politične VRsti Iralni poslanci so vsi zbrani v Beoare* du. Opažati je, da klerikalni klub sedaj posveča večjo pozornost kakor poprej pogajanjem o opozicijonalnem bloku. To pa radi tega, ker zatrjuiejo kleri« kalci, da je vlada sklenila pakt z Nem* ci, da se Čimnreje izvrši razdelitev Slo« veni je na oblasti. To je na korist strank v tem vprašanju je najboljše jamstvo, da govor? proti nemški tiskarni v Mariboru Interes država same. 3B Sovjetski komisar v Beogradu aretiran. V Beogradu so v hotelu pri »Srpski kroni« aretirali Aleksandra Voljskega, enega izmed bolj še viških komisarjev v Moskvi. Ovadil ga je biv« Nemcem, ker je nemški živelj v mari« j si polkovnik carske garde Scrgej Ale-boraki ob'asti dokaj močan. Kar se j ksendrov. Pri njem so našli dva pona« tiče samih pogajanj o bloku, se je iz« rejena potna lista m 45.000 dolarjev. Gospodarstvo. razil posl. Sušnik, ki v imenu svojega kluba vodi ta pogajanja, napram naše« mu sotrudniku, da so za sedaj Se vse kombinaciie o ustanovitvi bloka pre* zgodnje. Vodijo se samo neobvezni Pri zaslišanju je izjavil, da je imel sa« no namen potovati preko Beograda v Bolgarijo. Voljsld je prišel iz Nemčije. Ker nima policija nobenega obtežilnega materijala proti njemu, ga izžene ia raa^ovori informativne prirode. Kar ac i nase driave x Nemčijo, Zakaj je prišla delniška pivo-varma t drage roke« Pod tem naslovom ia napisal bivši ravnate!] Delniške pivovarne g. Smermi k članek, v katerem med drugim navaja, da ]e eila Ljubljanska kreditna banka incijatrvo za fuzijo Delni5ks pivovarne s pivovarno »Union« ravno v trenutku, ko je manjkalo lastniku pivovarne »Unicn^ le še 5000 delnic Delniške pivovarne do nadpolovičae večine. V resnici je na bil položaj sledea: Delniško pivovarno sta financirali Ljubljanska kredima banka in Celjska posojilm-ea, vsaka »a polovico. Vodstvo pivovarne le imela celjska skupina delničarjev okrog Celjske posojilnice in sicer gg. Roblek, dr. Karicvšek in Smertnik. Neuspeh obeh zadnjih let je povzročil, da sta zastopnika Ljub^anske kreditne banke v upravnam svetu DelniSke prvovirne v sej! ta družbe dne 24. avgusta t. L odklonila zahrevr po novih kredirih. Ljubljanska kreditna hanks je olrve^tila o te*n uatmeno po svojem ravnatelja g. Krofta dne 10. saptembra t L in pismeno z dopisom od 30. septembra t L Celjsko posojilnico ter Isti ponudile svoie delnice pivovarne LaSko, k«!«ežejo delničarji Delniška rivovame pri sk-rpnam nastopu ob?h financtifočiV zavodov, ki sta predstavljala večino delničarjev, am večje ugodnosti. Od 40.000 delnic Delniške pivovarne ie bilo takrat v posesti celjske skupine 20.000. ljubljanska kredita banka je posedovala 7000 komadov in Kreditni zavod — kakor se je dognala pozneje — 10.000 deinfe. — Celjska posojilnica se Je fzfavUa nriprsvlienim za noeajenla. zahtevala Je !e da se kersča ravnokar v delu se nanaiaioea letna bilanca Delniške pivovarne, katera naj bi dala podlaro za predstojeća pofaianja. Med tem. ko le Ljubljanska kreditna banka v smislu dogovora s Celjsko poso-lllnico čakala sa iziotovitev bibnee. ie ro-rl omenjena celjska skupina delničarjev s Celjsko po^oiflnico vred za njenim hrbtom prodala 200O0 delnic Kreditnemu zavodu, ne oz?ra?e se pri tem na droge delnlčarje-Ljnhlr*n*ki kreditnf banki je Kreditni zavod ponudi! de! teh delnic, kar ie pa ta odklonila. Jasno je torej, da je imel Kreditni zavod v času. ko so se porajanja za f^zilo počela. Te 10.000 delnic Delniške pivovarne ter je Jele z nakupom delnic od celjske skupine prfd-cbil za fuzijo potrebno trlčetrtin-sko večino in postal s tem lastnik pivovarne. Ljubljanska kreditna banka je še danes v posesti 7000 delnic, torej Istega števila, kakor ga je posedovala v času, ko so se pričeli pregovori s Celjsko posojilnico. Ravnotako ne odzovarja resnici trditev g. Smertnika ,da je Ljubljanska kreditna banka Že dolro prej delovala sporazumno z Jadransko banko in Kreditnim zavodom na fuzijo obeh podjetij. Resnica je, da so se tozadevna pogajanja pričela sredi septembra 1923. ko je bilo tako Ljubljanski kreditni banki, kakor tudi Celjski posojilnici lasno, da z nadaljnjim* denarnimi žrtvami DelniSe pivovarne ni mogoče sanirati. Ljubljanska kreditna banka, * * * —g Novosadska blagovna borza 12. deoaaabra. Na produktni borzi notiraio: Pštnic*. baSka, 79-80 kg. 2%, 4 vag. 340— 350. ječmen balf, 64-65 kg. dirpl. kasa. 2 vag. 250—360, koruza za marec-april, dupi. kasa. 16 vag. 257JO, za januar-mai, 75% kasa, 6 vag. 235, za marc-aorfl, dupl. kasa, 13 vag. 260— ?f>2.50, za marc-maj, 100% kasa, 5 vag. 230, za december-januar, 6 vag. 235, banatska stara, 1 vag. 235, moka baza >0« 1 vag. 530, Štev. »2« 1 vag. 475, štev. »6« 5 vag. 315—327.50, itev. »7H« 5 vag. 275, otrobi baikl, 3 vag. 140, v papfrnatih vrečah, 1 vag. 135. Tendenca neizpremenjena. —g Prodaja naelsnlh tabel Ia grbov Iz Utega železa. Pri oblastnem Inšpektoratu fmančne kontrole v Ljubljani, ?tarl trg it. 34 se bo dne 27. decembra 1923 ob 10. ari potom javne licitacije prodalo okoil 100 komadov napisnih tabel razne velikosti eb nekoliko grbov (orlov) iz litega železa« —g Jugoslovanske izsetievanje. Poročilo jugosl o venskega oddelka F*. L. L S. v Newyorku z& november se glasi glede Jugoslavije takole: Mesečna jugoslovenska kvota znaša 1385. Od julija do 31. oktobra je btlo pripuščenin iz Jugoslavije 2766 priseljencev, od 1. do 15. novembra pa 690. Letna kvota se bo Izčrpala eajbrže v februarju aH marcu prihodnjega leta. Jugoslavenska vlada je začela Izdajati svojim izseljencem potne liste šele meseca Julija. Prenehala Jrh je rrdnjetl 10. oktobra. B»ie Je v Jugoslaviji kakih 30.000 Ijudf. ki mteli-jo priti na vrste za notni Ust v Ameriko prihodnje lato. Presveta. Glasbeni vestnik. — Na koncerta v Kazini v soboto dne 15. decembra ob 20. zvečer za 15 letnico Gospodarskega naprednera društva za šentjakobska okraj v Ljubljani ae tarvaja Beethoven, Raff, Wiemaws4ri, Grleg. Dvorak in Sattnerjeva kantata za mešan zbor. soU in orkester. Olasbeae točke pred-naša šentjakobski salonski orkester, prvake pa šentjakobski moSc! in Ženski pevski zbor. Bar*on solo v »Jefte»evf prisegi« poje g. Lojze Sekula, dirigent koncerta t. Danilo Bučar. Prodprodaja vstopnic v Kavarni Zaiainflu Repcrtoir Narodnega gledališča v LJubljani. DRAMA. Začetek ob S. ari zvečer. Četrtek, 13. decembra: Nju. Izven. OPCRA. Začetek ob pol S. ari Četrtek, 13. decembra: Gospoivetaal sen. Red A. ★ * ★ — Nju. V četrtek, dne 13. rm. je v drami premiera zn&mcniteta ruskega pisatelja Dimova tragikomedija »Nju«. V glavnih vlogah nastopijo ga Sarlčeva, g. Put jata m g. Rogoz. Režira g. Puiiata. Začetek ob oenri uri zvečer. — Slavnostna predstava v Narodnem gledaJilču v Ljubljani V nedeljo, dne 16. on. ni prtdvečfr rojstnega dneva Njega Veličanstva kralje Aleksandra I. vrši s« v opernem gledališču slavnostna predstava. Pri tej prilik! se poje irvirns rn morda najbolj priljubljena opera »Gorenjski sav-ček«, k! ie tekom luska sezone, ko se je po do-gem presledku na novo vprimrtla dožTvela 19 predstav. Nadellska slavnostna vprizoritev >Gore«;*V.-ga slavčka« :c 22 predstava m gledališka uprava si le bf? nrvimo narodno opero izbra'«, da aroalftvi enega na.*večMh narodnih in đllavnih pri Bikov v kraljev lat, Vlogo Marinke po< gna ZScova, Jankoma g. Šimenc. C asm nett g. Levar. ostale vloge so v ro Lewandovske, gne Sfftigojeve ter zz bevca. Mohorja. Ter^s ^:b'a »n na. Ch^ero dirigira g. Jeraj. režira z Vstopnice za to s!avno«-no nreds^a-dobivajo od danes naprej pri dnevn i t daltfkl blagajni, cene pa so znižane, vslod te slavnostne predstave odpede r» nede'io nap-^vedana ooeMta predstava »T^sca« ter se ista poje nedeljo pozneie z Popovom v vlogi ScarpUe. — Proslava petletnice Cankr-rJ^v© smrti na ljubljanski realki. Dr? renska v Ljubljani j« kaj lerv> pro?!nvf,a sr^mfn svojega včKkega bivšega t?čenca. DT'afc. s svoUml gg. pTofe«on* so se rbraii v prostorni sobi. ki je bfla za slovesmo«rt kaj lepo okrašena. VrstfH so se govori, deka-maeje Cankarjev'h aaanitkih del fn emirati značHneršl odc^avk1* Iz ajegovlh Vn;'c. Posebno se Je od^oval dijak Meadnaar, ki Je podal prav čeden esej o CanVs,rfu kot človeku fn TJ*sate1ju. Prav tn lepo ie. da se Je tako oftve! spomin na našeza CarVaria In felt« ie \t. da se tud' na dnrgfh zavo-d* proslavi petletnica nfer^ve smrt*. — «Nova rTvropn« z dne 11. dec. p*-v naša *o-*e vsebino: Pr«tnoirtka d^iomaclia l Petar Zrinski. I drugi odnosi traneusko-hrvatski (E. Hatrmant). — Amerika, 1 nf.J čovek o njoj (T. I*. Luprs-vl»Vič) Anttot>o-zofskl pokret Rudolfa Sta'nern CH. C, Lauer). — Veterin«rstvo u srpskoj vo~ci za vreme ratova I9TM91P. (Dr. Lj. Mla-denovlč). — rkcmo«mld pregled: A'»rrla docet (T. Bettn.) — O L A F F O M S S priljubljeni filmski umetnik nasteoi 13., Mu 15., 18 decembra 1923 v senznei onelnem Jjrrokazu v 5. deianjih DAN PLAČILA" KINO „MATICA" Društvene vesti — Društvo najemnikov za Slovenijo, opozarja, da se vrši občni zb^r v soboto, dne 15. dec. 1923 ob 20. v ve!Hd dvorani Mestnera doma, po že objavljenem dnevnem redu. — Opozorkev Ia prošnja! Bttzaio se božični prazniki m z mlrrrf novo leto 1924. za katero smo m! Izdali in založili žepni koledar v korist i« orvdporo nasrm sotrpinom bedrrim slep m. Prosimo vsakega, kdor ima srce do najbednejšlh, naj bi si ©trusni ta koledar. Koledar je zelo pripraven: ima dnevnik za vsakdanje zaroke, poleg tega notes za daljše beneške. Obsega rud? vozrrf red že'eznte v na*' dr?«vi. je v platnu In lično vezan ter stane samo Dia 20. Dobrva te v vseh kn*fz*imah fn trznvi-nah z papirjem, kakor tudi v rrafkah, ki Jih imajo mvalldi. Sledntfč pri založnHttvAj samem »Podporno društvo slepih« v Ljubljani, VVolfnva uL 12. SezamK) po niera. — Društvo geometror. Oblni zbor društva zeometrov kra!;?\ine ?HS — sekcija Ljubljana — se vrš- v soboto dne 2?. decembra ti. ob 10. r^edpoldne v shišalnlci kr. univerze v Lmblfanl z dnevt^m redom odposlanim z vab?'1. Predp-^vetcrvanje za občnf zbor se vrfi istega dne ob 9. i>redpol-dne v prostorih evid. urada zem'.'škega katastra Vodrrlcov trg 5 'II. Po občnem rboru prijateljski sestanek. Odbor. — J. a. a. d. »T^dran« priredi v četrtek, 14. dec. ob 20. Tredavere tov. ?t. Bajlča o socijaIn:h In političnih osnr^-»-k 20. frtoi. Konec Udelefba re Hmc obvezna! — Konstituiranje glavnega odbora »Jadranska S*raže« v Zagreba. V iredo 5, tm. Je bil v Zagrebu Izbran glavni ođbor podružni^e »Jadranske Straže« vv Beogradu. V odbor so bfl! frvo^en«': za predsednika grof Miroslav Ko'mer. za p'vlpred-sednlka Mavro Wlckerhauser, Ssndor A. Aleksander m Zlata Kovačevič-Lopnatč. za tajmke Stevan rfadfla hi Dobroslav DtnČJć, za blagajnike dr. Vladimir Turko-vić, dr. Ivo Zuccon in Prida Serdar. V odbor pa dr. Jos. §Hov1č. dr. Poko Jnkovič. general Boio Srečkovič, Ojuro StipetIĆ, Nada Priča, dr. Domn'k, Premuž, Leonardo Grfvlčlć, Stjepan MusuKa, Rudolf Crnlć, dr. Vasilije Beloševtć; za nadzomtke Milan Mllič, dr. Mfforad Srražnkrkv, Aleksander Chrman, Tlija Vurdetja. 0*novanh Je nadalje več sekcU, tnko novinnrska-pro-pagandna, fin nohtna, potnorsko-iportna Ia umataitkav. --!-- »ST OVFNSKT NAROD« dne? 14 decembra 1923. Stran 3 Dnevne vesti. P Ljubljani, dne 13. decembra 1923. »Anstria docet!« Pod tem naslovom priobčuje da* našnji »Slovenec« uvodnik, ki ga je baje napisal ugledni publicist, pristaš radikalne (?) stranke na Dunaju. Konec članka, kjer se govori o federalistični ureditvi avstrijske republike, je prišel klerikalcem posebno po duhu. Kar člo* veka boli, o tem seveda najraje govori. Klerikalci porabijo vsako priliko, da opozore javnost na rajsko življenje tam, kjer le nekoliko diši po federaliz* mu. Seveda ni vse zlato, kar se sveti, in tudi v Avstriji niso danes razmere tako sijajne, kakor jih slika dotični publicist. Generalna stavka poštnih uslužbencev in preteča nevarnost stav* ke vseh državnih nameščencev je naj* boljši dokaz, da s federacijo še daleč niso ugodno rešeni vsi problemi soci» jalnega življenja. Pa je že tak običaj, da se zamolči senčne plati in opeva samo soJnčne, kadar je treba propagi* rati to ali ono politično prepričanje in zagovarjati strankarske interese. »Slo* .»enčev« radikalni federalist (?) pa pri* haja v svojem dopisu do zelo zanimivih m značilnih zaključkov. Pravi namreč, da je federalistična oblika Avstrije sreča in bodočnost. Tu v sose* K i imate torej najeklatantnejši do* r *• kako zdrava je federalistična ob* iiks za sedanje napredne čase. Ako je pa elo Avstrija federativna država, ko * > vendar vsi Nemci samo en na* rod. co med njimi ni razlike ne v jezu ne v pisavi in skoro ne v ven, potem presojajte sami, v koliko bolj bi bflo treba federativne uredbe v Jugoslaviji, kjer je še toliko razlik ne le v narodu samem, marveč tudi v mentaliteti na tej in oni strani Save in Donave. Ta sklep se nam zdi v bistvu napačen. V prvi vrsti je treba omeniti, da je današnja Avstrija kot nekak mednarodni invalid, tista srečna država, ki se ji ni treba bati nobene nevarnosti od zunaj, kajti na njeni neodvisnosti so zainteresirane mnoge druge države. Na njenem teri* toriju se križajo interesne sfere evrop* skih velesil. Zato lahko poljubno eks* perimentira v svoji notranji uredbi, ker ji ni treba posvečati vse pozornosti m vseh odpornih sil zunanji nevarnosti. Njeno prebivalstvo tvori samo en na* rod brez jezikovne, verske in kulturno* gospodarske razlike, torej celota, ki jo spaja globoka zavest skupnosti. Tako celoto je lahko deliti na federativno* avtonomne sestavne dele, ker je izklju* cena vsaka nevarnost, da se ta ali oni del zakroži v centrifugalni vrtoglavosti in odleti od celote. Avstrija tudi nima poželjivih sosedov, ki bi prežali na posamne dele, da jih pri prvi priliki pogoltnejo. Njeno edinstvo je zajam* ceno z ene strani po mednarodni poli* tični konstelaciji na ta način, da bi ostale iržave niti ne dovolile, da se en del odcepi od celote in priključi kaki drugi državni tvorbi, z druge strani pa po mentaliteti avstrijskih Nemcev, ki jih je kot enoten narod že prošlost naučila skupno živeti. Vse to so bistveni pogoji za federativno ured* bo. Jugoslaviji ti pogoji manjkajo. Ple* menski antagonizem se je tako raz* pasel in mentaliteta na tej in oni strani Save in Donave je tako različna, da bi federacija v temelju omajala državno edinstvo in oslabila odporno sposob* nost države na zunaj. Mednaroden po* ložaj Jugoslavije še daleč ni tako ugo* den, kaor oni v Avstriji. Naši sosedje komaj čakajo, da bi segli z grabežljivo roko po eksponiranih pokrajinah m močn i| enotna kraljevina SHS je mno» gim evropskim državam trn v peti, do* čim so na edinst u Avstrije nepoared* no zainteresirane. Pet let skupnega živ* ljenja še ni zadostna garancija za to, d bi se vsi deli jugoslovenskega na* roda nujno zavet tli, lolikega pomena je celota in kako je treba podrediti svoje krajevne int-rese skupnosti, ka* dar gre za nastop proti zunanjemu so* vražniku. Zlasti pa ne smemo pozabiti, da so gotovi brezvestni elementi v teh petih letih dosledno sejali plemenski antagonizem, da je torej mentaliteta in pojmovanje državne zajednice tako različno, da bi foperativna uredba po* menila začetek sr ^e matičnega razpada* nja današnje Jugoslavije na več samo* stojnih državic, ki bi bile izročene na milost in nemilost grabežljivih sosedov. Austria docet velja torej za nas baš v nasprotnem smisl i. Uči nrjs, da mo» ramo r zirati na centralistični uredbi države, kar je v danih razmerah isto* veA;_o z narodnim in državnim edin* s'-om, vse dotlej, dokler ne bodo dani vsi pogoji za federalizacijo, kakršno tmin A vatri I a. Ta naraven proces pa bo trajal &a dolga leJ kajti predno se bodo zavedli vsi Jugosloveni, da jih ras* n ere --me silijo > skupnemu Življenju in enotnosti na zunaj, tudi če bi živeli po federativnih principih, bo preteklo še mnogo vode« * * * I— Ia sala glavnega odbora Novinarskega admzeaja. Po poročilu Is Beograda Je bila včeraj ob 15. popoldne plenarna sala I centralnega odbora Jog oslov, na vinarske ga r . . ,M %j a ... - ! sniženja. Sej! so priacatvovall predsednik — T 5 ^tUmir Kovači Ć Is Zatreba, podpred- sandra. V ponedeljek dne 17. t m. je j aednik K os ta Kukovle Iz Beograda, pod-rojsrni dan Njegovega Veličanstva kralja j predsednik Pran S m ode I iz LJubljane, Aleksandra I. Ta dan velja kot državni tajniki ter delegati beogradske, sarajevske praznik. V proslavo tega dogodka se ia subotiške sekcije. Prečitana so bila po-vrši ob 10. slovesna služba božja v tU- ! ročila o dosedanjem delovanju glavnega kajšnji stolnici sv. Nikolaja, v pravosltv- odbora la posamnOi sekcij. Sklenjeno ie, da ni kapeli ob 9. uri, v evangeiski cerkvi 2 am tesnejše ekranizira novinarstvo in da se dobe finančna sredstva za organiza-j cijo. Naročnina za glasilo organizacije »No-I vinar« znaša 5 dinarjev za Številko. Razvila ! se Je daljša debata o vprašanju železniških I kart V prometnem nrtnlstrstvn le Izdelan nov pravilnik za novinarske karte. Od no- pa tudi ob 10. uri. Vsi državni uradi in o bi as rva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. V državnih uradih in obratih naj delo počiva, v trgovini m v drugih zasebnih obratih naj se delo ustavi vsaj med službo božjo. Po svečani službi božji v stolnici sv. Nikolaja bo vodja pokrajinske uprave v namestniški palači sprejemal čestitke Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru L — Borba ma Kmetijsko družbo. Po« licijako ravnateljstvo je prepovedalo občni zbor »Kmetijske družbee, ki bi se imel vršiti dne 16. t. m. Obenem je pokrajinska vlada za Slovenijo raz* pustila glavni odbor »Kmetijske družbe« m poverila vodstvo poslov vladnemu komisarju. Za vladnega ko* misarja je imenovan vladni svetnik Fran Z u p n e k. Vladni komisar je da* nes dopoldne prevzel vodstvo družbe od poslevodečega podpredsednika kme* tijskega svetnika Viljema Rohrmanna. Vladni komisar ima nalogo takoj pra* vflno sklicati nov ->bčni zbor »Kmetijske družbe« ter izvesti volitve novega glav« nega odbora. Občni zbor bi se naj vršil tekom meeaea januarja prihodnjega leta. — Predavanja v Pravnike. Dne 5. trn. je preavdavaJ na sestanku društva >Pravnika« gd. univ. prof. dr. Karel H i n t e r-1 a e h n e r o razmerja teologije do prava. Pojasnil Je, da vladajo med obema vedama večji stfkt, kakor se to običajno mlsrL Praktični jurist, pa naj si bo to npravn! uradnik ali pa sodnik, si mora vzeti večkrat za temelj svoji določbi izsledke, ki jih je ugotovil geolog. Gd. predavatelj Je pojasnjeval! to z obilico lepih Primerov Iz prakse, ki so bfll izbrani večinoma iz bližnje vsem znane okolice, tako da so sluialci utegnili slediti njegovim Izvajanjem glede geološke strukture terena, Qre za najrazličnejše stvari, a. pr. dovoK-tev, da se postavi pokopališče na določe nem mestu, zavisi od vprašanja, ali bo škodovalo to vodovodu, aJt napeljava vode v drugo smer utegne oškodovati stare vodne upravičence (poleg upravnega vprašanja stoji tu v ospredju tudi civilno o odškodovanja starih upravičencev), regulacija rek upliva na že obstoječe vodovode (n. pr. na ljubljanski, ki mu pa preti nevarnost poleg tega še od pokopališča v Št. VkJu) fn drugo. Koncem zanimivega predavanja, Id je bilo sprejeto z glasnim odobravanjem, se Je ponudil gd. predava telj, da razkaJe na licu mesta učinke regulacije Save od Tacna do Črnuč. Izpre-hod se bo vršil po priliki spomladi. — Predstave v srbohrvaščini. Prejeti smo to-le pismo: Spoštovani g. urednik! Dovolite mi, da se kot prijatelj Vašega lista oglasim a skromno željo, da priobčite kot odgovor »Slovenčevemc kritiku C. D. v članku »Smrt majke Jugovfčev v srbohrvaščini« tole mnenje: V »Slovencu« kritizira neki C. D. upravo slov. gledališča, ker Je Vojnovićevo »Smrt majke Jugoviča« uprizorila v originalu, ter s tem baje zagrešila dva zločina: Zapostavila je slovenščino, za katero se sploh ne brigajo, obenem pa spravila občinstvo ob zafelfenf estetski užitek. Z oz trom na ta očitek je treba ugotoviti to-le: Ia vendar je vzrokov dovolj. Vojnovićeva »Majka Jugovi-ćev« ni drama, ki M v vsakem prevodu ohranila svoj značaj ja pomen, skratka kolorit, kot ae je izrazil Herder. Podlaga, na kateri stoji ta dramski umotvor, so srpske narodne pesmi o kosovem ki če smo prevedk dramo, smo prevedli narodno pesem, ki Je a tem trenotkom izgubila vso svojo moč In privlačno silo. če vam je torej na tem, da stopi pred nas davna preteklost južnega dela nase države, če hočemo predstavni lepega gusarja m tužno kosovsko devojko. pripeljano jfli z ko-sovega, kjer sta zrastla in kjer sta edinole doma v vsej svoji prisotnosti. Uprizorimo Vojnovičevo M. J. tako, da bo nam predstavljala personificirano bol jrbskih pra-dedov tako, da se bomo vživeli z vso globino svoje duše v to žalostno poglavje srbske zgodovina In da bo majka Jugovi-čev ostala še nadalje ahnbol plemenitost! prave srbske duše, sicer nam bo snov raja ter bomo uprizoritev občuttM kot težak nahronizem. Kar ae tiče neumevanja srbo-hrvatskega narečja, mislim, da je med nami prav malo takih ki posečajo Talijin hram ki bi .Hm srbohrvaščina bHa povsem tuja ht neumljiva. Obvladanje književna hrvaščine, g. C. D. pa m* predpogoj za pravo doživetje ta dramske pesmi. Hvaležni moramo biti upravi, če nam bo taka srbo-hrvatska dela, ki so z žltjem In bitjem on-dotnega naroda ia ajega mentalitete v tako genetski zvezi, kot Ja »Majka Jugovičev«, še nadalje prirejala v originalih. — Igralcem za njih Izredni rrnd m merljivost pa še posebej vsa čast In hvala. _Sestanek našla učiteljev. 16. m 17. t. m. Ima glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženje sejo v Beogradu. Te seje se udeleže zastopniki pokrajinskih poverjnfltev is Ljubljane, Zagreba, Splita in Sarajeva. Na tej konferenci savtame učiteljstvo točno stališče napram zakonu o narodnih šolah ta bo sklepalo o drugih perečih vprašanjih. Na tej seji se bo razpravljalo tudi o nameravanem kongresu Jugoslovenskega in češkoslovaškega nčiteljstvm ▼ Bratislavi* vega leta dalje dobi vsak redni član Novinarskega udruženja oresviačno letno karto. V to svrho ima vsak član poslati tri fotografije na glavnega urednika »Pravde« g. MIlana SokJča s kratko biografijo. Izdajo se tudi posebne novinarske legitimacije, potrjene od notranjega ministrstva, ki Imajo služiti za legitimacijo pri vseh oblastih v državi. Olavnl odbor bo danes razpravljaj o načrtu tiskovnega zakona. — Odlikovanja naš h učenjakov. »Jed-aota češkoslov. matsmetfkov ta fizikov« v Pragi je povodom svoje M letnice Izvolila za svojt častne člane vseučfMgkega profesorje v LhjbTfant dr. Josipa P1 e m 1 J a ter vseuč. profesorje v Zagrebu dr. Majcena fn dr. Varićaka. — Krstna stava v ©btteffl dr. Milošav-fievlč. Padi odsotnosti svojega soproga dr. Jovana Mflosavljevlča, sanitetnega pukovnika, ne bom sprejemala obfčamfh po-setov k naš? krstni slavi sv. Nrkolaja dne 1°. tm. Jovenka dr. MfloaavlJevićeva. — Poročil se Je danes v Ljubljani ravnatelj a. d. za kemično industrije g. Edo Bader z gdč Oerdo Mevneu btvšo profru-rtrtlnjo !*te firme na Duu ara. Bilo srečno! — Poziv upnikom. Upniki podpisane andrnge se pozivilajo v smislu § 40. zadružnega zakona, da prijavijo svoje terjatve. Narodna založba v LJubljani, registrov* na zadruga z omajano zaveso ▼ Y-kvklacfji. — Mednarodna poštna konvencija* V narodni skupščini se Je včeraj konstituira! poseben skupščinski odbor, ki trna proučiti mednarodno poštno Jronvencfjo, sklenjeno leta 1920 v Madridu med našo drŽavo fn vsemi, v poštni svetovni zvezi včlanjenimi državami. Za predsednika odbora je bfl izvoljen posl. Ma«-Vo OlnrJČfč (rad.) sa 'Podrrerfiednfka dr. Laza M ar kovic (rad ) in za tajnika posl. Mita Dimi trlje vic (rad). — Preselitev pošte Ljnbflana 2. Dne 2. dec. ae je Izselila pošta Ltabl'ana 2 (na glavnem kolodvoru) Iz dosedanjih prostorov m posluje seda) v novrh prostorih, ki se nahajajo v enonads trop nem posluopju poleg kolodvorske trafika ob Cesti aa južno železnico. — fzprememba pofta*h okolišev Raka In §t. Jernej. S 15. dec. rt se na prošnjo prebivalstva hrločlio pod občino Raka spadajoče vas! Zameško, Mršeča vas, Hro-vaškl brod, Čisti breg m Cučja mlaka iz okoliša pošte Raka In priklopljo pošti Sent Jernej. Po teh vaseh se ne dostavljajo poštne pošiljke na dom. — Izgnana Je sa vedno iz naše države radi vl&čuganja 35 letna Alojzija Grohar. — Zatvorttev pošt. Pomožne pošte Družmirje pri Šoštanja, Š m 1 h e 1 pn Mozirja, Podova pri Račjem In sv. Kri Ž nad Mariborom so začasno za tvor jene. — Nepošten prenočevaJee. Pri zidarskem pomočniku Alojziju Korošcu Je prenočil 3. tm. brezposelni delavec Ivan Kozjak. V zahvalo pa mu je odnesel 500 Din vredno obleko. Policija je podjetnega »Janeza« že aretirala. — Zahvala! Čast mJ Je, da Izrekam tem potom v imenu »Društva slušateljev jurklicne fakultete v Ljubljani« našo nej-iskrenejšo zahvalo vsem velecenjenim članicam častnega damskega komiteja zlasti naši pokroviteljici ge. dr. Majaronovi za njih požrtvovalno sodelovanje pr! letošnjem elitnem plesu jurtstov kakor tudi vsem ostalim, ki so pripomogli do tako lepega uspeha prireditve. Cand. jar is Udo Kaeper, predsednik. — Dražba sv. CiHla Ia Metoda v Ljubljani opozarja p. n. podružnice ter vse zavedne Slovence, da izda za praznike dve vrsti razglednic katere naj bi vsakdo uporabljal ter tako podpiral prepotrebno CM. družbo. — Najlepše darilca sa Božič nasi šolski mladini je knjižica Kraljevič Marko, katerega Ima družba Se vedno v zalogi. — Starše, posebno pa Šolska vodstva in učiteljstvo proaimo, da opozore učence na to knjižica — Celjske vest*- Umrl Je es Polu!ah po dolgi mučni bolezni posestnik gosp. Anton Božič, oče znanega celjskega odvetnika g. dr. Anton Božiča. V Javni bolnici je umrl steklar g. Wazlawek, oče novinarja g. Rlharda Waz!aweka, Mugoa, v 72. letu starosti. Dlag Uma spomin. — Razširjenje celjskega električnega omrešltu Te dat aa vršilo preuredbe v glavni transformatorski postaji, ki so v zvezi s razširjenjem celjskega električnega omrežja. Mestni magistrat je zbog tega izdal razglas, da se po-čenšl od 12. decembra dalje ukine dobava toka med 12. In 14. ura Vsi obrati se vsled tegs pozivajo, da med tem časom popolnoma prekinejo električni sok. — Druga co-rinem* konference aa vrti v petek ob 20. v prostorih lavnega skladišča. — Francoski krožek javila, da se vrši v nedeljo 16. t m. ob 17. popoldne v risalnicl deške meščan orožnHcf aret'ral! v Slavoniji v Vra;u N*»S!ce gosti'nlčnria fn lupana Mate ZlvkovJča, ki je bil tfan glasovite roparske Cirugine tolpe in ie bH soude!e£en na s^evnnfh roparskih potiodfh. Pred sodnim stolom v Požegt je bH Zlvko-vlč obsojen na dožTvI'ensko ječo, stol sedmorice pa mu |e kazen znižai na 20 let težke ječe. — Ljubavna drama. V Melincfh pri Velikem Bečkereku je mladolefn! Branko Rlbin zabodel svojo ljubico Melnnijo Do-flć Iz maščevanja, ker se je razgovarjala z drugimi fanti. Devojka, ki je dobra dva sunka v srce. je bila takoi mrtva. Morilec je nato tekel domov In spil tekočino raz-topliene sode, vendar je bila njegova poškodba samo majhna. Bil je aretiran » oddan sodTŠču. DRUŽINSKA TRAGEDIJA NA VICU. Sin ubil očeta? Na Viču je bil danes odkrit grozen zločin. Ko Je šla danes zjutraj kot običajno Julija J e r i n a, hčerka posestnika in vpo* kojenega železničarja Ivana Je rine na delo, je na*!a nedaleč od h?*e mrtvega očeta. NTa j^avi je imel tri velike rane. O tem je bila takoj obveščena policija. Na lice mesta so ta^oj prispeli policijski zdravnik dr. Avramovič, višji nadzornik g. Habe in reviml nadzornic g. Podrebersek. Komisija In zdravniška preiskava je ugotovila, da ie bfl pokojni Jerina umorjen. Po poizvedhi Jerinove hčerke, ie slednja že sinoči videla ležari na usodnem mestu neko črno maso, vendar je menila, da ie to kup gramoza. Policija ie takoj uvedla oMirno preiskavo in je bil aretiran J e ri n o v sin. ki je osrrmljen umora lastnega očeta. Vr$1 se za« slišan ie obdolženca. O vzroku te družinske tragedije bomo poro"-«!? jutri obširneje, lananjaaanjiaiiisia i anaanaz laiiHiaaunasjajl' JUIM TIVOLI 13.- 14.. 19., 16 decembra 1923 v svofl na'hol-fi drami M I S S BERTLL — Lva Mara In Erik Kalser-Tletz sta dva filmska umetnika, ki uživata svetovni sloves in sTmpatije najš'ršlh krogov klno-oblskovalcev, deloma vs!ed svoje očarljive m prikupne zunanjosti, deloma radi svorfts visokrh IgraJs1 ih vri*n. Danes v četrtek nastopita v K no Tivoli skupaj v prelestnl drami »Mfsa Bervfl«. ki Igra v njej Lya Mara eno svojih najboljših vlog. nim le občinstvo povsod sprejelo z veliko pohvalo. — Kavarna Jadran vsak večer koncert. Vstopnina prosta. — ZPa načelnika tarifskega oddelka generalne direkcije carin v Beogradu je Imenovan naš rojak dr. Konrad S m i d, ki služI ie od prevrata sen neprestano v prestolnici. — Pariške obleke je prinesla dama v LJubljano. Ogledajo se lahko od 10.—12. m od 2.-4. v hotelu Stririrel] it. 15. — Narodno-ametnlškl božični prtlčk so že zadnji ostanek nekdaj reko udomačene la priljubljena domača umetnosti, jo-aes jih izdelujejo le Se nekaj družin v Žalni (Marija Jančar) in vsled nemške tiskarske konkurence preti rudi tej stvari pogin. Občinstvo naj posega edino po teh 8tJ ;1-km. Dobivajo se tudi v »Narodni knjigarni«. — Irom železni preparat znano sredstvo prod slabokrvnosti in bledoličnosti, kakor pomanjkanja teka. Proizvaja ga Mestna lekarna v Zagrebu in se dobi v lekarni Leustek. — Restavracija la kavama »Zvezda«. Koncert nove ciganske kapele bo vsak dan v kavarni od 17. do 19. are. od 20. do 22. v restavraciji in od 22. dalje zopet v kavami. Kapelnik Kada San do r. Prvovrstna kapela, doila Iz Osjega. Atrakcija prve vrste. — Kanite le šivalni stroj Ctcena pri tvrdkl L O o r e c palača Uublj. kred. banke, Olej oglas. — Najcenejše ha najnovejše obleke se dobilo samo v šel enb u rs o vi ulica §t 3 pri Grtter e* kUjai. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 13. dec. Sprejeto ob 13. Ob živahnem prometu Je pričela današnja borza trgovati z slabo tendeuco. Bilo je dovolj biaga. Navzlic temu pa se je tendenca ob laključku nekoliko očvrstl-la. Večji zaključki so bili napravljeni v rz-plač.Hh Trst. Praga in Curlh. Na efektnem trgu ni bilo skoraj nobenega prometa ia s^ ostali tečan nepromenjeni. Ob zaključku notirajo: Efekti: 7% invest. drž. pos. od eta 1921 56—57, Ljublj. kred. banka 220—235. Prva hrv. š'ed.. Zagieb 970—97730, Štev. banka, Zagreb 10$. Hrv.-s'av. zem. hlp. banka. Zagreb 95. Hrv. esk. banka. Zagrfb 163—164. Jugos^av. banka. Zagreb 143.50 — 145, Trbov. prem. društvo 930—94H, vonlja 207 50, f!xploa*acija 22&50—229, Večerana 242^-2A3n. Nar. Jura. industr. 14*. Outrman 17S0—1810. De vire: Curin 15.425, 15.525. Pariz 4T0—4.73, London 387—38S. Dunaj 0.1245 —0.12*25. Prnea 259-260, Trst 3.85—3*6. Nevvork 8S—88.75, Budrmpe5ta 0.455— 0.465 V al ote: dolar M.73—«7.50. INOZEMSKE BORZE. — Curlh. 13 dec. (IzvJ Danain'a preo-borza: Beograd 6.50 roba, Bukarešta 2£$ roba, Sofijn 4.104 Dunaj 0.00805. — Trst, 13. dec. Predbor-*: Beorrad 25.95—26.05. Dunai 0.0-23—O.P32-15, Prawa 67.25—67.50, Pariz 122—122 50. L^don 100.60—100.75. Newyork 22^5—2^.05. Ju-rih 400 50—402 50. Darila. — epravt naiega Usta jt poslal g. major Jo«. Ravter tz Kn;aževca, Srbija Din 60 za centralno akademsko podporno društro v Ljubljani. Srčna hvala! — Martinov večer ženske Šentpeier-ske podruinice v Ljubljani je prinesel CM družbi Izredno lep pr spevek v znesku 4473.50 Din, kar dokazuje, da vrli lentpe-terčani o vsaki prlltkl rndf žrtvujejo za CM družbo, ker cenijo in upoštevajo njeno prekorlstno delovanje. V prvi vrsti gre seveda zahvala marljivima odboroma len-ske In moSke CM podružnice. — Na godo-vanju gosp. Andrej Kneisel-na se je nabralo za CM družbo 350 Din. Iskrena hvalar — Potom Jngoslovenske Matce so darovali za Vestlalske Slovence: g. Kosta Ivanovič. carinski nadzornik v p., Ljubljana, Din 100, Davorin In Klementina Vuk-Slnlč, Ve'lka Nedelja Din 50. Posnemajte! — Ob m. obletnici Rapafla le prejela Jugoslovenska Matica se sledeče zneske: Šolsko vodstvo: Oor. Logatec Din 120, Begunje pri Lescah 212. Kal pri St. Janin 40, Koroška Bela 194.75, Bočna 57, TriJČ 284.50, Sv. Peter pri Ljubljani 51. Mala Nedelja 8.25, Beginje pri Cerknici 250. Planina 107.25, Unec 56, Sv. Bolfenk na Koga 87. Velika Dolina 110.75. Hottza 80; Stan« Pepca, Sv. Križ pri Kostanjevici nabrala 33 Dni. Šabec E1a. Kal pri št. Janiu 25. Javornik Josip, Trilč, nabral na občnem zboru Slovenskega bralnega društva 161* Lenko Fran, Polzela, nabral na Miklavževem večeru Dramatičnega društva 250, Viktor Šinkovec, Zabukovca, nabral na godovanju učitelja g. Prana Razpotnika Din. 160; Neimenovani v Ljubljani Dan 500. — Živeli darovalci! — G. MUčInskl. Ljubljana, le odstopil Jugosovenskl Matic! znesek Din 232 kot tantjeme prve predstave Mogočnega prstana. Iskrena hvala. Razne stvari. • Čudovito dete. Med ruskimi begunci v Periru je gdčna. Buaodant Mdivani, hči ruskega generala, ki Je bil guverner v Kav* karu in prijatelj carja Nikolaja II; mati je Georginka, na jprisrcnejSa zaupnica biv&e carice. Gospića Busodana. 171etna krasotica, si ie lani vtepla v srčkano glavico, da bi se učila kiparstva. Vstopila je v šolo k umct» niku Arundsenu in pridno delala. C".cr leto dni je že nien učitelj poslal na razstavo v Salon tri njene kfne, dva starca in Sene* galVo. To je menda do danes edini slučaj v kiparstvu, da bi bil kdo tako naglo na* predoval. — V Hrupih strokah so čudovi* Sča pogostejša. Desetletni goalarji, pianisti, violon'ellsti, harpisti često presenečajo svet A koliko ie izmed njih pomeje Morartov, TJsrto-r. Pae^niniirv. Sarasatov? O detetn Bentamimi Goda^du so vzklikali staral kot učitelji: »Ta bo »Mozart!« Bil ie sicer lj»ibck sVIadatelj, a danes je porabljen. Letos je Franella pobarala dvoje taMh ohetavrkovi 171etnega romanopisca \n 151etnega Šahista, ki je uffr>al dvsisetorieo priznanih amiterv jev, starih po 50 let. Prer»ogr>stoma vidimo v Šolah ijrvrstne. Izborne diiake, kl lim pra* fesorji prerokujejo: »Prijatelj, z vašo nada»> jenoatjo postane človek minister, general aH noalsnlk« Navadno pa se ne čule več o teh izjemnih talentih, dočlm marsikateri lenuh napravi siiaien skoV v življenie ter odkrile nepričakovano vrline Zdi se mi, da je prav povedal neki star Skot: »Ako hočeš' uspeti v flvlienlu. ne smel biti preveč Izobražen . .. To ti le prtljaga, ki te teši in tišči, da ne more5 hitro hoditi . . Kdor oa hoče kai doseči, mora strašansko brzett . . Tn potem pa. če ves" preveč stvari, kar san» vase vrč ne zaupal.« • Rokavice za plavanfe. Da se ■« plavati In za p'avanie sploh so se poskusile z jako dobrim uspehom na Angleškem rumlleve rokavice, ki sllčljo šapam. S t«kfmf rokavicami se lahko vzdrži na površju vode kakor se rud! dobro plava. — Bogastvo Ne m č Je. SpIoSno smatrajo število avtomobilov ranafb^l'še znamenje bogssrva posnrrme debele. V tem ori-rn kare statis*'ka avtomobilov, ki ie pravkar IrSla v NemčHl, rnnmVvo sliko nem-TVee« froza«;*-v'a. Po teb podatktb se je v Ncmč^H Jtevfio avtomoVJov v zadnlem letu pomnožilo za 25.000! V Nemčlfc Vro« danes vseen eVuonl 1J2 0** av*rms"hiov. Saon»'n'9«tR sr Omžbe sv. Cirila in Metoda"? stian 4. »SLOVCrfSFT! if aftOUc, aoe i4. acccnrrjf« 1*125 Izpred sodišča. — Ovaduška zadeva iz leta 1917. (iMa-iii:jevaaje.) izmed številnih ptic, ki so Me zaslišane tekom popoldneva, omenimo inšp. Karla S a J o t i c a, ki Jt a*o*ovll, dn je bilo med Zcrkom in Jakhlom jako napeto razmerje. Ko le bil zaslišan tozadevno pri vojaškem sodišču, so ca redi vprašali, komu jc mogoče bofj verjeti. PrlCa obtoženca razun tluibenih zadev al mnogo zaupala, Jak hI pa je bil napreden ln navdušen Slovan. Železniški aradaik Anton MaielJ Je povedal, da so nastala prvo diference med obema 2a leta 1916. radi substitucij, kasneje pa, ker si je Zorko nabavljal blago in živež pn bolniških blagajnah, za kar ga je Jakhei pokaral Vaa pravica pa Je bila na Jakhtovt strani. Zorkota se je sam bal m ga Je imel za nemškutarja. Jakhei sam potrdi, kar ste povedali prejšnji priči. Omeni le še, da so diference službenega znašala posegle rud! v zasebno Življenje. Predao le bil aretiran je bi! opozorjen, da na! se Čuva Zorka. Pri zasliševanju v Gradcu asa je a v d i tor na vprašanje, kdo to navaja, rekel, če pozna Zorka iz Zagorja. Priča pa še odgovoril smeje, da ga pozna In prista-efl, da je to njegov sovražnik. V zaporu je tli ©d 25. aprila do 3. junija. Zorko Je bil prt ovadbi tako previden, da se je slcrll za eteki vojaški vohunski urad, ki ne navaja imen. Jako zanimivo le bilo pričevanje prede. (Jež, sod. dr. Pavla Skaberneta, P te alazil takrat kot voJaSkl sodnik pri V. armad. Izpovedal je kot Je navedeno v obtožnici a dostavkom. da je Imel vtis da Je Eorko ©vaditelj. Tudi je povedal, da so bili takrat pogosti slučaji ovadb brez podpisov (in te so bile gotovo najgrše). Dalje le bilo laaMšanjh več prič, ki so izpovedale o sporu used obema o maščevalnosti obtoženca m o tem, en so se ga na tihem val bali. Prl-ee> kJ fln je predlagal zagovornik, ki naj W potrdile, da 5e bil obtoženec dober In zaveden Slovenec, to to potrdit, toda z dostavkom samo do volne; kaj je btto med vojno, niso vedele. Senat je stavil porotnikom tri vprašanja m sicer prvo, Če Je krtv, da Je ovadil Jakhle radi izroJšllenega hudodelstva veleizdaje, kaljenja javnega miru in vohunstva, drugo, če ga je Izpostavil s tem večji nevarnosti ln tretje, če Je izvršil to obrekovanje kot uradnik, podrejen obrekovaneran. Po daljših ln temperamentnih govorih državnega pravdnlka in zagovornika so porotniki potrdili prvo m zadnje vprašanje, nakar je bil obsojen Zorko z vpoštevanjem izredne milosti na pet mesecev težke Ječe. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor. OBMEJNA SLIKA. — TIHOTAPSTVO KONJ. Današnja porota razpravlja slučaj tihotapstva ob meji. Zgodilo se Je. da Je prišel k pripravniku finančne kontrole, ki je vršil dne 8. junija svojo obmejno službo na me:i za vasjo Dolenje jezero prt Cirknlci, rrfegov dober znanec, posestnikov sin Matevž Rok s prošnjo, naj čez mejo pusti sedem parov kom" proti nagradi 1400 Din. Finančni pripravnik Rak je bil omamljen lepe svote, ker je imel prazen žep ter je dovolil, da so se konji Sil past čez mejo. Imel pa je Rak smolo, da sta zasačila te konje njegova dva tovariša flnancarja Ludvik Podobnik in Bel Bulatov Šefh. Rak* je moral lepo nagrado rezdefte) r tej ekas, da tovariše in konti so šli preko... Obtožen* Rak Je vat priznal, apiuaeul pa svoj zagovor v tofffco, đn ga je pregovoril k tihotapstva aeei drag nawwanec. ki ara Je rekel, da dobi iiu Riasanai psi Roku. — Soobtoženi Rok le aafloeao vse zanikal, rekoč, da Rate koaaaj pozna. O tej zadevi sploh nočem ničesar 1 aafsal nenvL Poe poročaj o potr etri, da se ;a sedanje rrax)va%o^obrt-as zbornice v Gorici« katero bi se menda odpraviti vsted novft upravam ranr-PaJsstufskstiui vodstvu je doslo več (a« res?) s stran* z--rHkm društev, al zahtevajo odstranttev alovenskaca nadškofa. Zahteva se, da pomični tajafk nadaljuje tozadevno akcl)o, ki se je Pričeta tako pogumuo. Zavzeli so se za bidroeiek-erfčno napravo na OoiiSketn m sJdenik) te le predlagati prtatoam oblasti, da bi se telefonsko omrefjs v dedeli rzroč!k> v upravo telefonski zvezi za Gornjo Benečijo. V Kopra se je vtšB kongres Istrske fašistov-ske organizacije. OovoTfll so o potrebi stroge discipline In poslali so poslancu Grunti brzojavko, v kateri ga pozdravljajo kot •ratVlca slovenskih trdnjav ki mu Izrekajo svojo zvestobo hi disciplino. Glede zatvo-rltve premogokopa pri Labinu žele skorajšnje rešitve premogokopne krize, ker za-tvorrtev pomeni za Istro veliko gospodarsko sgubo. — Vojaštvo kamilico v Gradišču ob SoH nameravajo v kratkem zatvoriti. Gra-dlščani žele, da bi se ogromno pojšopje porabilo za industrijske svrhe, kar hI otejr-nflo olajšati ofrstoječo gospodarsko krteo, pod katero prebivalstvo sflno trpi. — Tihotapstvo s kavo se širi po vipavskem, postomskem fn bistriškem okraju In sicer v taki meri, da so se trgovci obrniti do goriške trgovsko-obrtne zborni- ce za ponsoČ. Finančni stražniki so na to naznanili oblasti, da že oni skrbe po v se it svojih močeh, da bi se zatrio tihotapstvo. Čudno le, da se je ob taki skrbi moglo tako razviti. * Mlekarlca ottrffla 19 ljudi. Iz New-yorXa POlOCajO da je bfeo v mestu Jamr-sto-irn 10 shičnjev tegaria. Zdravstven« oblast se ja trudila, da bi dognala, odkod j« prtila ta bolezen *n kako se je razširila. Mfteprvo so rrnsHh*. da je krtv mestni vodovod, potem so preiskovati raziJčne £rv4>e-njske potrebšeme. pri čemnr so dognali, da prihaja mleko pn večini samo z ene farme, Zdravstvena oblast )e dala preiskati vse osebe, zaposlene na farmi. In m se je pokazalo, da je bila mlekarjeva žena »pre-našalka-c tefarja. Sicer je bfla zdrava, ali v sebi je Imela bakterije lesarja in ker je prala posode za mleko, so prihajale bakterije v mleko, katero so vživntt meščan! m tako se je raršfrtl rud! med nj;ml legar. Zdravstvena ob'nst je mnenja, da W BO-bena oseba, ki je kdaj hspela na trajni mrzhci, ne bi smela biti zaposlena v mJe-karski industriji. — Listnica uredništva* G. Ljudevita Koželju, mestnemu učKelju v Novem mestu. — Potrjujemo Vam. da niste ne r sali, ne poslali notice o okr. šot, nadzorniku g. Gradu, priobčene v 244. ŠievtfkJ »Slov. Naroda«. Uredništvo. Olevm urrdni%: RASTO PUSTOSLEMŠEkl Odgovorni nrrdntk: VALENTIN KOPITAR Mi strelL pafre8Hi»c mthaalAna deJaretoa rpopr^Tlfalniea) &. BARAfraV, I^Mfana, galtnbnrgpva vlioA 6-L Kupim več vagonov rsss kresstplrjai proti takojšnji dobavi. Ponudbe s ceno in naklapalne postaje na J. Student, btaro-Petrovoselo, Slavonija. priooroča NARODNA KNJIGARNA Zahvala. Za vse mnocoofolne dokaze ffnbeflif, obiske fh sočustvovanU v bolezni m ob srnrfi mo|aga aeno-Žfcpjgjl soproga, gospoda JOSIPA ZAGHEISTM se iskreno zahvaljujem vsem njegovim aasacaaa) te-Vtrliem m pri jat al lem ta obilno spremstvo. Posebna sabrala gg. sdravntkom, gg. Častnikom Žahd. brigade, g. poročnika Ign. Rusa, godbi Drav. clvis. oblasti, gpremljajoči četi njegovim stanovskim tovarišem aa venec ta obilno spremstvo. Na ipriarčnejše zahvala g. It. Premeleu za vefiko-dušen dar mesto venca, g. Vinku Greselnu za njegovo požrtvovalnost. — Bog plat! vsemi Žkotijan pft Mokronoga, IX decemma Ani Satrmslstar. Za božič najlepše darilo za mladino se knjige Goiar, Prelepa vasUftCS, cena Dfn 10* Verne, Drama o zraka L, . , Ral si le Iziulsffl Dr. Dri n., » » 12 I0-— Harodna Unllmrm, UuMImu, Prehiaiuaa atL 2. Šivalne stroje EXCELLA z KMetnim jamstvom nalHnolit Mm Bo*%* ta »typlta> sj^ ffiaicetial« pri tvrdkf to«/, J. GOREČ Uubllam, Pakft Uubljansks anjdae saae preko zime shranjuje in prenavlja tvrdka J. GOREČ, Gosposrefska c 14. Bukovo ojlje" •taisU najceneje BL Skala - L i ubijana Nlrje at. 4 mm Cene seistom do 20 baaael Otn i>—| vsake nadalfrta basevda 50 para, a davKlno vrad f Slažse j Službo oskrbnika vinogradnih in žtvrnorej* kih del išče Mihael Ben# sa> Seienoov Gorizle. Italija- 13J07 Dre plctnki, dobro izurjeni, se takoj sprejmete. — Naslov po« ve oprava »Slovenskega Naroda«. 13.256 Služba kletarja aH poln. skladiščnika se išče za nastop z novtm letom. — Poirve se v upravi »SL Nar.«. 13JI 3 KBptffema vsako količino (esaoef a lesa dhnenzije 6/7" 8, 9, 10 m; dimenzije 7, 8, 9 nt; dimenzi*e 5 do 8 m; I paralelne deske 13, 20, 25 m/m, 4 in 5 m. Ostalih dimenzij potrebujemo manj. Ponudbe r. izvodi poslati na: Brača IYKOV, Stapar (Bačka). 1287* O blat s t. avt. clv. Ina. A. STEBI talin, p sarnn, Ljubljana, Dom a jaka eaata 1 a (v palači L'ublianske Kreditne banke). Projektira električne centrale, posvetuje občine in privatnike ter daje strokovna mnenja. FRANJO CELNAR HERMA CELNAR roj. MikolAŠek poročena Ljirbijanj, t2JXH tgB —;_!_;_■• -'!Wr Spreten račonar in bilertcist sprejme delo na dom. Sestavlja bilan* ce in vsaka druga pi* ssrsdake dela. — Pon-iJ* be pod »Takoi/13J>u na tmravo »Slov. Nar.«, Bančni nreolno oskrbo ko* učitr* ljico perfektne angle^či« ne> vzgojiteljico ali dni« žabnico? — Ponudbe na opravo »Slov. Namda« pod Dobroerčnost/13-311. Ogijel ?tiri vagone bukovegs in hrastovega oglja prevalcc išče službe aH vzame na račun proti kavciji. — Pismene ponudbe pod »Preka* jevalec* na Al oma Com* pen j, Ljubljana. 13315 šivalnih strojev prevzame mehanična delavnica Fran Osrin, Gosposnbka t U, tvrdka GOREČ. letna deklica, poštena, brez staršev — išče službe. Ima pet raz* redov dekliške šole in razume nekoliko šivanja ter hišna dela. Nastopi event. takoj. — Ponudbe ne: P. Zupančič, Kranj št 29. 13.32S Boljša, perfektne, zdrava sobarica ki je že sfužils v dobrih hi£ah, vajena serviranja in za pospravljanje treh sob, se išče (poleg kuha« rice) k slovenski obitelji od 2 oseb. Plače dobra, nastop enn prej. — Po* nudbe sa: Marijana Je* kit Karlovac, Hrvatsko. 13.271 Mlad mož «č« srafbe kot sklauflle« tec aH kako delo v pisarni aR tovarni: zmoten je sodelovati tntl orke* atm f I tli U. violino, kiarvirjem ali harmord* jem; igral je že v naj« boljših orkestrih. Zrno* žen je tudi voditi pevski z>or — Natančnejše po-jesrdla da upe sva »Slov. Naroda« pod »Godbenik 13327«, S P BaaanBaaSBannVaaanBanaa TrgOTski lokal ne promerni ocwti se oroti nagradi za takoj ali -x«neje. — Ponudbe pod j»Lokat 1924^13.281« na 1 rprsvo »Slcrv. Narode«. Polovico hiše s tremi stanovanji in vr* tom v sredini Ljubljane, naprodaj za 100 000 Din. Solčnata lega. — Le resne pismene ponudbe na upravo »Slov. Nar.« pod »Polovico h»e/132o8«. Proda se t Beogradn hiša (atar). Krimska br. 2, do do Dvora P = 250 m*, lice 12 met.; prostor s starfroi zgradbami. P = 348 m». Kce 13.70 m. De-ligradska 24; poljsko p o a es t v o pri Torlakti 14 hekt. z velikim hlevom m hišo. more se tudi psrceHrstl, 7 km od Beograds. — Vse takoj naprodaj. — Več pove: *tana Obrsdovi^ka. r4- • ^rad. Deligradska 24 aH ^elef. 14—45. 13.307 Specr jalna zaloga zimskega blaga double, palmrtiton. flai?. t'-r izgotovljenih rimskih rsglanov, ulstrov m vss-kovrstnih ohlek — Dra* go Schwab. Ljublisna. Dvorni trg 3 11 082 Odlikovan izvem se da v družbo ali proda. — Ponudbe pod »Thrtop 13.310« ne trprevo »Slov. Naroda«. 2 elektromotorja 2 in d HP, rabljena, toda v popolnoma dobrem sta^ nju, naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 13.212 Oddam dra rjoslovna prostora ob prometni eesti v Rož* iil dolinu pripravna zr trgovino ali delavnico — brez atenovanja. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda« 13.326 Pisalni stroj »LTnderwood« popoln orna v redu, malo rabljen, — ceno naprodaj. — Ogleda se iz prijaznosti v slaščičarni Voltman, Pre* Šernova ulica. 13.322 Motorno kolo 2H HP. v nalboljsem sta* nju prodam po nizki ceni ali zamen j sm srn eno* vprežno krito lahko kočijo. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. I3.12S 500 knjig (leposlovnih, filozofičnih in umetniških) se biblv o teke, znanstvenike, pri* vatnflce, naprodaj. — Na ogled od pol 2 do pod 4. — Naslov pove uprav« »SI. Naroda«. 13.199 Ženske nizke in visoke čevlje št. 38. otročji nlaščki oble kce. perilo od 2 do 7 lete, moška zimska otv leks naprodaj samo pri« vatnfkora. — Ogleda se od 2. do J. — Gledališka ulice 10, ITL nadstropje, deano. 13.126 Naprodaj posestvo v lepi legi tik državne ceste; vse v dobrem stanju. — VcČ se izve pri: Andrej Menartu, Kale« 10, Gor. Logatec. 13.306 Lepo hišo z vrtom in dvoriščem ter prostim stanovanjem — v ljubljanski okolici — ugodno orodam. — Ponudbe pod Prilika '13.210 na upravo »Slov. Nar.«. 11 IBP II PIIII 111—11 H čem sobo grem tndl kot sostanovalka. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 13.270 Na stanovanje event. a hrano, ac sprejme 1 aH 2 gospoda. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 13336 Najboljši in najcenejši svetovnornani šivalni stroji »Mundlos«, 15 letna ga* ranciia samo pri — Jos Sel rašek aH tekočina! Za-tevajte lamo oritfinsHi »Diamslt«! — Glavno ta* »topstvo za Jugofltvijo: Fdvard Dn/anec, Stros«-ma-T-teva ulfea br 10. Zagreb. 12461 Za božično in novoletno darilo so najbolj primerni in po* ceni igračni športni vozički, tricfkeljni, najno-rejia zmanjšana dvokolo •a za otroke že od 5 let, ter najnovejše samokolni* ce (holenderji). otročji vozički od najcenejlih do najfinejših, iivalni 'troji itd. — »Tribuna« F. B. L. tovarna dvokoles in otročkih vozičkov. Ljubliana, Karlovska cesta 4. 13.132 J Dopisovanje gansj! Ženit na ponudba. Mesaraki m^:«?rr JvInspection Rue des Jardins 4. T.c (P. D. C. France. 13.3H Samo 14 dni! avans I0;M S PODflsfani A. Sinkovic nasl. K. Soss, LJuMiaiM, ■••tal tra It. Rešimo sokolski Jsbor"! OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOMOIOIO Žive ribe za Ljubljano. 12. decembra je prispal v Ljubljano prvi vagon živih rib različnih vrat. Razprodaja «c vrši Taak dan na trgu. — V petek konkurenčna razprodaja. 13330