Poštnina plačana t gotovini.
Stev. 31*
Ljubljana. dne 30* iuliia 1936.
Upravništvo „Oomovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo „Domovineu, Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Niročnlu u tizemttvo: ietrtletno t Dla, polletno IS Din, celoletno se 01«; a ta* »Hitro razen Amerlkei četrtletno II Din, polletno 24 Din, celoletno 48 MU Amerika letno I dolar. — Račnn poštno hranilnico, podružnice • llnbllanl, št tO.Ttl.
Jugoslovenska misel
mora združit! vse rodoljube
Predsednik Jugos'ovenske nacionalne stranke Peter Zivkovič je dal te dni sot rudniku »Politike« kratko izjavo, v kateri pravi:
»Spričo enodušno izražene želje vseh odposlancev Jugoslovenske nacionalne stranke na velikem zboru, ki se ie vrš'1 pretekli mesec sem sprejel izredno čast in hkratu zelo pomembno dolžnost, da sem na čelu Jugoslovenske nacionalne stranke, kot njen predsednik. K temu sem se odločil tako zaradi izrednega zaupanja, ki mi ie bilo izkazano, kakor tudi zaradi tega, ker smatram, da živimo v zelo resnih časih, ko je neobhodno potrebno, da velika jugoslovenska misel zbere v trdne vrste vse člane JNS. Zraven pa si zagotovi za obrambo osnov narodnega in državnega ednstva tudi sodelovanje vseh ostalih iskrenih rodoljubov, ki smatrajo za svojo pogla-
vitno dolžnost služiti z vsemi močmi svojemu kralju in narodu in doprinesti, kar premorejo, da se našemu mlademu kraliu Nj. Ve!.. Petru II. ohrani dediščina velikega dela kralja Aleksandra Mučenika, naša lepa zedinjena domovina kraljevina Jugoslavija. Ta osnovna misel bo določala tudi naše stališče pri reševanju vseh perečih vprašani naše nacionalne in državne politike.
Neki ljudje so poizkušali Jugoslovenska nacionalni stranki, pa tudi meni osebno podtikati težnje po nezakonitem delovanju. De an-sko je JNS daleč od takih težen) in od nam neznanih načrtov. Vsakomur je znano, da sem stal od nekdaj na stališču zakonitosti in da sem bil proti vsakemu nezakonitemu delu in početju. Po tem se bom ravnal tudi v bodoče.«
Izseljenci se vračajo, ke r tujina nima zanje kruha
Zdaj pa zdaj se čujejo glasovi, da gospodarska stiska v Evropi ponehava. Če pa gledamo številke, ki jih ima izseljenski urad v Ljubljani, vidimo, da se naši izseljenci neprestano vračaio domov, ker jim tujina ne more dati kruha.
Vzemimo Holandsko, kjer je še nedavno delalo okoli 3000 slovenskih rudarjev. Zdaj je njih število neznatno in-naša delavska društva v Holandiji štejejo komaj še 125 članov. Kokor iz Holandije se v najnovejšem času v večjem številu vrača;o tudi naši delavci iz Nemčije, odkoder pa ne prihajajo v toliki meri zavoljo brezposelnosti, temveč ker se s kakšno besedo pregrešijo proti vladavini.
V precejšnjem številu zapuščajo naši ljudje tudi Francijo, s katero naša država na žalost še zmerom nima urejenih izseljenskih od no-
šajev. Naša vlada je sicer že pred leta izdelala pogodbo, ki pa je vse do danes ostala na papirju, ker ji v Parizu ni bilo mogoče iz-' poslovati odobritve. Morda bo Blumova vlada, v kateri so zastopane delavske stranke, imela nekaj več razumevana za osnovne živ-ljenske koristi jugoslovenskega delavstva v Franciji in bo dogovor podpisala. Značilno je pa vendarle dejstvo, da tudi pod novo vlado odtok jugoslovenskega delavstva iz Francije ni ponehal, kar priča, da so se politične razmere v Franciji sicer izpremenile, da pa se gospodarsko stanje še ni izboljšalo, zato mnoga podjetja še zmerom odpuščajo delavstvo. Pri tem so seveda v prvi vrsti prizadete tuie delovne moči. Najlaže še v dobi gospodarske stiske dobe delo v Franciji gozdni delavci, kar je znamenje, da jim takih delavcev nedo-staija.
V šestih letih štiri milijarde od letoviščarskega prometa
Kakor nam kažejo uradne številke, je tujski promet za našo državo pomembna gospodarska panoga, ki nam donaša lepe denarje. Podatki za leta 1930. do vštetega 193.5. nam povedo, da smo imeli v naši državi skupnih dohodkov od letoviščarskega prometa v tem času za skoro štiri milijarde dinarjev.
V letu 1930. je obiskalo naše letoviščarske kraje (vse številke so zaokrožene) 296.000 Jugoslovenov in 256.000 tujcev. Med tujci je bilo največ Avstrijcev (72.000), potem Nemcev (48.000), Čehoslovakov (44.000), Madžarov (26.000) in Poljakov .(10.000). V naslednjem to je 1931. letu smo imeli v naših letoviščih 339.000 domačih in 210.000 tujih državljanov. Število tujih državljanov je to-
rej padlo, a domačih se je povečalo. Avstrijci so nazadovali na 62.000, Nemci na 33.000, Madžari na 18.000 in Poljaki na 6.800, med tem ko je bilo Čehoslovakov približno toliko kakor prejšnje leto. V 1. 1932. je število domačih gostov dalje naraslo, a število tujih dalje padlo. Domačih je bilo 365.000, a tujih 147.000. Avstrijci so padli (največ zaradi deviznih omejitev) na 41.000, Čehoslovaki na 30.000, Nemci na 20.000, Madžari na 13.000 ir Poljaki na 4.000.
Vsa ta tri leta je celotno število letoviščar-jev padalo, toda I. 1933. se je položaj spet obrnil. Število domačih gostov se je v tem letu skoro podvojilo na 668.000, a tujih zelo povečalo na 217.000 Avstrijcev je bilo že 60.000, Nemcev 21.000, Čehoslovakov 64.000,
Madžarov 16.000 in prvič so zabeležili večje število tudi Rumuni: 5.000. V 1. 1934. je bilo domačih gostov že 711.000, tujih pa 235.000. Števila Avstrijcev, Nemcev, Poljakov, Francozov in Angležev so se dvignila, zmanjšali pa sta se števili Čehoslovakov in Madžarov, V letu 1935. se je število domačih letovi-ščarjev dalje dvignilo na 766.000 in tujih na 242.000. Nazadovala so števila Avstrijcev, Madžarov in Rumunov, a vseh drugih so se znatno povečala. Precej je bilo v tem letu tudi bolgarskih gostov. V prvi polovici letošnjega leta je bilo domačih gostov že 203.000, a tujih 40.000.
Dohodek od letoviščarjev je znašal 1. 1930. 605 milijonov, 1. 1931. 531 milijonov, 1. 1932. 493 milijonov, 1. 1933., ko se je število gostov spet močno dvignilo. 701 milijon, leta 1934. 811 miljonov in 1. 1935. 827 milijonov dinarjev. Skupno torej tri milijarde 968 milijonov ali okroglo štiri milijarde dinarjev. Od te vsote odpade na morska kopališča ena milijarda 444 milijonov.
Navedli smo te podatke, da tudi naš po-deželan lahko preceni pomembnost letoviščarskega prometa, saj imamo prav v Sloveniji razmerno veliko število letovišč in kopališč. Denar, ki ga letoviščarstvo prinese v naše kra ie, ie v nrid vse i deželi. Zato mora vsak naš človek plecjati na to. da se bo letoviščar počutil pri nas čim bolje, saj Ta tisti tujec, ki je z i-sern zadovoljen, snet in spet pride k nam. V tem pogledu morata tudi država in banovina storiti svoje, da odstranita vse ovir° yA še večji napredek tuj« skega prometa (slabe ceste, nepovoljne pošt« ne razmere in podobno). Za Slovenijo po« meni napredek tujskega prometa čedalje bolj vprašanje vsakdanjega kruha.
Pri nas ne gre
Pred svetovno vojno ni posegala država v zasebno gospodarstvo. Le toliko je zaščitila zakonodaja prodajalca in rabnika. da j« določila zakonito dopustni zaslužek trgovca na največ 25 odstotkov. Tako je bila postavljena človeški pohlepnosti meja. Velika večina trgovcev se je v tekmi za odjemalce zadovoljevala z manjšim dobičkom, ki se ja gibal med 5 in 10 odstotki. Prav tako so služile zaščitne cyarine dejansko le oviri uvoza tujega blaga, ki bi moglo izpodrivati domače.
Po svetovni vojni je osvobojenje sicer strlo verige tujega gospostva, toda žil so prenesli razni pridobitniki to svobodo tudi na svoje poslovanje. Pričelo se je odiranje navzdol in navzgor, da sta večali dobiček nizka nakupna in visoka prodajna cena. Prav tako je izkoristila industrija do zadnje pare visoke zaščitne carine, katerih vzvišeni namen je bil ustvaritev narodne industrije v korist kmetu in delavcu. Dolga leta sta ječe odštvevala pridelovalec in rabnik trgovini hud davek, tako hud, da sta omagala ter pr>-šla z njima seveda tudi trgovina na suho.
Podobne so bile razmere tudi v nekaterih drugih državah in državniki niso pustili teg$, žalostnega gospodarskega razvoja, temveč so postavili spet meje trgovinskemu zasluži ku. Tako je Nemčija že pred leti postavil* za kmetijske pridelke okvirne cene in določila dopusten dobiček. Tudi pri nas so ir, večkrat poizkušali s sličnimi ukrepi, ki so se

pa vsi razblinili v nič. Letos se ta poizkus spet ponavlja. Postavljene so za žito in oljno seme najnižje cene. Za žito je celo doiočeno, da sme znašati trgovčev zaslužek največ 8 odstotkov, med tem ko so morale podpisati tvornice olja dogovor s pridelovalci, da bodo odkupile pridelek po določenih cenah. Toda komaj se je prodaja začela, se je že izkaz: • . da bodo menda tudi letos ostali vsi ti ukre.ij le na papirju. Trgovci in tvornice namreč no-
Škoda, ki jo povzroča peronospora po vinogradih v Slovenskih goricah, je vsak dan večja. Trte bi bile letos zelo polne, toda večina grozdnih nastavkov je od peronospore počrnela, se posušila in delno že odpadla.
Glavni vzrok, da se je peronospora letos tako razpasla, je bilo deževno vreme. Peronospora pa je zelo razširjena letos tudi v mnogih takih vinogradih, ki so bili zadostno škropljeni z bakrenoapneno brozgo. Mnogi vinogradniki so začeli sumiti, da je morda temu kriva slaba modra galica. kar pa ne drži. Krivda je v prepoznem škropi jen in. Oni redki vinogradniki, ki so zadosti zgodaj škropili, imajo svoje vinograde ninoeo be!j obvarovane. Letos je pač bilo vreme takšno, da so se trte zgodaj okužile in zato škropljenje v začetku juivia ni več Domagalo. saj je znano, da se s škropi jen iero zamorijo le trosi peronospore. ne pa tudi bolezen sama. Lani je škropljenje v začetku junija zadostovalo. letos pa bi se moralo izvršiti prvo škropljenje v drugi polovici maja.
Za prihodnja leta bodi ta nesreča nauk, da ic treba pravočasno in zadostikrat škropiti. V tem pogledu bi morali imeti odločilno besedo naši vinarski strokovnjaki, ki naj bi vsako leto dognali čas zlasti za prvo škronljenie: Ni pa menda za vse vrste enak ča« škropljenja. Zgledi nam kažejo, da ie za nekatere vrste bilo škropljenje pravočasno, za druge pa ne.
Izkušnje, ki jih bo letos dobil naš vinogradnik. bodo gotovo velike, žal Je, da bodo« drage, ker bo pridelek neznaten in po vrhu
čejo kupovati, če pa le kaj kupujejo, plačajo cene, ki so mnogo nižje od oblastveno postavljenih. V Sremu .plačujejo tvornice olja nemoteno za oljno repico namesto uradno do ločenih 250 le 170 do 200 Din za metrski stot. Mlini kupujejo pšenico namesto po uradno določenih 115 po 100 Din in še ceneje za metrski stot. V današnji hudi stiski prodajajo kmetje tudi pod to ceno.
menda še zelo slab. Če bo kakovost slaba, seveda tudi cene ne bodo v pravilnem razmerju poskočile.
Rekli smo že zadnjič, da bi se moralo uvesti obvezno škropljenje pod nadzorstvom vinarskih strokovnjakov. To zahtevo ponavljamo. Le tako bi se škropljenje tudi pravočasno in pravilno vršilo Poskrbeti pa bi se hkrati moralo za cenejše škropivo. Mislimo, da bi se morala modra galica poceniti že zaradi tega. ker bi se ie zarad' obveznega škropljenja mnogo več razpečalo.
Politični orecied
Poročila iz Španije soglasno ugotavjajo da ie španska vlada ohranila premoč nad urorni i.
ki se zdai povsod le branih in nč več ne napadajo. Uporniško glavno opor šče je zdaj Burgos. med tem ko 'e Valado''d že ogrožtn od vladnih čet. V San Sebastianu so vla 'ne čete premagale zadnje ostanke upornikov. Sa-ragossa. ki ie še v uporniških rokah. ;e po zatrdlu vlade tik pred padcem Zadnje dni so bili na iugu Špamje krvavi boii. T;a so namreč prispeli prvi odd^ki maroških čet. ki jih pošiljajo upornik z Maroka Dovoz teh čet pa ie zelo otežkočen ker nlire^ to m oWi vojne ladje, ki so ostale zveste vladi. V Sevillo ie z letalom odpotoval uporniški general Frano«. da bo osebno vodil borbe
in poizkusil dvigniti pogum upornikov. k,i so jih zadnji porazi precej potrli. V Madridu so prepričani, da je končna zmaga vladi zagotovljena. V Madridu samem sta spet red n mir. Dosedanri boji. ki so bin zeio krvavi, so zahtevali že ogromno žrtev
Po vesti iz Seville je general Franco izjavil nov narjem, da se je v Burgosu, glavnem uporniškem
oporišču, sestavila nova španska vla^a, ki naj prevzame oblast nad vso Španijo. Madridska vlada po Franco vi izjavi nima več pravice, predstav jati se narodu in tuli ni za pravo špansko vlado. Po dunajskih vesteh
se pripravljajo nova pcgajan;a med Vatikanom in Nemčijo.
V Vatikanu upajo, da bo Nemčija Po sporazumu z Avstrijo in zbližaniu z hal jo omiiila svojo politiko nasproti kaitoliiški cerkvi. ZJasii mnogo dado, na tesnejše sodelovanje Nemčije z Italijo.
Državljanska vojna, ki so jo začeli nekateri generali južnokitajske vlade v Kantonu proti Čankajšeku, predsedniku osrednje kitajske vlade v Nankingu
se je končal z uspehom Čankajšeka.
Južnokitajski pokrajini Kvantun in Kvansi sta se pripravili na pohod proti Nankineu. Zdaj pa se je pa posrečilo Čankajšeku. da je pridobil zmerne vodilne ljudi v Kantonu. Čankajšek je postavil zdaj južni Kitajski svojega nadzornika, ki je pokrajino Kvantum pomiril in jo pridobil za osrednjo vlado v Nankingu. S tem se lahko smatra, da sta severna in južna Kitajska spet združeni.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na ptujskem sejmu so bile za kg žive teže nastopne cene: volom 2.25 do 4, kravam 1.70 do 3.25, bikom 2.25 do 3.50, juncem 2.50 do3, telicam 2.75 do 4, teletom 4 Din. Konje so prodajali po kakovosti od 380 do 3600 Din, žrebeta pa po 700 do 1250 Din za glavo.
Za obvezno škropljenje trt
proti peronospori
Po Merku M. J.:
pot 4
3&> zverlžena
"Za vse to pa morate vendar imeti vzrok. Kakšen je?« je nejevoljno odvrnila Vrhovčevka.
»Prosim vas, milostljiva gospa, ne izprašujte me.«
Njena zadrega in tesnoba sta zbudili v Vrhovčevki radovednost.
U;am, da si ni mo; sin dovolil kakšne drznosti; je rekla s strogm naglasom. »Sicer pa mora vsaka deklica samfl znati, kako ie treba držati mlade moške v pravih mejah.«
»Seveda, milostljiva gospa Nasproti gospodu sinu se že lahko varujem. On je še tako mlad. Toda kakor bi bilo neumno, če bi meni mladi gospod Vrbovec dvoril, vendar bi ne bilo naravnost krivično Nasprotno pa ...«
»Krivično? Ore torei za vsTivost. Kdo e to? Kdo se vam ie prib!;žal?« Oči VrhovčeV e so se zdajci živahno odprle in s prežečim za-nimanem je pogledala Zoro.
»Gospod Vozlič morda?« je hitro vorašala.
»Prosim, ne vprašuje me in mi dovolite odpotovati!« je ponovila deklica vsa tresoča se pred nevihto, kj mora z dal zdaj zagrmed nanjo.
Toda nevihte n; bilo. Vrhovčevka je nasprotno kazala vesel obraz "Ne maram izvleči iz vas priznana. Želim le odgovor na vprašane. do katerega sem upravičena. Alj gra za gospoda Vozliča? Ali nas hočete zaradi njega zapustili?«
»Da, milostljiva gospa.«
Vrhovčevka se e morala prav zelo potruditi, da je obdržala na obrazu h'aden izraz, ki so ga bili pr; njej vaemi. Za trenutek ie zaplesal okrog menih oholih ust zmagoslaven nasmešek Prav dobrotljivo je položila roko na Zori n o ramo.
»Drago dete. nfslim. da zelo pretiravate. Moi Bog. mladi Pudje so pač' malo živahnejši. Ne smete vzeti za tako resno, če se gospod Vozlič do vol- z vami ma<hno šalo! Zaradi tega vam že n' treba kar pobegn ti!«
Jasne oči mlade vzgoiiteliice s-n s° začudene unrle v smehliaiočo se Vrhovčevko.
»Gospodična Ida mi ie vendar rekla, da se bo eospod Vozlič z nv> zaročil...«
*Kaj vam je moja hčerka rekla? Bilo je zelo nepotrebno, govori take reči. Le pomirite se. Ida ne bn ljubosumna na vas. Če si bo Da gosood Vozl-č dovolil preveliko drznost, pridite samo k meni. S'cer na v svoji službi re« ne smete bit; tako preveč občutljivi.«
Zora od presenečen^ ni mogla vrč izpre-govor't: niti besedice. S skloneno glavo in strmečm; očmi :e šla iz sobe po stopnicah navzdol in na prosto.
Da njenih občutkom n:so uvaž°vali. se i' po vsem tem. kar je doživela pri Vrb"včev;h. ni zddo več čudno. Razumela pa ni. da je gospa Vrhovčeva tako nebrižno govorila o nezve-stob: moža. ki je prišel, d* se zarp^i z neno hčerko. »Ubožm sem.« ie skl^^la Zora, »zafo me ne more nihče rad ima1!. Zaradi tega tudi ne morem biti resen povod za 1'u^umnost«
Nenadno se je po:avi1 pred nVi A'1fon?. "Gospodična!« je fho vzklkni' »A'ij rnslite. da ničesar ne vidim, do n° vid:m. kako lazi gospod Vozlič za vami? Ko ste šli po jopiča za
sestrici, ie šel za vami! Obračunal še bom s tem nesiamnikom. s tem hinavcem.«
»Gospod Vrhovec, ne pozabite, da govorite o ženinu svoje sestre!«
»Ženin! To pa še ni tako zanesljivo! Če svojega očeta kaj dobro poznam, ima z Ido cisto drugačne načrte.«
»Drugačne načrte?« Zora ie nehote ponovila zadnji besedi. Zvenelo je kaloar vzklik iz presenečenja.
Tudi preprosta mlada duša ima trenutke, ko vidi svet okrog sebe takšen, kakršen je. Z Ido imajo druge načrte Kako prostLŠki je svet! Prvi vpogled Zore v umazanost sveta je učinkoval nanjo kakor telesna bolečina. Zato se je bila Vrhovčevka smeiala tožbam mlade vzgojiteljice, zato je torej bila skoro odobravala, da si je gospod Vozlič dovolil »malo šale« z nio. Dušan bi se malo šalil z lijo, nato pa šel, kadar bi se je naveličal. Zato da bi ga laže odvrnili od misli na Ido, bi porabili kot žrtev njo — ubogo domačo učiteljico, s katero lahko store, kar se jim poljubi.
Kri ji je planila v lice iz ogorčenja. Kam naj se reši pred Vrhovčevimi, kam pred Dušanom ?
&
Zgodaj zjutraj je čakal pred gostilno direktorjev avto. Od Vrhovčevih še ni bilo nikogar blizu. Samo Dušan je bil zapustil svojo sobo in je pozdravil direktorja Grmovnika, ki je sedel v verandi sam pri zajtrku.
»Lepo, da ste že pokoncu, gospod Vczlič. Pravkar sem vas hotel zbuditi, da bi vas po-

SVINJE. Na ptujskem sejmu so prodajali za kg žive teže: pršutarje po 5.50 do 6, debele svinje po 6 do 6.50, plemenske po 5 do 5.50 Din, mrtve teže po 8 do 9 Din. Prascev stare 6 do 12 tednov, so prodajali po kakovosti od 80 do 135 Din rilec.
VINO. Položaj v vinski trgovini na debelo je neizpremenjen. Malo na bolje se je obrnilo po vinorodnih krajih, posebno tam, kjer so se zaloge že zelo skrčile. Prednost imajo v tem času cvički in lažja rdeča rezka vina. Kaže pa. da se bo vinski trg v prihodnjem mesecu obrnil povsod na boljše, ker sta trtni bolezni peronospora in grozdna plesndba (oidij) !etos kruto zagospodarilj po vseh vinorodnih krajih Slovenije. Množina letošnjega vinskega pridelka bo gotovo za polovico manjša od lanske letine.
Sejmi
2.	avgusta: Dravograd:
3.	avgusta: Čakovec. Viden ob Savi. Sv. Le-nat v Slovenskih goricah. Ribnica, na Dolenjskem, Zagorje ob Savi:
4.	avgusta: Sv. Peter pod Sv. gorami, Št. Ilj pri Velenju;
5.	avgusta: Dole pri litiji, Krašnja. Krka na Dolenjskem, Lemberg, Loka pri Zidanem mostu. Ptuj, Vrhovec (kočevski srez);
6.	avgusta: Črnomelj, Mariia Snežna na Vel-ki, Martjanci;
7.	avgusta: Draškiovec;
8.	avgusta: Studenec (krški srez).
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišt6to premijo): 1 nizozemski goldinar za 29.61 do 29.75 Din; 1 nemško marko za 17.51 do 17.65 Dim; 1 angleški funt šterling za 218.09 do 220.14 dinarjev;
1 ameriški dolar za 43.19 do 43.55 Din; 100 francoskih frankov za 287.89 do 289.33 dinarjev:	•
100 češkoslovaških kron za 180.47 do 181.58 dinarjev;
Voina škoda se je trgovala Po 363.50 do 365 Din. investicijsko posojillo pa po okrog 83 Din. Avstrijski šilingi so bili po 8.74 Din, nemški klrinški čeki pa no 13.77 Din.
Drobne vesti
= Za obrambo pred zajcem. Na občnih zborih Sadjarskega in vrtnarskega društva se vsako leto pritožujejo sadjarji zaradi škode, ki jo napravlja zajec v sadovnjakih, in se sprejemajo sklepi in resolucije za zaščito proti temu najhujšemu škodljivcu sadjarstva. Letos pa tožijo kmetovalci, da jim dela zajec občutno škodo tudi na polju, posebno na fižolu. Prav tako vinogradnikom ne prizanaša. Iz mnogih krajev prihajajo zahteve po zaščiti pred" to nadlogo. Da bi se ugotovila vsaj približna škoda, kj jo je povzročil zajec v zadnjih treh letih v sadovnjakih, na polju in v vinogradih, je naprosilo Sadjarsko in vrtnarsko društvo svoje podružnice, da zbero točne podatke o škodi, storjeni od zajcev. Mnoge podružnice so zbrale natančne podatke in izvršile svojo nalogo naj vestne je. To pa še ni dovolj. Potrebno ie, da se zberejo podatki iz vse banovine in se ugotovi resnična celotna škoda v naši banovni. Sad arsko in vrtnarsko društvo vabi podružnice, ki še niso predložile poročil, naj to store čim prej. Prosj pa tudi vsa županstva, da se za zadevo zanimajo in tudi s svoje strani poročajo o škodi, ki jo je napravil zajec v sadovnjakih, drevesnicah, na polju in vinogradih. Poročila in podatki kakor cenitev škode naj bodo ko'ikor le mogoče natančni, ker je le z resničnimi dokazi mogoč uspeh.
= Izplačilo kupona Vojne škode. 1. avgusta bodo začeli Poštna hranilnica s svojimi podružnicami v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skoplju in vsi poštni uradi izplačevati 15. kupon obveznic Vojne škode. Pošte bodo izplačevale dnevno največ 50 kuponov vsaki osebi. Čez to število pa bo izplačevala kupone Poštna hranilnica s svojimi podružnicami. Da bi se preprečilo nepotrebno čakanje občinstva pri blagajnah Poštne hranilnice zaradi izplačila tega kupona in da bi se istočasno olajšalo in pospešilo delo, svetuje Poštna hranilnica vsem, ki imajo več kakor 200 kuponov, naj jih pošljejo po pošti v vrednostnem pismu Poštni hranilnici (podružnici), ki iih bo nato po vrstnem redu. kakor bodo prihajali, pregledala in denar poslala po pošti odpošiljalelju odnosno mu ga priznala na njegovem čekovnem
TERPENTINOVIM MILOM
Pere res belo!
ali hranilnem računu. Kupone je treba izročiti s seznamom serji in številk, seznam sam pa mora podpisati oni, ki predlaga kupone. Navesti mora natančen naslov.
DOPISI
BOHINJSKA ČEŠNJICA (Smrtna kosa)
Neizprosna smrt je iztrgala iz naših vrst Janeza Langusa. Umrl je po hudi operaciji v ljubljanski bolnici 15. t. m. Bil je v najlepših letih. Delal je, kar so mu dopuščale moči. V svoji mladostni delavnosti je izpregledal vse, celo bolezen. Mnogo se je trudil za prosvetni napredek. Udejstvoval se je v mnogih napred-
vabil s seboj na vožnjo. Vrhovčevi nama bodo sledili pozneje. Midva se bova v Kranjski gori pobrigala za dobro okreočilo.«
Dušan se ni posebno razveselil tega povabila. »Zelo prijazno od vas,« ie odvrnil. »Toda jaz sem hotel počakati dame.«
»Ne, ne, gospod Vozlič. Že včeraj sem dejal gospcdu Vrhovču, da vas vzamem s seboj. Vi mi boste delali družbo!« ie rekel s svojim zapovedujočim glasom direktor in Dušan se .ie tako rekoč moral ukloniti. Zlezel je ves nejevoljen v udobno vozilo.
Vozila sta se skozi lepo pokrajino med gorami in gozdovi. Razgovor med obema je bil prisiljen in mučen in je naposled onemel. Dušan se je zdaj lahko nemoteno posvetil lepotam pokrajine. Grmovnik pa si je nadel na obraz krinko nebrižnosti — prav tako kakor bi vse te lepote naše domovine bile zanj nekaj vsakdanjega, kar ni vredno posebne pozornosti.
Med potjo sta pred neko vaško gostilno obstala, da bi se okrepila. Grmovnik si je najel v gostilni sobo, da bi se malo vlegel in si odpočil od silne vročine. Dušan ie bil vesel, da se je za nekaj časa odkrižal neljubega mu gostitelja. Zlezel je v bližni gozd in si poiskal primeren prostor, da je legel. Glas potočka, ki je nekje v bližini šumel, ga je zazibal v prijetne sanje. Vrhovi dreves so skrivnostno šušljali in nad njimi je sijalo solnce. Njegove misli so iskale tisto plašno mlado dekle — vzgojiteljico in se niso niti za trenutek mudile pri zaročenki Idi.
Najrajši bi se bil zahvalil direktorju za nadaljevanje vožnje in ostal kar tu. Toda pre-
več nevljudno bi bilo in preveliko napetost bi to dejanje povzročilo med obema, saj je kazalo, da bo moral še dalje časa prenašati njegovo druščino.
Ko sta se spet dalje peljala, je menil direktor: »Vi bi se pač rrjši peljali z damami, kaine?«
Dušan je pritrdil: »Damam ie ta krasna pokrajina še neznana kakor meni. Take vti-ske uživa človek rad skupno z ljudmi, ki se prav tako živahno zanimajo za še nevidene lepote.«
Grmovnik se je zaničljivo nasmehnil. »Vem, vem, da se z menoj ne zabavate. Toda jaz vas nisem pustil, da. bi se vozili z ženskami. Po mnenju gospe Vrhovčeve bi bilo čisto neprimerno, da bi jaz vas in gospodično Ido povabil. To bi lahko dovedlo do kakih napačnih domnev.«
»Zelo lepo, giospod direktor,« je odvrnil Dušan, razdražen zaradi nesramno odkritosrčnega priznanja, do katerega se je povzpel naduti direktor. Bil ie Dušan prav na tisti točki razpoloženja, ko ga je že minevala potrpežljivost.
»Sploh pa bi vam svetoval, gospod Vozlič,« je mrzlo nadaljeval Grmovnik. »da se več ne prizadevate pridobiti zase gospodično Ido. Gospodična je všeč meni. Želim io zase, ker se mi vidi, da bi bila zame primerna žena. Je čisto brez upov, če bi se spustili z menoj v borbo, dragi gospod. Jaz vedno zmagam in dosežem, kar hočem!«
»Dovolite mi, da o tem malo podvomim,«
vzkliknil Dušan razburjen zaradi direktorjeve nesramnosti. »Vse, prav vse si lahko ku-
pite razen deklič.iega srca. Prav nič se ne bojim začeti- z vami borbo, gospod direktor! Stojte!« je nazadnje zaklical šoferju z n povedi jivo, da .ie šofer res ustavil vozilo. Dušan je skočil iz avta.
Prav oddahnil si je, ko se je znašel sam v čudovitem svetu okoli sebe. Tisočkrat rajši hodi peš kakor pa se vozi s tem domišljavim denarnikom, in celo v nieeovem vozilu.
Nič mu ni bilo za Ido, toda peklo ga je, da so ga Vrhovčevi na tako mešetarski način začeli odrivati.
Ze je bil iz jeze pri sebi sklenil, da se spusti v borbo za Ido in osramoti starega direktorja, ko se je spet spomnil Zore in svojega prvega svidenja z njo. Stopal je naprej po gorski poti in mislil na tisti dogodek, ko jo je objel v domnevi, da je njemu namenjena Vrhovče-va Ida. Rekel si je, da je Ida sicer res lepa, toda nič prisrčnosti ni v vsem njenem bistvu. Ves čas, odkar je pri Vrhovčevih, si .je po sili govoril, da ima Ido rad, a gledal je zmerom za Zoro. Poljub mehkih ustnic neizkušenega mladega in prisrčnega dekleta je zbudil v njem ogenj, ki ga ni mogel z ničemer več pogasiti. Boli ga pri Idi tudi to, da nima ni-kakega smisla za prirodo in da ie nevedna, čeprav so ji njeni starši nudili vso možnost izobrazbe. Tako se ie ves čas lovi] med poslušnostjo nasproti očetu, ki bi mu rad pridobil Ido za ženo, in novim čustvom, ki ga j« vsega zajelo.
Brezobzirno postopanje direktorja Grmov-nika ga je ponovno razjezilo. Spet je začel misliti na to, da bi se nadutežu postavil T bran.
mili prosvetnih in gospodarskih društvih. Za njegovo priljubnost pričajo številni prijatelji in znanci, ki so ga spremili na zadnji poti. V itolnžbo njegovim domačim nai bo, da so imeli sina, ki je bil najboljši med najboljšimi. Položili smo Kovačičevega Janeza v domačo grudo ki jo je neizmerno ljubil. Ohranili ga bomo V najlepšem spominu!
CATEŽ-CERINA. (Zahvala) Ob smrti naše drage Anice se zahvaljujemo g. župniku za ganljivi nagovor, pevkam, ki so zapele oo odprtem gboru in šolskemu upravitelju in ,vsem, ki so darovali vence in šopke in spremljali našo drago hčerko na njeni zadnji poti. Žalujoča rodbina Korenov a.
MALA NEDELJA. V nedeljo 19. t. m. je naša gasilska četa proslavila gasilski praznik prvič zetlo svečano. Zlasti pomemben je bil praznik zato, ker je tudi sodelovala domača sokolska četa. Prav zaradi tega so neki ljudje, ki vidijo v vsaki skromni proslavi nevarnost, agitirali proti proslavi. Celo ljudje, ki pri vsaki priliki poudarjajo ljubezen do bližnjega, so delali proti gasilski prireditvi, čeprav baš gasilci vidijo v vsakem človeku brez razlike stanu in politične pripadnosti svojega bližnjega. Toliko brez komentarja! Na dan prireditve se je takoj po maši, pri kateri je bila navzočna vsa gasilska četa, razvil sprevod z godbo na čelu. Popoldne je bila v Sokolskem domu svečana proslava, ki jo je otvoril predsednik inž. Lupša z lepim govorom. Nato pa je moški zbor zapel gasilsko himno. Sledila je štiridejanka »Črna žena«, ki je pod vodstvom šolskega upravitelja g. Čeha najlepše uspela. Vsi igralci so rešili svoje vloge častno. Prireditev je bila kljub velikim zaprekam sijajno obiskana.
PUŠENCI PRI ORMOŽU. Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet za ptujsko okrožje priredi v nedeljo 9. avgusta popoldne tabor kmečke mladine, združen z veliko tekmo koscev in kolesarsko dirko. Spored: ob 14. zbirališče koscev, grabljic, kolesarjev, jahačev, okrašenih voz in drugih skupin pred Škorčičevo gostilno v Ormožu, ob pol 15. odhod sprevoda čez mesto na tekmovalni prostor v Pušencih (travnik Jakoba Vehov-čaka), ob 15. mladinsko zborovanje, ob pol 16. tekma koscev, ob pol 17. kolesarska dirka na progi Ormož—Središče. Nato bo na vrtu iVerhovčakove gostilne kmečka veselica s plesom, šaljivo pošto in izdatnim srečolo- I
Ko je še korakal nekaj časa, je sklenil počakati Vrhovčeve. Kmalu ie oredrvel njihov avto. Vrhovec in Vrhovčevka ste bile videti nejevoljna in sitna.
Z njimi se je v svojem avtomobilu pripeljal tudi Grmovnik.
»Pomislite, gospod Vozlič,« je zašepetala Vrhovčevka mlademu možu. »Naša vzgojiteljica je zjutraj pobegnila z Alfonzom.«
Dušan ni mogel skriti svojega presenečenja. »Z vašim sinom?« je vprašal ves razburjen in obupan. »Za tako trditev pač morate imeti zanesljive dokaze, milostljiva go-
»Dokaze imam!« je rekla Vrhovčevka nebrižno. »Oba sta izginila! Kaj ni to dovolj dokazov? Gospodični se ni zdelo niti vredno, reči nam zbogom. Moj sin je zapustil listek, na katerem je nekaj čisto nerazumljivega zapisano.«
Dušan je globoko razočaran zastrmel pred sebe.
»Kaj ne, gospod Vozlič,« je z zasmehljivim glasom nadaljevala Vrhovčevka, »to vas preseneča? Mlado dekle je sploh kazalo neko hinavsko zahrbtnost.«
Dušan se je oddaljil od družbe in se ni hotel udeležiti male južine. Upiralo se mu je uživati direktorjevo gostoliubnost.
Njegov obraz je bil resen, ko se je čez čas približal Idi.
»Gospodična Ida, prošnjo imam do vas. Spremljajte me na tistile hribček. Rad bi z ,vami skupno užival razgled po dolini.«
»Hvala, gospod Vozlič,« ie odvrnila Ida. >Saj veste, da ne hodim rada navkreber.« . »Saj je do vrha komaj kakšne četrt ure.«
vom. Igrala bo sokolska godba na pihala. Pridite!
Sv. BARBARA V SLOVENSKIH GORICAH. Gasilska četa priredi 16. avgusta ob 14. v Zimici gasilsko slavnost z blagoslovitvijo Gasilskega doma in brizgalne. Po blagoslovitvi bosta velik srečolov s 600 lepimi dobitki (listek po 2 Din) in vrtna veselica z godbo in petjem. Dobra kapljica se bo točila po nizki ceni. Vljudno vabljeni vsi!
SV. TEOJIGA NAD MORAVČAMI. Iz ugledne Rožičeve družine pri Ostanku se je te dni poročil g. Jože, nečak pokojnega senatorja g. dr. Rožiča, z gdč. Roziko, hčerko, g. Cerar-ja, uglednega posestnika v Rači. Obilo sreče!
Domače novost!
*	Izvršni odbor Kmetijske družbe v Ljubljani. V zadružnem registru so bili pri Kmetijski diružbi v Ljubljani izbrisani kot člani izvršnega odbora Sancin Ivo, Grad Ivan, Až-man Ivan, Lenarčič Stanko, Pestotnik Ivan in Pipan Ivan, vpisani pa so bili kot člani izvršnega odbora: dr. Kovačič Stanko, Košaki, kot podpredsednik; Soršaik Anton, ravnatelj, Ljubljana, kot podpredsednik; kot člani: Urek Ivan, posestnik, Globoko; Mravlje Ivam, geometer, Ljubljana; Petovar Lovro, posestnik Ivanjkovci.
*	Ustanovitev škofjeloškega sreza in uki-njenje metliškega. V notranjem ministrstvu je bila izdelana uredba, s katero se ustanavlja v dravski banovini nov srez s sedežem v Skofji Loki, kjer je bila doslej izpostava sreskega načelstva iz Kranja. Istočasno se je ukinil metliški srez in se je področje metliškega sreza spet priključilo Črnomlju.
*	Uredba o vzdrževanju osnovnih šol po bano vinskih samoupravah izdelana. V smislu člena 41. finančnega zakona prehajajo obveze za poravnavanje stvarnih potreb pri vzdrževanje osnovnih šol, zlasti za plačevanje učiteljskih stanarin in šolskih slug, od občin na banovinske samouprave. Izvzete so samo mestne občine, ki spadajo pod zakon o mestnih občinah in ki bodo tudi v bodoče poravnavale šolske potrebe same. Finančni zakon je določil, da se postopek o vzdrževanju osnovnih šol po banovinskih samoupravah uredi s posebno uredbo, izdano od ministra prosvete in ministra za finance. Ta uredba je bila te
»Čeprav! Jaz se zabavam tukajle prav odlično.«
»Kakor želite « je hladno menil Dušan in se umaknil. Direktor Grmovnik je kazal zadovoljen obraz.
Dušan je šel sam na hrib. Ali nai še ostane v njihovi družbi in si izkuša pridobiti Ido, da bi ponižal Grmovnika? Ali naj postavi vso svojo življenjsko srečo na to karto, in si pribori Ido, ki ie ne mara?
Ali so bile plašne in jasne oči Zorine res hinavske? Njegovo srce ne more tega verjeti. Videl je pred seboi prisrčen obrazek, ki je zmerom tako toplo zagorel pod njegovim podlegla bogastvu bančnega direktorja. Gr-ga?
Potem je spet mislil na strogega očeta. Ali ni morda najpametnejše, da se vrne domov v Maribor in reče očetu: »Vroče hrepenenje mi je zmešalo glavo in srce. Pusti me. da vse to dobro premislim!«
Če bo med tem niemu določena nevesta podlegla bogastvu bančnega darektorja Grmovnika, bo spet prost. Pri takem razmišljanju ga je dobil Vrhovec. Stari mož je bil pri vsej svoji dozdevni mirnosti zvit računar, ki se ni strašil nikakega truda, kadar je šlo za njegovo korist. Prav nič bi mu ne prijalo, če bi prišel v navzkrižje s tvrdko Vozlič in drug. Zaradi tega ne smejo mladega Vozliča kar tako odriniti. Dušan se mora sam umakniti. Škoda, velika škoda, da je ta nerodna gospodična Zora tako nenadno pobegnila. Njo bi mogli tako spretno izrabiti. Zdaj pa se mora poslužiti drugih zvijač.
»No, gospod Vozlič,« je dejal Vrhovec,
I dni dovršena in bo predložena ministrskemu svetu v odobritev.
*	Nov službeni čas na poštah. Poštni minister dir. Kaludjerčič je z odlokom izpremenil pravilnik o delovnem času s strankami na poštah na ta način, da bodo imele poštne ustanove z omejeno dnevno silužbo po sedem ur službe dinevno, in sicer od 8. do 12. in od 15. do 18. namesto dosedanje službe od 8. do 12 in od 14. do 18.
*	80-letirica ugledne celjske Slovenke. T3
dni je praznovala ga. Ana Perčeva, vdova po tajniku bivše celjske okoliške občine g. Per-cu iin mati bančnega uradnika g. Perca v Celju, 80-Ietnico rojstva in obenem tudi svoj god. Ga. Perčeva izhaja iz ugledne, v nekdanjih borbenih časih znane narodne rodbine Kandričeve v Ormožu, ki je bila v tistih časih središče ormoškega narodnega življenja. Slav-ljenka je odločna narodna žena s kremenitim značajem. Pred vojno je bila skrbna gospodinja in dobrot ni ca mnogim Slovenskim dijakom, ki se je iz one dobe še vsi hvaležno spominjajo. Še mnoga leta!
*	Mezdna borba tkaninskega delavstva. Kakor poročajo mariborski socialistični listi, je poslal osrednji tarifn; odbor strokovnih društev tkan nskega delavstva industrijcem predlog za sklenitev enotne kolektivne pogodbe. Listi pravijo, da je treba računati z oJborom industrijcev in zato z možnostjo hude borbe. Tkaninsko delavstvo ie danes po številu najmočnejše "v Sloveniji.
*	Izgoni naših državljanov iz Avstrije. Avstrijska oblastva so izročila našim obmejnim oblastvom spet štiri naše državljane in sicer trj moške in eno žensko, ki so iih bili Avstrijci izgnali, ker so bili zaposljeni v Avstriji. Ti izgnanci so živeli desetleta v Avstrjji in ne razumejo našega iezika. Zdaj so jih spravili v njih domov:nske občine.
*	Nova skupina ameriških rojakov je prispela te dni z jeseniškim brzim Vlakom v Ljubljano, kjer jih je prisrčno sprejela množica njihovih sorodnikov in prijateljev. Skupina, ki jo je privedel v domovino zastopnik KolEander iz New Yorka, se Je pripeljala v Evropo s pre-komoirskim parnikom »Normandfie«. Vsa skupina šteje 65 Jugosilovenov, med njimi 30 Slovencev. Od naših rojakov ostane pet Slovenk za stalno doma, drugi se pa spet vrnejo v Ameriko, in sicer septembra.
»prišel sem po vas. Popeljemo se v Kranjsko goro in bomo tam prenočili.
»Zame vendar nimate v svojem avtu prostora,« je izmikaje se odvrnil Dušan. »Vožnja z gospodom Grmovnikom pa me ne veseli.«
»To se bo že uredilo. Sedite na moj prostor v avtu. Pridite samo, pridite samo!« Položil je roko na ramo mladega Mariborčana in Dušan je šel z njim. *
A
Huda je bila zadnja noč, ki jo je prebila Zora pri Vrhovčevih. Komaj je zatisnila oči, je videla pred seboj pri.jazen moški obraz Dušanov. Skušala je zaspati. Pa. ni šlo. Če je malo zadremala, so ji razburjene misli spet odgnale spanec. Ko se ie začelo daniti, je bil njen sklep neomajen: še danes T>ojmed!
Sprva se ji je zdelo da ni prav, če kar brez odpovedi zapusti službo. Toda. kaj ji v zadnjih dneh niso prečesto rekli, da ie na tem potovanju nepotrebna! Njeni učenki je sploh nista več ubogali. Naposled pa ima tudi pravico, da si sama poišče zaščito, če je ne more biti deležna od svoje gospodarice.
Tiho je v jutrnem somraku spravila vse svoje reči v koveeg. Kovčeg ni težak in ga bo nekaj časa že lahko nosila.
Njeni gojenki se v svojih posteljah nista premaknili. Nihče v hiši še ni bedel. Ko je tiho stopala po stopnicah, se ie ustrašila pri misli, da so hišna vrata morda zaklenjena. Toda bila so zaprta samo z zapahom. V jutrni tišini, ki so jo začele motiti le budeče se ptice, je vlekla svoj kovčeg na posta io. Ker se ji na vlak še ni mudilo, je med potjo često počivala.	- (Dalje)
.	»DOMOVINA«
*	Po 20 letih iz Rusije. Na glavni postaji v Mariboru so izstopili te dni iz avstrijskega vlaika mož, žena in troje otrok, kajterim se je poznalo, da imajo za seboj dolgo pot in da potujejo z vsem svojim imetjem, povezanim v culo. Na obmejni policiji so prijavili: Martin Kuzman iz Virovitice se vrača po 201etnem ujetništvu v Rusiji nazaj v domovino v družbi svoje žene in treh obrok. Na komisarijatu je Kuzman pripovedoval svojo zgodovino. Ujet je bil leta 1916. v Galiciji, služil pa je med vojno pri 68. pehotnem polku v Osijeku. Dolgo let si je prizadeval, da bi se lahko vrnil domov, toda šele sedaj se mu je posrečilo priti domov.
*	Gasilsko slavje v Mariboru. Prireditve 1. in 2. avgusta bodo vsestransko zelo zanimive. Velika gasilska razstava v Unionski dvorani bo pestra slika preteklosti in sedanjosti obmejnega gasilstva. Razven tega bodo razni gasilski nastopi, vaja in blagoslovitev četrtega reševalnega avtomobila znamke Buick, najmodernejšega v državi. Prijavljajo se gasilska zastopstva širne naše domovine tako, da bodo to krasni gasilski dnevi, ki bodo ostali vsakemu v najlepšem sno-minu. V zvezi s slavjem je obisk Mariborskega tedna in njegovih lepih razstav in zabav.
*	V letalsko podoficirsko šolo se sprejemajo mladeniči od 17. do 21. leta starosti v vojno muzičko šolo, mladeniči od 14. do 16. leta starosti in v strojno mornariško od 15 in pol do 18 in pol leta. Natančnejša nojasnila se dobijo od 8. do 13.30 za malenkostno odškodnino pri Peru Francu, kapeta-nu v p., Ljubljana, Majstrova ulica 14. Priložiti je znamko za odgovor za 3 Din.
*	Zanimiv izum za kopalce. Vilko Velda-mon iz Petrinje je izumil kopalno obleko, ki onemogoča utopitev, ker lahko kopalec s to kopalno obleko celo sedi na vodi.
+ Obsodba napadalcev na ministrskega predsednika. Na državnem sodišču za zaščito države v Beogradu je bila po dolgotrajni razpravi v petek razglašena sodba proti narodnim poslancem Damjanu Arnautoviču in tovarišem, ki so bili obtoženi poskušenega napada na. predsednika vlade v narodni skupščini in nagovarjanja k temu dejanju. V raz-pravno dvorano so orožniki privedli le Damjana Arnautoviča, dr. Srpka Vukanoviča in Jo-vana Nenadoviea. Ostalim je bila sodba sporočena v zaporu, kakor to dopušča zakon.
Soteščan:
Pod nesrečno 4
zvezdo
Janezu je zamrla beseda. Zavedel se je resnice: Tončka ne bo imela dote. Peter mu je odkril priložnost, kako bi se opomogel. Toda pot, katero mu je pokazal, je umazana in nevarna. Ce bi se spozabil, bi se pogreznil v blato ... Izgubil bi čast in poštenje.
»No, kaj misliš?« ga je izkušail z vražjo zvijačnostjo.
»Nič«, je odvrnil kratko. »Nocoj ne rečem nobene besede.«
»Pa drugič.« Zapeljivec je bil zadovoljen s prvim uspehom.
»Nikoli!« je pribil odločno. »Bog naj me varuje!«
»Kakor hočeš!« Peter ije zmignil z rameni. »Ako ti je za Tončko, boš moral nekaj ukreniti...«
»Aili mi je ne privoščiš?« je Janez zasukal pogovor. O skopuhu ni hotel več slišati ničesar.
»Le imej jo, ako misliš resno. Nagajanje pa odklanjam. Ne bo mi všeč, ako se izkaže, da nimaš poštenih namenov.«
Janez mu je ponudil roko.
»Bog ti daj srečo!« Peter mu je krepko stisnil desnico. »Bodiva prijatelja; med. nama je radi tega vse lepo urejeno. Smiliš pa se mi zavoljo očeta. Tukaj bo trd oreh in dokaj truda te bo stalo, preden prideš do jedra...«
»Ali meniš?« je potrlo soseda.
ŠT. 31.
Predsednik sodišča dr. Ucovič je prečital sod- | bo, po kateri so bili proglašeni za krive in obsojeni: Damjan Arnautovič na 15 let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic; Dragiša Stojadinovič na pet let robije in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo petih let; Vasilije Trbič na štiri leta robiie in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo štirih let; Dragiša Milovanovič na eno leto in šest mesecev robije in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let. Obtoženi narodni poslanci Mirko Uroševič. dr. Srpko Vukanovič in Jovan Nenadovič so bili oproščeni.
*	Nov oddelek v državni umobolnici na Studencu. Banska uprava je te dni odobrila načrte za gradnjo nadzorova'nega oddelka za moške v državni bolnišnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani. Stroški za ta novi oddelek so preračunani na tri'milijone dinarjev. Zgradba bo najbrž že letos pod streho.
*	Beograd brez pitne vode. V času največje letošnje vročine, ko je kazal toplomer v senci 38 stopinj Celzija, je ostala naša prestolnica skoro dva dni brez pitne vode. Počila je namreč glavna vodovodna cev in je bil s tem ves dotok vode prekinjen. Popravljalna dela so bila šele drugi dan končana. Zaradi pomanjkanja vode so šle v denar pcikalice, kisla voda in sodavica.
*	Štiri mlade žrtve planin. Že dolgo časa so pogrešali dva mlada ljubljanska planinar-ja pravnika Vida Janšo in Mladena Mik-šiča, ki sta se bila napotila v Kamniške p'an'ne. V četrtek 23. t. m. pa so oba našli mrtva. Kakor se sodi, je nesrečo zakrivila megla. Oba sta strmoglavila v 150 m globok prepad pod Podi. Trupli obeh mladih pla-ninarjev so prepeljali v Ljubljano, kjer so ju pokopali ob številni udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev. V severni Triglavski steni sta se ponesrečila pravnik Savo Domicelj in dijak ekspertne akademije v Zagrebu Egon Lettner, oba stanujoča v Mariboru Oba mlada Mariborčana sta bila znana odlična športnika.
*	Smrtna nesreča kolesarja. Nedavno zvečer se je dogodila v Št. Petru v Savinjski dolini huda nesreča. Posestnik Ivan Ribič iz Zg. Roj se je' vozil na svojem ko'esu iz Dobrteše vasi proti Št. Petru. Pred občinsko hišo v Št. Petru je nenadno padel s kolesa in obležal nezavesten. Pri padcu je dobil pretres možganov in počila mu je lobanja. Z mesta nesreče
»Starec ne bo odnehal poprej, dokler mu ne pokažeš nekaj na dlani. Zato ni napačno, ako sprejmeš mojo ponudbo...«
"Že spet«, si je mislil Janez in reke! potiho z gnusom: »Vsilivec!« Skoro pa mu je bilo žail, ker je izustil to besedo. Peter se mu je prikupil, ker ga pomiluje v sporu z očetom, ter mu je brez nejevolje odstopil nevesto. Toda zakaj ga nagovarja, da bi mu pomagal pri strahovitem dejanju?
Ko je legel k počitku, ni mogel zaspati. Mučilo ga je ugibanje, ali mu je Peter prijatelj ali sovražnik. Ali se zaveda posledic, ki b: nastale, ako bi oropala skopuha? Ali je v srcu res tako hudoben, da b; moril zaradi denarja? Zakai ne opravi sam, kar se ie bil namenil storiti? Morda je to le'nekaka past. v katero ga želi ueti. Vsa ta vprašanja je hotel prespati misleč, da bo našel odgovor, ko napoči jutro.
4.
Pri Gobarju so molčali kakor zvonovi na veliki petek. Le zdaj pa zdai se je oglasila kaka raglja v mučno tišino. Oče je zbodel sina, kadarkoli mu je nanesla priložnost. Ako je Janez kaj potožil, tedaj mu je rekel: »Sai bo boljše, kadar pride Jerinka.« Ali pa: »Takrat boš vzdihoval, zdaj ti še ni treba.«
Fant je vdano potrpel. Molčala je tudi Min-ka, najsi je cč« še tako sitnaril. Pognala .ie strogega sta ca, ki bo hud tudi nanjo, kadar izve, da se razumeta s Petrom. Gobar ni rad videl, da bi se godilo kaj takega v njegovi hiši.
Tončko je začel očitno sovražiti. Ni je pogledal, kadar sta se srečala in ko ga je po-
---------strao g --
| so nezavestnega Ribiča takoj prepeljali na njegov dom v Zg. Roje, kjer je umrl. Pokojnik je štel 52 let in zapušča pet nepreskrbljenih otrok. Blag mu spomin!
*	Strašno neurje v Bosni in Hercegovini. V petek zvečer je divjalo v Bosni in Hercegovini strahovito neurje. Vsa okolica Priboja in Trebinja . kjer se je utrgal oblak, je bila zasuta z debelo točo. Bilo je, kakor bi bil zapadel sneg. Toča ie opustošila vsa polja. Pa-dio je je toliko, da ie ležala 15 ur. Največjo škodo je napravila na tobačnih nasadih. To je največja nesreča, kar jih ie zadelo okolico Trebin.ia v zadnjih 50 letih. Vihar je bil tako silen, da je ruval drevesa s koreninami vred.
*	Trije kozolci so zgoreli. Nedavno sredi popoldneva se ie vnel kozolec dvojnik posestnika Alojzija Hauptmanna. po domače Šu<S>tar-ja, v Gradiških Lazih. V čast našim gasilnim društvom je treba ugotoviti, da so bi'e gasilske čete iz Gradiških Lazov, Brega, Šmartna in Litije kmalu na kraju nesreče. Požar ie med tem objel tudi že dva kozolca soseda Brica Pavla po domače Dragarja, in grozil še dru-g'm zgradbam. Domačinom in gasilcem se je po velikem naporu posrečilo tudi ogenj omejiti. Vseh treh kozolcev pa seveda r
rešiti. Pogore'ii so do tal. Razen škode na kozolcih je še mnogo več škode zaradi obilne zaloge, ki sta jo imela Draga r in Šuštar v kozolcih. Zavarovan je bil le Dragar. Pri gašenju je dobil 34-letni Bric Franc poškodbe. Kos gorečega lesa mu je padel na rame in zažgal srajco, da si je opekel roko. Kako je nastal ogenj, ni znano.
*	Strašno škodo je povzročilo neurje, ki je divjalo na Kozjaku okrog Sv. Duha na Ostrem vrhu. Utrgal se je oblak in poplavil vse grabe in strahovito razril ceste in kolovoze. Cesta iz šturmove grabe do Sv. Duha je tako razdrta, da popotnik komaj prepleza sklade na-plavljenega hlodija in kamenja. Z živino pa ni mogoče nikamor.
*	Strela požiga. Nad Mariborom in okolico je divjal te dni velika nevihta med katero je treščilo v viničarijo grofa Attemsa na Kozjaku. Strela je zažgala streho na viničari-ji in nato udarila skozi strop v sobo, oplazila viničarja Ivana Zamudo in mu ožgala bok in levo nogo. Viničarija je zgorela, pole« nje pa še hlev in stiskalnica. Le živino so mogli še pravočasno rešiti.
*	Strašno neurie s točo. 21. tm. sta v krajiK Gornji Ponikvi. Marofu. Kalah, Lokah napra-
zdravila, ja ni odgovoril. Crtil je tudi njene starše;njegov srd se je zlival na vso Jerinovo hišo. Najrajši bi jo bil kar prestavil iz Zakotja.
V neprestanem prerekanju z očetom je Janez začel dvomiti, da bi mogel kdai izravnati tolika nasprotstva. Ni bilo skoro dneva, ki bi mu ne bil Rrinesel kako novo neprijetnost. V takih okolnostih se n; upal namigniti očetu, naj mu zapiše kmetijo. Takoj pri pismu bi mu mora! odšteti ves izgovorjeni priboljšek. Kje naj vzame toliko denarja?
»Ločnik bi mu morda posodil... « mu je zasijalo novo upane. »Vsako leto bi mu nekaj odplačal iin poravnal obresti. Bog ne daj, da bi kradel ali celo ropal!« Z gnusom je odbijal grde tovariševe načrte.
Toda upanje ga je varailo. Tončka je izvedela, da posoja skopuh le za prav visoke obresti. Ce bi jih kdaj ne zmogel, bi ga pognal na boben. Dedec ne pozna usmiljenja. Vsak poizkus mu je odsvetovala.
O čem sta se menila s tovarišem, tega ji Janez ni zaupal. Peter mu je zabičil, naj ne črhne besedice. Molčal je zaradi sebe, da ne pride ob veljavo.
Mladenič je pričel okušati novo trpljenje. Skrbelo ga je, kako naj prid? do denarja, kai-dar bo prevzel posestvo. Oče je ostal pri svojem sklepu: »Jaz tebi kmetijo, ti pa meni ves priboljšek. Iz roke v roko.«
Cim bolj je premišljal, tem hujša ie bila pot Iz zadrege. Na skopuha se ni mogel zanašati, oče ni odnehal, Tončka ne bo imela dote. Jerin nima denarja in nj pričakovati, da bi mu ga kdo posodil. Kamor se je obrnil, povsod so ga varale prazne nade.
tako kakor zahtevate vi, ne bom
vila toča in vihar ogromno škodo. Toča. ki je padaJa kot oreh debela, je oves, turščico in fižol čisto stolkla. Največjo škodo pa je napravila na hmelju, ki je zdaj v cvetju. Vihar jo podiral v sadovnjakih stara drevesa in lomil veje. V gozdu Kosa Josipa na Marofu je podrl okrog 12 borov, visokih do 30 m. s'koreninami vred. Nadalje je vihar razkrival strehe in strešno opeko metal daleč na okoli. Najstarejši ljudje ne pomnijo takega razde, a-r.ja.
*	Huda prometna nesreča na Sp. Hudinii.
Nedavno je stopil 8-letn; Ivan Valenčič. sin narednika vodnika s Sp. Hudine. v Dimčevo trgovino ob državni cesti in kupil jajca. Ta čas je stal pred trgovino neki ljubljanski avto. Ko je stopil Valenčič iz trgovine mimo avtomobila, ni opazil, da vozi iz Ceiia neki. zagrebški avto. Deček je hotel skoč.ti čez cesto, v tem pa ga je zadel sprednji del zagrebškega avta v glavo in mu preklal lobano. Šofer je odpelja' smrtno 'le /irno ran i nega dečka v celjsko bolnišn:co.
*	Otrok je utoni! v jami za aono. Anclino-vi v Ložnici pri Veleniu so kakor običajno šli te dni na polje in pustili doma le 6-letno hčerko. Ko so se vrnili domov, niso deklice nikjer videli. V hudi slutnji so začeli otroka iskati. Pri tem so jim pomagali sosedovi otroci in našli dekličino truplo v jami za gašenje apna. Takoj poklicani zdravnik je ugotovil le smrt.
*	Požar v neveljski oblini. V nedavni noči je tvorniškemu delavcu Antonu Flerinu na Vrlipolju začel goreti pred kratkim zgrajen kozolec. Gasilci in sosedje so bili takoi na delu in so zmetali deteljo iz kozolca, da ga ni uničil požar.
. * Požar na Blokah. Predzadnji nedeljo je med službo božjo na Blokah plat zvona oznanil hudo vest, da gor; na Volčjem. Skoro vsa cerkev se je na mah izpraznila. Ogeni je zajel Polžev svinjak, nato je prešel na hišo. in ker ie vlekel jug. je upepelil še hlev in Ivšo pri Zadnjih. V naglici so rešili pohištvo, obleko in živino. Le pri Gorenjih, odnosno Polževi so zgoreli v svinjaku prašiči.
*	Dva slovenska dečka utonila v Savi pri Zagrebu. Te dni so potegnili iz Save blizu Zasrreba truplo neznanega dečka. Prvotno so mislili, da gre za zločin, toda raztelesenje je pokazalo da so nastale rane na glavi že po smrti. V utopljencu so spoznaili 14-letnega Pozniča, učenca meščanske šole v Dolnjegi
Leskovcu. Tam je utonil tudi 12-letni Jožko Metličar iz Trbovelj.
*	Smrtna nesreča v premogovniku v LI-bojah. Te dni so globoko v rovu premogovnika v Libojah popravljali dvigalo. V bližini je stal tudi 28-letni -rudar Bučej Anton in gledal, kako so delali. Zdajci se je pa prijel z rokami za prsi, se zgrud'1 in bil na mestu mrtev. Možna sta dva vzroka smrti: ali ie Bučeja zadela kap ali je pa prišel v dotiko z ekktričnim tokom.
*	Dve žrtvi vode. V Bistrici pri Limbušu se je šel kopat krojaški mojster in posestnik Ivan Horner v plitev ribnik. Dasi je znal plavati je naenkrat izginil na globokem mestu pod vodo in se ni več prikazal na površje. Izvlekli so ga iz vode že mrtvega. Najbrže ga je bil zgrabil krč. Druga smrtna nesreča se ie pripetila v Št. Petru pod Mariborom. V Dravi sta se kopala 15-letni pastir Janez Anžel, ki je služi1! pri posestniku Likovcu Jerneju v Trčovi, in 12-letni Franc Majcenovič Nobeden ni znal plavati, pa sta šla zaradi tega le. v plitvo vodo. Anžel pa si je upal čim-dalje globlje in je zašel do pasu v deroč tok Drave. Naenkrat mu ie na spolzkem kamnu spodrsnelo :n ;e padel v vodo. Drava ga je odnesla v globino.
*	Zaljubljeni par je izginil. Pred dnevi sta neznanokam izginila 20-lena pred '.ka Ana Re-pova in 23-letni predilec Adalbert Gselman iz Maribora. Za njima poizvedue policija, ker obstoji sum. da se iima je kaj hudega pripetilo.
*	Smrtna rcna s srpom. V Ledineku sj je pred dnevj zgodila usodna nesreča. Terezija Tribulova ie žela pšenico in zadela v kup trdega blata. Zaneslo ji ie srp. da se ie z n:;m močno ranila v levico. Dekle pa ni posvečalo ran posebne pozornosti ter je tudi obvezalo ni. Rana se e zastrupila, da so morali svojci nazadme pokrcati zdravnika. Vendar ie bila že vsaka pomoč zaman.
*	lz strahu v smrt. Te dni se je na skedniu obesil 22Ietni dninar Avgust Lorenci od Sv. Vida pri Vuzenici. Ko so Nagličevi, pri katerih je mladenič služil, našli obupanca, je bil ta že mrtev. Lorenci bi moral te dn' zaradi neke malenkosti k zaslišanju k sodišču, pa je iz strahu šel v smrt.
*	Štiri dni se je mrtev držal za ve.io. Dne 22. t. m. je utonil v St. Petru pri Mariboru 15'etni pastir .Tanez Anželj iz Trčove. Čez štiri dni pa so našli njesrovo truplo. Odkril ga je neki ribič kaikib 10(T metrov niže od mesta, i
kjer je Anželj utonil. Truplo je bilo tik ob obrežju pod vrbjem in se je mrtvec z rciko krčevito oklepal vrbove veje.
*	Na tomboli se je podrl oder. V Bodivi pri Račah so imeli gasilci tombolo. Naenkrat pa se je pod komisijo udri oder in se zrušil. Pod odiram je bil tedaj 121etni učenec Pungert, ki je dobil hude poškodbe. Ima zlomljeno levo nogo in strta rebra. Prepeljali so ga v bolnišnico.
*	Nereča pri podiranju dreves. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 401etnega posestnika Jožefa Matičiča od Sv. Križa nad Mariborom. ki je pomagal sosedu podirati drevje, pa se je namj podrl hrast in mu zdrobil prsni koš.
*	Cigaretni ogorek povzročil požar. Posestniku Josipu Partu v Gortini pri Muti je požar uničil pet gospodarskih zgradb. Požar sta zakrivila hlapec in neki delavec, ki sta med počitkom v senu kadila cigarete in ogorek vrgla v seno. Orožniki so storilca že prijeli.
*	Vlak je zmečkal voz s petimi kmeti. Na železniški progi Karlovac - Ljubljana je prišlo te dni do hude nesreče. Ko se je potniški vlak onstran Donjega Pok up; a biižal postaji Mahičnu, se je v smeri od Karlovca po cesti peljal proti železniškemu prelazu kmečki voz, na katerem se je pet okoličanov vračalo s karlovskega sejma. Voznik je sicer opazi), da prihaja vlak, a je očitno menil, da ga bo še lahko prehitel, in je konje v diru pognal preko železnice. A ko je prišel na tračnice, ga ie že dohitela lokomotiva, ki je z vso silo treščila vanj. Konji, ki so pravkar prehiteli železniški tir, so zdrveli po cesti, na tračnicah pa je ostal razbit voz in pet razmesarjenih človeških teles. Eden izmed kmetov, ki so se peljali na vozu, je bil na mestu mrtev, ostali pa so menda vsi pomrli pozneje.
*	Otrok pod vozom. Te dni je neki voznik povozil 14 mesecev staro Božo Lupšetovo, hčerko strojnika v tvornici pletenin na Polzeli. Deklica je dobila hude poškodbe. Prepeljali so jo v cel;'sko bolnišnico.
*	Mrtvec v Dravi. Te dni so opazili za Huit-terjevo tovarno v Meljah moško truplo, ki ga je nosila s seboj Drava. Na glavi utopljenca je bila videti bela čepica, sicer pa je bilo truplo oblečeno le v mocire kopalne hlačice. Truplo so opazili tudi diruigi ljudje, vendar ga niso mogli potegniti na suho, ker niso imeli m' r<-wVi nobenega čolna.
mogel shajati«, je nekoč omenil. »Nikdar ne bom delal sebi... «
»Boš pa drugim.«. Mož ie bil trd ko kamen. »Ali pa si izberi drugačno nevesto...«
»Kam nai grem norijo?« ga je vznejevoljilo.
»Kamor hočeš. Samo Jerinke ne maram v svojo hišo.«
*Oče!« je dejal proseče. Njegov pogled je razodeval, kar ni mogel povedati z besedo.
»Nič!« Starec je ostal trdovraten. »Ti si tak. da ne odnehaš, jaz pa ne dam iti ne dam za nobeno ceno.«
»Pa imejte!« je rekel naposled ves obupan. Njegove misli so iska'e rešilca. ki bi storil čudež. Zaman so blodile po temi in trkale na sočutna srca. Utrujene so se vrnile na strašen odgovor. »Napad na skopuha!« Zgrozil se je. ko se je domisli] tega.
»Kradel ne bom!« je zapodi skušnjavca. »Svoiega dobrega imena ne dam za vse bogastvo. Ra;ši bom spre:el kako drugo žrtev.«
»Tončka!« mu je vztrepetala beseda. »Ali nama res ni usojeno, da bi se združila v eno življenje?«
Kakor z nožem ga je sunilo nekai proti srcu. Spoznal je. da ni mogoča med niima zakonska zveza. Ve/e ga dolžnost, klic četrte božje zapovedi. Očeta mora poslušati, ako hoče, da mu bo dobro na ženili. Nevest je na izbiro, toda oče ie samo eden. Materi je obljubil na smrtni postelji, da mu bo zvest in pokoren na stara leta.
Toda kako nai io vrže iz srca — njo. kateri je pravkar prisegel zvestobo. Nihče ga ni silil, zavezal se je prerušleno in prostovoljno. Kdo mil bo zacelil to strašno rano?
»Čas je najboljši zdravnik«, mu je nekaj
odgovorilo. »Srce je ustvarjeno tako. da vse prebije in pozabi.«
Tisti večer n' šel Janez k Jerinu. Tončka ga .ie pričakovala, ker sta bila dogovorjena. Nikdar še ni prelomil besede. Neka tana moč ga je zadrževala.
Vsa nemirna je vstala Tončka drugo jutro. Prvi pogled ii je splava' proti Gobiriu Janeza ni blo nikier; videla pa je Minko. ki je šla po vodo Tudi Tončka ie vzela šknf ter jo zavila k studencu. Dohitela jo je že med pot.io.
Minka ;e nosila priiateljici pozdrave od Janeza. Večkrat io ie razveselila nalašč, čeprav ji bra,' ni ncesar naročil. Tisto jutro pa ji ni ničesar taktga omenila.
Od žalosti ni mogla Tončka dosti govoriti. Brž je natočila vode in zadela škaf na glavo Komaj se ie premagala, da ni vprašala po bratu, zakai beseda ji je bila ves čas na jeziku.
Njeno okornost je Minka hitro zapazila. Doma je povedala bratu misleč, da je prišlo med njima do kakega nesporazuma. Janez ie zanikal. obraz pa mu ie bil nenavadno otožen.
Tončko ie pričelo skrbeti. Opazila je. aa se ji Janez očitno izogiba. Poprej jo je počakal, kadar je šla za njim, ah oa io ;e dohitel, ako jo je videl pred seboj. Kar čez noč pa se je zasukalo tako, da se več ne križajo n:une poti.
»Zakai je tak?« se je vpraševala s strahom. Sama se ni zavedala nobene krivde. Za kako nevšečnost mu ni da'a nikdar povoda. Kdo je napravil zdražbo? Zmerom se je bala. da b; se ne zgodilo kaj takega, kar bi ga užalo-stilo.
Na pismo, ki ga je položila na dogovorjeno mesto, ni bilo odgovora. To jo je vnovič potrto.
Minka ni vedela ničesar. »Z očeitom se ne ujemata. Drug drugemu se postavljata po robu.« Samo to ie povedala tovarišici.
»Zaradi mene se dajeta ...« Tončko so oblile solze. »Vaš oče me ne morejo videti. Odkar govoriva z Janezom, mi še niso dali lepe besede.«
''Med nami je zmerom nekaj... « Minka bi ji bila lahko marsikaj povedala,- Pa je ni marala žalostiti. Namignila bi ji bila. nai se ne vdaja praznim upom. Oče ne bo nikdar privolil v njuno zakonsko zvezo. Prej bi omajal hrast kakor njegovo trmo.
»Al; sem res taka?« Tončka ie vprašala svojo vest. pa ji ni oponesla nobene posebne napake. O. če bi bila bogata, tedai bi ii Gobar na stežai odprl vrata Tako pa jo prezira.
»Zakai je Janez sploh kdaii prišel?« se je hudovala. Zaradi njega je odslovila Petra in zda.i se hvali, da je on ni maral. Tako bo prišla naposled ob vso veljavo.
Nieno vzdihovanie je spravilo Minko v mučno zadrego. Tončka se ii ie smilila, a proti očetu ni smela govoriti. Prav tako ni mogla obsojati Petra in o bratu ni rada slišalai kai slabega. Dvakrat je morala obrniti vsako besedo, preden jo je izgovorila.
»In ko bo izvedela, da sta si dobra s Petrom?« jo je na tihem zaskrbelo. »Takrat bo šele javkanja, ako se ji je Janez res izneveril. Vse sile bo treba zastaviti in priliti olja. dai liubezen ne bo ugašala. Počasi nai se ohladil občutki, ako se že moraio ohladiti.
Zbirala je lepe tolažilne besede, a Tončka jo je prehitela. »Minka, pomagaj mi, ako mo-
*	Še nepojasnjena žaloigra. Žalosten je primer 30 let starega gozdnega delavca Jožeta Krnca iz Malega loga pri Loškem potoku, ki je pred dobrim letom odpotoval iz Francije z lepo vsoto prihrankov proti domu, a ie na poti izginil brez sledu. Pet let je bil trdo delal in si pritrgoval od ust, da bi se s čim večjo vsoto vrnil domov in podprl očetovo domačijo. Dne 15. aprila iani je na postaji Les Islettes blizu Metza vstopil na vlak, da bi se preko Nemčije odpeljal v domovino. Ko .ie malo poprej imel opravka na jugoslovenskem konzulatu v Metzu. je kmalu opazil, da ima fant večjo vsoto denarja pri sebi. Opomnil ga je, da takšne reči ni dobro jemati na tako dolgo potovanje s seboj in mu ie svetoval, naj denar rajši pošlje preko konzulata in kakšne banke svojemu očetu. Mlademu Krricu pa je ta nasvet šel samo delno do srca, zakaj od velike vsote, ki jo je nosil s seboij, je samo 1500 frankov izročil konzulu, med tem ko je z vsem drugim denarjem šel na postajo. Kakor so kasneje ugotovile poizvedbe, .ie pridr-žal še kakšnih 4000 frankov, s seboj pa je imel tudi večjo količino razmerno dragocenih daril, ki so mu jih naložili nekateri rojaki, da jih ponese njihovim svojcem v domovino. Kaže, da se ta žaloigra kl ub vsemu prizadevanju ine bo nikdar pojasnila.
*	Na meji ustreljen. Nedaleč od Lendave ob jugoslovensko-madžarski meji je nameraval 41-letni Štefan Kos preko meje s tihotapskim blagom. Graničar ga je pozval, naj obstoji. Ker pa Kos kl'ca ni upošteva1! in :e začel bežati, je graničar sprožil jn ga ustrelil. Kos ie bil znan tihotapec.
*	Petrolej je tihotapil. Orožniki so na meji arer rali posestnikovega sima Ivana Pačnika iz Radlca pri Prevaljah in mu vzeli večo količino petroleja, ki ga je vtihotapil iz Avstrije.
*	Za 100 litrov vina poldrugo leto robile. Pred mesec: ie 29-kfni delavec Mihael Emer-šič s Pobrežja vlomil v družbi z dvema pajdašema v klet posestnika Jožefa Senčara in ukradel 100 litrov vina. Orožuki so vlomilca prijeli in ga postavir pred sodišče. Te dni ga je mai'i senat v Mariboru obsodil na eno leto in šest mesecev robije.
*	Zagoneten napad. V nedavni noči je bil k sosedu v Gorenii vasi pri Ribnici klican kolar Mlakar, da bi mu pomagal pri kravi, ki se je telila. Od doma je odšel okrog po'noči ter se je že čez eno uro vračal domov. Domov se pa ni vrnili, ker ie bil med potio na-
reš ... Reci očetu ... Govori z bratom ... Ti boš vse dosegla ... «
»Saj veš, da bom vse storiila...« je sprejela njeno prošnjo. »Pri bratu bom že kaj dosegla. Ne vem oa, kako bo z očetom ...«
»Tedai je izgubljeno!« je Tončka kriknila v pretresljivem joku.
Minka jo ie mirila: »Janezu je hudo. a ne more pomagati. Ves je zbegan; skoro se niu ne ljubi govoriti.«
»Čemu pa je obetal, da bo vztrajal, četudi nastanejo ovire? Če bi bila vedela, da se norčuje. bi mu ne bila verjela.«
»Tončka, nikar mu ne zameri- Janez ni vedel, da bo pritisk tako silen... Odnehal je, ker dvomi, da bo zmagal... «
»No, vid:š!« Tončka se je vrgla na zemljo. V trenutnem obupu si je pulila lase in rvala travo.
M;nka si je prizadevala, da bi ji pomagala vstati. Dvignila se je šele, ko ■ ji je rekla, da jo nekdo opazuje. Toda stati n; mogla; v bridkem ihtenu se je ponovno sesedla.
»Dekle, nikar si ne kvari zdravja!« ji je že presedalo nieno vedenje. »Ni še vse pri kraju. Saj se bo morda še kai izpremenilo. Oče še niso izrekli poslednie besede.«
To je delovalo kot čarodejno mazilo. Tončka si je obrisala solze. Zaupno .ie zaprosila prijateljico, ali bi ji hotela opraviti neko naročilo.
»Kar reci, kaj bi rada«, ji je bila pripravljena nostreč:.
»Povej Janezu, nai pride po slovo... Nocoj, ob kateri uri hoče... Natanko se morava zmeniti...«
»Povedala mu bom«, je rekla in podvomi-
paden. Zgodaj zjutraj so ga našli ob poti nezavestnega. Čudno je pri tem, da je Mlakar stal nezavesten ob plotu držeč se ga tako krčevito, da vzlic nezavesti ni padel. S težavo so mu razklenili roke, da so ga odpeljali domov. Mlakar ima prebito lobanjo ter je njegova poškodba smrtno nevarna.
*	Mariborska morilca aretirana v Avstriji. Poročali smo že, da je bil na svojem stanovanju v Mariboru umorjen finančni preglednik Ivan Strajnšek. Morilci so ob tej priliki od-nesJi okoli 30.000 dinarjev. Iz dopisnice, ki jo je pisad osumljeni. Kolar iz Avstrije v Maribor, je posta"o jasno, da sta on in drugi osumljenec S te m pobegnila v Avstrijo. V Obarzehringu so ju orožniki prijeli. Morilca sta pirianaila svoje dejanje. Izročili so ju okrožnemu soisču v Lecbnu, dokler jih ne izroče jnigosi1 ovenskim oblastv om.
*	Posledica pijače. 25-letni posestnikov sin Jožef Kranic in 30-letni viničar Jakob Emer-š č, oba iz Gradišča v Halozah, sta se ste-pla. Emerš:č je dobil po glavi s kolom nevarne rane. Moral je v ptujsko bolnišnico.
*	Tihotapci v Aledmurju so postali roparji. Ker so na meji poostrili nadzorovanje, so se začeli medmurski tihotapr lotevati drugega posla. Postali so roparji. Člani teh roparskih tolp so ostali isti. Pred nekaj dnevi se je orožnikom posrečilo, da so eno izmed teh skupin prijeli. Zvedeli so. da se ie taka skupina sestala v neki gostilni blizu Čakovca. Nenadno sta dva orožnika stopila v gostilno in na presenečene vseh zgrabila glavarja družbe, starega gosta zaporov. Vendar se roparji niso dali ugnati kar tako in so se obeh orožnikov lotili. Pa sta bila orožnka toUiko urna, da sta jih premagala in polovila, le glavar je pobegnil. Vendar ga je že drugo jutro prijela orožniška palrola.
*	Krvavo godovanje. V Kamnici pri Mariboru je v soboto zvečer slavil vin čar Jakob Pernek god. Povabil je mnogo znancev in godci so igrali. Dobro vino .ie razgrelo kri in spravilo vse v dobro vol;o. Le 26-'etni delavec Friderik Lešnik in njegov 231 e tu i prijatelj Anton Fras sta bila ves večer slabe vole. Zlasti Fras .ie med plesom zlovolno gledal na mlad par, ki se je veselo vrtel ob poskoč-,nih zvokih domače godbe. V iutrnih urah. so se nekateri gosti že poslavliaV. ko je izval Fras prepir in že se je vnel srdit pretep. Lešnik ie skočil svoemu prijatelju na pomoč, m z nožem zahode! 26-'etnega Iv. Bmnčiča. delav-
la: »Kdo ve, ali bo hotel iti? Fant ima svoje muhe ...«
»Sporoči mu mojo poslednjo žel:o ...«
»Ali še kaj drugega?« jo je vprašala napol v šali.
»Minka, zadeva .ie resna. Ako ne pride, me jutri ne boš več našla živo... Nič mi ni za živlienje.«
»Tončka, kai pa misl:š!« se je ustrašila njenega sklepa. Nikar! Zaradi ugleda naše in vaše hiše. zavoljo pohujšanja med mladino!«
»Vseeno!« ji je kljubovala. »Ako ne pride, me bo irnel na vesti. Lahko noč! Pa mo>l'i zame, ako mi bo jutri zazvonilo!«
»Tončka, bodi pametna! Bog je nad teboj in pekel pod teboj. Še na blagoslovljeno zemljo te ne bodo pokonali!«
Tudi to je ni ganilo. Ni se ozrla naza.i. ko .ie odhajala s svojim mračnim sklepam. Šele ko ji je izgnila prijateljica spred oči. se ie potuhnjeno nasmeiiala.
Minka ie opravila, ko sta se sestala z bratom. »Poidi«, je dostavila, ko mu ie povedala vse do kraja. »Sicer bo res napravila kako neumnost.«
»No. še tega ie treba!« je rekel sestri. »Glej, da ne izvejo oče!«
»Ali res ne poideš?« ga je opomnila, ko je po večerji šel iz hiše.
»Ne vem. kako bom še napravil. Nisem se še odločil...«
»Ako ne pojdeš, tedai ne reci. da nisi vedel. Razložila sem ti vse natanko.«
»Nič se ne boj in ne verjemi njenim praznim besedam.«
Zunaj pred hišo ga je čakal Peter. Na brž je stal pod odprtim oknom in poslušal. »To-
ca od Sv. Jurija v Slov. goricah in mu prerezal žilo odvodnico. Brunčič se ie s krvio oblit zgrudili in kmalu izdihnil. Lešnik je še ves divji mahal z nožem okoli sebe in nevarno ranil 201etno Magdaleno Pernekovo v leva prsa in levo roko in 24!etneea delavca Franca Zorka v prsa. Po tem dejanju je Lešnik stekel na prosto, se napoti, v mesto in se tam javil orožnikom. Ubijalec se je zagovarjal s pijanostjo, razburjenost o in silobranom.
*	Strahovalci Zgornjega Bupleka izsledeni. Orožniki so po dolgem zasledovanju izsledili nevarno vlomilsko in tatinsko tolpo, ki je v zadnjih mesecih posestnikom Mihaelu Ober-ju, Neži Pulkovi, Mariji Kociperjevi in Julija-ni Talerjevi izropala kokošniake in stanovanja. Pri teh zločinskih pohodih je tolpa kradla vse, kar ji je prišlo pod roko. Ukradene kokoši in druge predmete pa so vnovčili v Mariboru.
*	Spopad dveh kmetov. Dva dobra prijatelja kmeta iz Pristave pri Krškem Ivan Kun-tarič in Franjo Kos sta prišla v Zagreb, kjer sta se napila, potem pa šla spat kar na voz. Toda spati se jima ni hotelo. Vrnila sta se v gostilno in popivala do jutra, potem sta se pa sporekla in spoprijela. Kos je z nožem ranil Kuntariča v prsi, da se je okrvavljen zgrudil in da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Kosa so pa aretirali.
*	Vlomilci na delu. V Ljubljani ie na delu izredno drzna Vlomilska družba. Zadnje dni so obiska1! vlomilci več stanovanj, a v nedeljo so se odloči1! za večji vlom na Bleiweisovi cesti. Vtihotapili so se v hišo št. 4.. kjer stanovalcev ni b:lo doma. Na:prei so vdrli v stanovanje Helene Šemetove. kier so premetali vse sobe. Odnesli so 5.400 Din gotovine, srebrno kaseto z raznimi dragocenostmi in razno žensko obleko. Potem so vdrli še v sobi podnajemnikov dr. Skubica in Hansa Honigmana, katerima so odnesli več oblek in nekaj drugih vrednosti. Policija vlomilcev doslej še ni odkrila.
*	Z nožem in škarjami nad brata. 26-letni
mizar France Švajger iz Stanežič nad Št. Vidom pri Ljubljani se ie spri z bratom zaradi družinskih zadev. Med prepirom pa se je brat tako razkačil. da je potegnil nož in večkrat zabodel Franceta. To mu pa še ni bilo zadosti, kajiti mimogrede ie pograbil še škarje in jih zasadil bratu v trebuh. France se je ves okrvavljen zgrudil, brat pa ie pobegnil. K ranjencu so poklicali zdravnika dr. Arka iz Št.
rej si jo odslovil?« ie dejal očitajoče. »Pa si mi tako odločno stskal roko!«
»Oče ne odnehajo.« je odvrnil potrto. »Č? bi jo vzel. bi bilo treba šteti... Pomisli, toliko denarja!«
»Tedai boš začel izbirati? Ako hočeš bogato. vzemi Svetlinovo Katro«, ga je imel z^ norca.
»Katre pa ne maram, četudi bi jo pozlatili
»No. pa ostani pri Tončki, kakor sva se zmenila ...« Peter ga :e opozoril s prstom, naj mu ne odgovori na to opazko.
»Tisto, o čemer sva se že menila, ne velja,« ie odkloni Janez, ko sta dospela v samoto. »Strah me je. kadar se domislim ... «
Hinavec ga ie begal: »Boi se rajši posledic. k'i bi te zadele, ako boš premagan ... Oče te bo -sukal kakor igračko ... Tončka bo znorela ... V vodo poide ali pa bo kaj takega popila ... «
»Ne veramem. da bi se spozabila tako daleč... «
»Če pa rečem!« je trdil Peter.
»Tedai mi svetui, kako na; to preprečim ...«
»Takole pa takole«, ie razlagal zapeljivo. »Najini načrti niso brez pomena... Tončki pa rec; tolažilno besedo... «
»Tako kakor t;... « se je pošalil.
»Jaz? Jaz ji nisem ničesar obetal, a ti si se zavezal...«
»Oče so prekrižali račune. Denar bi bil seveda rešitev.«
»Oho! Slepi :zpreg!edu:ejo!« se je vzrado-<5t.il ter si misli! na tihem: »Skoro bo podlegel...«
(Dalje)
Vida, ki je odredil, da so Franceta prepeljali v bolnišnico.
*	Invalida so spravili ob denar. Nedavno sta kovaški pomočnik Šerbak in delavec Ju-rečko s Pobrežja pri Mariboru vodila invalida Mihaela Lazarja popolnoma golega in zvezanega z jermenom po Zrkovski cesti na Po-brežju. Nekaj dni zatem je zadela huda smola delavca Dernekoviča Franca s Pobrežja, ki mu je nekdo ukradel v gostilni na Koroški cesti dva tisočaka ki ju je imel v škatlici od globina. Med obema dogodkoma pa f> je zdaj razkrila zanimiva zveza, ki bo dala obilo gradiva tudi še sodišču. Zadeva je bila takale: Dne 12. t. m. je prišlo ponoči pred Primčevo gostilno na Zrkovski cesti na Po-brežju do pretepa med invalidom Mihaelom Lazarjem in med Šerbakom in Jurečkom. Zadnja sta Lazarja obvladala ter se je moral sleči do golega. Roki sta mu zvezala s hlačnim jermenom, na katerem sta ga vodila kakor medveda okoli tri ure po Zrkovski cesti sem in tja. Obleko si je moral Lazar nositi na rokah, listnico, v kateri je imel 2416 Din, in niklasto uro pa je nosil v roki. Med potjo, ko sta ga njegova sovražnika vodila sem in tja, pa sta Lazarju padli listnica in ura na tla. Listnico je pobral neki moški. K tenju je pristopil Ivan Šlamberger in mu vzel listnico in uro. Iz listnice je vzel denar, prazno pa vrnil najditelju. Dogodek je videl tudi Dernekovič Franc, delavec brez stalnega bivališča. Dernekovič je pri Šlambergerju prenočil, naslednjega jutra pa sta si denar razdelila. Šlamberger je izročil Dernekoviču 1000 Din, nato pa mu je dal še ostali znesek, katerega «je Dernekovič skupaj s prvim spravil v škatlico za globin. Dne 15. t. m. sta se napotila Šlamberger in Dernekovič v Maribor, kjer sta šla v neko gostilno na Koroški cesti. Škatlico od globina z denarjem je imel Dernekovič v žepu. Suknjič s škatlico je v gostilni slekel. K mizi je prisedlo tudi več lahkoživih deklet, s katerimi je Dernekovič plesal. Ko se je slednjič prijel za sukniičev žep, je s strahom opazil, da mu je škatla z denarjem vred izginila. Šlamberger in Dernekovič sta tatvino prijavila policiji. Policija je zadevo preiskala, a ni mogla odkriti tatu. Med tem časom pa je prišlo na dan. kdo si ie prisvojil Lazarjev denar. Oba krivca, Šlamberger in Dernekovič, sta svojo krivdo priznala.
*	Avstrijska granata na podstrešju Mest; na občina mariborska je dala hišo na Slomškovem trgu 12, v kateri je mestno knjigovodstvo, prenoviti. Zdaj preurejajo streho in podstrešje. Pri tem delu so delavci naleteli na čudno najdbo. Pod tramom so našli skrit zavoj, v katerem je bila avstrijska granata. O tej najdbi je bila tako obveščena policija, ki je poslala tja komisijo. Granato so izročili vojaštvu, ki jo je razstrelilo v mestni gramoznici. Kako je prišla na podstrešje mestne hiše, se še ni moglo ugotoviti.
*	Lastno mater je utapljal. Na prijavo 72-letne preužitkarice Ane Močnikove iz Spodnjega Grušovja, da jo je nameraval njen 38-letni sin Jožef Močnik umoriti, je uvedlo orožništvo na Pragerskem preiskavo, ki je no zaslišanju mnogih oseb dognala naslednje: Bilo je popoldne, ko so Močnikovi spravljali na travniku seno. Ana Močnikova in njen sin Jože sta delala v bližini potoka, medtem ko sta bila sin Miha in hlapec Blažič na drugem koncu. Močnikova in Jože sta se pri delu razgovarjala o neki izgubljeni pravdi. Sio je po očitku, da je mati kriva, da so to pravdo izgubili, v razburjenosti zgrabil mater in jo potisnil v potok. To početje sta še pravočasno opazila sin Miha in hlapec, ki sta bila na drugem koncu travnika, in prihitela na pomoč. Iztrgala sta mater iz rok nasilnega sina in jo že nezavestno spravila na suho. Med tem ko sta se Miha in Blažič ukvarjala z nezavestno starko, se je pa Jože žačel potapljati v potoku v namenu, da si vzame življenje. Tudi njega sta Miha in hlapec izvlekla iz vode in ga spravila k zavesti. Pri zasliševanju je Jože pojasnil orožnikom, da se je že vsega naveličal, ker so v hiši sami prepiri. Namen je imel umoriti najprej mater nato pa še samega sebe. Dejal je, da
je pa vseeno zadovoljen, da se je vse tako izteklo. Zadnjo besedo bo imelo sodišče.
*	Zasledovan vlomilec. Orožniki so v Gornji Savinjski dolini pridno zasledujejo 231etnega vlomilca Ivana Končnika. Končnik ima na vesti mnogo vlomov in še drugih zločinov, a se zna previdno skrivati. Te dni se je pojavil v bližini Luč in se ponoči splazil v hišo posestnika Janeza Podbrežnika v Podvezi. Tam je odnesel iz shrambe cel svinjski želodec, iz sobe pa zlato moško uro, več oblek in precej gotovine.
*	Tatinska brata. Brata Maks in France Hartman, doma iz okolice Brezna, ki sta že znana kot nevarna tuji lastnini, sta nedavno srečala posestnika Simona Srnka iz Boča in ga zvabila v neko gostilno. V ugodnem trenutku sta miu ukradli a iz žepa listnico s 1200 dinarji.
*	Nevaren vlomilec prijet. Orožnikom v Ma-renbergu se je posrečilo aretirati 19-letnega Albina Jevšjaka, ki je bil kljub niadosti že nekajkrat kaznovan zaradi raznih tatvin m vlomov. Aretiranca so spravili na orožniško postajo, kjer so ga zaslišali. Po daljšem oklevan:u je Jevšjak priznal številne vlome. Povedal pa je tudi reči, zarad: kater'h prav za prav ni bil zasledovan. Tako je izjavil, da je v jeseni leta 1933. v družbi s tremi pa:daši, katerih imen pa se ne more več spominjati, vlomil v Češnovarjevo gostilno na Dolen;sk; cesti v Ljubljani, ob kateri p 'liki so odnesli ročno blagajno s 60.000 dinarji gotovine. Jevšjak bo zdaj precej časa sedel za zapahi.
POPOTNIKOVA TORBA
Krški gasilci so že 6; let v pomoč bližnjim
Krško, julija
Marljiva gasilska četa v Krškem je ena izmed najstarejših čet v Posavju in bo 2. avgusta praznovala 65-letnico svojega obstoja. Hkratu bosta župni in delni dravski zajedniški zlet z razvitjem in blagoslovitvijo četnega prapora.
Kaj pomeni dolgoletno prostovoljno gasilsko delo za javno varnost, znajo ceniti le oni, ki sami žrtvujejo gasilstvu svoje moči in svoj prosti čas. Ne smemo pozabiti, da je prav krška četa dolga leta delovala le s skromnimi sredstvi, a ob svoji 60-letnici leta 1931. se je izkazala s tem, da je nabavila z lastnimi sredstvi motorno brizgalno, ki je bila takrat bla-blagoslovljena in je že ob mnogih prilikah potrdila svojo potrebo. Za 65-letn.ico letos pa razvije kakor omenjeno svoj prapor.
V soboto 1. avgusta zvečer bosta baklada in koncert pred sreskim načelstvom, v nedeljo 2. avgusta pa se začne s'ovesnost z budni-co ob 5. zjutraj. Sede; ob v-9. sprejem gostov na postaji, ob 10. slovesna sv. maša, ob 11. slavnostna seja v šolski telovadnici, ob 12. kosilo, ob 14. zbirane gasilstva za cerkvijo, ob pol 15. sprejem bana pred cerkvijo, razvitje in blagoslovitev četnega prapora, govori in defiie gasilskih čet, nato pa velika gasilska veselica. Ob 21. bo umetni ogenj.
Ker so železniške zveze na vse strani ze'o ugodne iin se poseiniki lahko okoristijo tudi z znižanimi nedeljskimi železniškimi voznimi listki, pričakujemo številne udeležbe.
Semiški Sokol ©tvori ®b t% letnici svoj dom
Semič, julija.
Bilo je maja 1. 1911., ko sta zdaj že pokojni brata Kaftan in Sever sklicala na Stezinarje-vem vrtu v Semiču sestanek mladih fantov. Udeležba je bila za tedanje čase precejšnja. Po lepem govoru brata Kaftana, ki je pojasnil pomen in smotre sokolskega dela, se je vpisalo v Sokola 16 fantov, polnih volje za sokolsko delo. Izmed teh fantov so danes ži-
vi le redki: sedanji župan Ivan Kočevar, Janko Ogulin, Anton Nampelj, Anton Sever, Ivan Golobič in Josip Zurc. 2e pri vpisu v Sokola je vsak član vplačal 10 dinarjev, a da bi si mogli nabaviti vsaj najskromnejše telovadno orodje, so določili, da bo vsak član vsako nedeljo plačal v društveno blagajno 10 dinarjev. Ni minlo dosti časa in že so si mladi fantje omislili drog in bradljo.
V tistih časih je Sokol še marsikje pomenil pohujšanje. Niti semiškim Sokolom ni bila usoda preveč naklonjena. Ko so po župniji zvedeli za ustanovitev novega društva, so pobožni vaščani dvignili krik in vik. Najbolj so se odlikovale neke ženske, ki so se Sokolov na telovadnem prostoru lotile celo dejansko in jih obmetavale s kamenjem in poleni. Sledili so napadi od vseh strani. V, borbo je posegel tudi »Domoljub«, ki je napisal, da so se Sokoli na Telovo norčevali iz nrocesiie. Tedanji »Domoljubov« urednik je bil za to laž sicer kaznovan in so Sokoli tako dobili primerno zadoščenje, a je bilo vendar proti njim med ljudi zasejanega že preveč strupa.
Sokolska pota ne poznajo omahljivosti in bojazni. Vrli Semičani so 29. avgusta 1. 1912. priredili že prvi javni sokolski nastop, ki ga je vodil brat Karlo Fux Nastop je uspel zer lo lepo, dasi so ga nasprotniki motili na vse mogoče načine. Tedanji semiški župan je s pomočjo orožnikov osebno podiral mlaje in slavoloke ter sramotil sokolstvo, a vendar s svojimi zlimi namerami ni uspel, ker se je sokolska misel na naši vasi vse bolj širila. Kljub temu, da je to početje tedanjega župana obsojal celo okrajni glavar g. Domicelj, so v osrednjem odboru SLS začutili velik strah pred tem novim pojavom v Semiču, izkušali so ga zatreti in dati nasilnemu županu zadoščenje. SLS je svojega dolgoletnega zvestnega pristaša, zdaj že pokojnega Ivana Ivanetiča, s posebnim pismom pozvala, naj nadzoruje delo Sokolov in zlasti društvenih funkcionarjev, ter o vsakem pojavu izčrpno poroča, a pošteni Ivanetič, ki je tedaj štel že 65 let, je to pismo, podpisano od Evgena Lampeta, pokazal društvenemu tajniku in mu odločno izjavil, da rablja med brati ne more igrati, hkratu pa je javil svoj izstop iz SLS ki ji je bil zvest vse svoje življenje.
Preganjanje semiških Sokolov ni omajalo. Še za časa svetovne vojne je društvo tajno delovalo in je bil 1. 1915. ustanovljen celo tamburaški odsek, ki deluje še danes in velja za enega izmed naših najboljših podeželskih. Brat Razpotnik, ki ga je ustanovil, je danes društveni starosta.
Takoj po svetovni vojni, ki je iz vrst semiških Sokolov iztrgala osem članov, je bil sklican občni zbor. Zbralo se je 56 povabljencev, a k društvu je tedaj pristopilo 36 novih članov. Za starosto je bil izvoljen brat Janko Ogulin, ki smo ga že omenili med prvimi člani mladega društva. L. 1924. je bil za starosto izvoljen brat Judnič, ki pa je že tri leta kasneje umrl za zavratno boleznijo, posledico svetovne vojne. Po njegovi smrti je bil za starosto ponovno izvoljen brat Ogulin. Ta je društvu načeloval do 1. 1930.. ko je bil na njegovo mesto izvoljen brat Razpotnik, ki vodi društvo še danes.
Ves čas obstoja je društvo prirejalo razne iavne nastope, a tudi dramske prireditve. Ovire, ki so mu jih delali pred vojno, so mu jih postavljali tudi v naši svobodni državi. Sokolom je bil odpovedan prostor, kjer so telovadili, a tudi prostora za prirejanje iger niso mogli zlahka dobiti. Pojavila se je potreba po lastnem domu, ki naj bi ne bil le središče sokolskega, temveč sploh prosvetnega in nacionalnega udejstvovanja. Potekala so leta borb in naporov, a danes je dom dograjen in čaka svoio otvoritev, ki bo v nedeljo 2. avgusta. Nosi ime viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja; to je prvi sporne* nik pokojnemu vladarju v Beli krajini. Pokroviteljstvo nad domom sta prevzela naš belokrajinski rojak brat Engelbert Gangl in sestra Makarjeva, soproga metliškega narodnega poslanca in dolgoletnega metliškega sokolskega staroste.
Slavje se bo začelo ob 11. dopoldne s sprevodom ob pol 12. pa bo svečana otvoritev doma in slavnostni obed: Popoldne bo javni nastop z narodno veselico. Ker je prometno ministrstvo obiskovalcem semiškega sokol-skega slavja dovolilo polovično voznino na železnicah, ki bo veljala za čas od 31. t. m. do 6. avgusta, so Semičani prepričani, da bodo številni prijatelji Sokolstva in Bele krajine prihiteli v njihove lepe kraje in prisostvovali skromni, a lepi svečanosti v prvi belo-krajinski vasi, ki si je zgradila svoj sokolski dom.
Neurje kakor na sodili dan
Stična, julija
Predzadnjo sredo ponoči so se zbrali nad Stično črni oblaki. Okoli 23. ie začelo deževati, nato je pa pritisnil še vihar. Ko je začelo še treskati in grmeti, se je vlila strašna ploha. Okoli 2. zjutraj se je pa v Potoku utrgal oblak in že je potok Stičnica tako silno narasel, da je bil podoben reki.
Ko je proti jutru nevihta ponehala in voda začela padati, je obrežje nudilo zelo žalostno sliko. Voda je naplavila sode, tramovje, utopljene živali, orodje, mostove, poljske pridelke in druge reči. Čevljarju Baltnču je odnesla vsa drva. Prav tako posestniku Grozdniku drva, vozove, tramovje, krompir in drugo. Mnogo je uničenega sadnega drevja, posebno češpelj in hrušk. Oškodovani so pa bolj ali mani vsi posestniki, ki imajo hiše ob vodi. Največ je trpela cesta, ki drži do Izvirka. Podobna ie strelskemu jarku, a ponekod je sploh ni več.
Naj omenimo še. da je voda tako nenadno prihrumela, da na reševanie ogroženega blaga ni bilo mogoče misliti. Ko se ie pa poleglo, se je pa začula gasilska trobenta. Strela je udarila v Felečem vrhu v neko domačijo in jo upepelila.
Enako neurje je zadelo vasi v hribih nad Grosupljem. Najhuše je bilo v Spodniih. Srednjih in Gornjih Tršinah. Voda je v potokih drvela skozi vasi in izpodnašala kozolce in gospodarska poslopja.
NAŠI NA TUJEM
Iz Buschhausena (Nemčija) nam pišejo: Nedavno je imelo Jugoslovensko nacionalno pevsko društvo »Zvon« občni zbor, na katerem so bila sprejeta pravila. Izvoljen je bil tudi novi odbor: prvi predsednik Jakob Gale (Zagorje ob Savi), namestnik Ivan Ula-ga (Sv. Križ pri Litiji), drugi predsednik Jakob Sevšek (Kojnica), prvi tajnik Miha Kosmač, prvi blagajnik Jože Kosmač, drugi blagajnik Albert Sevšek, odbornika Franc Jereb in Viljem Videč, preglednik Jože Praznik. Zbor je bil zelo lepo obiskan. Udeležil se ga je tudi naš zvezni predsednik g. Bolha z g. Štehom. G. Bolha nas je vzpodbujal k slogi, nam razložil pomen novih pravil in nas opominjal na dolžnosti do naše lepe Jugoslavije. Pozivamo vse rojake, da se nam pridružijo.
Iz Bner-Hassela (Nemčija) nam pišejo: Nastopile so nepričakovane ovireT da se ne bomo mogli odpeljati 4. avgusta v domovino, zato se odhod za nekaj dni odloži. Kdaj se odpeljemo, bomo vsem pravočasno sporočili. Jugoslovensko delavsko društvo »Edinost«
BANKA BARUCH
11, Rue Auber, Pariš (9?) odpremlj denar » Jugoslavijo najhitreje Id po najboljšem denarnem kurzu Vrši vse bančne posle najkulamtneje. Poštni uradi v Belgiji. Franciji Holandijl ln Luksemburgu sprejemalo plačil« oa naše čekovne račune: Betgija: št 3064-64. Bnixel-les; Francija: št 1117-94, Pari«; Hoiandija. štev. 1458-66, Ned Dienst; Luksemburg: št 5967. Lu-sembourg. — Na tahtevo pošljemo brezplačn-naše čekovne nakaznico.
ŽENSKI VESTNIK
Zdravilna moč
šentjanževe rože
Ta cvetlica je po deželi znaina, vendar pa je že marsikje pozabljena. Je približno dva čevlja visoka, meitlaste oblike, peresa so ble-d ozek na in podolgovato ozka. Rase kaj rada ob hostah, na zapuščenih njivah blizu host in po gmajnah. Cvetje je v obliki zvezde in prj zreli cvetlici temnorjavo. Do dobrega raz-cvetena je med 1. in 15. julijem, kakor je pač vreme. Da imaš šentjanževo rožo pred seboj, je najboljše znamenje to, da imaš. ako cvetje med prsti zmaneš, rdeč sok na prstih.
Le temnorjavo cvetje ima dobro zdravilno moč. Cvetje se osmuka in se dobro natlači v čisto litrsko steklenico nad polovico. Potem se napolni z dobrim oljem. Postavi se za en mesec na sobice, dokler ne postane olje krvavord'2če. Steklenico je treba med tem časom večkrat potresti, da se olje dobro zmeša. Potem se napravi iz olja mazilo in sicer takole: raztopi v čisti posodi osem do 10 dek voska in vlij četrt olja vanj, mešai še nekaj minut na ognju, potem odstavi in poglej, ali n; preveč ali premalo trdo. Prav trda je mazilo, ako nanj položiš prst in se malo vda, ko se je strdilo. Pomaga se. da se še enkrat raztopi in pridene vosek ali pa olje. Hrani se v dobro zavezanih kozarčkih ali škatlicah.
To mazilo naj bo vedno pripravljeno posebno v kmečkh hišah. Ako se vrežeš. ako se ti zadere kak les ali trn v roke, pri čebel-nem piku, pri žuljih in opeklinah, pri vsaki rani, ki se hoče gnojiti, je to najboljše mazilo. Hladi in celi rano in jo varuje prisada. Tudi ako ima konj rano, gnojenje na kopitu, speri bolno mesto in vsak dan dvakrat namaži. Bolečine bodo ponehale in žival bo v kratkem zdrava.
Od protina (gihta) krivi ali otekli prsti so se s tem mazilom pozdravili. V tem primeru držiš roko nekaj časa v topli vodi, nato pa roko obrišeš, namažeš in obvežeš. Roka postane vroča: znamenje, da se zdravi. Tudi otekline bezgavk in spuščali na koži se s tem mazilom v kratkem preženo. Zdai je še čas za nabiranje šentjanževe rože.
Za kuhinjo
Orehov puding. Mešaj, da narase, štiri rumenjake, 10 dek sladkorja v prahu, sedem dek sirovega masla in nairilbano limomovo lupinico. Nato primešaj 14 dek zmletih orehov, dve deki sesekljanih arancinov in sneg štirih beljakov. Posodo za puding dobro pomaži s sirovim mastoim, posuij z moko, stresi noter pripravljeno zmes, posodo zapri in postavi v krop, da se kuha eno uro. Kuhani puding zvrni na topel krožnik. Zraven daš segret malinov sok. pomešan z rdečim vinom.
Cešnjev kuh. Mešaj, da narase, pet rume-,njabov, 14 dek sladkorja'v prahu, zvrhano žlioo sirovega masla in malo limonove lupi-nice. Nato primešaj 14 dek zmletih lešnikov, orehov ali mandeljnov, pet dek z rumom poškropljenih drobtin in sneg petih beljakov. Posodo za torto dobro pomaži s sirovim maslom, posuj z drobtinami. zlij noter polovico testa, razravnaj in položi na testo oblato. Po oblati pa potresi češnje. Češnjam orej izlušči peške in jih potresi s sladkorjem. Češnje oce-di in boli suhe posuj po oblati. Zlij ostalo testo po češnjah, razravnaj in peci v zmerno vroči pečici. Ko je pečeno, odstrani obroč od posode, posuj kuh z vaniliievim sladkoriem in daj hitro na mizo. Namesto česen lahko daš tudi drugo sadje, kar pač prinese letni čas.
Piž s sadjem. Na mleku skuhaj precej gost riž (10 dek riža in sedem dek sladkoria). Ko je riž kuhan, primešal eno deko v mleku raz-mehčane želatine in še 10 dek sladkorja v prahu in postavi kam. da se shladi. Ko :e riž mrzel, primešaj tri decilitre pretlačenih jagod (ali pa kakšno drugo sadje), dva decilitra stolčene sladke smetane, vse skupaj dobro
zmešaj in napolni v skledo. Po vrhu potresi še jagod in postavi na hladno, da se strdi.
Krompir na švicarski način. Šest krompirjev operi, Olupi in zreži na kocke. V kozi raz-beiii mast, prepraži malo dirohno zirezane čebule, sitresi na čebulo krompir in pokritega duši do mehkega. V lončku pa žvridjaj en deciliter Sladke smetane, diva beljaka, žlico moke, malio sesekljanega zelenega peteršilja, malo popra in soli. Ko je krompir mehak, ga stresi v pomazano kozo, polij z žrvkljano smetano in speci. Daš s solato za večerjo.
Nadevana jajca. Za vsako osebo skuhaj po dve jajci. Jajca pristavi z mrzlo vodo in ko zavro, naj vro 12 minut. Kuhaina jajca položi v mrzlo Todo, da se shladi jo, nato jih olušči. Na koncu jajca odreži majhen pokrovček in previdno izdoibi rumenjake. Rumenjake nato pretlači skozi siito. K pretlačenim rumenjakom dodaj osem dek sirovega masla, malo soli, popra in kavno žličico gorčice. Vse skupaj dobro mešaj, da se zgosti. S tem nadevom napolni jajca, pritisni naizaj pokrovčke in jih zloži v skledo. Nadevana jajca potresi s sesekljanim peiteršiljiem in polij z majonezo. Majoneza: tri rumenjake dobro mešaj, da se zgostijo, nato pirillivaj po kapljicah pet do šest žlic Olja in mešaj, da se spet zgosti, naito mešaj« dodaj še žličico gorčice, malo soli in (>o-kapaj s sokom pol limone. Ko si polila majonezo po jiajcih, postavi na hladmo aJli na led vsaj za eno uro.
Jajca s sirom. Kozo dobro pomažj s sirovim maslom. Na dno koze položi na tanke rezine narezanega bohinjskega sira. Kozo postavi na vroče, da se sir malo popeče. Na sir ubij osem jajc (lepo razvrščene), osoli, posuj po jajcih drobno narezanega drobnaka. Kozo postavi za nekai minut v pečico, da se jajca sitrdijo. Daš s solato na mizo.
Dobra špehovka. Postavi kvaseč (iz ene de-ke), da vzhaja. V skledo stresi 30 dek moke, eno jajce, dva rumenjaka, tri deke sirovega masla, dve žlici sladkorja v prahu in osoli. Primešaj vzhajani kvaseč in toliko mleka, da dobiš bolj mehko tesibo. Testo stepaj to'iko časa, da se prično deftati mehurji. Nato pokrij testo s pntioem in postavi na toplo, da vzhaja. Med tem pa pripravi nadev: Četrt kile ocvirkov dirobno sesekljaj in jih malo segrej. Mešaj, da naraise, žlico sirovega masla, žlico raztopljene masti, eno jajce, žilico kisa, nato primešaj ocvirke. Vzhajano testo tenko razva-ljaj, pomaži z nadevom, posuj še 18 dek sladkorja. m malo črnita, zvrj, položi v pomazano pekačo, pokrij in postavi na toplo, da vzhaja. Nato pomaži z rastepemim jajcem in speci. Daš toplo ali hladno na mizo.
Dušeni telečji zrezki. Telečje meso zreži na zrezke, jih potolc, osoli, malo popopraj, polij vsak zrezek z malo belega vina, zloži v skledo drugega na drugega, jih pokrij in pusti pol ure, da se meso napije vina. V kozi razbeli mast, vsak zrezek Dovaljai v moki in položi na vročo mast. Ko se zrezki zapečeio. iih obrni in ko so tudi na drugi plati zapečeni, prilij malo belega vina, juhe. dodaj malo narezane limone in duši do mehkega. Ne zalij pa preveč, sok mora biti gostija t in pikanten. Daš z dušenim rižem in grahom na mizo.
•Sirovi keks«. Umesi v testo 30 dek moke, 15 dek naribanega sira, osem dek sirovega masla, nekaj žlic kisle smetane in malo soli. Umešeno testo tanko razvaljaj, izreži z obod-oem kekse (.izrezano testo spet umesi. razvaljaj in zreži). zloži na pomazano pekačo. pomaži z raztepenim jajcem, posuj z naribanim sirom in speci.
Palčiče. Umesi v testo: pol kile moke, zavitek pecilnega praška, 10 dek sirovega masla, malo soli, malo sladkorja in en rumenjak. Testo dobro umesi, nato napravi dolg svalk, ga razreži itn oblikuj za prst debele in štiri prš te dolge palčice, te položi precej vsaksebi na pomazano pekačo, pomaži z raiztepenim beljakom, posuj s sladkorno sipo in speci. To je dobro oajino pecivo.
Listnica uredništva
Šmarje pri Jelšah. Prepozno prejeli!
K
^ \T)lO LJUBLJANA
od 2. do 9. avgusta
Nedelja, Z. avgusta: 8.00: Radijski orkester. 8.45: Čas, poročila, spored. 9.00; Prenos iz Stične: Zvon .jen ie. koralna sv. maša, verski govor. 10.15: Simfonične suite (plošče). 10.45: Po stiškem samostanu (reportaža). 11.15: Pevski koncert Carmen Antičeve, vmes radijski orkester. 13.00: Čas, vreme spored, obvestila. 13.20: Plošče po željah. 17.00: Kmetijska ura: Gospodarska slika Stične (Ludvik Puš in inž. Muok Oto). 18.00: Iz pravljičnega sveta (plošče). 18.20: Otroška ura: Mikica in Mikec. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: 19.50: Rossini: Semiramis-predigra (plo-šča). 20.00: »Dopust .ie potrebna in lepa reč« (pester večer). 22.00: Čas, poročila, spored. 22.15: Prenos iz Berlina: Poročilo o poteku olimpijskih iger (Ciril šoukal). 22.30: Za ples in kratek čas (radijski iazz).
Ponedeljek, 3. avgusta: 12.00: Slavni tenoristi pojo (reproduciran koncert). 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Valček na valček (radijski orkester). 1400: Vreme, borza. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Grenadirska godba igra (plošče). 20.10: Moderne olimpijske igre (profesor Marjan Dobovšek). 20.30: Ura narodnih in ponarodelih pesmi (pevski zbor »Sattner« iz Most). 21.15: Klavirski koncert Marjane Šperl-Kurstoove. 22.00: Čas. vreme, poročila, spored. 22.20: Koncert zabavne glasbe (radijski orkester).
Torek, 4. avgusta: 12.00: Reproducirane pesmi za ples (pevske iazzovske skupine). 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Mandoline v kvartetu in orkestrih (plošče). 14.00: Vreme, borza. 19.°0: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: ODerni zbori (plošče). 20.10: Tkalstvo in njegova zgodovina (profesor Franc Pengov). 20.30: Prenos simfoničnega koncerta z Dobrne. 22.00: Čas vreme poročila, spored. 22.20: Jožek in Ježek (petje s spremijevanjem kitare).
Sreda, 5. avgusta: 12.00: Šramli in podobne skupine (plošče). 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Operna glasba (radijski .orkester). 14.00: Vreme .borza. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50' Otroška ura (Cirila Škerlj-Medvedova). 20.10: Zdravniška ura (dr. Ivo Pire). 20.30: Violinski koncert Petra Freunda iz Novega Sada (pri klavirju Tereza Freundova). 21.15: Akademski pevski kvintet. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.20: Prenos plesne glasbe iz Park-hotela na Bledu.
Četrtek, 6. avgusta: 12.00: Češke in slovaške narodne (plošče). 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Čas. spored, obvestila. 13.15: Jugoslo-venska glasba (radijski orkester). 14.00: Vre: me, borza. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Uvod v prenos. 20.00: Prenos iz Salzburga: Weber: Euryantho, uvertira; Schumann: Simfonija št. I. B-dur: Brahms: II. simfonija D-dur. 21.40: Nekaj koračnic (na ploščah). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Prenos iz Berlina: Poročilo o olimpijskih igrah (Ciril Šoukal). 22.30:: Operetna glasba (radijski orkester).
Petek. 7. avgusta: 12.00: Iz Delibesovih baletov (plošče). 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Slovenske narodne pesmi (na ploščah). 14.00: Vreme, borza. 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Tri slavne pevke (plošče). 20.10: Ženska ura: Stročnice in žita (Marinka Ratajeva). 20.30: Večer klasične godbe in besede (izvajala bosta Milan Skrbinšek in Majda Skrbinškova), vmes bo igra radijski orkester. 22.00: Čas. vreme, poročila, spored. 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 8. avgusta: 12.00: Plošča za ploščo,
pisana zmes. 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Čas. spored, obvestila. 13.15: Plošča za ploščo, pisana zmes. 14.00: Vreme. 17.00: Prenos iz Salzburga: Mojstri pevci (opera). 18.30: Čas,
Holandec Eduard B o k se je pred leti izselil v Ameriko, kjer je obogatel in je ameriškemu narodu v zahvalo podaril pojoči stolp, ki stoji sredi države Floride. V bližini je mesto Lake Wa!es, odkoder prideš po drevoredu k stolpu in v park okrog njega. Vsak dan, ko solnce vzhaja, začno zvonovi peti in vsako nedeljo opoldne in na tisoče ljudi posluša to lepo glasbo.
Več kakor 100 mož je delalo pet let, da so izpremenili peščene griče v pravcati raj. Bok je tako izpremenil ta kos zemlje v najlepši kos Amerike.
Stolp stoji v prelepem parku, ki bi mu tudi mogli reči ptičji raj, zakaj nikjer na svetu ne čuješ toliko ptičjega petja kakor tu. Iz Anglije so prinesli semkaj slaveke, ki so edini slavčki v Ameriki. Na obrežju dveh umetnih jezer so svetllordeči flamingi s čilskih gor. Med orjaškimi smrekami in borovci se vijejo lepe steze. Več ko milijon grmičev in drevesc je tu in raznovrstna tropske rastline omam-
X 1'omiloščenje v Avstriji. Dne 23. julija je bil objavljen ukaz o političnem pomilo-ščenju, ki ga je odredila avstrijska vlada v smislu dunajskega sporazuma. Pomiloščenje (amnestija) se nanaša na vse narodne socialiste, ki so bili obsojeni zaradi, političnih pregreškov po umoru dr. Dollfussa, obsega pa tudi večino političnih kaznjencev iz socialističnega tabora. Skupno je bilo pomi-loščenih nad 10.000 ljudi, kar kaže, s kako strogostjo je postopala prej avstrijska klerikalna vladavina proti svojim političnim nasprotnikom. Samo na Dunaju so v enem dnevu izpustili iz zaporov in jetnišnic 1487 političnih obsojencev. Med pomiloščenimi sta tudi bivši dunajski župan dr. Seitz in bivši dunajski policijski svetnik Steinhauslt. Izvzeti pa so od pomiloščenja državni uradniki, ki so bili obsojeni zaradi političnih zločinov, med njimi tudi bivši minister in poslanik v Rimu dr. Rintelen, ki se zdaj zdravi v nekem dunajskem zaporu. Ne izključujejo pa, da bodo tudi ti kasneje pomiloščeni. Vsega je ostalo zaprtih zdaj še 224 političnih obsojencev.
x 4000 ljudi je pomrlo zaradi vročine. Peklenska vročina je zadnje dni pritiskala na dežele Zediriiienih držav in je zahtevala doslej že do 4000 smrtnih žrtev. Samo v M;chiganu je od vročine umr'io 466 oseb, v Wisoonsinu pa 284. Časopisi pravijo, da so žitna polia vsa požgana. Tudi živinoreja ima od suše strašno škodo.
X Zemlja je požrla mesto. V Kolumbiji je pc^res popolnoma uničil mesto Tuquerres. Pretežni del hiš je izginil v širokih razpokah, •ki so se odprle v zemlji. Preostalim posflopjem grozi ista nevarnost. Več tisoč ljudi je ostalo brez strehe. Tuquerres je diutgo mesito, ki ga je v teku enega leta v južnem delu Kolumbije uničil potres. Lansko leto je na sličen način izginilo v zemljo mesto La Chorrera. Med potresom so se dogajali v nesrečnem mestu strašni prizori. Bližnji ognjenik Cerro Negro je ob tem potresu začel znova delovati. Prebivalstvo, ki je ponoči bežalo skoro golo na vse strani, je zasipal z žarečim pepelom. Ljudje, ki so se utegnili rešiti, pripovedujejo, da so nastajale globoke razpoke, ki so se neprestano širile in v katere So se rušile cele hiše. Po potresu se je nekoliko sto ljudi vrnilo z upanjem, da bodo mogli med ruševinami rešiti še kaj svoje lasti. Število smrtnih žrtev je neznano.
X Mesto rase iz tal... V Nemčiji so napravili mesto za 60.000 ljudi, ki pridejo k olimpijskim igram, ki se jih bodo udeležili tudi športniki in Sokoli iz naše države. Blizu Berlina so napravili velikanske barake, ki imajo imena poedfnih nemških pokrajin. Orjaške kuhinje so na električni pogon: celo krompir bo
vreme, poročila, spored, obvestila (v odmoru) 19.55: Glasbeno predavanje (v odmoru) 22.25: Čas, vreme, poročila, spored. 22.40: Valčki in polke na ploščah.
ljajo s prijetnim vonjem sprehajalca.
Kdor stopi v park, ne zagleda takoj stolpa, ki se dviga na griču sredi rajskega vrta. Narejen je iz rožastega marmorja in se po vsej dolžini zrcali v jeaeru. Visok je 65 m in meri v obsegu 13 m. Vrhnji del stolpa je iz rezanega marmorja. Več ko 40 kamnosekov in kiparjev je iimelo vse leto opravka z njim. Vrata v stolp so iz drage kovine in so okrašena s 24 rezbarijami, ki predstavljajo razvoj življenja na zemlji v raznih stopnjah. Okoli stolpa je staroveški jarek, ki je napolnjen z vodo in je po kanaflu v zvezi z jezerom. Stolp in jarek obdaja 300 orjaških hrastov.
Zgoraj v stolpu biva Ediuard Bok, kadar ja na Floridi. V svoji marmorni sobi ima napravo; s katero more igrati na zvonove. Nad Bo-kovo sobo stanuje umetnik igranja na zvonove, Belgijec Antohn B r e s s. Še više visi 61 zvonov, ki tehtajo skupaj 605 metrskih stotov. Največji zvon tehta 110 metrskih stotov, najmanajši pa komaj 4 in pol kilograma.
lupila elektrika. V teh kuhinjah bo mogoče dobiti vse, karkoli bo'potrebno za želodec in okrepčilo. Središče olimpijskega mesta je Berlinska hiša, v katero bo lahko šlo 6000 ljudi. Pred Berlinsko hišo se dviga 50 m visok drog za zastavo. Množica rediteljev in vodnikov bo gostom na uslugo, da bo šlo vse lepo v redu.	.	i
X Z letalom 11 km visoko. Ruski letalec Vladimir Kokkinaki se je dvignil z dvomo-tornim prometnim letalom v 63 minutah 11 tisoč m visoko. O svojem drznem poletu je pripovedoval Kokkinaki: »Ko sem se dvignil od tal, sem začel takoj dvigati letalo in hitro sem dosegel oblake. Nad njimi me je zajel močan veter in me začel potiskati proti severozapadu. Ta veter sem neprestano čutil, čeprav sem imel dobro zaprto kabino. V višini okrog 9.500 m sem zapustil zadnje oblake. Lepo sem videl reko Moskvo, jezero v Puškinu in blizu njega prekop. Skušal sem držati se nad letališčem, ker se je že mrači-lo in ker nisem hotel iskati letališča v temi. Mraza nisem čutil nobenega. Zunaj je seveda kazal toplomer 45 stopinj pod ničlo, kar je pa po mojem mnenju zelo toplo v taki višini. Kabina je bila dobro zaščitena pred mrazom, tako da me ni moglo zebsti. 40 minut po odletu je pokazal višinomer 11 tisoč m in sklenil sem se vrniti nazaj na zemljo.« Na vprašanje, ali se da nad onim letališčem dvigniti še višje, je Kokkinaki odgovoril pritrdilno. Prepričan je, da bo spravil pri prihodnjem poletu letalo še 700 do 800 m više.
X Radio odganja miši. V Amsterdamu so opazili nekaj posebnega: v hišah, kjer imajo radijske aparate, ni skoro nič miši, med tem ko so te glodalke v tem mestu sicer zelo številne. Vzrok, da je v hišah z radijskimi aparati manj miši, pa ne bo v skrivnostnem učinku kakšnih va'lov, temveč v tem, da živali odganja hrušč in si rajši iščejo mirnejša domovanja.
X Orjaki in pritlikavci. Navadno se giblje vfišina odraslega moškega telesa .med 1.50 m in 1.90 m. Izven teh dveh mej se začenjajo' pritlikavci ai'i orjaki. Največji človek je bil Fiinec Casjanis, ki je bil visok 2.83 m, naijmarnjšii pa znani pritlikavec HSlany Agybe s Si,maje, ki je dosegel v stiarosti 60 tet komaj 38 cm višine. Precej je znanih velikanov z 2.50 do 2.75 m iin pritlikavcev med 45 in 90 canitimetltfov. Velikani ne postanejo navadno stari, med tem ko začno pritlikavci v visoki starosti celo rasti. Pruski kralj Friderik Velikj je imel teilesno stražo, ki so jo sestavljali sami velikani. Od Friderikov e garde je oforanljien okostnjak gandlisltia, ki je dolg 2.20 m. Ta vojak je dosegel za orjaka izjemno starost 86 let.
Kadar poje 61 zvonov

ALEKSANDER LIC AN:
(lz dneVhika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni)
Peščena nevihta v puščavi Gobi je nekaj groznega, nepopisnega. Nad glavo slišiš čudne glasove in zdi se ti, da se ves svet po. dira; vsepovsod piskanje, žvižganje in šumenje; dih ti pesi a ne težek; pesek, ki leži na človeku, žge kakor žerjavica. Ko velblo. di začutijo ponehavanje nevihte, začno čudno piskati in se drug za drugim dvigajo.
Po končani nevihti, ki je trajala nekaj ur, smo se dvignili tudi mi, se otresli drobnega peska ter nadaljevali pot. Polastila se nas je grozna žeja, a še bolj velblod ov, ki so postajali vedno bolj nestrpni- Gospodar nas je opozoril, da bodo velblodi gotovo skušali iskati vode in začeli drveti ko nori, zaradi tega naj le dobro sedemo med grbe. In res, velblodi so so spustili v divji tek; po kakih dveh urah so začeli drug dragega prehitevati. Šlo je kakor pri konjskih dirkah, vsak je hotel biti prvi, a pred vsemi je bil seve. da gospodarjev velblod, ki je pustil vse druge daleč za seboj. Sledili so mu le v razdalji in, ko smo ga dosegli, se nam je nudil žalosten prizor. Gospodarjev velblod je ležal z zlomljenimi prvimi nogami in s krvavim gobcem v vodi, ki jo je srkal, kakor da se ni nič zgodilo. S solzami v cčeh smo ubi. Ii zvesto žival, tovor preložili na druge vel. blode, se dobro preskrbeli z vodo. ki smo jo natočili v pripravne mehove in nadaljevali pot po puščavi.
Po dobrih dveh mesecih smo naposled do. segli Turkestan ali Sinkiang v smeri Pamir. ske planote. To je še vedno puščava, a je obdana z rodovitnimi oazami, v katerih cvete velika kupčija. Naj omenim le mesta Kaš-gar, Jarkand, Kotan. To so zelo bogata me. sta, ki trgujejo z Rusijo, Tibetom in pošiljajo svoje blago celo v osrednjo Kitajsko.
V vzhodnem Turkestanu prebivajo Sarti, Uj-guzii Dunguza, in Kirgizi, med njimi tudi Ka_ rakirgizi, ki se preživljajo samo od roparskih pohodov.
Mongolski mogotci prebivajo v dragocenih šotorih, ki so v notranjosti prevlečeni z dragocenimi preprogami in prenapolnjeni z mehkimi blazinami- Ob stenah vise z dragimi kamni okrašene sable in drugo orožje. Gosta postrežejo s kooiisom in konjskim mesom, zmečkanim pod sedli, in kobiljim mlekom- Ob našem prihodu so se prav. vračale razbojniške čete Karakirgizov z roparskega pohoda iz ruskega Turkestana in vlačile s seboj obilen plen ovc in velhlodov.
Ustavili smo se v Kašgaru, a tudi tu in v bližnjih mestih. Džarkantu, Kota ni in drugod se je začelo revolucionarno gibanje. Vedel nisem ne naprej ne nazaj, zato sem se pridružil ruskim beguncem, ki jih je bilo nad tri tisoč. Tako sem čez nekaj časa postal vojak kitajskega guvernerja. Obljubil nam je še precej dobro plačo. Pa tudi oboroženi smo bili dobro, skratka, bili smo gospodarji položaja. Naša naloga je bila braniti deželo pred domačimi uporniki
Ne bom popisoval, koliko muk smo pre. trpeli po stepah, kajti tudi domačini so bili dobro oboroženi in so iz zasede prav pridno streljali na nas. Obupal sem popolnoma in se vdal v usodo, da bodo moje kosti počivale v daljni puščavi Gobiju. A ljubi Bog je imel z menoj gotovo še drugačne načrte, ker sem se srečno rešil tudi odtod.
Bil sem kitajski vojak že nad mesec dni Vedno bolj me je mikalo, da bi pobegnil. A kam? Pred nami ie bila gola stepa; če je kateri po nesreči padel v roke upornikov, so mu ti odsekali glavo in jo v svarilo drugim nataknili na kol Prehrana je postajali čedalje slabša; tudi plače nismo prejeli že 14 dni. Odločili smo se torej poslati guvernerju ultimatum: »Ako se hrana ne izboljša in v teku 24 ur ne dobimo plače, prestopimo k upornikom.«
jev pobočnik in nas tolažil z obljubami, da bodo vse naše prciuje izpolniere v nekaj dneh. Čakali smo, a zaman. Naš poveljnik, ruski stotnik Seljakov (rojen v Turkestanu), je dobro obvladal jezik upornikov. Napotil se je z belo zastavo k uporniškemu poveljniku in se domenil, da drugo jutro skupaj udarimo na guvernerjevo vojaštvo.
Bil sem nekaj let v svetovni vojni, a tako krvavega klanja, tako groznega boja na življenje in smrt nisem videl niti od daleč. Ujet. nikov sploh ni bilo, ker so vsakega nasprotnika takoj obglavili. Vse ulice so bile polne človeških trupel in glav. Bolj drzni so ce'o drveli za bežečimi vojaki in jim z ostrimi zobmi pregrizovali vratove . • .
Guverner in vse kitajsko uradmištvo je bilo brez usmiljenja obglavljeno. Kmalu je bila vsa okolica Urumtčija v rekah upornikov. Bil sem v zaledju pri provijantu in imel priliko po prihodu v mesto opazovati vse te grozote. Zgražal sem se nad podivjanost jo tega ljudstva, ki je bilo hujše od živali.
Življenje se mi je pričelo studiti, želel sem si smrti, saj tako nisem videl nikakega izhoda iz teh krajev. Rusi, ki so pribežali v Mongolijo, so pripovedovali o groznih bojih v Turkestanu, o lakoti v okolici Taškenta. Sklenil sem naposled s praporščakom Tifo-novim zapustiti Mongolijo in se čez Tibet preriti v Indijo. Denarja, in sicer angleških funtov, sem imel dovolj s seboj. Potovanje čez Tibet v Himalajskem pogorju popišem v posebni knjigi.
Po trimesečnem potovanju sva prišla napol mrtva do reke Brahma.putre in sva se v mestu Kapuja vkrcala na večji parnik, ki naju je po dveh tednih pripeljal v veliko pristanišče Kalkuto.
Kalkuta ima približno poldrugi milijon pre. bivalstva- Ko zapustiš razkošno kalkutsko postajo, prideš v glavno mesto Presenečen si nad krasoto mesta. Promet po mestu je velikanski. Moderni avtomobili, avtobusi, dol. ge vrste vozov, ki jih vlečejo bivoli, se vrste po dolgih modernih ulicah.
V Kalkuti je glavno središče industrije za juto in bombaž. Menda se v nobenem mestu toliko ne zaigra kakor v Kalkuti. Bil sem v igralnici, kjer se je igralo za neverjetno vi. soke zneske. Tato zvani Marvari in nekaj bogatih Kabulov iz Afganistana posojajo denar za ogromne obresti. Policija se za igralnice niti ne briga.
Velemestna slika se takoj izpremeni, ko stopiš čez največji in najdaljši viseči most na svetu čez reko Hooglic na levi breg Kal-kute. Smrad, nesnaga, prostitucija. Menda je tu zbran ves izvržek Indije.
Tisoči in tisoči delavcev hite v razne tvor. nice- So skoro nagi. le čez ledja ima^o pritrjene njene cunje. Hindi sestavljajo tri četrtine vsega prebivalstva. Plače delavstva pa so sramotno nizke. Hinduske in muslimanske gospe so se začele emancipirati. Udeležujejo se vsega javnega življenja. Vkavarnah sede s pobarvanimi ust. nicnmi, oblečene v krasne, najmodernejše pariške toalete in s cigaretami v ustih Igrišča so prenapolnjena. Mnogi se igrajo tenis nogomet, bockey. Prirejajo se zanimve dirke.
Podnebje v Kalkuti je tropično. Pred Kalkuto so velikanska močvirja 'trier so na kilometre daleč nepregledna riževa polja. Ker sva bila tako rekoč ob sveti cesti Gangesu, sva sklenila s Tifonovim. da si ogledava znamenito boginjo Kali na bregu Gangesa in razne indijske zanimivosti in ker sva imela dovolj prostega časa, sva raztegnila nr'ino potovanje do Allahabad. Allahabad stoji ob bregu reke Žumne, ki se izliva v Ganges V Allahabiclu se zbirajo ob času romanja k sve. ti reki Gangsu Indijci iz vse Indije. Prepričani so, da jim sveta reka Ganges izpere vse grehe.
Narod hodi peš in na vozovih, ki jih vlečejo črni in beli voli. Vidiš pa dovolji tudi imenitnih vozil in razk šnih avtomobilov.
Težavno je popisati to ogromno množico — vso v belo oblečeno, ki se vali kj sneženi plaz k sveti reki. Ure, dneve, mesece so ceste prenapolnjene z romarji. Indijski fakir. ji služijo v tem času lep denar. Tu vidiš go. lega fakirja, ki pleše po razbitem steklu in steklo se izpreminja pod njegovimi negami v prah, ne da bi si ranil noge. Tam spet drugi piska na piščal, a okoli njega plešejo siru. pene kače. V bližini se valja v prahu Indijec, poln groznih ran, kriči in pro.ri. Spet drugi leži gol na deski, obrti z žeblji, t enimi in iglastimi kot šivanke, cbrne se, vstane, spet leže, a niti kapljice krvi ni videti na njegovem telesu.
Po cesti je vodil star Hindujec lepo maski, rano kravo- Velike množice so se vrgle na zemljo in zakrile obličja, ko se je to čudo pri. b'iaalo ljudem. Tudi midva sva začela biti pozorna. Približala sva se kravi in jo spoštljivo pobožala po glavi. Starec je kar obstal, nato pa začel tako kričati, da naju je tisoč. glava množica od vseh strani obkolila. Nisva vedela, kaj to pomeni. Prinesli so desko z dvema luknjama, utaknili najini glavi v luknje in naju med groznim vpitjem privedli do angleške vojašnice. Vojaki so naju osvobodili in nama povedali, da je to sveta krava, ki se je ne sme razen bramina (duhovnika) nihče dotakniti. Gangesa sva imela dovolj in odrinila sva nazaj v Kalkuto. se odpočila, nabavila si potrebno obleko in s par_ nikom Liverpoolom odrinila na otok Ceylon. V glavnem mestu Colombu je stal parnik pet dni, torej dovolj časa, da se človek spozna z glavnimi zanimivostmi tega otoka. Posebno krasni so velikanski čajni nasadi. Rad bi bil nakupil nekaj zabojev čaja, carina je bila previsoka. V Vladivostoku je bila namreč cena čaju zelo visoka in tudi težavno je bilo dobiti res deber čaj- Prodajali so sicer stisnjen čaj, a bilo je v njem vseh vrst surogatov, le pristnega čaja prav malo.
Vkrcala sva se na parnik dobri dve uri pred odhodom. Obkolile so ga razne ladjice, njih lastniki so prodajali vsakovrstno krama, rijo. Pokaaizl sem na majhen zavitek lipton-skega čaja, ker se ustno s prodajalcem nisem mogel dogovoriti, sem na listek napisil št. 100. Ta listek sem vtaknil v gosto mrežo, pritrjeno na dolgem drogu, ki so z njim oddajali blago na parnik; seveda smo morali prej v papir zaviti denar poslati po mreži. Z rekami smo se kmahi domenili. Ekspresno sem poslal denar in takoj nato zagledal pred seboj velik zavitek v mreži, iz katerega so gledale — lepe banane (morda zaradi finance, ker v zavitku je bil čaj).
Čez neka j časa smo odrinili proti Singa pore ju; tu smo se ustavili le nekaj ur in nismo mogli zapustiti niti parnika. Nadaljevali smo pot do Šan^aia. Od tod sem poslal brzojavko Simcnettiju v Vladivostok, naj me pričakuje ob prihodu Liverpo^la
Takoj po prihodu v vladivostoško pristanišče mi je S:mcnetti nrp=krbel kupca in čaj sem pro-dal z lepim dobičkom.
Seznanil sem svojega novega tovariša Ti-fonova s Simonettijem. nato smo skupno odrinili . na naše stanovanje v Kitajsko ulico. Simone!ti me je že smatral za mrtvega, saj ni imel skoro eno leto nikakega glasu o meni Povedati smo si imeli mnogo in prehitro je minil nrijetni dan. Zvečer smo se odpravki na ples. n bilo ie toliko vojaštva da na zabavo ni hilo niti misliti. Videl sem dogodek, ki mi ne gre iz spomina. Mali japonski voiak ie plesal z mbdo Rušimo: plesalko mu je hotel prevzeti velik Američan, a Japonec se je držal dekleta ko smola. Po končanem plesu g-* je poklical Američan na prosto, vzel vojaški ' samokres in ubil ubogega vojaka, preden se je ta zavedel, za kaj gre; nato se je Američan s svoiimi tovariši mirno odstranil. Preden so prišle vojaške patrulje je bila gostilna že prazna, le mrtvi voj .k je ležal pred vrati.	(Dalje)

HRANILNICA IN POSOJILNICA GLOBOKEM, r. z. z n. z.
vabi na v ©
ki bo dne 2. avgusta ob 15. v po:
v? ki
pisarni.
D N E V N I R E D :
1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročilo načelstva, 3. poročilo nadzorstva, 4. odobritev računskega zaključka za 1 1935., 5. čitanje revizijskega poročila, 6. volitev načelstva in nadzorstva, 7. sprememba pravil in 8. slučajnosti.
V primeru, da bi občni zbor bil ob tej uri nesklepčen, bo drug občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu članov.
%smeh 11* kratek £as
SLABI ČASI
Zavarovalni agent: »Zda so pa res slabi časi. Samo enega moža se mi je doslej posrečilo zavarovati za pol milijona, pa še ta mi je čez pičlo leto umrl.«
Stranka: Ln kai ste storili?«
Agent: »Poročil s"em se z negovo vdovo.«
PRAKTIČEN
Skromen usmiljeni brat stoji s tremi polnimi vrečamj na pos:a»i in se zaskrbljeno ozira naokoli, kako bi mogel s svojim bremenom skoz,- množico na vlak. Nazadnje se le obrne do bližnjega nosača in ga vpraša, koliko bi
zahteval, če bi mu tiste tri vreče odnesel na voz.
»Za večji dve p<) dva dinarja, tretjo, malo vrečo, pa vam odnesem zastonj.«
»Dobro, odnesite mi tedaj samo to malo, večji dve pa odnesem sam,« se veselo pobota z nosačem usmiljeni brat.
ZDRAVJE IN RDEČA LUC
Brankec gleda mamico, kj stoji pred ogledalom in si z rdečilom barva lica: »Mamica, ali rdeča lica res pomenijo, da je človek zdrav?«
»Seveda, sinko!«
»Potem pa si ti na desni strani bolj zdrava kakor na levi.«
IŠČEM TRGOVCE, ki bi nakupovali ržene rožičke (kruhove očete, kakor jih ponekod imenujejo). Zdaj se lahko pobirajo pri mlačvi rži spodaj pri mla-tilnicab. Ivan Sagadin. Maribor, Gregorčičev.a ulica 26. pritličje, pri Karničniku.
ZASTOPNIKE IN ZAUPNIKE V vsakem kraju za prodajo šivalnih strojev, koles, radio aparatov tudi na obroke sprejmemo pod ugodnimi pogoji. Neuvedene v braži uvedemo po naših organih. Pripravno tudi kot postranski zaslužek. Vsestranska podpora pri delu od tovarne. Ponudbe z natančnimi podatki na upravo lista pod »Jugo-strojorganizacija«.
LJUDSKA SAMO POČ
registrovana pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 7-t. Poverjeništvo: Ljubljana, Tvrševa 34.
naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu junliti
Praznik Franc, prevžitkar, Ščit pri Litiji
Merčun Marija, posestnica, Radomlje.
Kerle Helena, zasebnica. Sp. Hoče,
Dijak Fric, prevžitkar. Ljutomer,
Pečečnik Jožefa, zasebnica. Velenje.
Zorko Ana, zasebnica. Sv. Lenart v Slov. gor,
Rebec Uršula, zasebnica, Meža,
Pušenik Martin, čevljar, Veliki Lipoglav,
Jelen Matija, prevžitkar. Iljaševei,
Sever Anton, prevžitkar, Placar vrh.
Mura Franc, prevžitkar, Gabersko p. Trbovlje,
Drozg Ivana, viničarka, Ranča p. Pesnica,
Wudler Ida. učiteljica v pok., Petrovče,
Mole Marija, zasebnica. Ljubljana.
Stingl Anton, prevžitkar. Lubno p. PilStanj,
Zupančič Ana, prevžitkarica, Sklendrovec p, Zagorje o-S,
Gradišnik Jožef, delavec. Sv. Rukert pri Velikovcu,
Jerančič Antonija, žena tapetnika. Ljubljana,
Orešič Jakob, posestnik, Vrhovlje p. Lapo rje,
Flassig Albert, viš. puškarski mojster v p. Ljubljana,
Grešovnik Neža. posestnica. Podklanc p. Meža,
Lepšina Ana, prevžitkarica. Brezina pri Brežicah,
Golja Margareta, prevžitkarica, Studenci pj Mariboru,
Schentočnik Antomija. žena žel. nndsprevo(]nika v p.. Orehova vas,
Bovha Apolonija. prevžitkarica. Klake pri Pilgtaniu
Kotzbek Franc. žel. uradnik v pok., Maribor,
Tratnik Frančiška, zasebnica. Raz.henburg,
Korenjak Ana. prevžitkarica. Ptuj.
Zalokar qožef. posestnik. Sv. Miklavž, p. Hoče,
Skoliber Marija, vdova poštnega poduradnika, Maribor,
Pograjec Matija, zasebnik. Brezovica pri Ljubljani,
Cvirn Frančiška, vdova po nadučitelju. Stoperče,
Simonišek Franc, posestnik. Drensko rebro,
Turnšek Gašpar. posestnik. Rakovlje p. BraelovBe,
Omak Regina. prevžitkarica. Radvanje pri Mariboru.
Mar Mihael, prevžitkar. Fomiin p. Sv. Marjeta niže Ptuja,
štrakl Josip, skladiščnik drž. žel., Maribor,
Vaupotič Franc, viničar. Ptuj.
Leveč Anton, sodni dvorni svetnik v pok. Ljubljana. Oplotnik Antonija, prevžitkarica, Mala Reka, Stermšek Ivan. prevžitkar. Razgor p. La-porje, Bostele .Tožof. posestnik. Oednja vas p. Pišeče.
Po vseli umrlili se je izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku 272.910 dinarjev.
Kdor Se ni član »Ljudske samopomoči*, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pri-f>lo,)iio izj.no.	Blagajniško načelstvo.
V SAVINJSKI DOLINI,
se proda več lepih posestev. Cena okrog Din 50.000. — Informacije se dobe pri Črepinšek. hotel »Zvezda« Celje.
MANJŠE POSESTVO NA BREZJAH (Marija Pomagaj) prodam. Ciril Jelene, Maribor, Slovenska 18.
TELICO MONTAFONSKE PASME
dobro mlekarico proda: Oskrbništvo graščine Eeukloster Sv. Peter v Savinjski dolini.
Lahka LETNA OBLAČILA b ure t, kaša, H s t e r i. t. d. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri PRESKARJU, SV. PETRA C. 14. Ks^nBHnanran
MLINARJI, ZADRUGE, KMETOVALCI!
Novost Patentnni Irus-mllni.
Izdelujejo se v raznih velikostih. Z njimi lahko čistite žita, meljete vse vrste žitnih zrn v moko in griz v poljubni finosti. Imajo tih in lahek tek ter zavzemajo malo prostora. • Posnemalnike »Ti-tanija« dobite že od 780.— Din naprej.
Irus - tovarne Nemčija. Zastopana po Turnšek Štxefanu, Ljubljana, Mir je 15, p. predal 86 Goraj omenjeni mlini bodo razstavljeni na Mariborskem tednu.
Nesoečnost
Znanstveno je ugotovljeno, da regulira »KALEFLUID« delovanje vseh iiez, krepi ves organizem ln uravnoveia žlvtnl sistem tako, da postane človek zopet moftan, aktiven v življenju in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. — Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič.
»KALEFLUID« se prodaja v lekarnah in drogerijah.	r«s. s. br. 10337»
NOVOST ! Samo Din 98.-
St. 63.719. Cenena, a dobra Shooctt-Prof zapestna ura, točno regulirana, lep kromiran okro* zapestnica iz usnja. — Številčnica in kazalo osvetljena (Kadium)
Din 98.—.
Zahtevajte veliki cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto. Velike izbera ur, zlatnine ln srebrnine.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
H. SUTTNER, LJUBLJANA 6*