Bil *
List izhaja vsako soboto z jutra j.^Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletr-	lir;
ort»-—
polletna 501 uprava: Trs Dopisi se dc rokopisi in za vsak m, 1 POŠTNINA iriAAjiim
Narodna in Studijska Knj i: \inica v ia Ceppa, .9 T R : E S T E
LO
GLASILI* KOMLNISTIČKE PAKTU L T.O.
Na 2. strani objavljamo resolucijo CK KPSZ o čaščenju osebnosti in njegovih posledicah
OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vlil. ŠTEV. 28 (407)
TRST - SOBOTA, 14. JULIJA 1956
CENA 20 UR
Dva različna primera
k;	o S
* soboto 7. julija je bila Nabrežini prva seja novo iz isK*0 Jenega občinskega sveta. V 'rek 10. julija pa se je prvič Pstal tržaški mestni svet.
^ nameravamo obravnavati obeli sej, ker se s tem ^mo na drugem mestu. Ugodil hočemo le različen duh, ^3, vladal v enem in drugem )rl<e finskem svetu.
50^ » devinsko - nabrežinskem a& je zastopana tudi manj-iov'1)3 italijanske narodnosti, ki Hiva v občini. Ne da bi pa* za kakršna koli zahteva s strali > predstavnikov opozicije iz 135? fsl italijanske nacionalne liste,
»* d i
5- T Se slovenski svetovalci veci-
H« shogo držali demokratične-.7. jnačela dvojezičnosti in so \ ‘lailjih pokazali, kako pojmu-
peV* / narodno strpnost in ena
m°r: pravnost med tuživečim pre-
■ne
'^Istvom. Komunistični in
i'-
drugi svetovalci so že ob
|v°ritvi in pozneje v teku se-v praksi izvajali dvojezični ker je to v njih načelih jo 1> Sp od teh načel nočejo niko
^ nd-,a,jiti-
ka 1 eJstvo je, da so se načela tro* ' ^pravnosti in demokratične lorf'odne sV
Nt "une strpnosti začela izvaja-n y da bi bilo potrebno, da bi
JO L
iP L».,,a morala manjšina izrecno $ Svati na to. o V f;.n dokler se ne praktično F’] s1 .vPrašanje prevajalca, so se ' o! j1"'. svetovalci slovenske narod-«i	potrudili,	da ne bi bili
rti3 /vaici z italijanskim obče-» (	jezikom	prikrajšani v
'j g v . J1" m praktičnem delu. To 33®j:	*' visok in lep dokaz demo-
30^	‘n resničnega razume-
21.	položaja,	v katerem sc
1.3®. ii.a)a tržaško področje. To je
t'«S j* ur,
S*
Predvsem klofuta tistim ne-1*2.15 i"ežem. ki bi radi prispeva-L P°vrtnitvi črnih časov fa-,s3(j'l !(- a- ko se je skušala na potico® (0|, Nesramnega potvarjanja -J, /inskih dejstev in moder-e.Sf i kulture prezirati stvarnost j'pift i; r‘Ìa dveh različnih narodno.
re1® tem področju.
5 jjii j ckaj takega se prav gotovo ^tsodilo v tržaškem mestnem ■P°i Zato smo v začetku pon--/ j dp da je vladal na teh dveh Kti- i . Popolnoma različen duh
rt	i	1 az,i i VV11 nun
,o5;j i/a*kem mestnem svetu se že •'3®.,*.. komunisti in slovenski

tj,-I1'’"1 občevanju, Toda o tem i,|j prav nič slišati ne samo ifV. ki so dediči proslule in turne fašistične
j. v —,	... sramote,
in» V® t uri i tisti, ki se bahajo c_jffn.il0 demokratičnostjo in hi
■noi’ U,X'1' komuniste in levi-iciJI, tol, 6, struje demokracije in
lla(l v0(Ie-
^ torek je (kršeč poprejšnji #fl iVgilZ."ni med slovenskimi sve-UlljC tr,,> skupin — kar je ria*1 1^' . ugotoviti) dr. Agneletto St 'h; 'a spregovoriti v sloven
", y u >
gMJ ' >1,1^’rad i tega se je s strani
črtili eentrističnih «de-^a'*nih» strank in s strani ' a<‘ ob podpori določenega
K"
C$	vsulo kričanje in
•k,e ^i prav gotovo odvzema
ip'i’ US.
fie,r
;k° Optična
S0 n
:SkPravieo do sklicevanja na
drugih skupin zavze-
pravieo slovenščine v
tržaškem mestnem sve-
ki so to zakrivili, vsa-
9 tj/0 ugotoviti, da se je . ”eki predstavnik republi-J*, S ' ki se ob vsaki priliki dsi : V ,fjdi bahajo s svojo nad-j,; utokratično koncepcijo.
""Usi*"	’■*
se
°-:;l .govorilo
načela. Pri da
tem
iz
svetovalci ita*
V ■ '’hskil nočej.°
* i. n «nacionalnih» strank,
tržaškem mestnem slovenščini?
[n/ ^,Ker Pravijo, da bi nekaj
l|gr spravilo v
rž®vt?aStV°B TrSta;
nevarnost Mi smo
■hjp' r)ega mnenja. Njihovo ve* j(l le dejansko največja ža c^em°kratična čustva ita. idil1	^ela	prebivalstva in
1 9 Ijt, V.e nekulturno mentalite-fl %(J/ ki se še niso priučili S,-. ae,*je in še niso demo-f ! ''liJ1 dorasli. Dejansko s tem l|if,jo. da so še mladolet-ii )kj0 svoji	«demokraciji»
f.j ' p pečat nedemokratično* ^ V,^° izmed glavnih meril Jj ,MhmC^e ie Prav odnos do lda	manjšin, do drugih
aSP^str, jsil
’.*!.[ V^ost, dokler se drug ‘„r- \r Podcenjujejo in žalijo, ° jS-sč-j ° drugim narodom ne ,'i Pr- .poP0lno izvajanje last-i , i, *1° tedaj se ne more ‘ 1 a obstaja demokracija,
(i1	i8.® obstajajo suženjske
'* lfl ' * Izvirajo iz srednjeve-U J Ji. Utalitete o izbrancih in liti '
,il« N'o^ ljudje, ki za sedaj iaV!,l iHPl. Ve«in° v tržaškem ob-jd1.,, V... sveto. ne kršijo le de-da .Srijj,'n 0 bistvo sedanjih "reditev v svetu, mar-
P'V
o» '
‘N
j)j. /»re
ludi na svojo last* \'m* v sVn<?. ureditev, ki predvi* 0’ kr V°-^ le°retični demokra. $ |.v Opciji popolno svoho-k^ìsin a|anju pravic narodnih
ne~-- ' Cj^^samo to: ti ljudje
pojde V M Mutile leto
\ ^!\TTx
nl ,,>0^:.^ — Angleška vlada j cila> da se bosta mi-^ ;<hjj Predsednik Eden in ijf.J ,V	Lloyd pada-
^ 5gvo na uraden obisk
kršijo tudi mednarodni sporazum, ki je bil podpisan v Londonu pred dvema letoma in ki jasno govori v svoji posebni prilogi o pravicah slovenske narodne manjšine na Tržaškem področju.
Mi torej odrekamo pravico do demokratičnega naziva tistim ljudem, ki že tretjič dokazujejo svojo nacionalistično in šovinistično’ nestrpnost in ne dopuščajo na podlagi starih, fašističnih grdobij, da bi tržaški Slovenci lahko v celoti izvajali svoje pravice, ki jim pripadajo po vseh človeških in tudi verskih postavah.
Zato je tržaška občinska seja najboljši dokaz mladoletnosti italijanske večine v tržaškem občinskem svetu, pomanjkanja demokratične doraslosti pri predstavnikih tistih strank, ki obtožujejo komuniste in levičarje nedemokratičnosti, istočasno pa se v praksi izkazujejo kot ljudje s totalitarno miselnostjo, s srednjeveškimi predsodki. Oni dejansko žalijo mlado italijansko demokracijo, žalijo odporniške sile, ki so tvorci sedanje republikanske Italije, in se postavljajo na raven dedičev 25-letne fašistične diktature.
Nabrežina docet : Nabrežina uči. Da, nabrežinski občinski svetovalci so dokazali pred vsem svetom, da so dorasli demokraciji. Mala občina z velikimi. vzišenimi čustvi. Mala občina, ki daje lekcije večini nestrpnih svetovalcev velike tržaške občine. Kdaj se bodo od tega nekaj naučili ljudje «krščanskih čustev» à la Bartoli, «liberalci» in «republikanci», da ne govorimo o fašistih, ki sploh ne poznajo demokratičnega jezika?
/
PRVA SEJA NOVOIZVOLJENEGA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Kep demokristjani odklanjajo odprtje na inno
se uprašanje župana in odbnra še ni rešilo
Občinski svet je dokazal, da Bartoli ne uživa več nobene podpore razen discipliniranih demokristjanskih svetovalcev - Občinsko vprašanje bi se lahko rešilo, če bi bila CC dovzetna za socialno odprtje in prenehanje političnih diskriminacij
Po dolgem odlašanju se je končno v torek zvečer sestal novoizvoljeni občinski svet v Trstu. Na dnevnem redu je bila izvolitev župana kar pa se ni zgodilo pri treh glasovanjih. Prvo glasovanje je dalo sledeč rezultat: Bartoli 20 glasov, Pogassi 15, Battigelli 9, Miam pa 3 glasove. Pri drugem glasovanju se je pojavil nov konkurent za župansko mesto in sicer demokristjan Franzil, ki je prejel 11 glasov, Battigelli spet 9 glasov, t.j. glasove fašistov, Miani 4 glasove; Bartoli je obdržal svojih 20 glasov. Izid tretjega glasovanja pa je bil sledeč: Bartoli 21, Franzil 13 glasov, 25 svetovalcev pa je oddalo bele glasovnice. Zaradi tega ni prišlo na prvi seji do izvolitve župana. Nova seja bo v torek.
Naš svetovalec tov. Rogassi je takoj po otvoritvi seje predlagal naj bi načeli razpravo o pritožbi Tržaške unije v zve. zi z izključitvijo njene liste iz zadnjih občinskih volitev. Kot je znano, Tržaška unija trdi, da so zadnje volitve neveljavne zaradi krivične izključitve njene liste. Tudi dr. Pogassi je v svoji zahtevi po-stavil vprašanje ugotovitve dejstva, ali so volitve zakonite ali ne. Toda inž. Bartoli, ki je kot starešina vodil prvo sejo je trdil, da ima novoizvoljeni občinski svet dva mese ca časa za razpravljanje o tem vprašanju ter da sedaj ni ča sa za tozadevno sklepanje za radi nevarnosti da bi prišlo
do imenovanja prefekturnega komisarja. Pri tem se Bartoli, seveda, ni vprašal, kdo nosi krivdo, da se novoizvoljeni občinski svet ni sestal toliko časa.
Sledilo je overovljenje novih svetovalcev/ 58 svetovalcev je bilo takoj potrjenih, izvolitev tov. Dušana Kodriča, ki bi moral priti v občinski svet na mesto izvoljenega tov. Lucchesija, ki je optiral za izvolitev v pokrajinski svet, in izvolitev dr. Dekleve, ki je bila osporavana zaradi nekega davčega spora, ki jih ta dva imata z občinsko upravo Osporavanje dr. Dekleve je bilo poravnano že v teku seje, kar je občinski svet so.
IZVOLIÌEV ŽUPANOV VELIKIH MEST V ITALIJI
Široka fronta v parlamentu
okrog zakona o tekočih gorivih
Predstavniki organizacije posestnikov zavračajo zahteve poljskih delavcev, zaradi tega obstaja malo možnosti, da bodo sedanja pogajanja privedla do pozitivnega zaključka
glasno odobril, opcija tov Lucchesija pa je bila zavrnjena in zaradi tega tov. Kodrič ni mogel zasesti mesta 14. svetovalca komunistične skupine
Po opravljenju teh formalnosti je tov. Pogassi ponovno postavil vprašanje razpravljanja o prizivu Tržaške unije, loda predlog je bil zavrnjen z večino glasov. Proti temu predlogu so glasovali PSDI, DC. PRI, PLI, PN’M. MSI, MEN in dr. Agneletto, svetovalci 'PSI-UiP pa so se vzdržali glasovanja.
Pred glasovanjem za župana so predstavniki skupin v
Kot
pisali,
smo že prejšnji teden se je Fanfanijevo preprečevanje odprtja na levo v nekaterih krajih spremenilo v povsem odkrito odprtje na desno. To je prišlo do izraza zla sit v Rimu, kjer je bil za novega župana izvoljen demokri. st jan Tupini. Zanj so glasovali svetovalci vladnih strank, fašisti in monarhisti.
V milanu je bil izvoljen za župana socialdemokrat Ferrari. Zanj so glasovali tudi socialisti in komunisti. Tako so preprečili j imenovanje prefekturnega komisarja. V Benetkah je bil izvoljen za župana demokristjan Tognazzi in sicer s pomočjo glasov levice. Tu je praktično prišlo do odprtja na levo, kljub izrecni prepovedi glavnega tajnika DC Fanfa-nija. Značilne so bile glasovalne izjave demokristjanske-ga predstavnika^ ki je poudaril zlasti potrebo po sodelovanju odporniškega gibanja in po odločnem zapretju kakršne koli usmeritve na desno. V Genovi je bil izvoljen za župana demokristjan toda s podporo ki so jo dali monarhisti. V Florenci pa se La Pira poteguje za enobarvno otočin-sko upravo, kar spravlja v zadrego vladno koalicijo.
Značilno je dejstvo, da so se vodilni demokristjanski krogi v Rimu silno razburjali zaradi izvolitve socialdemokrata za župana v Milanu in prav tako zaradi podpore, ki jo je bil deležen s strani levice župan v Benetkah; nikakor pa se niso hudovali zaradi odkrite podpore, ki so jo dali fašisti pri izvolitvi Tupiinija za župana v Rimu. V glavnem so se omejevali na trditve, da so bili glasovi fašistov nepo-
delo v Rimu kažejo, da obstajajo omejene možnosti za rešitev spora. Sindikalne organizacije delavcev postavljajo zahteve po obnovitvi delovnih pogodb za presajevalke na rižnih poljih, obnovitev pokrajinskih in nacionalnih sporazumov poljskih delavcev in uvedbe pokojnin spolovinarjev. Predstavniki posestnikov se upirajo tem zahtevam, trdeč da bi njih ugoditev še poslabšala stanje kmetijstva v Italiji.
V rimskem parlamentu so ta teden razpravljali o važnem zakonu o tekočih gorivih. Razprava je bila zelo živahna. Poslanci desnice so zagovarjali monopol kartelov, medtem ko se je prav okrog tega vpra-sanja ustvarila široka fronta zagovornikov osnutka naprednega zakona o iskanju in predelovanju tekočih goriv. Ta široka fronta zajema komuniste socialiste, demokristjane, socialdemokrate repuglikance in celo del liberalcev. Tozadeven zakon je bil v sredo izglasovan s 386 glasovi proti 3.7.
KFIO in PSI
Dne li2. t. m. sta se sestali tajništvi Komunistične partije TO in PSI, da preučita položaj, ki je nastal po torkovi seji občinskega sveta v Trstu. Nadalje so udeleženci sestanka globoko preučili novonastali položaj v pokrajinskem svetu, kjer je bil predsednik izvoljen z odločilnimi glasovi misinov in monarhista.
Tajništvi sta sklenili, da sc bosta ponovno sestali pred sejo občinskega sveta, ki je sklicana za torek, zato, da ponovno preučita položaj, ko se bo zvedelo za stališče DC ter PSDI, PRI in PLI.
BUKAREŠTA — Romunska vlada je sporočila, da bo s 15. septembrom demobilizirala 20.000 vojakov.
občinskem svetu podali glasovalne izjave. Dr. Franzil je za DC povedal da si je njegova skupina zaman prizadevala, da bi prišlo do sporazuma med vladnimi strankami, da je zato pripravljena ustanoviti enostrankarski občinski odbor ter da zavrača vsakršno odprtje bodisi na desno, kakor tudi na levo. Zastopnik PLI je izjavil, da bo njegova stranka ostala v opoziciji, ako bi prišlo do kakršnega koli odprtja. Zelo netakten je bil predstavnik socialdemokratov, ki se je tudi ob tej priliki obregnil proti komunistom ter zavrnil vsako sodelovanje z njimi v morebitnen odprtju na levo. Dr. Pineherle je v imenu Unità popolare izjavil, da bo glasoval proti izvolitvi Bartolija za župana. Isto jei izjavil tudi dr. Teiner od PSI in pripomnil, da bo njegova skupina podprla tak odbor, ki bo imel izrazito socialen značaj. Predstavnik NSZ Petronio je izjavil, da Lo njegova skupina padprlai vsako pobudo odbora, ki bo branila pravice delavcev in narodnostne pravice Slovencev; dr. Agneletto je začel podajati svojo izjavo v slovenščini proti čemer se je . vsula ploha medklicev, ki so prihajali iz ust nestrpnežev bodisi iz vrst občinskih svetovalcev, kakor tudi iz vrst publike. Zaradi tega je Agneletto nadalje govoril v italijanščini. (Tu moramo omeniti da se dr. Agneletto ni držal dogovora s slov. svetovalcema tov. Gombačem in dr. Deklevom. Izjavo o tej zadevi pri-občaiemo na drugem mestu).
Voditelj komunistične skupJ ne tov. dr. Pogassi je podal sledečo glasovalno izjavo:
Komunistična partija je že večkrat javno obrazložia svoje stališče v zvezi z vprašanjem izvolitve župana in sestave občinskega odbora. V teku zadnjega meseca smo bili priča tajnim pogajanjem, izven vednosti javnosti in brez vsakega kontakta z našo partijo, dasiravno je ta dobila veliko število glasov. Prišlo je celo do neiskrenih sklepov prav zaradi našega stališča.
Potrebno je upoštevati voljo volivcev in usmeriti pot k socialnemu in demokratičnemu odprtju v javni upravi. Potrjujemo da bomo podprli tak občinski odbor ki se bo obvezal uresničiti program social-
BEOiGRAD — V četrtek popoldne je prispel s svojim spremstvom predsednik Egipta G amai N aser. Prispel je s posebnim letalom na vojaško letališče, kjer so ga sprejeli predsednik Jugoslavije Tito in drugi najvidnejši jugoslovanski predstavniki. Naser se bo
trebni. Isti krogi so priprav- ! zadržal tri dni v Beogradu kjer
Ijali ozračie, ki naj bi dovedlo do tega, da bi milanski župan podal ostavko. Vendar pa vse kaže. da se to ne bo zgodilo
Podpredsednik vlade Sara-gat je te dni zaprosil Segnija, naj ga čimprej razreši te funkcije. Kot zgleda se hoče na ta način posvetiti v celoti vodstvu socialdemokratske stranke, kjer bo lahko še bolj krčevito branil štiristransko koalicijo. Tudi Segni je baje za grozil z ostavko. To so novi znaki razkroja vladne koalicije.
Stavka kmečkih delavcev, ki se je pričela pretekli teden, je bila prekinjena zaradi pristanka Zveze posestnikov na pogajanja z delavskimi organizacijami. Sindikalne organizacije so prav s tem dokazale vso svojo dobro voljo za ureditev spora med delavci in posestniki. Toda pogajanja,
bo imel važne politične in državniške razgovore z jugoslovanskimi voditelji. Nato bo odpotoval na obisk pa Jugoslaviji. Zadnje dni se bo podal na Brione kjer se bo srečal s Titom in Nehrujem.
BERLIN — Neki zahednonem-ški vohunski vodja je zbežal v Nemško DR s kopico dokumentov, ki dokazujejo subverzivno delovanje tajnih ameriških agentov. Hesse —* tako se-»ubežnik imenuje — je omogočil s svojimi dokumenti tudi razkrinkanje več desetin saboterjev in provokatorjev v pozanjskih dogodkih.
dejal ,da je sedanja vojaška politika Zahodne Nemčije zgrešena, da bi si morali prizadevati za mirno združitev dežele in da bi bilo treba ponovno diskutirati, ali je bil pravilen pristop Zah. Nemčije v atlantski pakt. Dejal je celo, da bi se morala združena Nemčija vključiti v evropski sistem kolektivne varnosti.
ATENE — Velik potres je povzročil ogromno škodo in več žrtev na grških otokih v egejskem morju. Otok Santorinu je bil največ prizadet. Do sedaj so ugotovili 54 mrtvih in 80 ranjencev. V teh dneh so na teh otokih registrirali 257 potresnih sunkov, ki so se vrstili drug za drugim.
WASHINGTON — Predsednik Eisenhower je sporočil, da bo ponovno kandidiral na novembrskih predsedniških volitvah.
MONA.KOVO — Predsednik socialdemokratske stranke 01-ienhauer je na kongresu govoril o sedanjem položaju Zahodne Nemčije in o politiki šo-
ki so v teku na ministrstvu za cialdemokratov. Ollenhauer je
TOKIO — Na nedeljskih delnih volitvah v japonski senat so levičarske stranke zabeležile velik uspeh. Komunistična partija je podvojila svoje glasove, ker je prejela
1.149.000 glasov (prej 558.606) cialisti so dobili 12 sedežev več kot zadnjič. V tokiu m Osaki, največjima mestama Japonske, sta KP in socialistična stranka postali najmočnejši stranki.
RIM — Zgleda, da namerava italijanska socialdemokratska stranka poslati v kratkem v ZSSR svojo delegacijo, kot so to že storili francoski socialdemokrati.
PARIZ — Kot poroča «Hu-manité» je Zveza komunistov Jugoslavije pristala na sestanek s predstavniki KP Francije, ki bo verjetno meseca septembra.
V juniju se je prevoznih sredstev, ki vzdržujejo redni promet med Trstom in jugoslovanskim področjem, pos lužilo skupno 34.443 oseb z obeh področij. Jugoslovanski avtobusi so prepeljali 9603 potnike, parniki 11.550. Italijanski avtobusi so prepeljali 7865 potnikov, parniki pa 5425.
Italijanskih prevoznih sredstev se je torej poslužilo -skup no 13.290 potnikov, jugoslovanskih pa 21.153.
nega odprtja in zagotovil da ne bo delal nobenih diskriminacij v pogledu naše partije in na splošno v pogledu strank delavskega razreda, ki bo dovolil opoziciji kontrolo nad vsemi občinskimi ustanovami in komisijami in ki bo zahteval takega župana, ki bo užival zaupanje vsega prebivalstva. Zato si v zvezi s tem pridržujemo pravico do akci.i-zke prostosti v razvoju po s top ka za izvolitev župana in občinskega odbora.»
Izjava
Tov. Gombač in dr. Dekleva sla nam poslala naslednjo izjavo :
Podpisana izjavljata, da je bilo dne 10. t. m. pred začetkom seje tržaškega občinskega sveta dogovorjeno z gospodom dr. Agnelettom, občinskim svetovalcem s posredovanjem Gombača Franca, mestnega svetovalca :
1.	da ne bo na prvi seji noben slovenski občinski svetovalec govoril v slovenščini,
2.	da bodo slovenski občinski svetovalci na eni izmed pr-
vih sej po izvolitvi občinskega odbora predložili skupno ali ločeno resolucijo v zvezi s pravico slovenskih ob. činskih svetovalcev, da se smejo posluževati tudi slovenščine v svojih govorih v občinskem svetu, kakor tudi o drugih pravicah, ki so zagotovljene tržaškim Sloven-vencem v Posebnem statutu. V nasprotju z dogovorom je gospod dr. Agneletto na prvi seji spregovoril par besedi v slovenščini in s tem kršil do-
Deželna avtonomija je Trstu potrebna
govor.
Trst. dne 12. julija 1956. Podpisana :
Franc Gombač Dr. Jože Dekleva
Salumi Ml-M
MOSKVA — Te dni se mudi,o v Sovjetski zvezi predstavniki K PI Giancarlo Paletta, Pellegrini in Negarville. V teku svojega obiska so se razgovarjali s tovariši Hrušče-vom, Pospelovom in Ponoma-renkom. Razgovor je bil, kot poudarja uradno poročilo, dolg in prijateljski.
Po volitvah zgleda, da se nekatere stranke ne zanimajo več tako kot prej za vprašanje avtonomije.
Ne more se reči, da so v tem času popolnoma ali delno od. padli vzorki, ki narekujejo re-šitev tega vprašanja. Nasprotno, vsakodnevno postaja nujnejša po. treba po tržaški avtonomiji, ker se na ta način lahko ugodno rešijo številni problemi, ki tarejo naše mesto na upravnem in gospodarskem področju.
Predvsem je treba napraviti konec s komisarskim režimom, ki je bil uveden po podpisu Londonskega sporazuma in ki ga vlada še vedno podpira, ker se drži dvoumne začasnosti sedanje rešitve teritorialnega vprašanja. Nedvomno je, da se vlada drži dvoumnosti iz zunanje in notranjepolitičnih razlogov. Toda po tolikih letih bi bilo pravilno in demokratično, da se Tržačanom daje ne samo možnost izvolitve občinskih in
pokrajinskih uprav, marveč tudi udeležbe na političnih volitvah.
S tem v zvezi je tudi nujno potrebno, da dobijo Tržačani takšno deželno ureditev, ki bi jim jamčila demokratični teritorialni ustroj v širšem okviru deželnih avtonomij.
Zdi se nemogoče, da vsi go• vorijo in pišejo o avtonomiji krajevnih ustanov, t. j. občin in pokrajin, a skoraj vsi pozabljajo, da se ta avtonomija lahko popolnoma izvede le v okviru deželne avtonomije. In prav primeru deželne avtonomije se ni napravil noben korak naprej. Krajevne ustanove so še vedno stroko podvržene centralizirani
Predsednik pokrajine izvoljen z glasovi fašističnih svetovalcev
Nekulturno vedenje večine, ki je preprečila govor lov. Grbca v slovenščini
budnosti vladne birokracije kot
začetku tega stoletja.
Loda za nas je vprašanje avtonomije izredne važnosti. Avtonomija ozemlja bi rešila v veliki meri naše težko stanje ne samo v upravnih odnosih, marveč tudi v gospodarskih odnosih, ki se ne preučujejo in rešujejo s tisto naglico, ki bi bila potrebna za odpravo velikan skih težav, v katerih se nahajamo. Deželna avtonomija bi selo ugodno vplivala na naše gospodarstvo, kar dokazujejo u. spehi, ki so jih dosegli v Siri-Iji po uvedbi dežele s posebnim statutom.
Ge dobi avtonomna deželna ustanova sklepčne kompetence tudi na gospodarskem področju, se gospodarska vprašanja lahko bolje rešijo, ker so podvržena pristojnosti deželnih činiteljev, ki bolje poznajo in lažje najdejo potrebne učinkovite ukrepe. Ni treba, da tu omenimo razliko med tržaškim in sicilskim gospodarstvom. Kljub temu je jasno, da so se napravili po razširitvi posebne avtonomije na Sicilijo vidni koraki dalje. Kru. jevna pobuda v najrazličnejših sektorjih našega gospodarskega življenja je tako povezana z mednarodnimi odnosi, z razvo. jem pomorskega in kopenskega tranzita, da hi se lahko v resnici vsa ta vprašanja bolje rešila, če bi bilo naše gospodarstvo vok. virjeno v avtonomno deželno u-reditev.
V četrtek je bila- prva sej'a novoizvoljenega pokrajinskega sveta. Na prvi seji je bil po overovljenju mandatov pokrajinskih svetovalcev izvo-ljen z glasovi dveh fašistov in monarhista demokristjanski kandidat prof. Gregaretti. Na ta način se je dokazala usmerjenost tržaških demokristjanov, ki formalno odklanjajo poleg odprta na levo tudi u-smeritev na desno, v dejanjih pa so za zavezništvo s fašisti in monarhisti, kar dokazuje njihove prave namene tudi v vsedržavnem merilu, -kjer niso v -dejanjih odklonili glasov desnice, so pa vročekrvno pr o. testirali proti vsakemu poskusu za odprtje na levo.
Seja se je začela z malenkostno zamudo. Predsedstvo je sprejel najstarejši svetovalec demokristjan ing. Rados. Po ugotovitvi prisotnih svetovalcev in po overovljenju njih mandatov, so prešli na drugo točko dnevnega reda, t. j. na izvolitev predsednika odbora. Najprej je podal svojo glasovalno izjavo odv. Persoglia v imenu demokristjanov in dejal, da njegova skupina odklanja bodisi odprtje na desno kot na levo. Nato je tov. Grbec vstal in spregovoril v slovenščini nekaj stavkov. V tem trenutku je vstal monarhist Antonini, ki je začel divje kričati, skupna z delom občinstva. Tudi oba fašistična svetovalca sta razgrajala skupno z nekaterimi drugimi svetovalci takozvanega središča. V tem je predsednik prekinil sejo za nekaj minut, nakar je tovariš Grbec ponovno prebral svojo izjavo v italijanščini.
Izjava se glasi:
«Ob začetku našega dela m sporazumno z ostalimi svetovalci moje skupine izjavljam da se ml ne maramo odreči naši ustavni in demokratični pravici govoriti v tem pokrajinskem svetu v slovenščini. Narodnostne pravice et. niških manjšin so neuničljive Te pravice, tako za Italijane kot za Slovence, smo vedno odločno zahtevali pod vsemi režimi, ki so do sedaj vladali na tem področju.
Mi smo mnenja, da sta bili sprememba pokrajinskega v o. Minerà zakona za izvolitev pokrajinskega sveta in razdelitev volilnih okrožij, kar je napravil generalni vladni ko-misar napravljeni zato, da m omejili zastopstvo slovenskega prebivalstva v pokrajinski upravi».
Nekulturno vedenje nekaterih svetovalcev in določenega dela publike nam nazorno prikazuje. kak i se pojmuje s strani ljudi takozvanega «italijan-stva» sedanja demokracija, ki je zrasla iz odporniškega gibanja proti proslulemu fašističnemu režimu. Dejansko je bilo zadržanje večine ne samo nedemokratično, temveč ne-
kulturno in v navzkrižju z vsemi načeli takozvane dvatisočletne kulture, na katero se tako radi sklicujejo tisti, ki ne dopuščajo, da bi -drugi natoti užival tiste pravice, ki jih tudi oni uživajo tudi zaradi doprinosa Slovencev v borbi za osvoboditev izpod krvave 25-letne diktature.
Po tem incidentu, ki meče zelo''slabo luč na takozvane kroge strank «i-talijanstva Trsta», je tov. prof. Weiss podal v imenu komunistične skupine glasovalno izjavo, v kateri se pravi, da se bo komunistična skupina zavzemala za uresničenje volilnega programa, predvsem za teritorialno avtonomijo, za spoštovanje slovenskih pravic, za prosto co-no, za izvedbo rotacijskega sklada, za obnovo pomorskih prog itd. Poudaril je, da je naša skupina pripravljena podpreti takšnega predsednika in odbor, ki bi bil usmerjen na levo in bi deloval v korist interesov prebivalstva in je zaradi tega predlagal odmor, da vzpostavi naša skupina stike z ostalimi skupinami in da se po možnosti poišče skupna rešitev.
Po odmoru se je začelo glasovanje, ki je takole izpadlo: prof. Gregoretti (DC) 14 glasov, prof. Weiss (KP) 8, dve beli glasovnici. Zato je bil iz-
voljen za predsednika pokrajinskega odbora prof. Gregoretti, ki je že pri prvem glasovanju dosegel absolutno večino glasov. Izvoljeni predsednik pa je izjavil, da si pridržuje pravico po sprejemu izidov -glasovanja, ker je bilo očitno, da so zanj glasovali fašisti in monarhisti. Naši svetovalci so vztrajali, naj prof. Gregoretti pove, ali sprejme ali ne glasovanje, nakar je odv. Persoglia samozvano in samoiniciativno izjavil, da je zanj seja končana in je zapustil z devetimi demokristjan-skimi svetovalci sejno dvorano, kar dokazuje pomanjkanje vsakega spoštovanja do kolegov in do skupščine na splošno. Naši in drugi svetovalci so vzeli na znanje to -dejstvo. Zaradi pomanjkanja 'egalnega števila svetovalcev je bila seja odložena na -poznejše dni.
Dejansko so se s svojim netaktnim in neolikanim vedenjem demokristjani hoteli izogniti. nevarnosti, da bi morali zavzeti jasno stališče o zadevi. Dejansko so oni potrdili, da ne odklanjajo fašističnih glasov, kar je nov dokaz prave usmeritve demokristjanske stranke, ki odklanja odprtje na levo, istočasno pa lovi glasove desnice, da bi lahko nadaljevala svoj monopol nad krajevnimi upravami.
Zato se Komunistična partija že od oktobra 1954 dalje zavzema za avtonomijo Tržaškega ozemlja, ki bi se lahko r doglednem času razširila tudi na nekatere sosedne pokrajine, če bi bilo to v želji zainteresiranih prebivalstev. Zato bi se moral predvideti predstavniški organ, ki bi se izvolil na podlagi splošne in tajne volilne pravice « proporčnim sistemom, kot se. dogaja za tiste deželne zbore, ki so bili v Italiji že izvoljeni v Siciliji, Sardegni, Aotski dolini in na Južnem Tirolskem. Takšen predstaimiški organ ne bi bil nič novega, ker je ie bil preizkušen v omenjenin deželah Italije in je obrodil zelo do. bre rezultate.
Ta organ, ki smo mu nadeli ime Področnega sveta, bi moral imeti upravno in zakonodajno oblast. Zakonodajna oblast bi morala odgovarjati sedanji pristojnosti generalnega komisarja. Na ta način bi se prebivalstvu zagotovile osnovne demokratične svoboščine s posebnim ozirom na posebni statut, ki določa pravice slovenskega dela prebivalstva.
Kot je razvidno, je področna avtonomija nujnost, ki ie ne sme več zavlačevati, ker vsako zavlačevanje škodi potrebam m interesom prebivalcev. Jasno je torej, do se morajo za izvedbo te zahteve zavzeti vse tiste stran, ke, politične, sindikalne in gospodarske organizacije, ki se * lem načelom strinjajo. Z večjo razporeditvijo sil v korist deželne avtonomije se bodo lahko dosegli konkretni in pozitivni rezultati, ki bodo velike važnosti za bodočnosti Trsta in nje. govega področja. Prav gotovo, da L., v tem smislu treba izkori.
iti vsako primerno priliko v pokrajinskem in občinskih svetih.
Stranke pa, ki so po volitvah nekako pozabile na to vprašanje, naj ga ponovno spravijo na dnevni red svojega delovanja, ker se v interesu Trsta ne sme pozabiti na to upravičeno zahtevo našega prebivalstva.
Zasedanje Vrhovnega sovjeta ZSSR
V	sredo se je v Kremlju začelo zasedanje Vrhovnega sovjeta ZSSR. Dnevni red, ki sta ga ločeno od dorila oba doma, je naslednji: 1. načrt zakona o ureditvi pokojnin; 2. proučitev predloga karelo-finske republike za njeno vključitev v Rusko zvezno republiko; 3. poziv vrhovnega sovjeta parlamentom ostalih držav o razorožitvi; 4. stališče vrhovnega sovjeta glede predloga japonskega parlamenta za prepoved izdelovanja in uporabe atomskega orožja; 5. ratifikacija sklepov vrhovnega sovjeta.
Na skupni seji obeh sovjetov je podal poročilo o prvi točki dnevnega reda ministrski predsednik Nikolaj Bulganin, ki je govoril o zakonu za povišanje pokojnin. Na tej seji so bili prisotni najvišji sovjetski državniki in voditelji:	Hru-
ščev, Molotov. Vorošilov, Ka-ga-novič, Zukov, Malenkov, Ki-ričenko in Sepilov. Kot častni gostje so bili prisotni i-ranski šah s soprogo in severnokorejski ministrski predsednik Kiim II Sun.
V	svojem poročilu je tovariš Bulganin poudaril, da je industrijska proizvodnja v prvih šestih mesecih letošnjega
leta za 12% presegla proizvodnjo v istem lanskem obdobju. Prav tako je industrijska proizvodnja za 2% višja kot je bila predvidena po načrtu. Narasla je tudi proizvodnja v vseh ostalih področjih, kar dokazuje naraščajočo gospodarsko silo ZSSR.
V zadnjem času so se od, pravile joomanjkljivosti, ki so lih lani ugotovili na področju živinoreje. Letos so v prvem šestmesečju dobavili prebivalstvu 38% več mleka in 23% več mesa.
Glede nove politike sovjetske vlade in partije je tovariš Bulganin poudaril, da jo :e sovjetsko ljudstvo- enotno in navdušeno podprlo. Prav posebno je sovjetsko ljudstvo podprlo borbo proti čaščenju osebnosti in njegovim posledicam. kar so skušali sovražniki komunizma izkoristiti, da bi omajali zaupanje v komunistično idejo in v socializem. De;stvo pa je, da je ta borba ponovno dokazala življenjsko silo in moč socialističnega sistema. ki je neprimerno boljši od kapitalističnega.
Tov. Bulganin je dejal v zvezi s problemi zunanje politike da je glavna skrb komunistične partije in sovjet-
ske vlade boj za mir in varnost med narodi, boj za pomiritev in sodelovanje med deželami z različnimi družbenimi ureditvami.
Bulganin je ugotovil, da se računa letos na dober pridelek, da je bilo na novo posejanih 33 milijonov ha zemlje, kar je za 3 milijone ha več kot je bilo predvideno. Rekel je, da so že znižali za dve uri delovni urnik in da so se že začeli izvajati ukrepi za znižanje delovnega urnika na 7 ur. Predložen bo zakon za prepoved zaposlitve žena pri težkih delih. Glede novega zakona za pokojnine je Bulganin dejal, da predvideva splošno povišanje pokojnin razen nekaterih omejitev tistih pokojnin, ki so bile previs >ke. S tem novim zakonom bo vlada izdala več milijard rubljev, ki bodo kriti s proračunskim aktivom.
V Moskvi so se medtem zaključili razgovori med iranskim šahom in sovjetskimi voditelji, na podlagi katerih so bili potrjeni dobri odnošajl med obema deželama in dobra volja po nadaljevanju naporov za dosego sosedskega prijateljstva.
STKAN 2
OBLO
14. JULIJA 1
Resolucija centralnega komiteja KPS^
o izvoru in posledicah čaščenja osebnost
Objavljamo besedilo re- sile, da bi «skalili vodo» in pri- jatelji v inozemslvu niso popol-
solucije Centralnega ko miteja Komunistične parti je Sovjetske zveze, ki jo je objavila «Pravda» 2. ju lija t. 1. pod naslovom «O premagovanju čaščenja o sebnosti in o njegovih po sledit ah».
Centralni komite KPSZ z doščenjein ugotavlja, da so skle. pi zgodovinskega XX. kongresa KPSZ naleteli na splošno odobravanje in ogn.evito podporo vse naše partije, vsega sovjetskega ljudstva, bralskih komu nističnih in delavskih partij, delovnih ljudi velike skupnosti socialističnih dežel, milijonov ljudi v kapitalističnih in kolonialnih deželah.
Vse to se razume: ker je XX. kongres partije kot nova etapa v ustvarjalnem razvoju marksizma-leninizma nudil glo-
IlOlt ti IHlltllVA cnrlnni^.».- _ "
boko analizo sedanjega notranjega in mednarodnega položaja in je oborožil Komunistično partijo in vse sovjetsko ljudstvo z velikanskim borbenim načrtom za izgradnjo komunizma in je otvoril nove perspektive za enotne akcije vseh partij delavskega razreda zato, da se od-strani nevarnost nove vojne v interesu delovnih ljudi.
Pod vodstvom Komunistične partije ima sovjetsko ljudstvo, uresničujoč sklepe XX. kongre-sa KPSZ, nove pomembne u-spehe na vseh področjih poli-ličnega, gospodarskega in kul-turnega življenja dežele. Sov-jet.ski ljudje so se še kompakt-neje strnili okrog Komunistične partije in razvijajo visoko ustvarjalno delo v borbi za u-resničenje nalog, ki izhajajo z XX. kongresa.
krili dejstvo, da gre za že pre- j noma orientirali v zveži z vpra-
Ubdobje po kongresu je tudi pokazalo veliko življenjsko silo njegovih sklepov za mednarod-no komunistično in delavsko gibanje in za borbo vseh napred-nih sil za utrditev miru v •vetu.
Važna načelna teoretska stališča, iznesena ua kongresu, o mirnem sožitju med državami z različnimi družbenimi ureunva. mi, o možnosti onemogočenja vojne v naši dobi in o različnosti v oblikah prehoda različnih dežel v socializem ugodno vplivajo na mednarodno politiko, iavonzirajo pomiritev, o-krepitev akcijske enolnosii med vsemi silami, ki se borijo za mir in demokracijo, in nadaljnjo utrditev svetovnega socialističnega sistema.
Če
so sklepi XX. kongresa KPSZ povzročili med sovjetski-
mi ljudmi in delovnimi ljudmi ljudskih demokracij in v svetu veliko navdušenje in nov vaj ustvarjalnih pobud in revolucionarne energije, so pa med sovražniki delavskega razreda povzročili strah in nevoljo.
Reakcionarni krogi ZDA in nekaterih drugih kapitalističnih velesil so očitno zaskrbljeni zaradi velikega programa borbe za mir, ki je izšel z XX. kongresa KPSZ. Njihov nemir narašča, ker se ta program ak-livno in dosledno izvaja. Zakaj sovražniki komunizma in socializma osredotočajo ogenj na pomanjkljivosti, ki jih je Centralni komite naše partije ugotovil na XX. kongresu KPSZ? Oni se tako vedejo, da bi odvrnili pozornost delavskega razreda in njegove partije od glavnih vprašanj, ki so bila po-stavljena na XX. kongresu partije in razširjajo pot za nove uspehe miru, socializma in enotnosti delavskega razreda. Sklepi XX. kongresa partije, notranja in zunanja politika sovjetske vlade so povzročili zmedo v imperialističnih krogih ZDA in drugih dežel. Smela in dosledna zunanja politika ZSSR v smeri zagotovitve miru in sodelovanja med državami ne glede na njihovo družbeno ureditev uživa podporo širokih množic v vseh deželah sveta, razširja fronto miroljubnih držav in povzroča globoko krizo politike hladne vojne, politike u-stvarjanja blokov in tekme v oborožitvi.
Ni slučajno, da so največji hrup okrog borbe proti čaščenju osebnosti dvignili imperialistični krogi ZDA. Obstoj ne-gativnih pojavov, povezanih s čaščenjem osebnosti, je bil v njihovo korist, ker so izkoriščali ta dejstva za borbo proti socializmu. Danes, ko naša partija pogumno premaguje posledice čaščenja osebnosti, gledajo imperialisti v tem činitelj, ki pospešuje napredovanje naše dežele h komunizmu in slabi pozicije kapitalizma. Ko skušajo zmanjševati veliko privlačno silo njihovega vpliva na KPSZ in njihovega vpliva na najširše ljudske množice, uporabljajo ideologi kapitalizma vse vrste zvijač in pretkanosti, da bi od-vrnili pozornost delovnih ljudi od navduševalnih in naprednih idej, ki jih socialistični svet postavlja pred človeštvo.
moščeno etapo življenja v sov-vjetski državi:	oni molčijo
ali pa pačijo tudi dejstvo, da sta se KPSZ in sovjetska vlada v letih po smrti Stalina z vztrajno odločnostjo lotili likvidacije posledic čaščenja osebnosti in uspešnega uresničenja novih nalog za utrditev miru in izgradnje komunizma v interesu širokih ljudskih množic.
S svojimi kampanjami laži skušajo ideologi buržoazije ponovno a brez uspeha zasenčiti velike ideje marksizma-leniniz-ma, oslabiti zaupanje delovnih ljudi v prvo deželo socializma, v ZSSR. in sejati zmedo v vrstah mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja
Izkušnja zgodovine uči, da so sovražniki mednarodne proletarske enotnosti večkrat v preteklosti skušali izkoristiti po njili mnenju ugodne trenutke za izpodkopavanje mednarodne c-notnosti komunističnih in delavskih partij, za razdružitev mednarodnega delavskega gibanja in za oslabitev sil socialističnega tabora. Toda vsakokrat so komunistične in delavske partije razumele manevre sovražnikov socializma, so še bolj strnile svoje vrste, dokazujoč svojo neomajno politično enotnost in svojo neomajno zvestobo idejam marksizma-leninizma. Bratske komunistične in delavske partije so pravočasno spoznale tudi nov manever sovražnikov socializma in so mu dale pravi odgovor. Bilo bi pa napačno zapreti oči pred dej-
stvom. da se nekateri naši pri-
čanjem čaščenja osebnosti in njegovih posledic in da kdaj sprejemajo napačne razlage nekaterih stališč o čaščenju osebnosti
V kritiki proti čaščenju osebnosti izhaja partija iz načel marksizina-leninizma. Že tri leta naša partija vodi dosledno borbo proti čaščenju osebnosti Stalina in z vztrajnostjo likvidira njegove škodljive posledice. Razumljivo je, da je to vprašanje dobilo važno mesto v delu XX. kongresa in v njegO' vib oklepih. Kongres je poudaril, da se je centralni komite pravočasno in na popolnoma pravilen način boril proti čašče. n ju osebnosti, katerega razširitev je zmanjšala vlogo partije, ljudskih množič, kolektivnega vodstva v partiji in je pogo stoma privedla do nemarnosti v delu in do robatih prekrškov socialistične zakonitosti. Kongres je naložil centralnemu komiteju nalogo, naj dosledno uresniči ukrepe za popolno pre-maganje čaščenja osebnosti, ki je tuje duhu marksizma lenini-zma, za likvidacijo njegovih posledic na vseh področjih partijskega. državnega in ideološkega dela, za natančno spoštovanje norm o partijskem življenju in načel kolektivnega vodstva v partiji, ki jih je izdelal veliki Lenin.
V borbi proti čaščenju osebnosti vodijo partijo znana stališča marksizma-leninizma o vlogi ljudskih množic, partije, pozameznih osebnosti v zgodovini in o nedopustnem značaju
čaščenja osebnosti političnega voditelja, pa naj bodo njegove vrednote le velike. Ustanovitelj znanstvenega komunizma Karl Marx je izjavljal, poudarjajoč antipatijo proti «kakršnemu ko li čaščeniu posameznika», da je z Engelsom vstopi v skupnost komunistov «pod pogojem, da se v njenem statutu odpravi vse, kar je omogočalo praznoverno klanjanje pred oblastvom».
Ko je ustvaril našo komunistično partijo, se je Lenin brez prestanka boril proti protimark. sistični koncepciji o «junaku» in «množici» in je odločno ob sodil protipostavljanje osamlje-nega junaka ljudskim množicam. «Misel desetin milijonov ljudi — je pravil Lenin ustvarja nekaj neznansko vzviše-nejšega kot pa osamljeno predvidevanje, pa naj bo le največje in najgenialnejše».
Centralni komite KPSZ, postavljajoč vprašanje borbe proti čaščenju osebnosti, je izhajal iz dejstva, da čaščenje osebnosti nasprotuje vsebini socialističnega režima in se spreminja v zapreko za razvoj sovjetske demokracije in napredovanje naše družbe v komunizem.
XX. kongres partije je na pobudo centralnega komiteja imel za neobhodno potrebno, da se odkrito in pogumno govori o težkih posledicah čaščenja osebnosti in o velikih napakah, ki so bile dopuščene v zadnjem obdobju Stalinovega življenja, zato, da se vsa partija pozove naj na podlagi kolektivnih naporov napravi konec z vsem, kar je čaščenje osebnosti povzročilo.
Odkrito priznanje zagrešenih napak
Centralni komite se je zavedal dejstva, da bo odkrito priznanje dopuščenih napak imelo tudi negativne posledice, ki jih lahko izkoristijo sovražniki. Smela in neusmiljena samokritika zaradi čaščenja osebnosti je bila nov dokaz sile in strnjenosti naše partije in sovjetskega socialističnega režima. Z gotovostjo se lahko ugotavlja, da ne bi bila nobena vladajoča stranka v kapitalističnih deželah mogla tvegati nekaj takega. Nasprotno, skušala bi bila molčati in prikriti ljudstvu neugodna dejstva. Toda KPSZ, ki temelji na revolucionarnih načelih marksizma-leninizma, je povedala vso resnico, pa naj bo le grenka. Partija je napravila, ta korak le po svoji lastni pobudi na podlagi načelnih preudar. kov. Izhajala je iz stališča, da če bi bila akcija proti čaščenju o-sebnosti Stalina mogla povzročiti trenutne težave, bo v perspektivi nudila velikanski požitivni rezultat za življenjske koristi in končne cilje delavskega razreda. Tudi tako se ustvarjajo trdna jamstva zato, da v naši partiji in deželi nikoli več ne vzniknejo pojavi kot čaščenje osebnosti in zato, da bo v bodočnosti vodstvo partije kolektivno, temelječe na marksisti-čno-leninistični politiki z aktivno in ustvarjalno udeležbo milijonov ljudi in s splošnim razvojem sovjetske demokracije.
Z odločno borbo proti casce-uJu osebnosti in njegovim posledicam, z odkrito kritiko napak, ki jih je čaščenje povzročilo, je partija ponovno dokaza, la svojo zvestobo nesmrtnim načelom marksizma-leninizma, svojo predanost ljudskim interesom, svojo skrb zato, da se ustvarijo najboljši pogoji za razvoj sovjetske in partijske demokracije v interesu zmagovite izgradnje komunizma v naši deželi. Centralni komite KPSZ ugotavlja, da se je preučitev čaščenja osebnosti in njegovih posledic v partijskih organizacijah in na shodih delovnih ljudi vršila s širokim delovanjem članov partije in ne-partijcev in da je linija centralnega komiteja KPSZ naletela v partiji in med ljudstvom na splošno odobravanje in podporo.
V zadnjem času se je v buržoaznem tisku razvila kampanja protisovjetskih klevet, za katere skušajo reakcionarni krogi dobiti pretvezo v nekaterih dejstvih, povezanih s čaščenjem osebnosti Stalina, ki je bilo obsojeno od KPSZ. Pobudniki te
Kršitev socialistične zakonito, sti in druge napake, jih je partija odkrila in so bile povezane s čaščenjem Stalinove osebnosti, povzročajo, seveda, zagrenjenost in globoko obžalovanje. Ampak sovjetski ljudije razumejo, da je bila obsodba čaščenja osebnosti neizogibna v interesu izgradnje komunizma, katere so aktivni udeleženci. Sovjetsko ljudstvo opazuje, da je v zadnjih letih partija z vztrajnostjo uveljavila praktične ukrepe za odpravo posledic čaščenja osebnosti na vseh področjih partijskega, državnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Zaradi tega se je partija*. katere notranjo silo danes
nihče več ne drži v okovih, bo-
lje približala k ljudstvu in se
nahaja v izrednem ustvarjalnega dela.
vzdušju
II.
Kako se je moglo zgoditi, da se je v sovjetskem socialističnem režimu porodilo in razširilo čaščenje osebnosti z vsemi negativnimi posledicami? Ko se
kampanje napenjajo vse svoje preučuje to vprašanje, je treba
imeti v vidiku bodisi konkretne, objektivne zgodovinske pogoje, v katerih se je zgradil socializem v ZSSR, bodisi nekatere odločilne činitelje, ki so izhajali iz osebnih lastnosti Sta. lina.
Oktobrska socialistična revolucija zavzema v zgodovini mesto klasičnega vzora revolucionarne preobrazbe kapitalistične družbe, izvršene pod vodstvom delavskega razreda. Na podlagi vzgleda junaške borbe bolj-ševiške partije in prve socialistične države v svetu, t. j. ZSSR preučujejo komunistične partije drugih dežel izkušnje v zvezi z rešitvijo družbenih vprašanj, ki so se pojavila v sedanjem družbenem razvoju.
V	približno 40 letih gradnje socialistične družbe so delovni ljudje naše dežele nakopičili velikanske izkušnje, ki jih preučujejo in analizirajo na podlagi lastnih konkretnih pogojev delovni ljudje drugih socialističnih dežel.
V	zgodovini je bila to prva izkušnja izgradnje socialistične družbe, ki se je izvrševala na podlagi praktičnih preučevanj in overovljenj številnih resnic, ki so bile do tedaj znane socialistom samo v svojih splošnih potezah in v teoriji.
Več kot četrt stoletja je bila sovjetska dežela edina, ki je začrtala človeštvu pot k socializmu. Bila je kot obkoljena trdnjava v središču kapitalistične obkolitve. Sovražniki sovjetske dežele na zahodu in vzhodu so po polomu intervencije 14 držav v letih 1918 in 1920 nadaljevali s pripravljanjem nove «križarske vojne» proti ZSSR. Sovražniki so pošiljali v velikem številu v ZSSR vohune in saboterje, skušajoč strmoglaviti z vsakim sredstvom prvo socialistično deželo sveta. Nevarnost novega kapitalističnega napada na ZSSR se je povečala prav posebno 1. 1933 po prevzemu oblasti s strani fašizma v Nemčiji, ki je proglašal za svoj cilj «u-ničenje komunizma in Sovjetske zveze», prve države delov-
se spo-
nih ljudi na svetu. Vsi ininjajo ustanovitve takozvane-ga pakta proti Kominterni, «o--i Rim-Berlin-Tokio», ki je bila aktivno podporta od sil mednarodne reakcije. Zaradi naraščanja nevarnosti nove vojne in zavrnitve s strani zahodnih velesil ukrepov, ki jih je ZSSR večkrat predlagala za ukroti-tev fašizma in organiziranje kolektivne varnosti, je bila sovjetska dežela prisiljena napeti vse 'svoje sile v svojo obrambo in v borbi proti naklepom kapitalistične obkolitve. Partija je morala vzgajati množice, da jih moralno pripravi proti zunanjim sovražnikom.
Naklepi reakcije so bili še nevarnejši, ker se je v notranjosti dežele več let vršila težka razredna borba, da se odloči, kdo bo zmagal. Po smrti Lenina so postale aktivne v partiji sovražne struje (trockisti, desni oportunisti in buržoazni nacionalisti), ki so odklanjali leninsko teorijo o možnosti izgradnje socializma v eni sami deželi, kar bi bilo privedlo k obnovitvi kapitalizma v ZSSR.
Partija je vodila neprizanesljivo borbo proti tem sovražnikom leninizma. Komunistična partija je izbrala pot socialistične industrializacije dežele, kolektivizacije kmetijstva in kulturne revolucije. V reševanju teh velikanskih nalog za izgradnjo socializma v eni sami deželi sta morali sovjetsko ljudstvo in komunistična partija premostiti velikanske težave in ovire. V najkrajšem zgodovinskem obdobju je morala naša dežela brez najmanjše gospodarske pomoči iz tujine odpraviti svojo stoletno zaostalost in zgraditi svoje narodno gospodarstvo na novih socialističnih načelih.
raža in brani koristi širokih ljudskih množic. Vse to je bilo velikanskega pomena za razširitev vpliva komunističnih in delavskih partij v vseh deželah sveta.
Dolgo časa se je Stalin s položaja generalnega sekretarja CK skupno z ostalimi voditelji aktivno boril za uresničenje Leninovega nauka. Bil je zvest marksizmu-leninizmu : kot zna menit teoretik in organizator je vodil borbo proti trockistom, desnim oportunistom, buržoaz-nlm nacionalistom in proti na klepom kapitalistične obkolitve. V tej politični in ideološki borbi si je Stalin zagotovil veliko avtoriteto in popularnost.
Toda nepravilno so se pozneje začele povezovati z njegovim Imenom vse naše velike zmage. Uspehi komunistične partije in sovjetske države ter hvalnice so Stalinu udarili v glavo. V tem položaju se je postopoma začelo ustvarjati čaščenje Stalina.
fa zapleten notranji in mednarodni položaj je zahteval železno disciplino, nenehno večanje budnosti, najstrožjo centralizacijo vodstva, kar se ni moglo kot negativno odraziti na razvoj nekaterih demokratičnih oblik.
Komunistična partija je organizirala zmago
Za časa ljute borbe proti vsemu imperialističnemu svetu je morala naša dežela sprejeti nekatere omejitve demokracije, u-pravičene od logike borbe našega ljudstva za socializem v pogojih kapitalistične obkolitve. Toda že tedaj so se te omejitve smatrale s strani partije in ljudstva kot začasne in usojene na odpravo s postopno okrepitvijo sovjetske države in razvojem sil demokracije in socializma v svetu.
Ljudstvo je zavestno sprejelo te začasne žrtve. Vse te težave na poti socialistične izgradnje so se premostile s strani sovjetskega ljudstva pod vodstvom komunistične partije in njenega centralnega komiteja, ki sta dosledno izvajala splošno socialistično linijo. Bitka za socializem v naši deželi, ki je bila obkoljena od sovražnega kapitalizma in pod stalno nevarnostjo zunanjega napada, je bila podvig mednarodne zgodovin-
ske važnosti. V letih prvih petletk se je iz zaostalega gospodarstva, zahvaljujoč se dramatičnim in junaškim naporom ljudstva in partije, napravil velikanski skok naprej v gospodarskem in kulturnem razvoju.
Na podlagi uspehov v socialistični izgradnji se je dvignila življenjska raven delovnih ljudi in se je odpravila brezposelnost. V deželi se je izvršila zelo globoka kulturna revolucija. V kratkem času je sovjetsko ljudstvo vzgojilo številne tehnične kadre, ki so bili na višini mednarodnega napredka in so dvignili sovjetsko tehniko in znanost na avantgardno raven v svetu. Velika komunistična
partija je navdahnila in organizirala tn zmago. Zaradi vzgleda ZSSR so se delovni ljudje vsega sveta na lastne oči prepričali, da delavci in kmetje po prevze. mu oblasti lahko srečno zgradijo in dalje vodijo brez kapitalistov in veleposestnikov
K razvoju čaščenja osebnosti so v veliki meri prispevale nekatere osebne značilnosti Stalina, katerih negativni značaj je bil nakazan od Lenina. Na koncu 1. 1922 je Lenin naslovil kongresu partije pismo, v katerem se je pravilo:	«Ko	je
postal generalni sekretar, je tovariš Stalin osredotočil v svoje roke velikansko oblast in jaz nisem prepričan, da jo bo vedno uporabljal z zadostno previdnostjo».
Z dodatkom, ki ga je spisal
v začetku 1923, se je Lenin povrnil na nekatere osebne značilnosti Stalina, ki so bile nedopustne za voditelja. «Stalin je pre. več grob — je pisal Lenin — in ta pomanjkljivost ki je popolnoma dopustna v odnosih med nami komunsti, postaja nedopustna za funkcijo generalnega sekretarja. Zato predlagam tovarišem, naj preučijo način, kako nadomestiti Stalina in imenovati na njegovo mesto drugo osebo, ki naj se iz vseh vidikov razlikuje od njega nič drugega kot zato, da je potr-pežljivejši, lojalnejši, ljubeznivejši, pozornejši nasproti tovarišem, manj muhast itd.»
Na XIII. kongresu partije, ki se je vršil po smrti Lenina, so se njegova pisma prebrala delegatom. Po preučitvi teh dokumentov se je smatralo za umestno obdržati Stalina na položaju generalnega sekretarja pod pogojem, da upošteva kritike z Leninove strani in iz njih povleče vse potrebne zaključke. Ko je ostal na položaju generalnega sekretarja se je Stalin v prvem času po smrti Vladimirja Iljiča držal njegovih kritičnih opazk, a pozneje, ker je neizmerno precenjeval svoje zasluge, je Stalin verjel v svojo nezmotljivost. Stalin je začel spreminjati v normo partijskega življenja nekatere omejitve
sovjetske in notranjepartijske demokracije, ki so bile neizbežne za časa ljute borbe proti raz. rednemu sovražniku in njegovim agentom ter pozneje za časa vojne proti fašističnim in nemškim osvajalcem. Na ta na čin je grobo poteptal leninska načela o vodstvu. Zasedanja cen. trajnega komiteja in partijski kongresi so se neredno vršila in pozneje niso bila sklicana več let. Stalin se je v praksi znašel izven vsake kritike.
Težka je bila škoda, ki je bila prizadejana stvari socialistične izgradnje in razvoj demokracije v notranjosti partije in države od napačne Stalinove formule, po kateri se je postopno z napredovanjem ZSSR k socializmu čedalje bolj poo-strevala razredna borba. Ta formula, ki velja samo v nekaterih prehodnih dobah, ko se rešuje vprašanje «kdo bo koga?», ko je v teku ostra razred-na borba za izgradnjo sociali-stičnih temeljev, je bila postavljena v ospredje leta 1937, ko so bili odpravljeni izkoriščevalski razredi in njihova gospodarska podlaga.
V praksi je ta napačna teoretska formula služila kot podlaga najbolj grobih kršitev socialistične zakonitosti in množičnega preganjanja. Prav v tistih pogojih se je prav posebno ustvaril izreden položaj za organe državne varnosti, katerim se je nudilo velikansko zaupanje, ker so si pridobili pred ljudstvom in deželo nedvomne zasluge v obrambi revolucionarnih pridobitev. Dolgo časa so organi državne varnosti opravičevali to zaupanje in ta posebni položaj ni povzročal nobene nevarnosti. Stvari so se spremenile potem, ko je bilo nadzorstvo nad njimi s strani partije in vlade postopoma nadomeščeno po osebnem nadzorstvu Stalina in se je redno izvajanje pravnih norm nadomestilo z njegovimi osebnimi odio-čitvami. Položaj je postal še bolj zapleten, ko se je na čelu organov državne varnosti znašla zločinska tolpa agenta mednarodnega imperializma Berije.
Dopustili so se resni prekrški socialistične zakonitosti in množično preganjanje. Zaradi sovražnikovih naklepov so se o-klevetali in nepravično poteptali številni pošteni komunisti in sovjetski nepartijci.
XX. kongres KPSZ in vsa politika centralnega komiteja po Stalinovi smrti jasno dokazujeta. da se je v notranjosti centralnega komiteja formiralo jedro leninističnih voditeljev, ki je pravilno razumelo zahteve, ki so postale zrele bodisi v notranji politiki, bodisi v zunanji politiki. Ne more se trditi, da ni bilo odpora proti tistim negativnim pojavom, ki so bili povezani s čaščenjem o-sebnosti in so ovirali napredovanje socializma.
Čaščenje osebnosti
je povzročilo veliko škodo
Bila so določena obdobja — vojna leta n.pr. — v katerih je bila osebna akcija Stalina zelo omejena in so se bistveno omilile negativne posledice ilegalnosti in samovoljnosti. Znano je, da so prav za časa vojne člani centralnega komiteja
in prav tako znameniti sovjet, ski vojaški poveljniki vzeli v svoje roke določena področja delovanja v zaledju in na frontah, uresničujoč na avtonomen način sklepe v svojem organizacijskem , političnem, gospodarskem, vojaškem delu in zagotavljajoč skupno s krajevnimi organizacijami partije in države zmago sovjetskega ljudstva v vojni.
i'o zmagi so se negativne posledice čaščenja osemiosti znova začele pojavljali z veliko silo. Leninistično jedro centralnega komiteja se je takoj po smrti Stalina lotilo odločne bor-be proti čaščenju osebnosti in njegovim težkim posledicam,
Li.hko nastane vprašanje: za-kaj niso ti ljudje intervenirali prej, na odkrit način proti Stalinu in ga niso odstranili z vodstva? V pogojih, ki so se ustvarili, je bilo nemogoče napraviti to. Nedvomno je, da dejstva dokazujejo, da je Stalin zagrešil številna ilegalna dejanja, ki so bila izvršena prav posebno v zadnjem obdobju njegovega življenja. Ne sme se pa pozabiti, da so sovjetski ljudje poznali Stalina kot človeka, ki je vedno delal v o-lirambi ZSSR, proti naklepom njenih sovražnikov in se je boril za stvar socializma. On je včasih v tej borbi uporabljal sramotne metode in je kršil leninska načela in norme par-tijskega življenja. V tem je bila tragedija Stalina. Toda vse to je oteževalo borbo proti ilegalnosti, ki so se tedaj vršile, ker so se uspehi v izgradnji socializma in okrepitvi ZSŠR v pogojih čaščenja osebnosti pripisovali Stalinu. Kakršen koli napad proti njemu v teh pogojih bi bil nerazumljiv za ljudstvo.
Stvar ni v pomanjkanju o-
kdor koli bi se bil v tistem položaju boril proti Stalinu, ne bi bil užival podpore ljudstva: še hujše, takšen napad bi bili razumeli kot napad na izgradnjo socializma in kot atentat na enotnost partije in države, ki bi bil posebno nevaren v pogojili kapitalistične obkolitve.
Poleg tega uspehi, ki so jih dosegli delovni ljudje ZSSR pod vodstvom njihove komunistične partije, so vlivali upravičen ponos v srce slehernega sovjetskega človeka in so ustvarjali vzdušje, zaradi katerega so nekatere napake in pomanjkljivosti zgledale manj pomembne spričo velikanskih zmag, medtem ko so bile negativne posledice tistih napak krite od kolo-salnega razvoja življenjskih sil partije in sovjetske družbe.
Opozoriti je treba tudi, da
je več zgrešenih Stalinovih dejanj in akcij, posebno na področju prekrškov socialistične zakonitosti prišlo na dan šele pozneje, t.j. po njegovi smrti in v glavnem po razkrinkanju Berijeve tolpe, po vzpostavitvi partijskega nadzorstva nad organi državne varnosti.
Ti so glavni pogoji in vzroki, ki so prisilili sovjetske ljudi, da se branijo pred čaščenjem osebnosti. Razume se, da vse to razlaga a ne opravičuje čaščenja osebnosti Stalina in njegovih posledic, ki so bile tako strogo in pravilno obsojene od naše partije.
svojo socialistično državo, ki iz. sebnega poguma. Jasno je, da
Nedvomno je čaščenje osebnosti povzročilo težko škodo stvari komunistične partije in sovjetske družbe. Rila bi pa groba napaka prihajati na podlagi obstoja čaščenja osebnosti v preteklosti do zaključkov o spremembah v družbenem režimu v ZSSR ali pa iskati vzroke tistega čaščenja v sovjetskem družbenem sistemu. Eno in dru-go je popolnoma zgrešeno, ker ne odgovarja stvarnosti in nasprotuje dejstvom. Kljub vsemu zlu, ki ga je čaščenje osebnosti Stalina povzročilo partiji in ljudstvu, ni moglo spreme-
niti in , ni spremenilo značaja socialistične države, ki temelji na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev, zavezništvu delavskega razreda s kmeti, prijateljstvu med narodi, čeprav je tisto čaščenje povzročilo resno škodo razvoju sovjetske demokracije in ustvarjalni pobudi milijonov ljudi.
Misliti, da bi mogla ena sama oseba, pa naj je le tako važna kot Stalin, spremeniti naš družbeni in politični režim, bi .pomenilo pasti v globoko protislovje z dejstvi, z marksizmom, z resnico in končati v i-dealizem. To bi pomenilo toliko, kolikor pripisovati eni sami o-sebi neizmerne, nadnaravne sile in sposobnost spremeniti režim neke družbe : in še takšne družbe, kjer je množica več mili-jonov ljudi odločilna sila.
Kot je znano, značaj družbenega iu političnega režima od-visi od proizvajalnega načina, od tega, kdo ima v družbi proizvajalna sredstva, od razreda, ki Ima v svojih rokah politično oblast. Vsi vedo, da se je v naši deželi zaradi Oktobrske revolucije in zmage socializma uveljavil socialističen način proizvodnje in daje že skoraj 40 let oblast v rokah delavskega in kmečkega razreda. Zaradi tega se sovjetski režim iz leta v leto krepi in naraščajo njegove proizvajalne sile. To je dejstvo, ki ga ne morejo ne priznati niti naši nasprotniki.
Posledice čaščenja osebnosti so bile. kot je znano, nekatere resne napake v vodstvu raznih
v notranjem življenju naše dežele, bodisi v njeni zunanji politiki. Opozoriti je treba prav posebno na resne napake, Ki jih je zagrešil Stalin v vodstvu kmetijstva, v pripravljanju dežele na odpor proti nacističnemu osvajalcu, v grobi samovolji, ki je po vojni privedla do spora z Jugoslavijo. Te napake so prizadejale škodo nekaterim sektorjem v življenju sovjetske države in so zavirale, posebno v zadnjih letih Stalinovega življenja razvoj sovjetske družbe ; razume se pa, da ga niso spravile s prave poti h komunizmu.
Naši sovražniki trdijo, da čaščenje osebnosti Stalina ni izšlo iz določenih zgodovinskih okoliščin. ki so že stvar preteklosti, marveč iz samega sovjetskega sistema, iz tistega, ki mu pravijo «pomanjkanje demokracije» itd.; ta obrekovalna trditev :e zanikana od vse zgodovine sovjetske države. Sovjeti so kot nova demokratična oblika državne oblasti nastali kot rezultat revolucionarnega ustvarja-nja najširših ljudskih množic, ki so se dvignile v borbo za svobodo. So bili in so organi avtentične ljudske oblasti. Prav sovjetski režim je omogočil sprostitev velikanskih ustvarjalnih sil ljudstva. Sprostil je ne-izčrpne sile, ki jih vsebujejo ljudske množice, povlekel je milijone ljudi v zavestno vodenje države in je sovjetska država z njihovo aktivno, ustvarjalno udeležbo v kratkem zgodovinskem obdobju izšla zma-
sektorjev delovanja naše par-1 govita iz najtežjih preizkušenj, tije in sovjetske države bodisi iz ognja druge svetovne vojne.
Obramba leninizma
in socialistična zakonitost
Pri 5. t °rgan,
.. v drus likov ~
nih napak, povsod začeli novno gibati in da bosta * in sovjetsko ljudstvo end k ime kompaktni tudi več kot 1 ieh me: teklosti v borbi za izgradej »9ske 5 like komunistične družbe, ‘"Hand; -c vedno neznana v zg® človeštva, in
svetu».	,.
«Je zasluga voditeljev lesionisi - se pravi v Izjavi vodsUfHlki.
tra len d llel ji, pes glasbi
poseg za
* — o —	- :
pomanjkljivosti
id pimenti
odi -'irnisi
je bil.
Francije napak in vezanih s čaščenjem osebi1», toda to dokazuje silo in enotno !rUo» s( like partije Lenina, zau|hirali ki ga uživa v sovjetskem Hrence šivu, in tudi njeno avtoklave, v mednarodnem delavsko1 'ke. na banju».	<aSe s
Generalni sekretar KI’ risarji tovariš Etigene Dennis ilibvega i v že znanem članku: «XX.Ìtn ;n gres je okrepil splošen tfkvodnje družbeni napredek. Zazd ila je novo fazo v razvoju soci* ka dejč in v borbi za sožitje, kaf %a, n, začelo z dobo Lenina in se iv daljevalo v naslednjih ld % p0 postaja čedalje učinki)'' borben in uspešnejše».	'Sle. kr
Istočasno treba opozorij Itlostj ìi se v preučevanju vprašanj '»njemu ščenja osebnosti ne daje ,!:>lumna točna razlaga vzrokov. *0 So se porodili čaščenje in pod1'' milič ki jih je imelo za naš <Ir ' ljubezi ni režim. Tako n. pr." v V' «Baiali sko bogatem in zanimivo'»ko Se tervjuvu tov. Togliattija «Nuovi Argomenti» so *1» je , številnih zelo važnih In P	f
nih zaključkov tudi n*l*> 1 jurist trditvd. Prav posebno ■ "»Publik mogoče strinjati z vpras3! Ottoma ki ga je postavil tov. T®lj Rivala
°bvlai
Ko so bili v naši deželi odpravljeni poslednji izkoriščeval. ski razredi, ko je socializem postal vladajoči sistem v narodnem gospodarstvu in se je mednarodni položaj naše dežele temeljito spremenil, se je okvir sovjetske demokracije neizmerno razširil in se tudi danes razširja. V razliko z vsako buržoazno demokracijo sovjetska demokracija ne samo proglaša, temveč v praksi zagotavlja vsem članom družbe brez razlike pravico dò dela, vzgoje, počitka, udeležbe v državnih poslih; svobodo besede, tiska in vesti, stvarno možnost svobodnega razvoja osebnih sposobnosti in vseh drugih pravic do demokratičnih svoboščin.
Bistvo demokracije ni v zunanjosti, temveč v dejstvu, da služi in spoštuje v delu politično oblast, voljo in osnovne interese večine prebivalstva, interese delovnih ljudi.
Vsa notranja in zunanja politika sovjetske države dokazuje, da je naš režim avtentično demokratičen in ljudski. Višji cilj in vsakodnevna skrb sovjetske države sta stalen dvig življenjske ravni prebivalstva in jamstvo za mirno sožitje na-šega ljudstva. Značilni za razvoj sovjetske demokracije so u-krepi, ki sta jih partija in vlada uveljavili za razširitev pravic in kompetenc posameznih republik, za strogo spoštovanje zakonitosti in za izpopolnitev sistema načrtovanja zato, da se ovrednoti krajevna iniciativa, da postanejo aktivnejši Sovjeti in da se razvijeta kritika in samokritika.
Kljub čaščenju osebnosti je mogočna iniciativa množic, ki jih vodi komunistična partija — iniciativa, ki izvira iz našega režima — omogočila triumf naše velike zgodovinske stvari s premostitvijo vseh ovir na poti socialistične izgradnje. V tem dobiva svoj najvišji izraz demokratični duh sovjetske, ga socialističnega režima. Veliki uspehi socializma v naši deželi niso prišli sami. Doseženi so bili, zahvaljujoč se velikanskemu organizacijskemu in vzgojnemu delu partije in njegovih krajevnih organizacij ; zahvaljujoč se tudi dejstvu, da je partija vedno izoblikovala svoje kadre in vse komuniste na podlagi zvestobe marksizmu-leninizmu in predanosti stvari komunizma. Sovjetska država je močna zaradi zavesti množic. Njena zgodovinska usoda je bila določena in je določena od zavestnega dela našega junaškega delavskega razreda, slavnih kolhoznikov in izobražencev, ki so povezani z ljudstvom.
Z odpravo posledic čaščenja osebnosti, z obnovo boljševiških pravil o partijskem življenju, z razvojem socialistične demokra. cije je naši partiji uspelo še bolj okrepiti svojo povezavo s širokimi množicami in jih združiti na še kompaktnejši način pod veliko leninsko zastavo.
Dejstvo, da je sama partija pogiimno in odkrito postavila vprašanje likvidacije čaščenja osebnosti in nedopustnih napak, ki jih je zagrešil Stalin, je prepričevalen dokaz tega, kako hoče partija braniti leninizem, stvar socializma, komunizma, spoštovanja socialistične zakonitosti.
Jamstvo za pravice sovjetskih državljanov je spoštovanje ljud-
skih interesov. To je najboljši dokaz sile in življenjskosti sovjetskega socialističnega režima. To podčrtuje istočasno sklep za dokončno premaganje posledic čaščenja osebnosti in za nedo-puščanje ponavljanja podobnih napak v bodočnosti.
Obsodba čaščenja osebnosti Stalina in njegovih posledic s strani partije je izzvala odobravanje in širok odmev v vseh bratskih komunističnih in delavskih partijah. Ugotavljajoč velikansko važnost XX. kongresa KPSZ za vse mednarodno komunistično in delavsko gibanje, morajo komunisti vseh dežel upoštevati borbo proti čaščenju osebnosti in njegovim posledicam kot borbo za čistost
marksistično.leninističnih načel, za ustvarjalen odnos do sodobnih vprašanj v mednarodnem delavskem gibanju in nadaljnji razvoj ni čel proletarskega internacionalama.
V izjavah različnih bratskih komunističnih partij se izražata odobravanje in podpora za u-krepe naše partije proti čaščenju osebnosti in njegovim posledicam. «Djenjmindjibao», glasilo centralnega komiteja Ko-munistične partije Kitajske, razlagajoč zaključke, do katerih je prišlo vodstvo KP Kitajske po preučitvi sklepov XX. kon-gresa KPSZ, je napisalo v uvodu članka pod naslovom «Zgodovinska izkušnja proletar. ske diktature»: «KPSZ, sledeč Leninovemu nauku, se resno loteva nekaterih težkih napak, ki jih je Stalin zagrešil za časa izgradnje socialistične družbe, in posledic, ki so iz njih izšle. Zaradi resnega značaja teh posledic, se je pred KPSZ postavila zahteva po zelo odkritem priznanju poleg velikih zaslug Stalina tudi bistva napak, ki jih je dopustil, in po pozivu vsej partiji, naj se izogne njihovi ponovitvi in naj odpravi njihove škodljive posledice. Mi kitajski komunisti globoko verujemo, da se bodo po ostri kritiki, ki se je razvila na XX. kongresu KPSZ, vsi tisti aktivni činilelji, ki so bili močno zavirani od nekaterih politič-
’ li ni prišlo v sovjetski 'T do nekaterih oblik degeVi voj; je. NI nobene osnove zaj!'- Sov '•1 jan je tega vprašanja. 3 še nerazumljivejše, ker 11 Ma pravilno tov. Togliatti f 5r)el ~ gem delu intervjuva : «M11 'k;: 1 s torej zaključiti, da se bis*1 pose cislističnega režima ni polasti ker se ni nobena izmed Pl Sam: snjib pridobitev izgubila 1,1 tiskal predvsem pristop k reži' >>d strani množie delavcev, k3,3es,
izobražencev, ki vjetsko družbo.
estavlj"!
> bi
Ta isti pristop dokazuje* , °L kljub vsemu ta družba 0 je b la svoj demokratičen z11' 'z'rano.
Dejansko brez podpor3 jW širših ljudskih množic 60< Petlja, oblasti in politiki komu11’ ^ dan = partije naša dežela ne 1,1 ^'Siil© mogla ustvariti mogočne kj jraj Ustióne industrije v ®, bfiti j kratkem času uresničiti ,. Straf kmetijstva in (|f* O i
tivizacije zmage
drugi svetovni \ 'p kom
od katere izida je bila 0 .j se bi usoda človeštva.	, k", «di
Po popolnem porazu 3|) *de ca zma, italijanskega fašiz11■ Utes»! japonskega militarizma ( venda sile komunističnih giba®) ^iiičn:
mističnih giba®)
ko razvile. Komunistične f,s/0tlto, Italije, Francije in drug1
nal,: ' P
pitalističnih dežel so na*' j*’■ so postale množične i'!■ Ustvaril se je režim ljud3’ .’ lstv0 mokracije v vrsti dežel ‘ in Azije, nastal in okr3( j' Cim je svetovni socialistični ' de narodno osvobodilno gib3! 1
- --------- „ ^
doseglo izredne uspehe* , §8Piz
privedli do poloma kol®11
i. mi
sistema imperiaiizma' Udske
. ČS,>
Ko soglasno odobravaj1! '» pe XX. kongresa KPSZ*. ' «g sojajo čaščenje osebnoS1’
dajo v njih komunisti
sovjetski ljudje dokaz 1,1 %
joče sile naše partije
leninskih načel,
nosti in kompaktnosti- ^ E:i
ja revoluciornarnega f' ' iole riala - je učil Lenin ,>T>bite
volj močna, da se odkr1 je tizira in da imenuje bre*( ! 6noto hovania nanake in no®1 j :lhče .
hovanja napake iu po vosti to, kar so: napak«
m« njkljivosti». Na podlagi
tega
načela ho naša partija »6
vala tudi v bodočnosti kVeèkr. vanje, odkrito kritiko, ^ f»k0 j' odpravljanje napak in 11 5. kljivosti v svojem d®1 Ttg KPSZ smatra, da je ie^ .. daj izvršeno delo za P.# nje čaščenja osebnosti ^ f.6 lai govih posledic rodilo f rezultate.
Mednarodna
solidarnost
k
-stav

"jeiTSkl
,ÌT) ; a
JO rr
%],‘n p
:rl>iVaU
C 28
V 6n V."vel
K; }
Ut*''Ji
Oh s v 1)01 jSie
Izhajajoč iz sklepov XX. kon. ze, in naj se dokonč®" ' gresa KPSZ, poziva central- j vijo prekrški socialisti®" '» v ni komite vse partijske organi-' bidonarne zakonitosti! , '>|0 zacije, naj	b) se mobilizirajo , %»
a) dosledno spoštujejo v vsem našem delu koncepcije marksizma - leninizma o ljud-stvu kot ustvarjalcu zgodovine in vsega gmotnega in duševne-
ga bogastva družbe, o odločil-
ni vlogi marksistične partije v revolucionarni borbi za preobrazbo družbe in zmago komunizma ; naj vztrajno nadaljujejo v zadnjih letih od centralnega komiteja izvršeno delo za strogo spoštovanje v vseh partijskih organizacijah od zgoraj navzdol leninskih načel o vodstvu, za spoštovanje pravil o partijskem življenju, ki so vsebovane v statutu naše partije, in za razvoj kritike in samokritike ; naj popolnoma ponovno upostavijo načela sovjetske socialistične demokracije, ki so izražena v ustavi Sovjetske zve-
dri, vsi komunisti i®
uri, vsi Mimunisu u* v množice delovnih ljud''»Ist; za praktično u resnic®11® ^Šl«,
petletke, razvijajoč
vseh ozirih ustvarjal®0^ ,V(*,.
in energijo množic, ki
ustvarjalke zgodovine. ,	, 1	j*.
XX. kongres KPSZ t,'katr„
ral, ua je najvažnejša 1 naše dobe pretvoritev “".j h!llrite svetovni sistem. Naj1" * razvoju in uveljavi*'^ |^VqVč zma je že za nami- . i i,lMiac — tična dežela ni i^t* j morju kapitalističnih 1 > sprotno, pod zastav® ,* zma gradi že več k®1
zma gradi ze vee K®.£ ^1 by človeštva novo življe®! ,i , So s Ideje socializma s’i|%isa
jo misli več in več "ji 'C»;
ljudi v kapitalistični® \ ».AVoj,
'J “U. v »-api.diis.lv..-
Velikanski vpliv im®!
(Nadalievanlt: na rf-



;j'i

OB 20. OBLETNICI ZAČETKA DRŽAVLJANSKE VOJNE V ŠPANIJI
BaTaLLÓN de talento »
I ^tallón del Talento», to ki so ga dali španski kiki komisiji za socialno M 5. regimentu. Ta ljud-organ, ki je imel svoje čeli; v drugih formacijah mi-a i^ov na fronti in v zale-iot1 k imel svoje podružnice t v $eh mestih in vaseh repudili 'tiske Španije kjer so bi-ie, ^kiandancias» (poveljstva) ioJ pimenta. Sestavljali so ga tf^lji, pesniki, slikarji in ki-'> glasbeniki in novinarji, v fusionisti in visokošolci ter stvikki.
od| ktnision de Trabajo So-isti-1 je bila sedež tega batar ebi'9, toda člani «Batallón del tn« !0to» go vedno krožili, orali) tirali so zborovanja in ■m Prence, gledališke in kiino-vto Cave, vzpodbujali so mi-kf( >ke, naj izboljšajo svoje ‘'ase, sodelovali so s po-'T/tinsarji pri organiziranju W'ijvega dela ter z voditelji i'’ ?rk in sindikatov za dvig podnje.
z" : ''a je to zelo pestra in raz-cl> _a dejavnost, skromna in iar,%a, na fronti pred ibitka-®e ' v boju in po bitkah ter v lftsiju pomagala je k dvigati0’ borbenega duha, dviganju 8le, krepitvi proizvodnje, ’rl. Insti in borbenosti proti aflj Viljemu sovražniku «quinti piumna» (peta kolona), i 0 so se požrtvovalni in juti1'1,1 miličniki popularizirali “* ljubeznivi šali so jim dali v:. ,(Bata.l!ón del Talento»! vft ako se je komisija ustano-a n?
1 J0 je meseca julija 1936, i P i‘neh frankistične vstaje naj 1 ljudstvu in zakoniti vla-! ^Publike. Vojska je skoro j;»1 rinoma izginila. Vlada je 'kovala, ni bila več sposo-i obvladati položaja. Po-?,* vojaki so skoro vsi iz-J j1- Sovražnik, ki mu je iz-' poskus, da bi se po-r j1' Madrida z vstajo v f E,el de la Montana», je M® 'skal s periferičnega pod-i9*1 Posebno s Sierre, da bi iz?1 polastil prestolnice. Me-P! 1 sami so postali milični-°*skali so. kar jim je pri-roko: puško, star s a,-kP Ces> nož, železen drog, i®!1 ’ ‘So tovornik ali avtomo-
,:a bi šli «al frente» (na 'to j.
J6 le bilo spontano, neor-
2.1	ij.^sno. Slo je naprej brez jte ^0v, brez strategije, brez
-911 j a, z aprovizacijo za
11.1	dan sproti. Na vojno se i)lj')j,siil’0. kot na spopad, ki
lC- i x trajal nekaj dni. Oko-V* zdaleka, to bi bil 1 i(j, strahopetnosti. Koman-1 (l„ ' O tem niti sanjati, k j y komandanti in discipli-
■ j 11 ■ «de frente al nemi-1 II*de cara a cara, corno los iz^btes»!
Laudar je bilo v teh pr-inl diiičnikih. ki so, odhajali 3 1 %°nt0‘ °biečeni še v de-
„»|ih °bleki’
spremstvu ij.‘‘ dragih, toliko strasti, ' navdušenja! stvo partije je razume-'fc žno nevarnost tega tc! ^ Cim je bil zasede !,j|6* de la Montana»,
«el
_________, smo
K J nalogo naj poskrbimo ■, , ' Sanizacij‘0. lo)1 %
e,dli smo star samostim i^jdskem okraju «Cuatro l( dos» in smo šli takoj na ,jo Ig. ža rekrutacijo. Vlada je • 1 > Pooblastilo za formirali, i, !a- Latallona» s 500 moji [Rjavili smo 5. regiment t^6 milice s 1.000, 5.000,
k
'e bi se rešilo «alla s pa
50.000, loo.ooo 120.000
! g,1’, ki so bili porazdeljeni republikanski Španiji, pi ! .Ea svoje vojašnice, voja-jk° e, tečaj za vojaško u-
%he.
.	-v, intendaturo in vse,
rC) 1 6 bilo potrebno za voja-
khb°to-
e j igsj~e izmed nas ni pozna!
, j organizacije in znano-„1* lo u,da .položaj je terjal, da fit $6io morali poznati, čeprav o!’ v-, delali pogreški in smo „< IVckrat spotaknili, p) Ig .P je nastala tudi v apa-ejt)- vregimenta «Cornisi,on •	Social». Z besedo,
,(( «y1; stenčasi in našim j) g Likoni «Milicia PopuIar», pfl* ii() .‘liščem in kinom, s pes-" *j5, *n poezijo ter dovtipi je igrala v odločilni obliki v i|jt za ustanovitev enotne :s, ■ enega poveljstva in za-L? discipline, v 1‘Veli so njeni tedenski ki jih je pošiljala Ih .Vojaškim enotam. V teh t|(,1,1 si našel tehnične na-politično usmeritev, in-(i i ifi,j ,le o vsedržavni in med-Jtli solidarnosti, k]v 'Prvih dneh so se usta-l'Th,.' Nekatere «companias de
dores de tanques» in začele so se izdelovati protitankovske bombe «V. Regimiento», ,s katerimi so miličniki Cronejo, Carrasco in Coli vzpodbujali milico in pokazali, da niti tanki niso nepremagljivi. Mladi pesnik Herrera Petere je spisal krasno brošuro «Caza-dores de tanques», ki je krožila po vseh okopih, vzbujala navdušenje in veselje.
Vojna je postajala iz dneva v dan resnejša. Proti franki-stični vojski, dobro organizirani in poveljevani, močno oboroženi, ki je bila podprta od nemškega in italijanskega vojnega stroja, ščitena od nein-terventistične politike zapad-nih sil, je bilo treba postaviti drugo vojsko, našo vojsko. In postati smo morali oficirji in vojni komisarji redne vojske. 5. regiment je moral dajati vzgled.
Ta vzgled je dal s tem, da se je razpustil in začel vežbati svoje ljudi za formiranja prvih mešanih brigad, ki so morale postati divizije in zbori vojske. Komisija za socialno delo je razvila ogromno delovanje pri ustvarjanju nove vojske. Pripadniki «iBatallón del Talento» so bili dodeljeni generalštabom brigad kot komisar i da vodijo časopise in da v novih pogojih izkoristijo sijajne izkušnje 5. regimenta.
Skupina s Herrero Petere in Miguelom Hernan-dezom se je premestila v Jaen v Andaluziji ter ustanovila «Frente Sur», ki je na tem področju uresničil delo 5. regimenta ter se posvetila tudi delu med «guerille-ros».
Pripadniki «Catellón del Talento» so imeli bogate delovne izkušnje, ki, ga je opravil 5. regiment v zaledju proti peti koloni, provokacijam, za množično budnost preko časopisja, brošur, karikatur, lepakov. kot tudi za propagando v sovražnikovem taboru s priložnostnimi sredstvi. Vse to je obrodilo dobre rezultate.
Se posebno pa s e je «iBatal-!ón del Talento» odlikoval pri obrambi Madrida. «Audacia, audacia y siempre audacia» — to je bilo gesl-o 5. regimenta in postalo je geslo za časa o-brambe Madrida. Geslo Bastonarle «no pasaràn» se je moralo spremeniti v «pasare-mos» ofenzive republikanskih sil. Treba je bilo vliti elana in junaštva vojakom in meščanom, Treba je bilo z vso naglico kopati okope, postavljati barikade iz cementa, u-stanavljati jurišne bataljone, spremeniti slehefno hišo v utrdbo, vsakega meščana in vsako žensko, ki je ostal, v vojaka Franco je bil pred vratmi Madrida. Njegova aviacija je z vedno pogostejšimi napadi sejala smrt po vsem mestu. Njegovo topništvo je neizpro-smo udrihalo po sleherni ulici. In vendar se je napravil čudež. Organizirala se je evakuacija starčkov, žensk, o-trok in ranjencev skozi edino pot ,ki je ostala še prosta. Organizirali smo odhod intelektualcev. ki niso mogli več ostati v Madridu. S tem zakladom španskega naroda smo spravili na varno tudi, «Bi-blioteco Nacional de Madrid» (s prvim izvodom «Don Qui-jota») ter slikami iz muzeja del Prado.
Z nami so bili J. B. S. Haitiane, Miguel Koltzov, dr. Be-thune, Nenni, L-ongo, Di Vittorio, Vuagliarini, Leone in še mnogo drugih, ki so prihiteli v Španijo za borbo.
V navedenih dneh pripadniki «iBatallón del Talento» ni so spali in ne počivali. Madrid je bil bojno polje in ti so bili bojevniki, ki so ustvarjali nov duh borbe, Tiskali in .raz-
ttf0»
(jeklene čete) ki so
' '$ig(Stavljali preizkušeni an-ij* 'ig^1, večinoma delavci i
izurjenostjo, kateri so
jekleno disciplino. Bili
«< 'i -l!!'. tega, kar bi morala k 'uca, vzgled vsem voja-je 1-ij, formacijam partije in
* Ku-V-
i)‘ tjg J1Ja je popularizirala W *• Povzdigovala njihova i ‘ \ a dejanja padle, čut J* \>alnosti, ’ neustrašnost, ■ì'< !:i(|ei‘n°. Pisatelj Ramon !p I6 spremljal prvo četo j '* v,”'1 in opisal njene juna-1 t|j ^vige. iz teh čet so , ;i|, bataljoni in brigade, v 6 'ijJ? Se oblikovali prvi po-’!,	Tem četam je «el
j $v 11 del Talento»1 posvetil o	skrb. Čim so se po-
V 1 Hstfvi tanki sovražnika, se y n°vila Compania caza-
delili so se stotisoči letakov in vsak dan so se lepili po zidovih novi lepaki, ki so vzpodbujali ljudstvo, naj vztraja, gradi okope, proizvaja, naj budno pazi in se bori. Naj lepše poezije in pesmi španske vojne so posvečene prav tem dnevom. Radijska postaja 5. regimenta je nepretrgoma oddajala pozive, govore, informacije in povelja. Komisarji štirih jurišnih bataljonov, ki so sodelovali pri obrambi Madrida so prišli iz vrst «Ba-tallón del Talento®.
Hemingway, spominjajoč se na te dni in na «Comandacio» 5. regimenta ,na družbo teh ljudi, je napisal, da obstaja v tem krogu sveti čut dolžnosti za obrambo vseh zatiranih v svetu, čut, ki, je tako pristen, kot občutek, ki ga ima človek pri poslušanju Ba-cha in nemem občudovanju katedral Chartresa ali Leona, ko gle-
da prodiranje svetlobnih žarkov skozi okno ali pa občudujoč v muzeju del Prado umetnine Mantegna, Greca ali Brue-ghela.
V omenjenih zgodovinskih dneh je desettisoče vojakov gledalo filme «Čapajev», «Mornarji iz Kronstadta», «Potiom-kin». Igralci «Teatro Popularni, ki so tudi pripadali «Batallònu del Talento», so prvič v Španiji organizirali «Teater na u-lic». Predstavili so na ulicah Madrida «4 batallones de cheque». Za oder jim je služit tovornik. S to predstavo, ki se je vrstila na ulicah, pred tovarnami, so kljub bombardiranju prispevali za rekruta-cij o 2.000 mož za obrambo Madrida.
Ne bom omenjal imen pripadnikov «iBatallòn del Talento». Nekateri so umrli, kot veliki kipar Barrai, mladi pesnik Miguel Hernandez, prvi
je padel na fronti, drugi je umrl v ječi. Več jih je ostalo v Španiji, bili so po zaporih in so še vedno na braniku. Mnogo jih je v izgnanstvu in se še vedno borijo za povratek v domovino.
Antonio Machado me je tik pred koncem vojne vprašal za zbirke lista «Milicia Popular», ker je hotel napisati zgodovino 5. regimenta, da bi pomagal — kot je dejal — s svojim skromnim toda gorečim prispevkom zato, da bodo veliki dogodki ostali vklesani v bron.» Don Antonio je umrl čez nekaj dni, ko je v Collio-reju prekoračil mejo.
Upam, da bodo to zgodovino nekega dne spisali tisti, ki so pripadali «Batallonu del Talento», ki so živeli in se borili v tej vojni kot junaški bojevniki svobodne in neodvisne Španije.
VITTORIO VADALI
NULTURRG
EUQSTIE
STOLETNICA AŠKERCA TUDI NA BOLGARSKEM Tudi v Bolgariji so se spomnili stoletnice rojstva slovenskega pesnika Antona Aškerca. Bolgarski narod ne ceni Aškerca le kot velikega umetnika, temveč tudi kot svojega iskrenega prijatelja in zagovornika osvoboditve bolgarske dežele izpod turškega suženjstva. Veliki sofijski dnevnik «Otečestveni front» je objavil članek pod naslovom «Veliki slovenski pesnik in prijatelj bolgarskega naroda». Pisec članka S. Markov med drugim poudarja napredno Aškerčevo nazorsko opredeljenost in ocenjuje njegova dela.
PICASSO BO DEKORIRAL PALAČO UNESCO V PARIZU
Svetovno znani francoski slikar bo dekoriral 90 kv m sten v konferenčni dvorani nove palače UNESCO v Parizu, Poleg njega bo pri teh delih sodeloval tudi angleški kipar H. Moor, ki je izdelal velik kip za pročelje palače
PO ZAKLJUČKU Vlil. TRŽAŠKEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA
Tudi velesejem bi moral
prikazati potrebo po prosti coni
200.000 obiskovalcev - Za poldrugo milijardo lir sklenjenih kupčij - Potrebna so izredna vladna nakazila za razširitev velesejma - Niti besede o prosti coni
V nedeljo opolnoči so se za načeno bilanco in živi brez marveč da pokaže slednjim
zadnjimi obiskovalci zaprla vrata VIII. tržaškega velesejma. Velesejmsko manifestacijo je v dveh tednih obiskalo 200.000 oseb iz Trsta, Italijanske republike in inozemstva. Dov-olien je bil za velesejem uvoz kontingentov blaga v vrednosti za približno 1 milijardo lir, ki so bile seveda razdeljene med poedine deže le razstavljalke. Celokupna vrednost kupčij, ki so bile sklenjene v okviru velesejma znaša približno poldrugo milijardo lir. Velesejma se je u-deležilo 23 deižel odi teh ti uradno. Razstavljalcev je bilo 1.150.
Ustanova velesejma ima ize.
5 - ,:i na]inn 5 :Af§ ^ouna
Dolina je že dolga stoletja središče Brega. Po starih izročilih naj bi se bili prvi prebivati tega naselja preselili iz Socerba, zato, da bi bili bližje polja, ki se je raztezalo ob Glinščici vse tja do žavelj. Ime Doline je zaslovelo po vsej Sloveniji pred 78 leti ko je tam vršil zgodovinski tabor, na katerem, so tržaški Slovenci odločno zahtevali priznanje narodnih pravic.
subvencij, odkar so bila posojila, ki jih je prejela prva leta od ZVU ali vlade, črtana. Vir dohodkov so vstopnice za obiskwovalce (od 200.000 vstopnic je bilo letos plačanih 147.000), oglasi, najemnine ki jih plačalo razstavljale! za prostor itd. S temi dohodki seveda ne more kriti izrednih stroškov, marveč samo redne. Za gradnjo nove dvonadstropne stavbe, ki je v načrtu in jo je tudi inž. Sospisio omenil na zaključni tiskovni konferenci, bi bila potrebna izredna subvencija s strani vlade.
Velesejem daje do neke mere doprinos mestnemu gospodarstvu in sicer na razne načine: izdatki razstavljalcev za opremo paviljonov in standov, oglasi in reklama, denar, ki ga potrosijo inozemski in o-biskovalci iz Italije itd. Tudi če gre samo za priložnostni doprinos, ga pri zaključnem obračunu velesejma ni mogoče prezreti. Jasno je, da se velesejem ne organizira za to in tudi obseg kupčij v vrednosti poldruge milijarde lir ni temeljna plat velesejma.
Podlaga velesejma je dana v njegovi bistveni karakteristiki ,to je. da je velesejem opora tistega mednarodnega središča, kot je pač naša luka za trgovski tranzit precejšnjega dela Eivrope s prekomorskimi deželami. To je dejansko podlaga velesejma. Njegov uspeh je bolj viden v obsegu in kvaliteti pristaniškega prometa, kot pa v obsegu sklenjenih kupčij čeprav imajo tudi te svojo važnost.
Zato je treba tudi podčrtati važnost razstave lesa, ko bodo v bodoče še izboljšali in izpopolnili, kot tudi «dnevov», ki so bili posvečeni posameznim deželam razstavljalkam, predvsem pa skupnosti jadranskih luk.
Uspeh velesejma, upoštevajoč njegovo pravo vlogo stebra luke in njenega prometa, je odvisen ne samo od sposobnosti, da spravi v stik trgovske predstavnike iz raznih dežel, ki se usmerjajo na Trst,
I. S. TURGENJEV
Povesi poročnika Jergunovag
Kuzma Vasiljevič se je pretegnil .
«Sem pa - vendarle prav pošteno zadrnjuha 1» je rekel in zazdehal. «Pridi no sem, mejne z j visse frejlejn ! »
Emilija je odšla k njemu. Ročno se je malo dvignil, segel z roko v njen žep in potegnil ven majhne škarje.
«Aeh, Herrje» je nehote kliknila Emilija.
«To... lo so škarje,» je zagodrnjal Kuzma Vasiljevič.
«No, da, seveda. Kaj si pa ti mislil.... samokres? Joj. kako smešno se držiš ! Obraz imaš pomečkan kakor blazina, lase pa na tilniku vse pokonci... Nič se nikar ne smej... Ah, ah ! in oči so ti zatekle... Ah!»
Emilija se je hihitala,
«No, dosti je, dosti,» je zagodel Kuzma Vasiljevič in se dvignil z divana. «Nehaj se že brez potrebe režati. Če si ne moreš nič pametnejšega izmisliti, potlej pojdem... Pojdem,» je ponovil, ko je videl, da se ne umiri.
Emilija je utihnila.
«No. dobro, ostani ; ne bom več... Samo lase si moraš popraviti...»
«Ne, kaj bi... Pusti me! Rajši grem,» je dejal Kuzma Vasiljevič in prijel ze čepico.
Emilija se je našobila.
«Fej, kako si grd! Pravi Rus ! Vsi so grdi ! Poglej ga, kar gre. Fej ! Včeraj mi je obljubil pet rubljev, danes mi pa ničesar ne da in odhaja.»
«Nimam denarja pri sebi» je zinil Kuzma Vasiljevič že na pragu. «Zbogom.»
Emilija je pogledala za njim in mu zapretila s prstom.
« Nima denarja ! Poslušajte, poslušajte, kaj pravi ! Joj, kakšni sleparji so li Rusi ! Toda ie čakajte, vi mopsek... Tantuška, stopite no sem, vam bom nekaj povedala.»
Ko se je Kuzma Vasiljevič tisti večer spravljal spat in se slačil, je opazil, da ima ob zgornjem robu svojega usnjenega pasu za poldrugi palec razparan šiv. Kol natančen človek je ko j vzel šivanko in sukanec, ga namazal z voskom in si sam zašil razporek, sicer pa se ni nič zmenil za to, na videz nepomembno okoliščino.
13.
Ves prihodnji dan je Kuzma Vasiljevič namenil službenim dolžnostim ; niti po kosilu ni odšel nič iz hiše — in vse do noči je v potu «vojega obraza čečkal in na čisto prepisoval poročilo predstojniku pri čemer je neusmiljeno zamenjaval črti jor in jer in vselej za «toda» postavljal klicaj in za «sicer pa» podpičje. Drugo jutro mu je bos judek v razcapani halji prinesel Emilijino pismo — prvo pismo; ki ga je Kuzma Vasiljevič dobil od nje : «Mei allerliebster Florestan,» mu je pisala, «kaj si se pa tako ujezil na tvojo Zucker-puppehen, da te včiraj ni blo? Prosim, ne bodi jezen, če nočeš, da bo tvoja vesela Emilija zlo veliko prejokala, in pridi zagotovo drevi ob 5. (Številka pel je bila okrašena z dvema venčkoma.) Zlo zlo bom vesela. Tvoja ljubeča Emilija.» Kuzma Vasiljevič se je na tihem začudil spričo učenosti svoje ljubice, dal judku groš in mu rekel, naj pove, da je dobro in da bo prišel.
(Nudaijevanje sledt)
vse ugodne pogoje, ki jih lahko nudi Trst v vlogi posredovalca v primeri z mnogimi drugimi lukami, ki so resne konkurenttnje. Zaradi tega mora obrniti pozornost na potrebo po izboljšanju pomorskih uslug, ki so še vedno zelo pomanjkljive, zvez po kopnem, pristaniških uslug, prostih luk, to je vsega, kar lahko privabi trgovski promet v našo luko.
To se je letos na široko izvedlo, za kar gre vse priznanje ustanovi za velesejem. Ni se pa dal zadostni poudarek, poleg drugih faktorjev, ki morajo odločati pri krepitvi naše luke, prosti coni. Znana je namreč obstoječa pomanjkljivost sedanjih prostih luk, kar ne favorizira mednarodnega tranzita in ne pomaga k dvigu trgovskega tranzita, ki
je nekoč zelo procvital. Potrebno je, da se razširi, brez kakršnih koli birokratskih omejitev, da se torej ustanovi prosta cona.
To pa se za časa velesejma ni niti omenilo. Vse to kaže. da je bilo dejansko sprejeto geslo, ki ga je dal Ferrari Aggradi v imenu vlade, da proste cone ni mogoče ustanoviti. Toda na ta način se gotovo ne prispeva h krepitvi tržaškega trgovskega prometa; ravno obratfto. če je treba dati iz mnogih vidikov pozitivno oceno o VIII. teržaškem velesejmu, je pravilno, da se tudi ugotovijo nekatere negativne stvari. Brez dvoma je glavna med slednjimi prav ta da se ni na noben način skušala prikazati potreba, ki jo ima tržaški emporij po prosti coni, da se bo lahko uspešno razvijal in krepil.
Tržačani, ki so prispevali
k obrambi republikanske Španije
VITTORIO VID ALI
JOSIP VERGINELLA
NINO ZOCCHI
Nekaj spominov o ustanovitvi in delovanju »Zastave* v Lonjerju
Let 1896 je poh. Josip Čok -Polhov zbral okrog sebe več zavednih fantov in mož ter dal pobudo za ustanovitev prosvetnega društva, hi so ga imenovali «Pevsko in bralno društvo Zastava». Tri leta pred tem so že imeli v Lonjerju svoj zbor, ki ga je vodil pok. Stele, ki je nastopil celo v gledališču Passetti. Člani tega zbora so bili po večini tudi cerkveni pevci in vrije so imeli v hiši pok. Mičeta Čoka - Zupanovega.
Ko so ustanovili novo društvo «Zastava», so soglasno izvolili za predsednika omenjenega Čoka - Polhovega. V novem zboru so razen Lonjercev peli tudi trije Magdalenčani in sicer Josip Čok, Ivan Gregorič in Ka. rei Gregorič.
Društvo je imelo svoj sedež v gostilni Konsumnega društva, ki. je bila takrat pri Požarjevih, V začetku so pevske vaje imeli na domu predsednika društva. Ko so pozneje seziduli poslopje Konsumnega društva, v katerem je sedaj otroški vrtec, se je tja preselil tudi sedež prosvetnega društva «Zastava». Turn so bile tudi pevske in dramske vaje Prvi pevovodja je bil Kažem iz Bazovice. Drugi, ki je poučeval pelje, je bil pok. Andrej Čok s Kulinare, ki je učil kar na svojem domu. Na nastopih ga je nadomestoval omenjeni Kažem, ker takrat ni mogel kot učitelj v občinski šoli javno nastopati. Pok. Josip Valentič, učitelj v Ricmanjih je bil tretji pevovodja. Z njim so imeli vaje v gostilni Konsumnega društva. Pok. Bimano iz Borštu je bil četrti, dr. Ivan Marija Čok pa peti pevovodja. Ko je bil slednji od. šoten, ga je nadomestoval prdj. Vasilij Mirk, tržaški rojak in znani komponist, ki sedaj biva v Ljubijani.
Ko se je dr. čok preselil iz Lon jer ja, je vodstvo zbora prevzel pok. Andrej Batič, ki ga je vodil do izbruha prve svetovne vojne. Po prvi vojni ie zbor vodilu do njegovega razpusta zaradi fašističnih nasilstev Tončka Čokova.
Društvo je imelo tudi svojo knjižnico, ki je bila nastanjena v Zupanovi hiši pok. dr. L M. Čoka, pok. Josipa Čoka in učiteljice Marije Čokove. Društvo je prav tako imelo svojo dramsko družino. V tem odseku so režirali pok. učitelj Josip Čok, pok. zadružni uradnik Stanko Čok in Anica Čokova. Društvo je bilo zelo aktivno in je nastopalo v Lonjerju. po bližnjih vaseh in enkrat v mestu.
Zlasti pevski sbor je bil do-
ber, ker je imel dobre glasove, | ni pa mogel ubili čuta do kul-posebno soliste, med katerimi so ture pri Lonjercih. ker so se omembe vredni: tenor Just Pe- f lonjerski pevci vedno na skri-čar, sopranistka Milka Vovk tei j vaj vadili ter prirejali izlete ter baritonista Josip Čok - Golidni- . v bližnje in daljne vasi nosili
kov in Franc Pečar - Bokaličev.
Prva prireditev ali veselica je bila kmalu po ustanovitvi v Lonjerju pri Pušarjevih. Druga je bila na Katinari v prostorih gostilne Pečar (sedaj pri Želmu-tu), po domače apri Catuy>. 'Tretja je bila v Trstu pri Sv. Jakobu na vrtu nekdanje Ciril-Metodove šole. Najbolj pa je uspela prireditev ob razvitju društvene zastave leta 1910 na vrtu v Lonjerju. Kumica je bila gospa dr. Mandičeva. Tedaj je zbor štel 35 članov.
Po prvi vojni je društvo znova oživelo, a je moralo leta 1926 ukiniti vsako delovanje, ko je fašizem skušal uničiti vse, kar je bilo slovenskega. Pravzaprav je bila zadnja prireditev leta 1923 pri Blaževih.
Fašizem je društvo razpustil,
slovensko pesem.
Ze med drugo svetovno vojno so imeli mladinski zbor, ki je v ilegali vadil partizanske m narodne pesmi. Imeli smo tudi svojo dramsko družino, tako da srno v Lonjerju imeli takoj po osvoboditvi lepo prireditev. Po vojni pa smo ustanovili prosvet. no društvo «Lonjer-Katinara», ki bo skupaj z bližnjimi bratskimi društvi 22. julija 1. I. dostojno proslavilo 60-letnico u-stunovitve prvega «Pevskega m bralnega društva "Zastava”».
KAREL ČOK, starejši
Opomba : Mladinski zbor med zadnjo vojno je vodil Čok Karel mlajši, ki je bil tedaj star 12 let. Dramski odsek je vadil pisec gornjega članka Karel Čok starejši.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
INDUSTRIJA JE POVEČALA PROIZVODNJO
V prvih mesecih letošnjega leta je jugoslovanska industrija povečala proizvodnjo v primerjavi s prvimi petimi meseci preteklega leta za 4%.
Po podatkih se je proizvodnja črne metalurgije povečala za 7%, proizvodnja barvne metalurgije za 4%, električna energija za 10%, proizvodnja premoga za 9%, kemijska industrija za 17%, industrija gumija za 16%, industija usnja in obutve za 13%, elektroindustrije za 10%. Najbolj je narasla proizvodnja papirne industrije. Po mnenju statističnega zavoda bo proizvodnja do konca leta, ako ne bodo vmes nastale kakšne težave, narasla za 137 % v primeri z lanskim letom,
NOV POMEMBEN PROIZVOD TOVARNE «ZMAJ»
Jugoslovanski kinematografi se že vrsto let borijo s težavami zaradi neredne in drage preskrbe z ogljenimi elektrodami za obločno luč v kinoprojektorjih. Te elektrode so do sedaj uvažali in so zelo drage. Del teh elektrodov so morali uvažati po prostih deviznih tečajih. Par elektrod, ki se porabijo v eni sami predstavi, je stal od 1200 do 1600
povali po prostih deviznih tečajih. Zato so taki izdatki predstavljali skoroda nepre-nostljivo breme za podeželske kinematografe.
Sedaj je uspelo ljubljanski tovarni električnih baterij «iZmaj» — in to po dolgotrajnih poizkusih —- osvojiti kvalitetno proizvodnjo elektrod za kinoprojektorje. Za novo proizvodnjo' je tovarna «Zmaj» investiral^ okrog 30 milijonov dinarjev. Tako bodo lahko prihranili mnogo deviz, saj bodo od 400.000' dolarjev, ki so bili potrebni za nabavo elektrodov ..v tujini, porabili le 10% omenjenega zneska za nabavo potrebnih surovin.
ZNANSTVENA EKSPEDICIJA V SATESKI RAKITNICA Redakcija radia Sarajevo je organizirala znanstveno ekspedicijo, ki bo raziskala doslej še nepoznano sotesko reke Rakitnice v Hercegovini. Ta soteska je dolga okoli 30 km in je v nadmorski višini približno 1300 m. Domnevajo, da je v tej soteski največji slap v Jugoslaviji, ki pada z višine 400 m. Ekspedicija šteje o-krog 200 članov. V njej so geologi, hidrologi, zoologi, botaniki, arheologi in drugi znanstveniki ter dopisniki večjih
GIORGIO JAKSETICH
FRANC VERK
NINI PAULINA
BREZOVEC
ARRIGO GOJAK
ALBERT KOŠUTA
PIERO JACCHIA
PETER BOGATEČ
ILUIGI MARALDO!
RODOLFO GUNSCHER
MARIO GRAVINA
IVAN HUMAR
GIORDANO VIEZZOU
din in že več ako so jih ku- listov in radia.
ECIDIO SCUOTER
ROSARIO BIN
STRAN 4
OMIyO
14, JULIJA I
Resolucija CK KPSZ
INadaljevanje z 2. strani)
rode Azije, Afrike in Latinske Amerike, ki se borijo proti vsaki obliki kolonializma. Sklepi XX. kongresa KPSZ se sprejemajo s strani vseh pristašev miru in socializma, vseh demokratičnih in naprednih krogov kot navduševalen borbeni program za utrditev miru v vsem svetu v interesu delavskega razreda. za zmago socializma.
V sedanjih pogojih se pred vsemi komunističnimi partijami in mednarodnim delavskim gibanjem otvarjajo široke in na-vduševalne perspektive : doseči skupno z vsemi miroljubnimi silami, da se prepreči nova svetovna vojna, da se onemogočijo monopoli in zagotovita trajen mir in kolektivna varnost, da se preneha tekma v oboroževanju in da se delavci rešijo težkega davčnega bremena, ki iz tega izhaja, da se branijo demokratične pravice in svoboščine. ki zagotavljajo delovnim
ljudem možnost borbe za boljše življenje in svetlo bodočnost. Za to so bistveno zainteresirani milijoni preprostih ljudi v vseh deželah sveta.
Ugodna rešitev teh vprašanj je olajšana od miroljubne politike in stalnih uspehov ZSSR, I.R Kitajske in vseh drugih dežel, ki korakajo v socializem.
V novih zgodovinskih pogojih so mednarodne organizacije delavskega razreda kot Kominterna in Informbiro prenehale delovati. To pa ne pomeni, da so izgubili svoj pomen mednarodna solidarnost in kontakti, potrebni med bratskimi revolucionarnimi partijami, ki se borijo na pozicijah marksizma-leninizma.
Danes ,ko so se neizmerno povečali sile socializma in vpliv socialističnih idej po vsem svetu, danes, ko se razjasnjuje ori ginalnost poti k socializmu v različnih deželah, morajo seveda marksistične partije delav-
skega razreda ohraniti in okre-
Za teden
dn$
List iztič
straneh
polletna
uprava:
Dopisi se
rokopisi
za vsak
V NABREŽINI SO IZVOLILI ŽUPANA IN OBČINSKI ODBOR
Poziv večine na skupno
sodelovanje vseh svetovalcev
V Lonjerju bodo slavili
60mletnico društva »Zastava
1 Pn<iTNTI
Sobota, 14 — Franc (prvi'
Nedelja, 15. — Vladimir J Ponedeljek, i« — Mariji
Za župana izvoljen Dušan Furlan - Odborniki: Albin Škrk, Alojz Markovič, Drago Legiša in Anton Antonič - Govori slovenskih svetovalcev takoj prevedeni v italijanščino
V soboto popoldne je bila na županstvu v Nabrežini prva seja novoizvoljenega občinskega sveta. Seje so se udeležili vsi svetovalci, poleg znatnega števila, občanov.
Na prvi seji je predsedoval tov. Albin Škrk, ki je prejel največ preferenčnih glasov. Tov. Škrk se je v kratkem otvoritvenem nagovoru zahva,-lil vsem volivcem, ki so s svojim glasom izkazali zaupanje kandidatom občinske demokratične liste. Na dnevnem redu je bila pritožba nekaterih volivcev zaradi štetja preferenčnih glasov na dveh voliščih. Svetovalci so takoj sklenili, da bodo o tem obravnavali v zadnji točki dnevnega reda.
piti svojo idejno enotnost in svojo bratsko mednarodno solidarnost v borbi proti nevarnosti nove vojne, v borbi monopolističnega kapitala, ki skušajo zatreti revolucionarna in napredna gibanja.
Komunistične partije so povezane po velikem cilju osvoboditve delavskega razreda izpod jarma kapitala: povezane so po enaki zvestobi do znan, stvene ideologije marksizma-leninizma in do duha proletarskega internaeionalizma, po popolni predanosti interesom ljud-skih množic. V svojem delovanju izhajajo danes komunistične partije iz nacionalnih posebnosti in iz pogojev sleherne dežele, izražajo v celoti narodne interese ljudstev. Istočasno, priznavajoč, da je bila in je borba v korist delavskega razreda, za mir in narodno neodvisnost stvar vsega mednarodnega proletariata, se povezujejo in krepijo medsebojno povezavo in sodelovanje.
Idejna kompaktnost in bratska solidarnost komunističnih in delavskih partij raznih dežel sta toliko bolj neobhodno potreb-ni, v kolikor ustvarjajo kapitalistični monopoli svoje mednarodne napadalne zveze in bloke kot NATO, SEATO, Bagdad, ski pakt, ki so naperjeni proti miroljubnim narodom, proti narodno osvobodilnemu gibanju, proti delavskemu razredu in življenjskim interesom delovnih ljudi.
Medtem, ko je Sovjetska zveza mnogo napravila in dela veliko za mednarodno pomiritev, kar vsi priznavajo, ameriški monopolistični kapitalizem še dalje določa močne vsote za okrepitev subverzivnih dejanj v socalističnih deželah. V teku «hladne vojne», kot je znano, je ameriški kongres uradno dodelil 100 milijonov dolarjev (razen neuradno dodeljenih sredstev) za subverzivno delovanje v državah ljudske demokracije in Sovjetski zvezi. Da-ne«. ko delajo Sovjetska zveza in ostale socialistične države vse mogoče za zmanjšanje mednarodne napetosti, skušajo pristaši «hladne vojne» razširiti napake tiste «hladne vojne», ki je bila od narodov obsojena. To dokazuje sklep ameriškega senata za dodelitev novih 25 milijonov dolarjev za subverzivna dejanja, ki jih tam cinično imenujejo «spodbujanje svobode preko železne zavese».
Ta dejstva moramo trezno o-reniti in potegniti potrebne zaključke. Jasno je, n. pr., da so bile protiljudske akcije v Poznanju plačane iz teh virov. Toda provokatorji, plačani iz prekooceanskih fondov, so bili pogumni samo nekaj ur. De-lovni ljudje Poznanja so odgo vorili na napade in provokacije nasprotnika : izpodleteli so na črti sumljivih vitezov «plašča in bodala», izpodletela je podla provokacija proti ljudski oblasti na Poljskem. Tako bodo tudi v bodoče izpodletele subverzivne akcije v deželah ljudske demokracije, čeprav so te akcije dobro plačane z vsotami, ki so jih dodelili ameriški monopoli. Lahko se trdi, da je to zaman traten denar.
Vse to dokazuje, da se ne more ostati brezbrižni pred na klepi imperialističnih agentov, ki se skušajo vriniti v socialistične dežele, da bi škodili in
Siedile so nato volitve župana. \Za župana devinsko-nabrežinske občine je bil s 16 glasovi izvoljen Dušan Furlan. Štirje svetovalci opozicije (lista Torre) so oddali bele glasovnice. V tem smislu je podal glasovalno izjavo za opozicijo socialdemokratski svetovalec Caldi, ki je pripomnil, da bo opozicija sproti odločala o stališču, ki ga bo zavzela v posameznih primerih v občinskem svetu.
Svetovalec tov. Markovič je v svojem govoru podčrtal, da bodo komunisti vedno dosledno branili pravice bodisi Slovencev kot tudi Italijanov, ne gle^e na narodnost, ker je to načelno vprašanje demokracije. Povabil je nadalje svetovalca Adriana Olivo naj prevzame mesto v občinskem odboru, kot predstavnik občanov italijanske narodnosti. Tov. Oliva se je zahvalil za vabilo na ožje sodelovanje ter izjavil, da iz zdravstvenih razlogov žal ne more sprejeti od-borniškega mesta. Zagotovil pa je, da bo kljub temu vedno pomagal po svojih močeh odboru ter bo vedno na razpolago občanom katere koli nar rodnosti.
Po govoru tov. Markoviča so sledile volitve občinskega odbora. Izvoljeni so bili: Škrk Albin, Alojz Markovič, Drago Legiša in Anton Antonič. Za namestnika sta bila izvoljena tov. Adriano Oliva in dr. Janko Jež.
Govorila sta nato še dr. •Janko Jež, ki je podal poročilo o bodočih nalogah občin-
skega sveta na področju kulture in šolstva ter tov. Ado Slavec, ki je podal nekak pregled izvršenega dela s strani prejšnjega odbora. V zvezi z uporabo slovenščine in italijanščine v teku seje, je dal svoje mnenje za 'pospešitev poteka seje.
Kar se tiče poteka seje, je omembe važno dejstvo, da je vsak svetovalec govoril v jeziku. ki ga je najboljše obvladal in da so bili govori in intervencije slovenskih svetovalcev takoj prevedeni tudi v italijanščino tako, da so lahko štirje svetovalci liste Torre v celoti sledili poteku seje. Kar se tiče prevajanja po-
edinih govorov bodo v bodoče poskrbeli za tolmača, kar odgovarja demokratičnemu načelu, da se vsak svetovalec lahko izrazi v svojem materinskem jeziku. Mnenja smo, da bi moral ta primer demokracije služiti ža vzgled in nauk večini v tržaškem občinskem svetu ter vsem tistim šovinističnim prena ipete-žem, ki dvigajo tak vik in krik, ko pride do izraza vprašanje spoštovanja narodnih pravic Slovencev na Tržaškem.
Glasovalno izjavo je podal nato tov. Markovič, ki je podčrtal, da so komunisti pristopili k enotni listi v prepriča- j za nju, da bodo tako lahko naj-1 za
boljše branili in zastopali koristi vseh občanov. Poudaril ie tud: da komunisti nimajo nikakih predsodkov do nobene skupine in zato tudi pozivajo vse na sodelovanje, izjema so seveda samo fašisti.
Tudi župan Dušan Furlan se je takoj po izvolitvi, ko se
je zahvalil za izkazano mu zaupanje, skliceval na potrebo skupnega sodelovanja, ne glede na večino ali manjšino.
Pritožbo glede štetja preferenčnih glasov na dveh voliščih, ki so jo predložili štirje volivci, bo preučila posebna komisija petih svetovalcev (3 listo občinske enotnosti, 2 listo Torre).
16. — Mari#
melska
Torek, 17. — Aleš.
Sreda, 18. — Friderik Četrtek, 19. — Vincenc Petek, 20. — Elija
ZGODOVINSKI DNf 14. 1389 je bila v Parizu u \ ljena II. InternacionS 19. 1936 začetek borbe 5P1 ljudstva proti Fianca, ju in Mussoliniju.
Novljen
WmMip
j' |l|| Ululili | I II-.T5
mol fa
TRST A
SOBOTA: 11.30 Orkester
se dogaji
iti tudi p, Jvezi s tei 'Upana od
S" -	‘l ** poli
iz opere «Turandoti)	doslec
NEDELJA: 8.30 Domačiji.
- 9. Kmetijska oddaja nos maše - 12. Oddaja mlajše: Stanislav Maršale
: banska di Polagati
dom,. II. del - 12.30 Roncete se pra
13.30 Glasba ki, L, ljah - 15. Slavni pevci - ™ - n zadr
ne glasbe - 15. ski Kcrsakov:
Seherazaffl
'tla
Poje moški zbor Vesna, tijub žagi Križa - 18. Arnič: Violi«511	’
cert - 19. Liszt: Les Pij}; 19.15 Zgodovina sestavek
pomorsif^ji, da . 19.30 Priljubijč "Peno ob lodi j e - 20.30 Puccini: * «b trd zi PONEDELJEK: 11.30 /6 f„n glasba - 12. Potovanja US tja (pred.) - 12.10 Ža v- moznos nekaj - 13.30 Puccinijev1' vsako s poje tenorist De Monaco va ; Plesna čajanka - 18. Vieriiij;
Člani društva «Zastava»
priliki razvitja društvene zastave
POMANJKLJIVA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA PRI L N. A. M.
Uvesti je treba sistem proste izbire zdravnika
Že več časa se vrstijo protesti glede načina zdravniške o-skrbe, ki jo nudi ustanova INIAM delavcem in njihovim družinam. O tem vprašanju se govori doma v družini, na delu, raznih sestankih. Tudi na zadnjem pokrajinskem zborovanju organizacije INČA se je o tem precej obširno razpravljalo. Ob tej priliki je bila nakazana rešitev v smislu tako-zvane «proste izbire zdravnika».
Kar se tiče zdravniške oskrbe, je treba ugotoviti, da postaja slednja vedno bolj pomanjkljiva, to pa zaradi vedno večjega števila zavarovancev. Poleg tega se je prav v zadnjem času raztegnila zdravniška oskrba tudi na kategorijo upokojencev, število zdravnikov pa je ostalo vedno isto. Ne smemo pozabiti, da ima danes približno polovica vsega prebivalstva tega področja, pravico do zdravniške o-skrbe s strani 1'NAM.
Sedanji sistem, da se morajo zavarovanci posluževati o-krajnega zdravnika, ki jim ga določi ustanova, upoštevajoč specifične pogoje, ni najboljši za učinkovito zdravljenje za-
varovanca in njegovih družinskih članov. Tak način gotovo ne vzpodbuja zaupanja med zavarovancem in zdravnikom, kar je predpogoj za zdravljenje. Poglejmo sedaj, v kakšnih pogojih mora zdravnik vršiti svojo službo. V ambulatorjih INAM zdravnik pogostoma sploh ne pregleda bolnika, za-dovolj! se s tem kar mu bolnik lahko v naglici pove in nato mu prepiše zdravilo. Vsi ambulatorji INAM so namreč vedno prenatrpani, vsak zdravnik ima pretirano visoko šte-vilo zavarovancev. Kako si je mogoče sploh misliti, da bo zdravnik lahko vršil uspešno svojo službo če pa mora v pičli uri odpraviti 30 do 40 bolnikov.
Kaj naj v takem položaju napravi zavarovanec, da bo lahko dobil boljšo zdravniško oskrbo? Preostane mu edina pot, to je, da gre k istemu zdravniku na privatni pregled. Seveda mora v takem primeru založiti iiz lastnega žepa. Takih primerov je nešteto. In prav v tem tiči nesmisel sedanjega sistema zdravniške oskrbe.
Prosta izbira zdravnika ni
V
Sptet dòma in v svetu
rušili pridobitve delovnih lju-
di. Sile imperialistične reakcije skušajo odvrniti delovne ljudi od prave poti borbe za njihovo interese in zastrupiti njihovo dušo s strupom nezaupanja v uspehe miru in socializma. Pro-ti vsem naklepom ideologov im perialističnih monopolov postavljajo socialistične dežele svoje preizkušene predstraže. Nada-
ljujejo s svojim delom, ki je
SKEDENJSKA ENAJSTORICA VSEDRŽAVNI PRVAK AMATERJEV UISP
V soboto in nedeljo se je moštvo škedenjske čete pomerilo v dveh nelahkih tekmah katerim so morali dodati še nadoknadile polčase, z enajstericama Papprana in Ze-nithom. Igrali so za finalko. V prvi tekmi so Skedenjci v nadoknadnem polčasu porazili Pappiano z 2-1, v nedeljo pa so igrali z Zenithom iz Prà zadnjo tekmo.
Enajsterica Zenitha je takoj
privedel do zgodovinskih pridobitev socializma in bo privedel do miru, demokracije in socializma. Lahko se je gobovi, da bodo komunistične partije še dalje ponesle slavno zastavo proletarskega internaeionalizma.
Danes je socializem postal svetovni sistem in sta se med socialističnimi deželami vzpostavili bratsko sodelovanje in vzajemna pomoč. Ustvarili so se tudi novi pogoji, ki so ugodni za razcvet socialistične demokracije, za še večjo utrditev gospodarske proizvajalne podla, ge komunizma, za stalno izboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi, za vsestranki razvoj osebnosti novega človeka, ki gradi komunistično družbo. Pustimo, da buržoazni ideologi sestavlja jo svoje pravljice o «krizi» komunizma, o «zmedi» v vrstah komunistične partije. Vajeni smo poslušati ta zaklinjanja sovražnikov. Njihova predvidevanja so se vedno razpočila kot milni mehurčki. Ti nesrečni ve deževale! prihajajo in izginja jo, nesmrtne in ustvarjalne ideje marksizma-leninizma so zmagale in zmagujejo. Tako bo tudi v bodoče. Nobena zlobna in obrekovalna akcija naših sovražnikov ne bo mogla ustaviti nepremagljivega korakanja zgodovinskega razvoja človeštva h komunizmu.
30. junij 1956.
CK KP SZ
OPOMBA
Podnaslovi niso sestavni del resolucije CK KP SZ. Sestavilo' jih je naše uredništvo.
začela s hitro igro in že ob 16’ prvega polčasa zabila prvi gol. Toda moštvo škedenjske čete ni izgubilo glave, nadalje, vali so s precizno in umerjeno igro ter uspešno odbijali napade ter prehajali večkrat v protinapad z Moratom, Sancinom in Ferrilo. Prvi polčas se je zaključil z 1-0 v korist Zenitha.
V drugem polčasu je za Skedenj izenačil 5 minut pred zaključkom s preciznim strelom v vrata levi krilec Bra.j-kovič. Tudi dva nadoknadna polčasa nista prinesla sprememb; rezultat je ostal 1-1. Tako je moral odločati žreb, ki je prisodil zmago Skedenj-cem.
Priznati je treba, da si je tržaško moštvo zmago pošteno zaslužilo Četa je v resnici pravo odkritje. Obramba z vratarjem Pettirossom je imela prav v zadnjih dveh tekmah, posebno pa v finalu z Zenithom v resnici težko nalogo, ki jo je častno izpolnila. Med najboljšimi so bili vratar Pettirosso, ki je ubranil celo kazenski strel, nadalje Zanella, Felluga in Spangher.
Kar pa je napravilo na gledalce še posebno dober vtis, je bila korektna igra, ki so jo vseskozi pokazali Tržačani. Igrali so v obeh tekmah mirno, brez nervoznosti in z umerjenostjo ter disciplino, ki je, oziroma bi morala biti vedno odlika vsakega športnika. Ne smemo namreč pozabiti, da so Tržačani po 12 urah naporne vožnje, igrali še isti dan prvo tekmo, naslednji dan pa finalko v kateri so si priborili naslov prvaka amaterjev v vsedržavnem merilu.
Jutri bodo v Bologni igrali kot reprezentanca Italije v tej kategoriji proti enajstorici Francije. Ob tej priliki gre škedenjski enajstorici naše toplo voščilo, da bi častno in z uspehom zastopala Trst. DROBNE ŠPORTNE VESTI
NEEDHAM (ZDA) — Ameriški atlet Cliff Blair je postavil nov svetovni rekord v metu kladiva s 65,95 m. Prejšnji rekord je pripadal Krivo-
nosovu s 64,52 m. Letos je sicer izboljšal rekord za 1 meter, kar pa mu ni bilo uradno priznano.
MINSK — Samo nekaj dni se je Američan Cliff Blair lahko ponašal s svetovnim rekordom, ki ga. je postavil v metu kladiva prejšnji teden, kot poročamo v prvi vesti te rubrike. Že ta teden mu je Krivonosov zopet iztrgal lovoriko. Slednji je namreč te dni dosegel 66,38 m in tako postal še enkrat prvak te discipline.
FIARJZ — Po 7. etapi kolesarske dirke po Franciji je bila v sredo naslednja splošna klasifikacija: 1. Walkowaik 37 ur 47'2.9”, 2, Picot V221”, 3. Sco-deller 2'53”, 4. Voorting 5’07”, 5. Lauredi	6. Wagtmans
10’2S” 7. De Smet 10’38”. 8. Darriga-de 11’2.8",	9. Bauvin
12’31”, 10. Adrianssens 15T9”. 11. Padovan li5Tl9”. Monti je bil na 18. mestu, Defilippi-s pa na 22. mestu. Ostali italijanski dirkači so bili v sredo na še nižjih mestih v splošni klasifikaciji.
nobena novost. T'a sistem se izvaja v vseh naprednih deželah in od lanskega leta je v veljavi tudi v Italijanski republiki. Na podlagi tega sistema ima vsak zavarovanec pravico, da si sam izbere svojega zaupnega zdravnika, ki ga poišče na posebnem seznamu ustanove INAM. Seznam zdravnikov, ki so na izbiro zavarovancu, sestavita sporazum, no INAM in zdravniška zbornica. Zavarovanec ima tudi to ugodnost, da zdravnika lahko menja v vsakem trenutku. Dovolj je, da ro javi deset dni prej. Zdravniški pregledi se vršijo v zdarvnikovem ambu-iatorju ali po potrebi, tudi na domu zavarovanca oz. njegove družine.
Ta sistem velja samo za splošne preglede n zdravljenja. Ce je potreben specialist, se pregledi vršijo v ambulatorjih INAM s strani specialistov. Toda tudi v tem primeru ima zavarovanec možnost, da si sam izbere specialista iz seznama ki ga sestavi INAM.
Ce primerjamo med seboj navedena dva sistema, se pride takoj do zaključka., da je sistem proste izbire mnogo boljši za uspešno zdravniško oskrbo in zdravljenje.
Uvjavitev sistema proste izbire zdravnika seveda ni brez težav. Predvsem se temu upirajo osrednji organi LN.A.M. ter nekatere kategorije delodajalcev, ki jih skrbi, da bi morali plačevati večje prispevke za socialno zavarovanje. Dejstvo pa je, da zaradi uveljavitve novega sistema v Italijanski republiki niso povišali prispevkov. K temu bodo nekateri oporekali, češ da se na ta način veča primanjkljaj. Na to moramo pripomniti, da je treba na problem gledati iz širšega vidika. INAM je v sklopu dru-gih zavodov za socialno zavarovanje, ki imajo vsako leto stotine milijonov lir prebitka. Ta prebitek bo v zadostni me-ri kril eventualne večje stroške. ki bi jih imel INAM ? novim sistemom. Saj predstavljajo vsi zavodi socialnega zavarovanja enotni kompleks socialnega značaja in za-to bi bilo nepravilno, da bi ena izmed teh vej ostala vedno na mrtvi točki.
ERNESTO RADICH
ODGOVOR URADA ZA DELO
0 akordnih tarifah
naj se sporazumejo v GRDA
Za rešitev vprašanja akordnih tarif ter drugih še nerešenih vprašanj v GRDA, sta se obe sindikalni organizaciji o-brnili do urada za delo, ki naj bi posredoval pri ravnateljstvu ladjedelnic. Te dni pa je urad za delo sporočil svoj odgovor, ki pravi v zaključku, naj se zadeva poskuša najprej rešiti v okviru CRDA. Ce bi ne prišlo do rešitve v tej in-
štanci, bi šele nato interveniral urad za delo-.
Omenjeni urad je mnenja — tako pravi pismo, ki ga je poslal sindikatu kovinarjev — da se je spor rešil s pismom od 30. junija. V tem pismu je namreč vladni komisar sporočil, da ravnateljstvo CRDA na osnovi tistega dela sporazuma od I. 8. 1955 ki govori o even-tuelnih spremembah akordnih tarif, preklicuje odpoved akordov. Spor je namreč nastal, ko je ravnateljstvo 30. januarja odpovedalo vse akordne tarife. Glede subakordov in nagrad bi se morale sindikalne organizacije — po mnenju tirada za delo — pogajati direktno z ravnateljstvom ladjedelnic, nato pa med organizacijo delodajalcev in delavcev. Sele nato, če bi taka pogajanja ne uspela lahko omenjeni urad intervenira. Zato urad za delo poziva oba sindikata. kovinarjev in predstavnike delodajalcev, naj skušajo skleniti sporazum najprej v okviru podjetja.
Delavci lesne stroke so še vedno v agitaciji. V sredo je bila stavka v mizarskem podjetju Frandoli. Mizarski delavci so napovedali stavko, ker delodajalec noče pristati na predložene zahteve in noče podpisati zadevnega sporazuma. V tem času so se prvim mizarskim podjetjem, ki so podpisala sporazum, pridružila še nekatera druga.
Tovariš Dušan Lovrlha se preko našega lista še enkrat zahvaljuje ženam iz Ricmanj za darovano mu cvetje ob priliki njegove ponovne izvolitve za župana.
Težka obsodba odg. urednika .Corriere di Trieste'
kot znano, tožil župan Bartoli zaradi članka, ki ga je objavil «Corriere» dan po burnem zborovanju župana na trgu Sv. Jakoba, ki se je vršilo v teku volilne kampanje. Obramba je zahtevala zaslišanje prič, ki naj bi povedale, v kakšnem o-zračju je potekalo zborovanje. Na procesu je Dežman izjavil, da prevzame vso odgovornost za članek, ki je bil sestavljen na podlagi točnih stenografskih zapiskov, beleženih na zborovanju. Celo župan sam je na procesu potrdil besede, ki jih je bil izgovoril v teku zborovanja.
Sodišče ni priznalo Dežmanu niti pogojne kazni, čeprav ie to predlagal celo javni tožilec in se na takih procesih vedno upošteva. Odgovorni u-rednik Ije vložil priziv. Pričakovati je, da bo priziv popravil to težko razsodbo, ki je nemalo začudila vse demokratično javno mnenje.
Komisija za šport in razvedrilo pri novi Delavski zbornici OGEL. še vedno sprejema vpisovanja za izlet v Avstrijo, ki bo od 1'2. do 18. avgusta. Izletniki se lahko vpišejo na sedežu v ul. Zonta 2 ter pri podružnici v Miljah.
Ustanovitev nove Delavske zlornice v Dolini
Violinski koncert št, 5 - m začarane police - pravljic5 5°. pos
Danes, v soboto 14. julija ob 20.30 bo v dvorani Ljudskega doma v Dolini ustanovni občni zbor nove Delavske zbornice dolinske občine. Dnevni red občnega zbora bo naslednji i. Sindikalno-politično poročilo o vprašanjih, ki zanimajo delovne ljudi dolinske občine. poročala bosta J o te lo-vriha in Albino Gerii; 2. Izvolitev izvršne komisije nove Delavske zbornice za dolinsko občino. Zaključni govor bo imel član tajništva nove Delavske zbornice CGIL iz Trsta, ki bo prisostvoval občnemu zboru.
ÌU ^SisK.1! ; ^sed»
Pestra operna glasba - 14' , .P0,,1, ritmični orkester Swing'1' l°h štirih thers -	15.40 Promenadi1 tej politi
cert - 16. Sobotna novela it:	. , r
Kavarniški koncert orkestj e a chiori - 17.30 Rahmani««'-. la igro simfonični plesi - 19.15 S'ette desnic s -poslušalkam) - au.éùjp ;n
prot
široko
pomei
Zmaga CGIL v podjetju Mediano
Prejšnji teden so bile v podjetju Mudiano volitve v novi tovarniški odbor. Tudi v tem podjetju je beležila CGIL neizpodbitno zmago. Njena kandidatna lista je dobila 441 glasov, proti 296 glasovom CISL. OGIL ima v novem odboru 2 zastopnika, CISL 2 za delavce in 1 za uradnike. To mesto je dobila z 21 glasovi uradnikov, kar dovolj zgovorno prikazuje krivičnost načina podeljevanja mest v tovarniškem odboru.
		
gljgjl* j	mmmm	ÌÙWI
V soboto zvečer je tržaško sodišče izreklo -proti odgovornemu uredniku dnevnika «Corriere di Trieste» težko sodbo. Mario Dežman je bil «zaradi dokazanega obrekovanja» tržaškega župana Bartolija, obsojen brez vsake olajševalne okoliščine na 1 leto zapora, 100.000 lir kazni, plačilo 60.000 lir stroškov civilne stranke, povrnitev moralnih stroškov. Poleg vsega tega, bo moral objaviti razsodbo v «Corriere di Trieste» in «Piccolo».
Odgovornega urednika je,
Nogometna četa iz Skednja, ki si je priboria naslov vsedržavnega prvaka UISP 1955-56
Vespist je prejšnji četrtek v Drevoredu XX. septembra podrl 27-le-tnega Fabia Mu-ellerija. Pri padcu si je mladenič prebil lobanjo in zlomil levo -nogo. V resnem stanju so- ga prepeljali v bolnico z rešilnim a-vtom RK. Zdravniki so si pridržali prognozo.
*** Pri drugi hujši prometni nesreči, ,ki se je pripetila prejšnji četrtek, je postal žrtev 61-letni Domenico Suirrtano, ki ga je avto podrl na Trgu Dalmazia. Do nesreče je prišlo v trenutku, ko je stopil s pločnika z namenom, da gr.e čez cesto. Pri padcu si je pretresel možgane in se težko ranil na glavi. Zdravniki so si pridržali prognozo.
•** V noči med sredo in četrtkom prejšnjega tedna so končno našli tudi truplo pomorskega kapetana Antonia Novente, ki se je pred približno tremi tedni ponesrečil z jadrnico «Regolo». Kot znano je takrat našla, smrt v valovih tudi njegova zaročenka Silvia Fragiacomo Truplo je povsem slučajno opazil neki ribič, ki je lovil ribe. Identificirali so ga po zlati verižici, ki jo je imel Noventa še vedno o-krog vratu.
*** Pri trčenju z avtom! se je prejšnji1 petek resno, poškodoval lMet-ni Argeo -Divo iz Istrske ceste 42, po poklicu mesarski vajenec. Ko se je vračal s kopeli na kolesu, je nenadoma zavil na sredo ceste, ni pa opazil, da vozi za .njim avto. Šofer ni utegnil preprečiti trčenja, ki je neprevidnega fanta precej drago stalo. Odnesel je številne poškodbe po vsem telesu im sl pretresel možgane. Prepeljali so ga v bolnico v rešilnim avtom, RK. Tudi zanj so si zdravniki pridržali prognozo.
*** Z raztopljenim aluminijem se je močno opekel v petek prejšnjega tedna Guido Adami zaposlen v delavnici ACEGAT v ul. Broletto. Neki C ab as, ki je bil takrat v 'bližini, se ima zahvaliti samo zaščitnim, očalom, da ni izgubil vida. Raztopljeni aluminij ga je samo lažje opekel na levi trepalnici. Adami se bo moral zdraviti v botole! najmanj tri tedne.
*** Prejšnji petek se je zaključil pred pirotnlm sodiščem proces proti bivšemu pripadniku civilne 'policije Aldu SalsanUju, ki je bil obtožen poskusnega u-mora svoje ljubice Antonije Vo-gllacco. Salsani je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Obtožbe nagovarjanja k splavu pa
Radijska univerza:: O vJSen desni troka - 19.30 Pestra S1; 6i
20.30	Igra Srebrna se4 ‘
Ljubivoja Slamiča - 21. S’ da res in tehnika (predav.) - 2 ,	.
ženski kvartet Večernici liljevan:e Iz italijanske književ-n» Hy .V, umetnosti - 22.15 BeethovC; {	,	. 1
linija	. 01 kaze
TOREK: 11.30 Lahki od vati na 12. Iz gospodarskega svet bj =kndl: dav.) - 12.5,5 Dobronič: •»'	,	•
plesi - 13.30 Glasba po Z« baz'
17.30	Plesna čajanka Fhovi j
Brahms: Klavirski koncef Nili. Izsi - 19.15 Zdravniški vedez t -	,
Lipovšek: Orglar, kantat'
Radijski oder: Guglieim0. nini: «Sodnik de Minime v 3. dej ■
SREDA:
12. Iz žive narave kogar nekaj
23.30 Nočni P.Pi Ea ne
12.10 L,veae 5
13.30 LahKč [Uustov dlje igra duo Harris-Prim? ? pri izr;
UIJC ISld UUU Utili 1U-1 ;	-j,	« ‘ 1
Mozart: Koncert za fagot Ahske rJP ster - 18 30 Radijska f	Ue
19.15 Radijska univerza: kah in bankarstvu - 2°'T ženski tercet Metuljček lijkjL Obletnica tedna (predav.>, je .
De Falla: Tiogeinik, bal*’ Ki ima slovenske književnost-, < očividr tnosti (predav.) - 22.1»s‘dločiln
Iz
metnosti
Korsakov: Zlati petelin.., t voditelj
ČETRTEK: 11.30 Orke?t goli - 12. Letovišča Italo tlrugik dav.) - 13.30 Slavne op1 lik;a; venture - 17.30 Plesna c‘L:»sl,6J .. 18. Mendelssohn: Violin®5 c " vodi ce't - 19.15 Tehnika in ^	. __
fotografiranja (predav.) .v drueih Priljubljene melodije - 2^ tU(]. = moški zbor Slov. filhari1'.ja	,v I
21. Dramatizirana zgodba- . ni mi Javornik: -«Rdeči m.a.k» - T '' demc
nosti prvega italijanskeSj ^ y Trstu
lizm-a (pred.) - 22.15
Simfonija št. 8 (Nedok-23.30 nočne melodije
oni
PETEK: 11.30 Zabavna/'<aniem 12. Življenja -in usode " Ur
12.55 Kern: Melodije
Scovvboat - 13.30 Glasb-3jiSkov 18. Richard Strau” , M>nfor
ljah
cert za oboe in orkester T1 začarane police ('pra'1! tiV 15 Radijska univerza: ’ i a dek znanosti in tehnike, i; cevito Pestra glasba,- 20.30 Jev, s Ronjkov: Roženice, kanta;	J
Prireditve in umetnost ' , L. ne oi - 21.30 Poje Moški kvi»r ( 1 Iz svetovne književnost/ i. Politiki metnosti (predav.) - 22- ' 'le j Hus: Baldassarjev prazni» t	vsc
<°St È]
S
15 1 n
x nPoht
V;n)e
je bil oproščen s formulo, da dejanje ne obstaja, kar je veljalo tudi za Vogliaccovo in obtoženo babico Francesco Stupar.
i"1* V soboto se je pripetila na Reški cesti huda prometna nesreča, 30-letnr Ferdinando Paclkar se je z motorjem, z vso silo zaletel v avto. Pri padcu z motorja si je razbil čeljusti in pre-tresel možgane. Njegovo stanje je resno.
**« v ponedeljek j,e napravila samomor s plinom 55-Jetna Maria Vecchie! por. Sim,galla iiz ul. Man,sar.ta. Ko sta prišla njen mož in sin domov, je bila .e živa. Poklicala! sta takoj RK, toda kljub prvi pomoči zdravnika, je Sinigaglieva izdihnila že med prevozom.
*** pred porotnim sodiščem se je moral te dni zagovarjati 77-letni Giuseppe Costov teh, ki je bil obtožen, da je hotel umoriti, svojo ženo. Sodišče ga je spoznalo za slaboumnega in odločilo, da ga morajo poslati za dobo 5 let v umobolnico.
*** Lamoretist je v ponedeljek povozil 34-letno Jolando Turel por. Legovich Iiz ul. Lazzaretto Vecchio. Pri padcu si je verjetno zlomila grodnico in se hudo pobila na tilniku in glaivi. Pridržali so jo na, II. ikirurškemi oddelku bolnice, kjer so si zdravniki, pridržali prognozo.
**« V sredo se je smrtno ponesrečil z motorjem 42-letn! Zdravko Poznajelšek, po poklicu krojač, stanujoč v ul. Raffineria. V jutranjih urah se je odpeljal skupno z 18-letnim, Brunom Ausellom na izlet. Do -nesreče je prišlo v bližini Devina, k,o je Poznajelšek nenadoma izgubil oblast nad vozilom' in z vso silo trčil v avtobus, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Oba izletnika sta odletela na cesto, kjer je Poznajelšek obležal v mlaki krvi mrtev. Ausielto sl je pri padcu zlomil nogo in zapestje. Prepeljali so ga v tržl-ško bolnico.
*** V Dolini sta se pripetili- v sr-edo kar dve nesreči. 58-le.tni Albin Križmančič je med nabiranjem hrušk padel z drevesa in si zlomil stegnenico desne noge. 25-1 etno Zdenko Zupin pa je pičil gad, ko je pobirala perilo na travniku. Oba so istočasno prepeljali v tržaško bolnico.
V dneh od 5. do 11. julija se ,j(e v tržaški občimi rodilo 67 otrok, umrlo je 61 oseb, porok je bilo. 51.
PROSEK
Sobota, 14. julija ob 20' JL« pote dni most» (L'ultimo ■ ; 'va, da s Film Warner Bros. ,	‘
Nedelja, 15. julija ob U VS0sP° novi.	s P1
Sobota, 14. julija: «Ujet«? 'u*jo vic (Prigionieri del ma» jlem p
Nedelja, 15. julija: se P?Sj I1 fcorsl Sreda, 18. julija: «Kalif (j a«ij, z Univarsal.	široki
Trža
Film
U'
svetovi njihov ga
ri‘dki ir;
>im , > '<»-
doka:
so si
malt
Slovensko naro1*1 gledališče
za Tržaško oze®1
Predstave na proste111 na dvorišču stavbe štev-v Trebčah
te dem
6vic 1 tisi
jCf »kri
i P.vse jih
ì "U da
C p,-edv

V nedeljo 15. julija ob ^ 'tajj
N. V. GOGOU
Ženitev
v torek 17. julija ob 21
Ivan Cankar■'
Martin Kaču
«C -pi
iu racijo
«ije P01 V pr
Lenosti U ki nà ^ in
v sredo 18. t.m. ob 21-
Ferdinand Roger1
3 + en*
„ ur
k,T*
™ ie 1
ri0th. n
"'lustri 'it le mi V ?bljul casa
^ k
Odgovorni
RUDOLF BLAŽIČ ,, Založništvo -sDEI/
uredii&j «'/"Ola
Tiska vo RIVA. Tnr'f” j’n
^ 'la -tta
"«v,
ZAHVALA ,i
,o/
Ob težki izgubi nep: očeta
'c m i Tu
"rUost
.]C,le os
v
a bodo
JOSIPA DANI»
se najpnisrčneje zah'®/ 'i^. vsem, ki so na kateri J 6 “ čin .počastili njegov ^ Vleki, Posebna zahvala S- v V žar
ruicuua zčuivciia »•	, >
tvrdki Trans, pevskeiP.^ ? trih ^ sorodnikom, znancem'i, aVniR
zar,
V„nfl ^tatl'0’
teljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki ' kj nika spremili na nje-= njo -pot.	--.al#l>tur‘
Kontovel, .8. julija ^
Družine DAN’-/,/ ‘Ug.1, MISLEJ in Gl* V cr
Y(
v