mk dan »°bot, ned«lj jo prasnikov. a daitT aaeapt Saturdaja» »nd Holkiaja. PROSVETA ___ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradni tki in upravntikl proatort: M67 S. LawndaU A v«. Offtoa of Publ kationi M67 South Lawndal« A m. Talaphona, Kockw«II 4904 ^tbakxxxl Cena lista j« $6.00 . ---jmumf 1«. ims. m um »om-omim al CktoMa. mirnok. mmšm th. Act f e n s I v a Španskih lojaliatov se nadaljuje brez prestanka četrti dan. Lo-Jallatl ao zaaedll čez 200 itirija-ftklh milj ozemlja. Fašistične bombe iz zraka ubile Člana nevtralne komisije. BERLIN.—Nemški iidje so si ustanovili obrambno federacijo. C H IC A G O*—Waukeganaki sodnik vztraja, da bivši stavkar-ji, katere je obaodil v zapor zaradi "taljenja aodlAča", morajo odsedeti kazen. ■i RANGUN, BURMA.—Štirideset oseb ubitih, 200 ranjenih pri verskih izgredih.) Naciji proti češkemu zakoim man jšin Koncesije čehoslovaske vlade jim ne zado-stujejo Bertin, 28. jul. Nacijski listi ostro napadajo zakonski načrt za narodnostne manjšine v Cehoslovakiji, ki ga je objavila vlada v Pragi. Koncesije, ki jih nudi čehoslovaška vlada, so za sudetske Nemce "nesprejemljive" in niso "nobena garancija za mir", pišejo nemški nacijski listi. Nacijski tisk pravi, da je čehoslovaška vlada v tem načrtu ignorirala Želje sudetskih Nemcev, koliko pa je dal navideznih koncesij, je v teh koncesijah "toliko trikov in lukenj, da so brez vsake vrednosti za sudetske Nemce.'* Diktator Hitler poj de ob koncu tega tedna v Breslau, kjer se sestane s Konradom Heinlei-nom, vodjo sudetfkih Nemcev na Češkem. Pari«, 28. Jul. ir- Francoski zunanji urad naznanja, da posredovanje Anglije med Nemčijo in Cehoslovakijo nikakor ne izpremeni stališča Francije napram svoji zaveznici Oehoslova-kiji. To se tolmači, da Francija je še vedno pripravljena braniti Cehoslovakljo v slučaju napada na njo s strani Nemčije ne glede na to, kaj namerava Anglija s svojim posredovanjem. Vojni baroni delajo dobro kupčijo Izvoz municije, in orožja se močno zvišal =s\ Vitkoviceva resolucija vržena v kos! Federaciji SNPJ v zapadiU Pen*uytvaniji je na svoji »eji zadnjo nedeljo, dne ti. julija, v Hrouyhtonu, Pa., daUt krepko zauAnieo Geo. V it ko v it u in njegovim prutfaAem, ko je odklonih odgovornost ta njegovo resolucijo, katero je Anton Cipčtt, predsednik federacije, objavil v nekaterih listih. Federacija je zavrgla tisto resolucijo! Od navzočih 68 zastopnikov je samo SKD K M glasovaJo za resolucijo. Zastopniki so izjavili, da v resoluciji so bile stvari, ki jih federacija ni sprejela, S tem je federacija SNPJ t> fapadni Pennsylvaniji odobrila stal Ude uredništva Prosvete, ki je vztrajalo, da je Geo. Vitkovit potegnil federacijo, ker je objavil nekaj, tesar federacija ni sprejela. VitkovU je v interesu svoje komuni-sti&ne propagande nizkotno izrabil federacijo, ampak federacija je zdaj sijajno pokazala, da se ne pusti vleči in izrabljati! Vsa čast wim, bratje in sestre v za/tadni Pennsyl-vaniji! Naše zavedno članstvo ie šivi! Prihodnjo sredo več o tem. Danes rečemo le toliko, da moralno klofuto, katero je federacija SNPJ v »apadni Pennsglvaniji dala Vitkoviiu in Cipčiču, morajo deliti tudi tisti slovenski listi, ki so objavili Vitkovičevo potegavščino.., ■ i v Detroit, 29. jul. — Homer Martin, predsednik avtna unije, je včeraj rekel, da bo eksekuti-vi, ki vodi obravnavo proti štirim suspendiranim podpredsednikom, predložil evidenco, ki bo pokazala, da se je Rlchard T. Frankensteen zvezal s komunisti in jim obljubil kontrolo nad okrajno organizacijo Delavske nestrankarske lige v Detroltu. V zameno so mu komunisti obljubili, ds ga bodo podpirali v njegovih akcijah. Ta evidenca je zaprisežena izjava neke Članice komunistične stranke, v kateri pripoveduje o dogovoru med komunisti in Frankensteenom. On je predsednik okrajne delavske nestrankarske lige. Wa«»hington. — (FiP) — Meseca junija so ameriški vojni profitarji Imeli zopet zelo dober I Mkemu odboru in grozila s flzlč- DEL ODBOR IZKLJUČIL SOVRAŽNEGA ODVETNIKA Disciplinarna akcija sledila odvetnikovim insultom ZASLIŠANJE SE OB-NOVI 24. AVGUSTA Washington. — (FP) — Prvič, odkar je bil sprejet zvezni delavski zakon, se je zgodilo, da je delavski odbor nastopil s disciplinarno akcijo proti kakšna-mu odvetniku in ga diskvalificiral pred nadaljnjim nastopanjem pred delavskim odborom. Ta čast je doletela Clydeja A. Armstronga, odvetnika Walrton Steel Co., katerega je delavski odbor izključil od nadaljnjih obravnav ali zaslišanj prad tem tribunalom. Odbor je odkril, da se je Armstrong obnašal "Izzivalno, zaničevalno in uporno." Armstronga je pred par tedni izključil od zaslišanja Ed-vvard G. Smlth, odborov načelnik preiskave antidelavska politike Weirton Steel Co., ker ni mogel več prenašati njegovih insultov in obstrukcij. Zaslišanje se vrši že nad 11 mesecev. VVeLrtonova "sekirska banda" (hatchet gang) je potem v Steu-benvillu, O., inscenlrala sovražne demonstracije proti delav- Amerika poseduje i vsega zlata! PREVEČ PŠENICE IN PREMALO KRUHAZALACNE Vlada ponuja farmarjem posojila, da obdrže cene PŠENICA ZA KITAJ-SKO? biznis. Na podlagi vladne sta-| tistike so Juninja eksportirali municije In orožja, v glavnem bojnih letal, za $7,261,289. Največ te trgovine so Imeli z orientom. Najboljši odjemalec je bila holandska vzhodna Indija, ki Je junija importirala a«ro-planov za $4,Oa«,H74. Očlvidno se boji Japonske agresivnosti. Japonska naročila — v glavnem aeroplani — so znašala $1,710,-049, kitajska pa $1,2»6,020. nim nasiljem proti njegovim zastopnikom. Ker ni B)ogla do njih, Je Smitha potem napravila v slamnatega moža In ga "llnčala". Po tem incidentu je delavski odbor premestil zaslišanja v Pittsburgh, kjer se obnovi 24. avgusta. Delavski odbor Je od-godil zaslišanje za toliko časa, da bo družba lahko najela dru gega odvetnika — Armstrong je imel pet pomočnikov — In da Poročano je bilo, da je držav- «« |*> on lahko seznanil z zapis-ni tajnik Hull nastopil proti le- nikom, ki že obsega okrog 32,-talskim tovarnarjem in jih pri- 000 tipkanih strani, silil, da so mu obljubili, da n« VrmA ^i^sklm odborom s« bodo več sprejemali naročil od jt MrogMntno obnašal tudi Arm-Japonske. Koliko j« resnice na ,troriffOV odvetnik Kari F. Rted Trinajst milijard dolarjev v zlatu Waahlngton, D. C., 28. Jul. — Federalna zakladnica Združenih držav ima danes 13 milijard dolarjev v zlatu v svoji posesti. To je 56 odstotkov ali več ko polovica vsega znanega denarnega zlata na svetu. Nikdar v zgo-vini, odkar je zlato v veljavi, nI še nobena drŽava na svetu Imela toliko zlata kot danes Zdru žene države. Vsega znanega denarnega »lata na svatu ja okrog 24 milijard dolarjev. Na vse ostale deftde sveta torej odpade enajst milijard. Od te vsote ima Velika Britanija štiri milijarde In 100 milijonov dolarjev in Francija dve milijardi in 248 miljonov; koliko posedujejo ostala posamezne države, zlasti Sovjetska unija, ni znano, toda vs« skupaj imajo manj ko pet milijard dolarjev. Združene države so pridobila ta ogromen zaklad zlata v zadnjih šestih letih, odkar Ja Roo-seveltova administracija v latu 1932 umaknila zlato podlago dolarju in dvignila ceno zlata na $35 za unčo. Od takrat ja dobila v svojo posest vsa denarno zlato v Združenih državah in ostale milijarde so prišle is Inozemstva. Združene države imajo danes okrog šest milijard dolarjav v papirju v obtoku. To pomeni, da Nta na vsak dolar v papirju do malega dva dolarja v zlatu. Arabski verski vodja * ustreljen v Palestini Jeruzalem, 2H. ju«. — Neznani napadalec Je včeraj ustrelil arabakega mohamedanskega poglavarja v Akrl, nakar ja potegnil. Ubiti vodja j« bil šajk Kvzil A»dul llamid. 2idja v Akri so takoj pol>egnili Iz mesta, Meč se represalij. Umor ver-skega glavarja Arabcev J« vsekakor v zvezi s splošnim terorjem, ki traja že tri tedna v Palestini. no stališče kakor mornarska u-nija. Na drugi strani so pa tudi delodajalci informirali Bridge-sovo federacijo, da se ne bodo pogajali t njo za obnovo ali sklenitev nove pogodbe, marvrf z vsako posamezno unijo, češ da so la ta predstavnice delavcev v smislu odloka delavskega odbora. , ______ Smatra se, da bo W«lrton Hteel vzela priziv proti končnemu odloku delavakega odbora in da se Ijo v tem prizivu posiužila tudi izključenja svojega odvetni* tem, bodo pokazala nadaljnja poročila o eksportu aeroplanov na Japonsko. Stavka v krojaški industriji odvrnjena ka Armstronga. Ileed J« med New York — Stavke v Indus- drugim argumentiral, da delav- tri j i ženskih oblek v tam mestu * «">or nima nobene pravjes ne bo, ker sta se obe stranki. odvetnika, unija In delodajalci sporazume- ki brani obtoženca, od zašli* II, da predložita vpraSanja pla/' "i®- . _ arbitraži Delodajalci zahteva- Q^jralcj hruik jo \b% znižanje, delavci, člani unije UjOW, pa 10* »višanja. Prizadeti delavci. 12,000 po številu, so dali ek »skutivi polno dobili večje plače Bryte, Cal. — Na veliki Kar lovi sadjarski farmi, katero la-moč, da lahko okliče stavko, ako |«tuje vodja "openšaparske" zvene pride do sporazuma i deloda z« Associated Farmers, so de-julci. Jave! • tridnevno stavko dobili Waahlngton. — (FP) — Via-da si »opet beli glavo, kaj naj stori » velikim pridelkom pšenice, katerega so letos pridelali ameriški farmarji. Je drugi največji pridelek v »godovlni In se ceni na 967,412,000 bušljsv. Poleg tega Je v skladiščih ali žitnicah še 200 milijonov buš-Ijev lanske pšenice. Na drugi strani pa ja snano, da v deželi tisočem, ako ne milijonom primanjkuje kruha. Va-lika revščina ln pomanjkanje ja posebno v nokattrih mestih, kjer je relif na robu bankrota. Se ni dolgo, ko so listi poročali o velikem stradanju med ralif-nlml kllenti v Clevelandu in tudi v Chicagu, ko je sadnjič relif odpovedal. Šolske avtoritete pa stalno, leto »a letom vas čas krl-»e poročajo o veliki podhranjenosti otrok, katerim primanjkuje kruha. Svet j« lahko postavljen na glavo, toda v VVashlngtonu al belijo glavo, kam bi a pšenico. Prav »a prav al belijo glava, kako bi preprečili padec oan, da obvarujejo farmarja prad polomom. V smislu novaga poljedelskega aakona j« zvesnl poljedelski tajnik Hanry Wallace sadnjič. ponudil farmarjem vladno po-aojilo na pšenico, katero ao pripravljeni držati od trga. Objavil je tudi lestvico teh posojil na raslično kakovost pšenica. Povprečno Ja vlada pripravljena posoditi od 58 do 60 cantov na bušelj shranjene pšanioa. Oni farmarji, ki bi obdrftall pšenico doma, bi dobili 50c poaojlla na bušelj; ako bi jo pa poalali v žlt-nice, bi prejeli do 82c poaojlla »a bušelj najboljše kakovoati. Teh posojil so deležni la farmarji, ki so se pod vrgli omejitvenemu programu, ln alcar la tedaj, ako svoje kvota niso prekoračili za več ko pat odstotkov. Od njih bi plačevali po štiri odstotke obresti. Ta posojila bi trajala sedem mesecev »a pšenico v žitnicah In do 81. maja 1939 za pšenico, ki bo shranjena doma na farmah. Vlada Išče tudi »unanji trg »a pšenlčnl previšek. Na prihodnji mednarodni pšenlčnl konferenci v l»ndonu bo akušala dobiti svoj "normalni" trg v ra»-Mčnih deželah. Ako se Ji to po-sroči, tedaj bo livos snašal precej več ko 100,000,000 bušljev pšenice, kolikor Jo Je bilo eks-portirsne v zadnjih 12 mesecih. V vladnih kiogih tudi govore, na kakšen način bi bilo mogoče poalati previšek pšenice na Kitajsko. Ce bo prišlo do tega, bi bila vlada pripravljena sub-venclrati eksporterja. Ta korak bi imel tudi poldan pomen. Voditelji novinarske stavke oproščeni Hollywood, Cal. — Tri Je voditelji časnikarske stavke pri listu llollywood News-Citizen — Philip M. Connelly, Morgan Hull in Roger Johnson — ao bili o-proščenl na sodišču. Aretirani so bili vsled razdejanja letakov. Zdaj so obtoženi kršenja injunk-cije, ki prepoveduje tako svano Izgnani stavkar ji se vrnili v Westwood W*atwood, Cal. — Vač sto la-gnanih lesnih stavkarjev se Je vrnilo v Wcat wo«d potem, ko so sklenili, da ae vrnejo na delo. Pred i>ar tedni so saatavkall, ko je družba na/.nanlla snižanje plač za 17.6%. Clanl kompa-nijske unije, ki ja sdaj dobila čarter od ADF, so Jih potem sekundarno piketlranje, to je pl- napadli in sredi noči Utirali I« ketiranje trgovin, ki oglašajo v listu. zvišanje plač od 26 do 80 centov na uro. Stavko Je vodila United Cannarjr, Agricultural, Packinghoua* S Allied Workers j okrajnim avtoritetam In kompa unija (CIO). ' nijski uniji. mesteca z njihovimi družinami yrsd, Stavkarji so Mil člani u-nlje lesnih delavcev CIO. Zdaj so redukcije sprejall s protestom ln isjavlli, da bodo nadaljevali s civilnimi tožbami proti Glasovi iz PROSVETA PROSVKTA MIT-M S*. Uw.4.U Am, ChU—. mkmmb or m* kbdssatsd 1 Insullov konec Konec Samuela Insulla, bivšega čikaškega finančnega carja, katerega je zadela kap v vozu podzemske železnice v Parizu, je bil prav tako dramatičen, kakor je bil konep njegovega finančnega imperija. V obeh primerih je bil konec abrupten in hrupen — kakor da se je nekaj naglo strmoglavilo iz velike višine prav na dno sveta in se razletelo na milijon koscev .». Insulla, imigranta iz Anglije, je vzelo 50 let, da si je s tujim denarjem zgradil kolosalno finančno korporacijo s sto milijoni kapitala. Bil je tipičen vzgled človeka "who made good" — živ dokaz, da je Amerika res dežela priložnosti za vsakogar, ki "hoče delati." Insull je "delal", ampak drugače kot so delali milijoni ostalih imigrantov; milijoni imigrantov so ostali reveži in ko je prihrumela velika kriza leta 1929, niso imeli kaj izgubiti, Insull je pa med tem naredil milijone dolarjev, torej je "delal . . ." Velika kriza — kronična bolezen kapitalizma, ki ga polagoma uničuje — je pokopala na tinoče ameriških kapitalistov. Padli so s strme višine prav na dno, kjer so začeli . . . (Oboževalci ameriške "priložnosti" nikdar ne omenijo tega zadnjega dejanja!) Zdi se pa, da je Samuel Insull padel najgloblje — pod dno. Prišel je v konflikt z zakoni in pobegnil iz Združenih držav. Ameriška vlada ga je lovila preko vse Evrope in ga ujela na Turškem, odkoder ga je privlekla nazaj v Chicago, kjer ga je federalna porota — oprostila vsake krivde. Bila je največja ironija. Insull — nad katerim se je ameriški kapitalistični tisk jokal kot nad "mučenikom" — je bil oproščen na apel njegovega zagovornika, ki je dramatično izjavil, da stari Insull ni kriv, da so investorji izgubili sto milijonov dolarjev, temveč je kriv — stari kapitalistični red, čigar glavna žrtev je bil Insull sam. Strašna je bila ta obtožba! Porotniki so to verjeli, oprostili so Insulla, obsodili pa so stari kapitalistični red! Naša največja sreča bi bila, če bi mogli čim prej poročati, da je ameriški kapitalizem umrl — da ga je zadela kap, ko je skrlvaje se motovilil po podzemskih predorih! Mogoče bomo doživeli ta veseli dan, da bomo lahko to poročali--— Trocki je kriv! Zadnje tedne Je v New Yorku izšla debela knjiga z naslovom "Not Guilty." Knjiga vsebuje poročilo znane Deweyjeve komisije za preiskavo glede obtožb proti Leonu Trockemu, bivšemu boljševiškemu mogotcu v Rusiji in zdaj begunu v Mehiki, ki ga je mogotec Stalin obdolžil, da je bil glavni vodja špionske zarote v prid Hitlerju in japonskim militaristom. I)eweyjeva komisija, ki je zaslišala Trocke-ga in vse mogoče prič«, je dognala, da Trocki ni kriv zločinov, ki so mu jih podtikali oni, ki so pred svojo eksekucijo v Moskvi tako navdušeno pripovedovali o fašistični špionaži, umorih, zastrupljevanju itd. Komisija poroča, da je definitivno ovrgla moskovske "izpovedi", na primer Holtzmanovo, ki je trdil, da se je sestal s Trocki m v hotalu "Bristolu" v Kopenha-genu, kjer ni tega hotela, dalje "izpoved" Pja-tokova, ki je rekel, da je obiskal Trockcga na Norveškem v letalu, katerega ni bilo nikdar na Norveškem. Kolikor se tiče krivde ali nekrivde Trockega z ozirom na moakovske "Izpovedi", Je to za nas poNtrannkega |>omena. Trocki Je lahko nedolžen glede teh Ntvari, kakor pravi I)eweyjeva komiNiJa, lahko |ta ni. Natančno pojasnilo glede tega bo dala bodočnost. Ampak Leon Trocki je kljub temu kriv. Trocki je kriv z U*ninom in ostalimi ekstremisti vred, da je bila poštena revolucija ruskega ljudstva spremenjena v največjo pervennoat v zgodovini; Trocki je pomagal, da se je manjšina ekstremlstov |M>lastlla vodstva revolucije proti carizmu In s silo orožja strmoglavila prvi ponkus ruske demokratične republike; Trocki je (»omagal upeljati jakobinsko diktaturo, to Je totalitarno vlado manjšinske »tranke nad vaa-mi ontalimi revolucionarnimi strankami; Trocki je pomagal a silo razgnatl prvo rusko demokratično izvoljeno ustavodajno skupščino in Trocki nosi odgovornost z drugimi vred ta masni teror, masne akaekncije in krvavo zatiranje vsake demokratične obzidje v Kuslji. Trocki ne bo nikdar opran te krivde pred zgodovino! » t Na* dnevni oblakovalec Puehlo. ( ok>. — Vsak dan, ko pride čaa oblaka pismonoše, ga t veseljem sprejmem, ker mi da v roko našo priljubljeno Prosve-to, ki jo s veseljem vselej preči-tam od začetka do konca. Pa če mi je po volji ali ne. kljub temu odobravam Prosveto in niti enkrat je nisem črtll. da je kaj napačnega pisala. Ako kdo napada našo organizacijo SNPJ in iavr-ševalnl odsek odbije napade, je to seveda pravilno in potrebno. Kdor napada našo 8NPJ, napada nas člane, ki smo ae potrudili, da smo ustanovili ia težko muko naše podporno podjetje 8NPJ leta 1904 Večkrat čltam v Proaveti od strani netavednaiav in komunističnih prijateljev, ki bi jednoto najrajši uničili, ali pa se bi radi polastili tistih njenih nedem mi-lijončkov. Veselo se oddahnem, ko čitam Pred d»»j«etimi Irf Spanakl vojaki pomagaj« pri irivl v Irruohkrm Mktorju. Vesti s Primorskega virroV ŽIDOVSKI I pri Godovtfu, ki imajo svoje po-rN MJ^r. lie čisto ob meii. Toč« iim i* problem ortodoksni ]je čisto ob meji. Toča jim je popolnoma vse uničila, tudi sala- l^krofi in li.ti, med nji "Regin kdanjegs tajnika faiiatične i •••'»■r Ktffl vrati "Regime fascis-1 Lilo nekdanjega general-fu4iHtične stranke C * PO nemškem vzgle-i ostro kampanjo pro-S: in * posebej proti i, Semu elementu v Trstu. Z Svali precejšnje razburja v židovskih krogih, vendar AlMti niso dale zavesti na To pot, ker je židovski pro: r v Italiji, kakor je to trža- Nemčiji, ni bila I!. ba Piccolo" 6e pred kratkem M, v marsičem drugačne-inač'aja kakor Uriem pa kampanja ,vtna na kakšnih plemen-tli drugih načelih, nego je v prvi vrsti gospodarsko deloma tudi osebno ozadje, vrhunec je kampanja do-v dneh, ko je bila Avstrija Mm k Nemčiji. Tiste dni 'Begime fascista" objavil cel tatm Židov v tržaških javnih iUh ter na vodilnih mestih rijskih, trgovskih in fi-tfnih podjetij. "Piccolo" je nanjo cremonskega lista od-__ Mvrnil z obeležbo zaslug, » si jih pridobili tržaški ži-ii italijansko stvar ne le v lih miru, nego tudi na fron-v zadnji svetovni vojni. 0-je odgovor tržaškega lista, je last židovskega senatorja erja, znanega italijanskega inčnika in bivšega državnega tajnika v fašistični vladi, in p urejuje Mussolinijev šol-tovariš in politični zaupnik io Alessi, zalegel tako, da je proti Židom v javnosti j popolnoma prenehala. Mej? tega so se izkazale skr-ki so se pojavile po priključ-lAvitrije k Nemčiji, za bodoč-it tržaške luke in njenega po-krtkega prometa za docela u-Kljene. Sicer je nemška vla-cagotovila Trstu, da ne bo ila tarifnih ugodnosti, ki je dala Italiji nekdanja av-jika zvezna republika, toda irno se te ugodnosti v bodo-tlepa ne bodo mogle izrabi j a-ker bodo avstrijski les in in-ftrijrtke proizvode kakor tudi in kmečke pridelke Nemci nujno potrebovali in tudi Ubili. Zaradi tega nikakor ni »lo zares načeti židovskega Nema v Trstu, ko se je treba •iti bas na židovski element, »orda edini še more vsaj ne-fto omiliti položaj in s svoji trgovskimi zvezami vsaj de-zadržati pričakovano naglo lovanje tržaškega prometa, Niritva in sedanjega gmot-položaja najširših ljudskih »ti vobče. *to J« povsem nerazumljiv Nek, ki ae je pripetil v Tr- * začetku junija. Po mestu «razširila vest, da je prefek-»akonfinacijska komisija obli na 5 let pregnanstva zna- trtaškega židovskega indu-ica Josipa Eppingerja, tovar V jlsščic in bonbonov. Za wtni razlog tega ukrepa ni mogoče izvedeti. Pravijo, da »1 povod neki njegov telefon-rtx*ovor z inozemstvom, pr **m se je posluževal nekih petnih izrazov in ki ga je P° «voji stvarni vsebin Emitiral. tržaških židovskih krogih ih) omenjenem ae- * rarinaccijevegt glasila nm* f«HcisU", zelo vplivni konfinacija veliko Tržaški gospodar-w *Hsj »K)je reakcije fcP i* pričakovati z židovske 1 ,n k» bi bila nedvomno ta- da ji oblast zlepa do >jvpRa RoJazeleološke-mu delovanju obeh organizacij, ki so ju dobro preskrbeli z vsemi sredstvi in tehničnimi pripravami. r Ze leta 1926, poroča list nadalje, je narastlo število raziskanih jam na 2,146, v zadnjih letih pa celo na 3,500. Očitno pa vse delo še zmerom ni opravljeno. V poslednjem času je med jamarji nastalo mrtvilo. General Gari« >oldi pa se je pred tedni vrnil Trst in prevzel poveljstvo tržaškega armijskega zbora. Verjet no je, da se bo raziskavanje jam po Krasu sedaj nadaljevalo z novo vnemo. DROBI2 Trat.—Ljudsko gibanji v zad njih dveh mesecih je bilo sledeče: v Trstu je bilo v maju 194 porok, umrla je 303 oseb, rojstev je bilo 342; v juniju je bilo 152 porok, 271 smrtnih sluča-ev in 310 rojstev. Z rešilnim avtom so odpeljal - bolnišnico Terezo MiliČ. Ko je kupovala na trgu, jo je zadela sončarila. Umrli so: Lampe vd. Brežič Frančiška, 74 let, Tabak, vd. Be-igoj Zofija, 82, Sosič Ida, 24 Tomšič vd. Bedevčič Ivana, 76 Jeremija Pahor, star 19 let, je pri kopanju nerodno skočil v vo do in zadel ob splav. Zadobil je več težkih ran po obrazu in po hrbtu. II. Bistrica. — V začetku ju nija je bilo v II. Bistrici veliko zborovanje, ki ga je organizira la zveza poljedelskih delavcev Zborovanju je prisostvoval tud prefekt. Po poročilih in govorih so bile razdeljene nagrade. Gorica. — Za generalnega rav natelja goriške mestne hraniln ce je bil imenovan dr. Emilio Furiani, član direktorij^ goriške pokrajinske fašistične zveze Furiani je bil pred 18 leti mec D'Annunzijevimi legionarji na Reki. Enotna fronta V proti prepovedi V skupni akciji sodelujejo unije CIO, ADF in delavska stranka New York. — (FP) — Drastična injunkcijh vf hov nega sodnika Salvatora Cotilla, s katero je prepovedal vsako piketi-ranje trgovin zlatarske verižne i'irme Busch Jewelry Credit Co., je združila v skupini fronti vse unijske voditelja v New Yorku. Skupni odbor za pobijanje te injunkcije so ustanovile unije CIO, ADF in ameriška (new-yorška) delavska stranka. Samuel VVolchak, začasni predsednik delavskega antiinjunkcij-skega odbora in predsednik unije United Retail, Wholesale and VVarehouse Employes (CIO), ki vodi stavko 300 prodajalcev pri omenjeni družbi, je rekel, da ni naletel še na nobenega unijske-ga voditelja, ki bi odklonil sodelovanje v odboru. Odbor ima načrtu velik protestni shod proti "vladi z injunkcijami." 'Vse organizirajo! delavstvo je ogorčeno nad protizakonitost-;o Cotiliove prepovedi," je rekel VVolchak. "Delavski protlin-junkcijski odbor še ni naletel na nobenega unijskega vodite-ja, ki bi ne bil pripravljen sodelovati proti Cotillovem teptanju delavskih pravic do mirnega piketiranja." Radi te drastične injunkcije stavkarji ne piketirajo Busche-vih trgovin. Poslužill so se druge metode in nosijo stavkovne napise proti tej družbi po vsem mestu. Brophy odgo-voril Greenu Delavski odbor ne favorizira CIO, marveč delavci Ntw York. — (FP) — Kritika delavskega odbora s strani Ameriške delavske federacije, češ da je-pristranski napram CIO, je v očeh Johna Brophyja, direktorja CIO, "stupidna in kratkovidna." Brophy je odgovoril VVilliamu Greenu, predsedniku ADF, radi njegove kritike delavskega odbora na konvenciji Ameriške komunikacijske zveze (CIO). Green je v svojem editorialu v American Federationistu, glasilu federacije, obdolžil delavski odbor, da pri vsaki priliki favorizira CIO, kar pa je Brophy zanikal. Rekel je, da ne delavski odbor, marveč delavci favorizirajo CIO, ki je od leta 1935 na podlagi statistike delavskega odbora zmagal pri 76% tovarniških volitev. Brophy je dalje rekel, da voditelji ADF kritizirajo delavski odbor, ker se nahajajo v "škripcih". Ko še je ponudila prilika za organiziranje, "niso bili ti voditelji pripravljeni, da bi organizirali delavce in pridobili njih zaupnost." Toda od delavskega zakona ima koristi tudi federacija, "če se njeni voditelji tega zavedajo ali ne" Bro-phy ji napovedal, da bodo "končno spregledali skozi meglo" in delovali za enotnost delavstva. Green bi rad povečal izvoz lega Washington.—W i lila m Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je pozval vlado, naj skuša dobiti večji zunanji trg za les s sklenitvijo novih trgovinskih paktov s prijateljskimi vladami, l^esna industrija na zapadu je posebno hudo udarjena, odkar je Japonska radi svoje vojne na Kitajskem skoraj popolnoma ustavila uvoz lesa it Amerike, kakor tudi drugega nevojnega materialu. Tokio kupuje bojni material v Ameriki Izvoz ameriikega bombaža na Japonsko padel Ntw York.—(FP)— Ameriški pridelovalci bombaža so bili udarjeni, ko je Japonska znižala naročila in pričela kupovati v Ameriki jeklo, železo, olje in drugi material, ki ga potrebuje za nadaljevanje vojne na Kitajskem. Več let je bila Japonska glavna odjemalka ameriškega surovega bombaža. Letni iivoz je znašal pol milijarde bal. Japonska industrija rajona je vsako leto kupila tudi več milijonov Čevljev lesa v ameriških drža vah na severna padu, ki so ga rabile japonske tekstilne to varne. Japonska invazija kitajskega ozemlja je pognala na rob poloma tekstilno industrijo, na katero je bila Japonska upravičeno ponosna, dokler se ni zapletla v vojno s Kitajsko. Sedaj ne more več kupovati ameriškega bombaža. Nemčija je imela izbirati med maslom in topovi, Japonska pa med bombažem In jeklom. Japonski militaristi so izbrali jeklo. Posledica tega je propadanje japonske tekstilne industrije. Mnoge tovarne so morale ustaviti obrat, ko je tokijska vlada znižala kvoto uvoza bombaža za 60 odstotkov. Japonska sedaj, ko se je sapletla v vojno ■ Kitajsko, ne potrebuje bombaža, kar pomeni, da nima denarja, ker ga mora trošiti v druge svrhe. Japonska naročila ameriškega jekla in olja so v zadnjih mesecih dosegla rekord. DoČim je 1. 1986 kupila le 48,000 ton Jekla, so znašala naroČila v preteklem letu 1,800,000 ton. To pa ne uključuja starega železja, ki ga je Japonska kupila v Ameriki. Ameriške oljn« družbe tudi žanjejo profite. Po poročilu, ki je bilo nedavno objavljeno, je Japonska v zadnjih treh mesecih preteklega leta kupila »87,000,-000 galon olja v Ameriki za svojo motorno armado, bojne ladje in letala, ki pobijajo Kitajce. t. A. TMw. «L uj.% !«fca V Hi MifiMntiii vraHMJ IIMII* @ftlgtintflha Narožita gpžparaa Jržttota M&7.&* Su. Uwndale An. Ckicsio, 1U. GLAVNI ODBOR llVašIVALNl OMtti .................mu a. i^-aii A«», ra^ Triti ................ IUT a. I«w»4*l« A**.. FUmi«, IIIUmIs .................... a A**.. CM««* lUtaMti .................mf a umm »»»., cu.«*«, iium«. ........*........M" a Ar*. CM—.. |m»«ta .................... % A«*. CUNit, PlMta roDeaanaaoNisit ...................■■-»II Av*, JAaiMta. h. rtMk aMk*. 4tmui nanMtl....................... .Ml A Mlb Bi.. MH»Mfcw, «U JMm. rUUf. Jr.. »nI MHriMM p.A>r.šuimtk ....................... m. BItCmm. F* OmUm br.M, Ara* AtetHfcUl ...........MM W. Mik ■«.. CfetMuM. Oh* Mto ftlM. IrUI AUUiAUI ..................«1« T mM ŠC. L* A.IU. IU. M«wA fMuK A«UH Altrtttal HPMM.A ...............J*. Mi. W.U~fc«r«. CM. UOSPODAMBI UDSBBi »nluMtt................................tu B. Illrt M* CI...I.M, OM« • A .................................... a. Uw»A.U A»*. CMMI«. IHMM. v^;....................................... * Af*. CM*m IHlMta rmm v«*ruk......................................lUt a Uvafeto ( lUUMa ............Ml a rw»Ml A v«.. n«m4m Bilk. lil. •................»ml a ttvmmiu av*. cmni«, iu. .................MM B. LmMM A v*.. Dar«,«. (H. P080TNI UDBBBi tl , ................................. w. bm bim mrtmfftom. pl ......................................................MMBMI AV*. OM« n«lk TUBHA... TrA«U........ IMmi (»1» J. nuA >.«........... fTMk Bftlta. ffi M*lflM..... ...................••« IT, Ara«, Ban— .............Ml V.»M BI.. I.MMTM. F*. ................MT. BIMMM, H. NAUIOBNIOOBBSi ..................... •• CMMff* llllnaM .........................•• A«*>. ISr*. IIIImAI Ar—4» A*«.. OU^Umt. OM« Moja turneja v interesu SNPJ po zapadu Maverickov poraz poparil liberalce MTo je naša zmaga,'9 pravi Gram PUe gl, tajnik F. A. Vider (Nada I J« v* njo In konsc.) Zvečer pred odhodom smo Ae imeli oiji sestanek z odborniki druAtva At. 10, na katert^m smo reAili nekaj vainejiih vpraAanj, tikajo^th se članov v sedanji depresiji, v vsestransko zadovoljstvo. Končno je prIAel čas odhoda in poBlovltve od gostoljubnih članov, prijateljev, znancev ter rojakov v Kock Springsu, kakor tudi od prijazne KerftUnikove družine, kateri se prav Iskreno zahvaljujeva za postreibo in na klonjenost. Vsem Članom in članicam v Kock Springsu in ostalim rojakom se lepo zahvalim za gostoljubnost, katero ste nama obema izkazali v času najinega bivanja med vami. Prejmite po-zdravot Kakor mi je bilo teiko, ko s«m zapuAčal VAH, članu in Članico po raznih mestih in naselbinah, koder so se vrtill shodi, tako tet ko sem zapuščal tudi Ročk Springs, toda upajmo, da se Ae kje in kdaj zo|>et vidimo. Vaia prijaznost in naklonjenost mi o-stane kot prijeten spomin ,na turnejo v interesu SNPJ I Potovanje iz Kock Hpringsa I K) Lincoln Highway proti Chey-enu i to visokih planjavah drftave Wyoming je bilo prijetno in ob tej poti sem naletel na zanimivost, ki zasluti, da jo omenim. Na planjavi, 28 milj zapadno od mesta Cheyena, raste na iivi skali 2e 76 let drevesce, ki Je posebno ohranjeno. Okrog drevesca stoji železna ograja in tudi skala je povezana z močnim železnim obročem, da ne razpade, Zanimivi so bili razgledi tudi s te poti proti domu, toda Ae lepAl ® ® ®. , .. , iii t i svete, k so m imslali pismeno spomini na zbrano občinstvo na I.,. 'Mo deželi. Oddelek prihodu v fi lojaliatične divizije, ki ae je obmejno mmio Fablan. Wanhlngton. — (FP) — Poraz kongraanika Mauryja Mave-rlcka pri primarnih volitvah vi Texaau je močno poparil liberalce in voditelje CIO. Maverick je bil vodja "mladoturljfr" ali liberalnega bloka v nlžnji zbornici. Med reakcionarnimi silami, ki se vesele tega poraaa, bo tudi glavni voditelji Amerllke delav-, ske federacije. Green je rekel, da je Maverickov pora« "znamenita zmaga . , . ki naj aluži članom kongresa kot avarilo, da ta dežela noče poslane«?, ki bi zagovarjali CIO." Voditelja "mladoturkov" je l>orazll z manj ko 600 glasov večine Paul Kllday, brat policijskega komisarja v Man Antoniu, ki Je zadnjo pomlad pridno razbijal stavko lutttlcev orehov s plinskimi bombami in policijaki-mi kollči. Kildayja Je podpirala notorično korumpirana demo krataka mašina v San Antoniu, o kateri gre glas, da Je na debelo kradla glaaove. Maverick Je rekel, da ne bo konteatlral rezultata, marveč ae bo pripravil na volitve čet dve leti. Za CIO Je ta poras občuten politični udarec. V Teaaau, kot po vaeh južnih državah, Je aiio-vita kampanja proti CIO. Hur-| žvasija gleda nanj slilno kakor Je gledala nekdaj na I.W.W, V državi Nebraska, po kateri sva se sedaj vračala In ravno tako v Iovvi, so bile velike naravne izpremembe, to Je po polju. Vse Je bilo v zelenju in cvetju. Polja Imenovanih dveh drŽav izgledajo bogata in obetajo izred-nobro letino, če je ne pokvari deievje, katerega Je letos čez mero v teh krajih. V splošnem naj omenim, da človek na tako dolgem potova nju opazi marsikaj zanimivega, kot moderniziranje mest, hiš, cest itd., toda ulične Železnice nikjer ne kažejo kakšne izlmlj-Aave In večina vse, kar jih je še na ulkah, sedajo v muzeje. Prej sem mislil, da Je Chicago najzanikrnejše mesto v tem o-žiru, toda prepričal sem se, da je na prvem mestu In takih "kar", kot Jih Je nekaj na ulicah v Chlcagu, ne vidite nikjer. Dobiček, dobiček In dobiček, to J* prvo in najvažnejše vprašanje za družbe pouličnih železnic. Za varnost in komfort |»asaJtirjev se malo ali nič ne brigajo. Moderni avtomobil čim dalj bolj izpodriva |»asažlrski- vlake — četudi bo na nekaterih pro gah hitri v vožnji in mod«rnizi-rani, v kar Jih Je prisilil avtomobil — katerih ne vidite več v tolikem številu na progah, kakor na prim#r pred 20 ali 2ft leti. forevno Je vožnja v vlaku le vedno bolj komfortna kot v avtomobilu, Je avtomobil tako praktičen, da Človek lahko |iozab! tudi na gotove ugodnosti vlaka. Imel aem srečo akosi vae naji- no potovanje, na katerega nlaera začetkoma računal, poeebno Ae glede vremena, ki je samo štirikrat deševalo v toliki meri, da je vredno omenjati, drugače pa je bilo domalega vedno solnčno. Vrnil sem se bri«z najmanjAe nesreče, imel nisem noUme sitnosti ali popravila na avtomobilu, čeravno xem prevozil precejšnjo daljavo 7921 milj. kar je veliko pripisovati dobrim cestam po U.S.A. Mnogo bi se Ae dalo napisati, mnogo iioročati in omenjati o shodih, članih, krajih itd., toda večeri za pisanje so vroči v teh časih in kdor je na stolu ves dan, potem pa Ae zvečer do devete ali desete ure, mi bo to potrdil. Da se ne bi mogoče kateri čutil užaljenega, Če nisem slučajno omenil njegovega ali njenega imena, naj pripomnim, da tega nisem napravil namenoma. Upošteva naj se, da si je tisočim članom lahko zapomniti eno ime, veliko težje pa Je — v tako kratkem času—enemu člaiiu zapomniti si imena stotin članov. Da bi bil ta |x>topia popolnejši, mi Je do istega precej pri|s>-mogla žena, ki je spotoma delala gotove beležke, katerih meui ni bilo mogoče vsled vožnje avtomobila, zakar zasluži priznanje. Ae enkrat se oba iskreno zahvaliva članstvu naše dlčne Slovenske narodne |>od|>orne Jedno-te |K> zapadu za vso postrežbo In gostoljubnost, kakor tudi za prijaznost, ki so jo nama izkazali, kar nama ostane v trajnem in prijetnem s|mnjinu. Iskreno se zahvalim tudi vsem onim članom In naročnikom Pro- »o tm H priznanje ali ust meno Izrekli istega za pisanje o moji turneji, i» česar sklepam, da so čitatelji zadovoljni, kar mi je v največjo zadoščenje. Končno: Poslan sem bil med vas, bratje In sestre Slovenska narodne j»od|>orne jednote, jki zapadu ob času, ko organizacija, katero ste ustanovili in gradili, obhaja 2ft-letniro ob*lanka mla-dlnMkega oddelka, kateri je njena in naša bodočnost, V preteklih šestih mesecih Je članstvo dejansko pokazalo, da mu je pri srcu ta Jednota, ta delavska u-atanova, katera resnično služI Interesom svojsga članstva In delavskim interesom vobče. Zato proMim In priporočam članNtvu: delajmo /a to Jednoto val, p«***-širno nje proč v It in napredek kjerkoli Je mogoče. Klic« m vam: naj la turneja poživi med nami pravo bratako In prlJat*IJak -^SUNSČTS v 0RW6R5 VMHO WATC« THE SCeNfeRtf TOO MUCH-v— opt&n lose uttfeRtCT iNTVte W0ND6RS OFNKTURfc.^. \ S "Veste kaj, najboljše storite, če puetite tukaj naslov. Kadar se moj mož vrne, vam bomo sporočili. Mislim, da bo to v dveh ali treh mesecih." "Moje ime je Duval", je tedaj dejal tujec. "G. Larbaud me dobro pozna." "Lepo od vae in od njega," je rekla ga. Larbaudova ter ponudila tujcu roko v slovo. Želela ga je čimprej spraviti iz stanovanja, toda možakar se ni dal odpraviti. Sel je potem, ko je pojasnil: "Obžalujem, hudo obžalujem, da ne morem govoriti z g. Larbaudom. Sem namreč korekten človek in nimam rad neporavnanih računov. G. Larbaudu dolgu-jem 600 frankov in danes semf mu jih hotel vrniti..." 0 čebeli in medu Življenje čebel j? postalo simbolno. Ni samo panj postal znak za hranilnice, ne govore samo reki o vzorno rednem življenju poedine čebele in o njenem izpolnjevanju dolžnosti na mestu, ki ga ji je določila narava: Še češče govore o velikem, skupnem smotru, ki veže vse po-edince čebelne države. Kdor misli, da je ta država monarhična, je površen opazovalec. V ljudstvu čebel je pač posebna čebela za "kraljico", matico, toda če kakšna nesrečna okoliščina to matico uniči in ni nobenih ma-tičinih celic v panju, ki bi bila v njih jajca bodočih matic, tedaj povečajo delavke kakšno celico mlade ličinke ali jajčeca delavke, začnejo pitati ličinko samo z nežnim, posebnim medom in cvetnim prahom, pa si tako same vzredijo matico. Ta je vzrasla torej tako rekoč iz ljudstva, da prevzame vodstvo nad njim. Cebelni želodec je največje čudo v čebeli. Nektar, ki ga srka čebela iz cvetnih čaš, sploh ne pride v želodec sam, temveč v nekakšno njegovo posebno skladišče za med. Tam ostane, dokler živalci to ugaja. Če je skladišče napolnjeno, tedaj odleti domov. Cim prileti tja, spleza na sat, da izlije sladko tekočino v eno izmed celic, ki so zgrajene s čudovito matematično točnostjo v podobi šesterokota. Medni želodec si izprazni z neke vrste bljuvanjem. Da nabere liter nektarja, mora čebela kakšnih 20.000krat iz panja. Liter nektarja pa da komaj pol litra medu, ker je v njem mnogo vode, ki se izloči deloma že v mednem želodcu, deloma z izpuhtevanjem v panju. Razen mednega želodca ima čebela seveda tudi pravi želodec za prebavljanje. Oba želodčna oddelka sta drug od drugega ločena a čudno, majhno tvorbo, ki ae pod drobnogledom izkaže za nekakšno piramido, na katerem robu ao kratke, toge dlačice. Ta želodčna odprtina ae odpre aamo tedaj, če pripravlja čebela voaek ali krmilni aok za mladi zarod in pa tedaj, kadar ae aama krmi z medom in cvetnim prahom. Vae to gre iz mednega želodca v prebavi j aln i želodec. Cvetni prah, ki plava v mednem želodcu, pri* de ž njegovimi krožečimi gibi do želodčne odprtine in čim ae dotakne dlačic, ga te zagrabijo. Želodčna odprtina, ki tiči na iz-tegljivem vratu, pa more tudi splavati v medni želodec in loviti cvetni prah, ki tam plava. Na ta način so vnanji organi, ki jih opazimo a proatim očesom na čebelji glavi, v bistvu le roke, ki jedi grabijo. Prava usta so skrita v telesu. Vosek je, kakor znano, proizvod iz meda in cvetnega prahu. Preko mednega želodca dospe ta mešanica v prebavljalni želodec, se tu prebavi, preide v kri, ki odloči maščobne in oljnate sestavine in se izloči skozi osem žlez pod obroči zadka v obliki majhnih, belkastih lističev. Vsako krat nastane osem takšnih voščenih lističev, ki jih naslednji potisnejo iz telesa. Čebela zagrabi te lističe s svojimi grizal-nimi organi in gradi ž njimi celice satovja. Za pripravo voska potrebuje živalca kakšnih 36 ur. Za pol kile voska je treba deset kil medu. Če redi čebelar žuželke torej zavoljo medu, tedaj poskrbi sam za pripravljene sate in pospešuje na ta način šte-dilno gospodarstvo Čebel. vale^Zn"'11 UHtr°J želudt važen samo za posamezni lo, temveč tudi z* VITJ >kupno8, CenaC* preobljudenost, 8Ure 7» SVOJO matico, kakor vemoT jo in se naselijo v,nov L? pa v kakršno koli duplino ^ čebelar taj zamudil. Tako « dejo nov prostor, toda v niL ne pravih stanovanj ne Z Ce bi prišlo še do iaL mena, tedaj bi mora| J stavno umreti od Kladu A daj se izkaže morda ureditev, belnega želodca. Vsaka Z ki se je izselila, ima „am* mednem želodcu čim naj« količino medu. Ta količij tako majhna, kakor si 0bi6a mislimo. Roj kakšnih 2 čebel prenaša s seboj več „ poldrug kilogram medu. Te zerve ohranjuje čebele do slednjega zaroda. Tudi za zimovanje v urejenem panj, medni želodec nad v8e v stvar. Poedina čebela bi brez njega prisiljena, da b ločila od skupnosti in si hi kradla iz satovja. Pri tem bi nedvomno zmrznila, kajti bele so za mraz zelo občutij In kar se tiče medu sami to je, kakor vsi vemo, pravi moči in zdravja. 0 rimskem sarju Avgustu poročajo, d* bil do svoje pozne starosti zd krepak in boder. Ko so gt koč vprašali, na kakšen nači vzdružuje to nenavadno tek in duševno čilost, je odgov« "Na znotraj z mulzom, na zu z oljem." Masaža telesa z je bila že v stari Olimpiji pilen pripomoček, ki so ga go uporabljali, mulzum za no njo okrepitev, pa je bil mei ca vina in medu. Da je med ko krepilen, ni čudno, saj s po 79 delih iz sladkorja, in iz 42 delov grozdnega sladko 86 delov sadnega sladkorji delov trstnega sladkorja. Gn ni in sadni sladkor preideti posredno v kri, ne da bi jih treba šele predelati v želodcu črevju. Zdaj vemo tudi, a je med za otroke in osebe i botnimi prebavili tako redil« Toda v medu so še drug« ristne snovi, v njem je polno taminov, redilnih soli, kakor leza, fosforja in magnezija, aromatičnih snovi. Zoper šelj in hripo skoraj ni boljši zdravila nego je med. - Elmer F. Andreju, m trator mezdnega »kona. Ari tirajte zaProf**| SPOMIN NA STARO DOMOVINO Naši K RAJI ZBIRKA 87 SLIK iz vaeh krajev Slovenije. V finem bakrotiaku na dobrem papirju, v velikosti 5x7'/2 inčev Ta krasna zbirka, vas stane samo 8PADA V VSAKI SLOVENSKI DOM Xi\vtl\*Ukm sliVfKtt M!l vll«eriki! V knjigarnlj^Olasš Narodi^ lah* dobite ' vsakovrstne"ilovenrte^nj Al lih priznanih pisateljevi Cankarja Tavčarja, Jarči«a, Preglja, Krneti Milanskega, Itd-^V zalofi^^ ptsvode del svetoVnoznanib mojitroM Gospodarske,'gospodinjske in %ge^, Ire, pesmi, 'Ljnbitelji lepe knjig« P*'0 P° cenik knjif, ki Jih imamo v zalo£ CUS mm< (DsptN. ) 21« W. ISlh Slreel. let Vtrt