At) it rt iiTUD i J S K A K N J I2N ICP GORI CA TRST, torek 17. januarja 1956 Leto XII. - Št. 14 (3252) PRIHORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93-808, 37-338 ^R?°?i1STVO: UL" MONTECCHI Jt. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. vii ~ Podrui. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENI FRANČIŠKA Jt. 2« — Tel. višini. * “------------ ”*• “• *•-**“ *w. . ^ i„.-»„. - . uu»i. CENE OGLASOV: Za vsak mm sine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrUetna 1100, polletna 2100, celoletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2 - 375 • izdala založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst Sennijeva protislovja Nedeljske izjave voditelja Italijanske socialistične stran- * Pietra Nennija, ki jih je Podal v svojem govoru v ntu "n ki jih objavljamo drugi strani našega lista, 80 ne samo tako presenetlji-v.e’ temveč tud i tako ned o-* edne in v nasprotju s ti-5 kar usebuje beseda so-omlizem, da zaslužijo, da se trnjem mestu še posebej po-.aze?° * prstom vsa proti-ou)a jn vsa antisocialistič- M teh vsekni, temi protislovji je vsekakor - da taKo] pove. 0 glavna ona, ki je tako T0 0 otipljiva in ki se ji avi protislovje med njegn-o, Nennijevo, in vseh res-Jcrph socialistov na svetu rod Z da jc neumestno, da je n ct°nalistično in šovinistič-ker služi lahko samo po-s. evanju nacionalističnih in dinističnih sporov. J 2dezt s tem glavnim pro-0s,°d^em pa so nujna še vsa te “• Saj je Nenni takoj po-n ”*• ko je postavil omenje-jal- Teu’2*°nistično geslo, de-■ «Sam0 histeriki lahko . lijejo, da je najučinkovi-tJs» način, da ostane odpr-neko zgodovinsko vpraša-takšnega obsega, ta, da ga nenehno pusti v ire-t ,n*Ističnem vrenju, ki je kor • brezplodno, koli- je bolj bučno in neod-n Uorno.» Ke verjamemo ^nireč, da je Nenni neobve-j,^*n o tem, da danes v če* U’ p0 tud' v Italiji, nih-Vv'T-edentistično ne Pogreva ja uanja iugoslovansko-itali- za k ■■ Weja- In £e t0 ve‘ Orok3 nal°g° kopanja iz etn' a te0a vprašanja, tako 'nentn° iredentističnega, it„i-.na*e ravno on, voditelj Pač^ansk'k socialistov, ki jih n*koli istovetil z ire-““nttsti? njf[ac*aljrije protislovje: Nen-Mema °*)so. da so bile ste ‘all,t,čne sile Italije ti-Pobzročii!0 PUl3Sko izselitev trdi h ’ sa] sam Nenni so o(jsr satno v decembru — Prej® Soo°0 po številu — n J71 e j o med bivšo cono stho 0 con° B Mnenja • bi bilo pravilneje, Upravne volitve gotovo spomladi volilni zakon pa še vedno negotov Nedeljski govori vidnih politikov so znova pokazali nesoglasja v vladni koaliciji in med demokristjani - Vlada obljublja dve preiskavi o Ve-nosi - Polemika Tambroni-Scelba - Neugoden odmev Nennijevih izjav (Od našega dopisnika) RIM, 16. —- Včerajšnji govori nekaterih najvidnejših politikov so po začasnem zatišju spravili v ospredje celo vrsto problemov, s katerimi se otepa vladna politika in jih nekatere tudi poskuša rešiti kljub hudemu odporu desnice. Obenem pa so ti govori nakazali globino nesoglasij med vladnimi strankami in med samimi demokristjani, kar je najbolj prišlo do izraza v govorih Scelbe in Tambronija (ta je dejansko že odgovarjal Scelbi, saj je bilo besedilo govora bivšega ministrskega predsednika razde, ljeno novinarjem že v soboto zvečer). Za vladno večino je ta očitna razdeljenost tem bolj porazna, ker se na eni strani vlada vendarle pripravlja na toliko obljubljeno «tret_ jo fazo« in torej na nekaj zelo važnih zakonskih ukrepov, in ker bodo na drugi strani v pozni pomladi u-pravne volitve. Notranji minister Tambroni je včeraj potrdil, da bodo volitve res spomladi in da ne bodo preložene na jesen. Nobene jasnosti pa še ni glede volilnega zakona. Sam Tambroni je govoril «o dediščini prejšnje vlade«, ko je omenil zadevo z obljubo, da bo spet uveden proporcionalni sistem, pri tem pa ni skrival svojega mnenja, da bi bilo za demokristjane bolje, ko bi ostalo pri povezavah. Voditelj liberalne stranke Ma-lagodi je v Milanu zatrdil, da ni res, da so liberalci zahtevali odložitev volitev, glede volilnega sistema pa da so liberalci «zvesti prevzetim obveznostim«. Obenem se je Malagodi pri-tcžil na notranjo razcepljenost med demokristjani in zagrozil celo z izstopom iz vlade, če bo vztrajala pri »formalnem«, ne «bistvenem» izvaja- čakajo na izid bližnjega kongresa PSDI, na katerem, u-pajo, se bosta Simonini in Preti zavzela za povezave. Fanfanijev namestnik Rumor pa se je izrazil za tak volilni zakon, ki bi omogočil »demokratičnim strankam u-činkovito občinsko upravo«. Scelba je v svojem govoru v Comu predvsem očital vladi paktiranje s PSI in premajhno odločnost proti komunizmu. «Razširitev protikomunistične borbe« je bila glavna tema njegovega govora, medtem ko je Tambroni odgovarjal, da je potrebna »argumentirana polemika«. Tambroni je razširil napad in poudaril, da je Segnijeva ^ vlada podelovala «od prejšnjih vlad, zlasti od zadnje«, celo vrsto nerešenih problemov, ki jih mora zdaj reševati, in s tem namignil, da se je Scelba 16 mesecev bolj boril za to, da bi ostal na vladi, kot pa da bi kaj konkretnega storil. Na drugi strani je scelba posredno napadel vladno politiko, ko je podprl Sturzovo rohnenje proti etatizmu, proti državnemu poseganju v gospodarstvo, in se s tem pridružil liberalnim kritikam nekaterih Segnijevih zakonskih načrtov, zlasti o tekočih gorivih. Tambroni je v svojem govoru tudi sporočil, da je vlada uvedla dve preiskavi zaradi tragičnih dogodkov v Ve-nosi pri Potenzi. Posebno vrsto zanimanja obenem pa presenečenje, pa Je zbudil Nennijev govor v Trstu, zlasti njegovo revizio- nistično geslo. Govor je bil slabo sprejet tudi v vladnih krogih, kot se sploh vsem resnejšim politikom zdi skrajno neprikladno v tem času načenjati takšna vprašanja. Komentar italijanskega radia zatrjuje, da v političnih krogih predvsem poudarjajo one Nenni je ve izjave, katerih namen je, da bi se vprašanje meje vrnilo v akutno lazo in da bi se spet vnašala napetost v italijansko-jugoslovanske odnose. Komentar celo dodaja, da je Nenni vedno kazal precejšnjo občutljivost za nevarnosti, kar še poslabša njegov položaj. Jutri popoldne bo prispel v Rim na uradni obisk Jusce-lino Kubiček, izvoljeni predsednik brazilske republike. B. B. KONGRES FURLANSKEGA ODPORNIŠKEGA GIBANJA V VIDMU Za bratsko prijateljstvo narodov z obeh Italijanska demokracija bo ogrožena vse dotlej, dokler se bodo s pro. cesi in klevetniškimi kampanjami preganjali borci proti fašizmu Kongres je se posebej protestiral proti videmskemu procesu in proti pripravljanju procesa proti partizanom iz Beneške Slovenije VIDEM, 16. — Po vsej Furlaniji je vladalo veliko zanimanje za kongres furlanskega odporniškega gibanja, šesti po vrsti, ki je bil včeraj v Vidmu. Zanimanje je bilo toliko večje, ker se je kongresa udeležil tudi predsednik Zveze italijanskih partizanov (ANPI) poslanec in odlikovanec z zlato medaljo za vojaške zasluge Arrigo Bol-drini. Slavnostni del kongresa je bil dopoldne v gledališču «Puccini», kjer so se poleg delegatov in najvidnejših predstavnikov furlanskega odporniškega gibanja zbrali tudi številni predstavniki raz- NASER RAZGLASIL NOVO USTAVO na velikem ljudskem zborovanju 23. junija bo plebiscit o novi ustavi« 7. julija pa volitve predsednika republike - Naser je poudaril« da je nova ustava rezultat dolge borbe proti imperialistom« fevdalizmu in reakciji KAIRO, 16. — Na velikem ljudskem zborovanju, ki je bilo danes na Trgu republike v Kairu, je predsednik Ga-mal Nasser proglasil novo u-stavo- V ustavi je rečeno, da je islam državna vera, arabščina pa uraden jezik. Nato določa ustava, da se predsednik republike in državni poglavar izvoli z ljudskim glasovanjem na podlagi imenovanja ((skupščine naroda« in ta skupščina ima zakonodajno oblast ter nalogo nadzorovati delo voj- nju programskega dogovora, ske. Pozneje bo pripravljen rS 1 .1 - 1_1 1 .I.am i , H rl ,ml , 1 „ , 1,1« /N 1T\ 1 O 1 7V (t lil P pl 51“ .Socialni demokrati sicer uradno zahtevajo uvedbo proporcionalnega sistema, toda zdi se, da ne z velikim prepričanjem, zato demokristjani Ameriški proračun spet uravnotežen Vojaški izdatki znašajo več kot polovico proračuna in so za milijardo dolarjev večji kot lani WASHINGTON, 16. — Pred- Proračun predvideva tudi 28 sednik Eisenhower je danes | milijonov dolarjev za gradnjo predložil kongresu proračun , in izstrelitev umetnega sate- za finančno leto 1956-57, ki prvič po korejski vojni izkazuje prebitek. Proračun predvideva 66.3 milijard dolarjev dohodkov in 65.9 milijard dolarjev izdatkov. Predsednikova poslanica pa sporoča tudi. da se je z zmanjšanjem nekaterih izdatkov posrečilo doseči, da se bo sedanje proračunsko leto končalo s prebitkom 20o milijonov dolarjev, čeprav je proračun predvideval dve milijardi primanjkljaja. Vojaški izdatki presegajo polovico vsega proračuna. Ei-senhovver pravi, da je to zato, «ker sovjetski voditelji še niso dali nobenega otipljivega dokaza za namen, da pristanejo na razorožitveni načrt, ki bi predvideval učinkovit sistem nadzorstva«. Zaradi tega, nadaljuje predsednikova poslanica, je treba stalno utrjevati vojaško moč ZDA in njihovih zaveznikov, obenem pa «ne zapadati v paniko ob vsaki prehodni krizi, niti se pustiti prevariti od kampanje nasmeha, ki mu ne sledijo dejanja«. Vojaški izdatki v ožjem pomenu besede obsegajo 35.5 milijard dolarjev (približno milijardo več kot v prejšnjem proračunu), izdatki za »razvoj in obvladanje« atomske energije 1.9 milijarde (200 milijonov več), izdatki za kopičenje «strateških rezerv« pa 680 milijonov (300 milijonov manj). Izdatki za vojaško pomoč tujini znašajo 2.5 milijarde (36 milijonov več), celotni krediti za pomoč tujini pa so predvideni v znesku 4.9 milijarde lir. Glede vojaške pomoči poudarja predsednik da je treba tudi zavezniške države opremiti z najnovejšim orožjem. Polovica vseh kreditov je namenjena Koreji, Pakistanu, Formozi in Turčiji. Kot pojasnjuje Eisenhower, bo njegova vlada v svoji vojaški politiki dala posebno važnost razvoju letalske sile in atomskega orožja, pa tudi na daljavo vodenih izstrelkov. Mornarica bo dobila tretjo veliko letalonosilko vrste «For-restal«, več podmornic na a-tomski pogon tipa «Nautilus», rušilce, oborožene z vodenimi izstrelki in atomsko križarko. Vojska bo okrepljena s številnimi oddelki, oboroženimi z izstrelki «Nike», ia letalstvo pa bo povečana proizvodnja medcelinskih bombnikov «B 52 Stratofortress« ter nadzvočnih lovcev F 101 in £ 104, lita, poleg tega pa še 5 milijonov kot ameriški prispevek k »mednarodnemu geofi-zičnemu letu«. General Matthevv Ridgway, k: je bil dve leti načelnik glavnega stana, pa je danes izjavil, da je Eisenhowerjeva vlada iz političnih razlogov zmanjšala moč ameriške voj- volilni zakon za izvolitev članov skupščine, ki mo imela petletni mandat ter bo med drugim lahko zahtevala od ministrov pojasnila o politiki vlade. Razen tega bodo imeli člani skupščine pravico ((izreči svoje mnenje in staviti predloge vladi o katerem koli vprašanju javnega interesa«. Predsednik republike se izvoli za dobo šestih let. Moral bo biti Egipčan »egiptovskega pokolenja«. Ne sme biti pripadnik bivše kraljeve družine. Predsednik vodi ob sodelovanju ministrov splošno politiko vlade, ima pravico predlagati zakone skupščini in izvajati veto, lahko razpusti skupščino in vlado z dekretom ob odsotnosti poslancev. Je vrhovni poveljnik oboroženih sil, imenuje in odstavlja funkcionarje, ima pravico izrekati pomilostitve in spreminjati kazni. 23. junija bo plebiscit, da se ljudstvo izreče o ustavi, 7. julija pa bodo izvolili predsednika republike. Ustava bo stopila v veljavo, ko bodo znani rezultati plebiscita. Do tedaj bo ostala v veljavi se- ske, in sicer zato, ker je to jdanja oblika vlade, kar pome- htpi o v« n pl A s t is i n lili a i u , w «vlada poslovnih ljudi«. rSK]08IQ v LONDON, 16. - Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld, ki je vče. raj odpotoval iz New Yorka, je danes prispel v London, kjer bo ostal 24 ur. Kakor javljajo v londonskih uradnih krogih, bo sedanji predsednik glavne skupščine OZN Jose Maza prišel v London 18. februarja ni, da se danes začenja novo prehodno razdobje šestih mesecev, v katerem se bo pripravil volilni zakon. Eden od členov ustave določa, da predsednik republike lahko razpiše plebiscit po prejšnjem posvetovanju s skupščino, vsakikrat ko je treba rešiti kako življenjsko vprašanje dežele. Ustava pravi tudi, da je ljudstvo vir vsake oblasti, da se vsakemu državljanju za- jamči pravica do dela in glasovanja, do individualne svobode, svobode izražanja in vere. Zagotovljena je tudi avtonomija sodne oblasti. Ko je prebral 196 členov nove ustave, je Naser izja- žav, ki se razprostirajo od Atlantskega oceana do Perzijskega zaliva«. Na koncu je Naser dejal: «Nova ustava je rezultat dosedanje borbe in začetek nove borbe. Vsak Egipčan in vil; »Pozivam vas, da dovo-1 vsaka Egipčanka jo mora bratite ženskam vse pravice in j riiti proti izkoriščevalcem, da z njimi ravnate enako- Skupno dokončno likvidiraj- pravno. Ne smemo pozabiti, da je bila egiptovska žena solidarna z moškim v najtežjih dneh, ki smo jih preživeli, in da se je borila ob naši strani«. Nova ustava ne govori o volilni pravici žensk, v 19. členu pa pravi: «Država jamči ženskam sredstva, da vskla-di svoje družinske dolžnosti s svojo javno odgovornostjo«. V svojem govoru, ki ga je Naser imel pred 250.000 ljudmi, je poudaril, da je današnji dan, dan zmage, ko se proglaša prva demokratična ustava Egipta; «Ta nova ustava je rezultat dolge borbe, tol jo je naše ljudstvo vodilo od 18. stoletja proti tistim, ki so mu odrekali njegove pravice. Naši predniki so se uprli proti Mamelukom in proti članom vladajoče dinastije, da jim izsilijo ustavo. Ustava, ki jo je kralj Fuad dovolil leta 1923, se je pokazala da je samo goljufija. Omogočila je tujim imperialistom in domačim izkoriščevalcem, da obdržijo svojo oblast nad ljudstvom. Revolucija od 23. julija 1952 je napravila konec temu obsojanja vrednemu režimu. Nismo hoteli vzpostaviti demokracije, dokler nismo paralizirali reakcije, fevdalnosti in imperializma. Razlastili smo fevdalno posest v korist malih kmečkih lastnikov. Zapodili smo izkoriščevalske kapitaliste z vladnih mest in napravili smo konec tujim monopolom«. Ko je govoril o vojski, je Naser izjavil: »Pod preteklim režimom je bila vojska orodje vaših izkoriščevalcev. Danes in od začetka revolucije se je vojska postavila v službo ljudstva«. Poudaril je zatem zemljepisno važnost Egipta in dejal, da je treba arabsko solidarnost okrepiti proti imperialistom in za obrambo neodvisnosti vseh arabskih dr- Nennijeva nacionalistična gesla mo reakcijo in njene agente v Egiptu«. Jugoslavija bi lahKo * mnogo večjo pravico govorila o nepravičnih mejab, poudarja beograjsKi radio (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Včerajšnji govor Pietra Nennija v Trstu, poudarjajo v Beogradu, je pokazal, da se vodstvo italijanskih socialistov v zunanji politiki še vedno ni otreslo šovinizma. Komu je govoril Nenni v Trstu, ko je ponavljal trditve iredentistov in fašistov o preganjanju Italijanov v Istri, o nepravični meji z Jugoslavijo in o zajamčenih svetih pravicah Slovencev v Trstu? Kaj je hotel Nenni doseči s tem v Trstu, kjer se napredne sile trudijo zbrisati posledice šovinistične politike in postaviti osnovo prijateljskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, kateri tudi Nenni ni mogel odrekati prispevka k pomirjenju v svetu? »Neverjetno je, ugotavlja nocojšnja uBorba«, da se naša zunanja politika hvali in obenem napada naša notranja politika. Težko je verjetno, da Nenni ne ve, da se zunanja politika ne more ločiti od no- ko reklo, da je Nenni to zanemaril zavoljo nekaterih čudnih strankarskih oziroma podrobnih interesov. Mogoče gre za demagogijo, za nenačelne napore, da si pridobi simpatije iredentistov, oziroma za poudarjanje osebnih iredentističnih »uslug« za ceno škodljivih posledic. Resen politik, ki vodi veliko stranko, bi moral pokazati več čuta za odgovornost«, zaključuje »Borba«. Radio Beograd pa dodaja, da bi Jugoslavija z mnogo večjo pravico lahko govorila o nepravičnih mejah. Jugoslavija je zaradi miru in prijateljskega sodelovanja z Italijo pristala na žrtve. V interesu miru in dobrih sosedskih odnosov se Jugoslavija izogiba vsemu, kar bi lahko pokvarilo medsebojne odnose, čeprav Italija še vedno ni izpolnila, kar je dolžna izpolniti z londonskim sporazumom. Šovinistične parole, zaključuje Radio Beograd, lahko pripeljejo Italijo ponovno na tranje politike. FreJ bi se lah-|pot pustolovščin, ki Je prine- sla toliko zlega delovnemu ljudstvu Italije, s katerim Jugoslavija želi živeti v miru in prijateljstvu.« B. B. Turistične linije FLRJ z Avstrijo LJUBLJANA, 16. — Na Bledu bo 24. in 25. t.m. zasedanje mešane jugoslovansiko-avstrijske komisije, ki bo dokončno uredila letošnje avtobusne linije med obema državama. sodijo, da bodo na sestanku sklenili, da se poleg dosedanjih avtobusnih linij med Beljakom, Celovcem in Gradcem s Portorožem in Opatijo uvedejo tudi avtobusne proge Celovec-Bled čez Ljubelj, punaj-Zagreb-Reka, Dunaj-Zagreb-Beograd, ter med Gradcem in letovišči v Sloveniji. Turistični zastopniki Slovenije upajo, da bodo letos vzpostavljene tudi turistične linije z Italijo, in sicer iz Benetk in Trsta na Bled in v Bovec, Hruščev o obisku v Veliki Britaniji LONDON, 16. — Današnji «Daily Mirror« objavlja članek bivšega laburističnega ministra Harolda Wilsona, ki v njem poroča o razgovoru, ki ga je imel prejšnji četrtek v Moskvi s Hruščevom. O svojem in Bulganinovem obisku v Londonu, ki je napovedan za to pomlad in proti kateremu je bilo slišati v Angliji več nasprotnih glasov, je prvi sekretar CK Kp ZBSR dejal: «Se vedno želiva obiskati Veliko Britanijo in gotovo nimava nobenega namena, da bi s svoje strani obisk odpovedala«. Dodal je: «Oba sva zelo preudarna povabljenca in gotovo ne želiva spraviti svojih gostiteljev v zadrego«. Glede kritik, ki jih je v zadnjem času večkrat izrekel na račun nekdanje britanske politike do ZSSR, pa je Hruščev ponovil svoje prepričanje, da «Velika Britanija pred vojno, ne delno ne v celoti, ni hotela sodelovati z ZSSR, temveč je bila pripravljena zadovoljiti Hitlerja in se o-koristiti z njegovimi napadalnimi nameni proti ZSSR«. Kar pa se tiče pakta Mo-lotov-Ribbentrop, pa je Hruščev dal Wilsonu naslednje pojasnilo: »Angleški načrt je bil za Hitlerja jasen. Ker ga je razumel, je ponudil Sovjetski zvezi pogodbo o nevtralnosti, ta pa ni mogla storiti drugega, kot da ga je sprejela. ZSSR je imela svoj načrt. Velika Britanija je tudi imela svojega, enako kot Hitler. Fuehrer je upal, da bo najprej zlomil Zahod, nato pa se bo obrnil proti Sovjetski zvezi«. Načelnik tiskovnega urada sovjetskega zunanjega ministrstva pa je danes na tiskovni konferenci prečital novinarjem intervju, ki ga je dal Bulganin južnoameriški reviji «Vision» in v katerem govori o odnosih med ZSSR in državami Latinske Amerike. Bulganin poudarja. da je ZSSR pripravljena vzpostaviti diplomatske odnose z vsemi državami, s katerimi jih še nima, zlasti pa z latinskoameriškimi. Po omembi, da so diplomatski odnosi z Argentino, Mehiko in Urugvajem omogočili Sovjetski zvezi, «da izboljša kulturne in trgovinske odnose in okrepi mir«, je Bulganin izrazil željo, da bi se vzpostavili normalni odnosi z vsemi državami Latinske Amerike. Izjavil, je, da namerava njegova vlada prirediti razstavo sovjetskih proizvodov (kot je bila organizirana lani v Buenos Airesu) povsod, kjer bi prizadete vlade to dovolile, in da »ni izključeno, da bi se pri tej pokazala velika važnost miroljubne uporabe atomske energije«. Ponudil je tudi tehnično pomoč. Ben Jusef poudarja nedeljivost Maroka RABAT, 16. — Maroški sultan je dovolil intervju dopisniku agencije «Reuter» in je med drugim izjavil, da ima namen uvesti v Maroku »demokratični režim v okviru ustavne monarhije, ki bo temeljila na delitvi oblasti«. Na vprašanje kako tolmači formulo francosko - maroške medsebojne odvisnosti, je Ben Jusef med drugim odgovoril: »Neodvisnost je neoporeč. na pravica, o kateri se ne da diskutirati in ni potrebno, da se opredeli. Kar se tiče medsebojne odvisnosti, pa ta predpostavlja, da je odvisnost že izvedena. Zaradi tega bo morala biti naša neodvisnost brezpogojno in brez omejitev priznana, preden se določijo odnosi medsebojne odvisnosti. Maroška in francoska vlada morata določiti področja, na katerih je potrebno francosko-maroško so-delovanje«. Na vprašanje kako se lahko doseže politična enotnost Maroka, je Ben Jusef odgovoril: «Maroško ozemlje pred- stavlja nedeljivo celoto. Zato se sploh ne more govoriti o delni ali ločeni, ali razdeljeni neodvisnosti. Glede odnosov med neodvisnim Marokom in ostalimi a-rabskimi državami je sultan odgovoril, da je Maroko tesno povezan z arabskimi državami in njegova neodvisnost bo še okrepila te vezi. Maroko bo zaradi svojega zemljepisnega položaja element vezi med Vzhodom in Zahodom. O obrambi je sultan izjavil, da zemljepisni in strateški položaj Maroka narekujeta pogoje za njegovo obrambo in za njegova zavezništva. Maroška vlada bo med pogajanji morala določiti, v kakšnem okviru naj se zajamči obramba države. nih bojevniških organizacij ter zastopniki oblasti. Predsednik pokrajinskega ANPI dr. Angeli je v daljšem govoru prikazal dosedanje delovanje furlanskih partizanov ter razvil nekatera vprašanja, ki so bila nakazana na krajevnih sestankih po raznih mestih Furlanije. V svojem govoru je med drugim tudi poudaril, da se ANPI še nadalje zavzema za shod vsega odporniškega gibanja Furlanije in Julijske Benečije, pri katerem bi sodelovale vse organizacije in vsi pripadniki gibanja ne glede na politično mišljenje. Prav tako je poudaril tudi nujnost ustanovitve deželne avtonomije za Furlanijo - Julijsko Benečijo. Po prečitanju nekaterih pozdravnih brzojavk je kongre-sistom in občinstvu, ki je med tem časom prišlo v dvorano, spregovoril poslanec Boldrini. ki se je dotaknil vseh bistvenih vprašanj v zvezi z notranjo in zunanjo politiko Italije ter še posebej vprašanj, ki zadevajo italijansko odporniško gibanje. Kritiziral je vladno politiko diskriminacije ter poudaril nujnost enotnega nastopa vseh odporniških sil. kar je bilo že poudarjeno in kar je prišlo tudi do izraza na zadnjem državnem kongresu ANPI. Sadovi težnje po enotnosti so že vidni, vendar je treba še naprej krepiti sodelovanje med vsemi pripadniki in organizacijami, kajti le tako bo odporniško gibanje v Italiji zadobilo ono mesto, ki mu po vsej pravici pripada. Predsednik ANPI je govoril tudi o inscenaciji protiparti-zanskih procesov ter pri tem poudaril, da so obravnave, ki jih enajst let po končani vojni začenjajo razna sodišča proti najboljšim sinovom italijanskega naroda, sramota za Italijo, ter da je treba s tem enkrat za vselej prenehati. Furlanske partizane je poslanec Boldrini v nadaljevanju svojega govora pozval, naj z združenimi močmi podprejo sodelovanje in vplivajo na pomiritev na obmejnih področjih, kjer se križajo sicer različni, a vendar skupni interesi. Le na ta način bo mogoče oživiti obmejna področja. ki so toliko pretrpela v zadnji vojni. Predsednik ANPI je nato poudaril, da mora Furlanija postati področje miru in razumevanja do jugoslovanskih narodov kajti plodno sodelovanje je možno tudi takrat, če se govorijo različni jeziki. Zato je treba delati za mir, za sodelovanje in proti vsem «zavesam», ki bi jih nekateri radi postavljali. Kongresisti so nadaljevali z delom popoldne, in sicer v prostorih pokrajinskega ANPI. Pred zaključkom kongresa so delegati sprejeli daljšo resolucijo, ki nakazuje smernice in naloge za bodoče delovanje furlanskih partizanov in antifašistov sploh. V uvodu resolucije je rečeno, da bodo furlanski partizani s še večjim elanom delali za realizacijo idealov, ki so vodili drugi preporod Italije. Potem ko poudarja nujnost in obveznost za vse bivše partizane, da še nadalje krepijo enotnost vseh sil odporniškega gibanja, izraža resolucija v nadaljevanju odločen protest proti klevet-niškemu in ilegalnemu preganjanju odporniškega gibanja v Italiji. Kongres v tej zvezi opozarja vse, ki jim je bodočnost domovine pri srcu, da bo italijanska demokracija ogrožena vse dotlej, dokler se bodo z obravnavami in klevetniškimi kampanjami preganjali oni, ki so s svojo borbo ponovno pridobili Italiji svobodo. V tei zvezi kongres še posebej protestira proti videmskemu procesu in proti obravnavi, ki jo nameravajo uvesti proti pripadnikom briško-beneškega odreda. Resolucija tako nadaljuje: »Glede na mednarodni položaj, zaradi specifičnega geografskega položaja Furlanije in zaradi funkcije, ki jo je imelo turlansko odporniško gibanje v času osvobodilne vojne, 'e furlanskim partizanom nalaga še posebno važna naloga, da vzpostavijo bratsko prijateljstvo z narodi onstran meje, predvsem z jugoslovanskimi partizani in ljudstvom, v duhu skupne borbe proti nekdanjemu skupnemu sovražniku, kar je v interesu miru, prijateljstva med narodi ter gospodarskega in civilnega razvoja Furlanije in Italije sploh«. Kongres nadalje zahteva, da je treba v šolah uvesti pouk o odporniškem gibanju ter poudarja nujnost krepitve raznih bojevniških organizacij. Resolucija je bila soglasno sprejeta in s tem so kongresisti svoje delo končali. Videmski kongres je prvi v vrsti kongresov, ki bodo letos po vsej Italiji do meseca aprila. ko bo v Milanu državni kongres ANPI. Kongres pomeni prelomnico v dosedanjem delovanju Zveze italijanskih partizanov, kajti gotovo je, da so bivši partizani s tem kongresom napovedali odločno ofenzivo proti vsem onim reakcionarnim elementom ki so v preteklih letih nemoteno blatili borbo italijanskih partizanov. Na kongresu je predvsem prišla do izraza zahteva po prenehanju inscenacije pro-tipartizanskih procesov, nujnost enotnosti vseh sil odporniškega gibanja ter zahteva, da odporniškemu gibanju priznajo ono vlogo, ki jo je odigralo pri osvoboditvi Italije. Soglasnost SF10 in radikalov glede sestave i/lade republikanski! Ironte Guy Mollet predlaga vlado devetih ali desetih ministrov, da ho lahko učinkovito delovala - Potrjena izključitev taura iz radikalne stranke PARIZ, 16. — Socialistična parlamentarna skupina je soglasno določila, da bo njen kandidat za predsednika skupščine Andre Le Troguer. PARIZ, 16. — Medtem ko se je včeraj zaključil socialistični kongres, se je danes sestal brez demagogije toda odločno izvede obveznosti, ki jih je prevzela do dežele in da do. izvršilni odbor radikalne1 kaže učinkovitost republikan. stranke, da tudi ta zavzame stališče glede bodoče politike. Kongres SFIQ se je zaključil včeraj popoldne in je sprejel resolucijo v kateri je rečeno, da mora republikanska fronta sama sestaviti novo irancosko vlado. Kongres nasprotuje tudi slehernemu kompromisu s strankami bivše večine. Resolucija izreka zaupanje v program, ki ga je obrazložil glavni tajnik Guy Mollet v svojem zaključnem govoru. Mollet je v svojem govoru poudaril, da je treba sestaviti homogeno vla. do republikanske fronte. Dejal je, da je potrebno sestaviti omejeno vlado devetih ali desetih ministrov, da bo lahko učinkovito delovala. Ministrom bodo pomagali državni podtajniki in njih število bo kolikor mogoče omejeno. Poudaril je nato, da je treba nujno predložiti parlamentu načrt za reformo volilnega zakona, in dejal, da je socialistična stranka za ukinitev zakona o pomoči verskim šolam. Glede Alžira je izjavil, da bo treba «spremeniti zadržanje vojske in obsoditi slepe represalije«. Prav tako bo treba takop sprejeti najnujnejše ukrepe: pomirje-nje, svobodne volitve, reforma občinske uprave, večja pomoč Francije, večja udeležba domačega prebivalstva pri u-pravljanju severnoafriških departmajev, zaščita zakonitih interesov Francije v Alžiru. Tudi izvršilni odbor radi-kalno-socialistične stranke je danes sprejel resolucijo, s katero priporoča sestavo vlade republikanske fronte, »ki naj skih ustanov, katerih revizijo pa je drugače treba brez odlaganja začeti«. Resolucija izjavlja, da «po volitvah 2. januarja ni mogoče ugovarjati volji dežele po temeljitih reformah, da se zagotovi tako mir v notranjosti in francoska navzočnost v Severni Afriki, kakor tudi da se dosežejo dejanska izboljšanja na gospodarskem in socialnem področju metropole«. Resolucija pravi dalje: «Samo vlada, ki je odločena brez obotavljanja izvesti predloženi načrt bo odgovarjala globokim težnjam naroda«. Nato dodaja, da bi pomenilo postaviti se proti čustvom dežele, če bi odklonili vladno oblast strankam republikanske fronte, ali pa če bi hoteli uresničiti politična zavezništva s strankami, ki jih ločijo temeljna nasprotja. Debata pred glasovanjem je bila dolga. V začetku debate je senator Pinton podal poročilo o volitvah in poudarjal predvsem odgovornost tistih, ki so pred časom sklicali volitve v okviru zakona o povezavah. V svojem poročilu je dalje dejal, da je nemogoče zavezništvo s KP Francije, ki «brani politiko neke tuje države«. Glede «narodne enotnosti« je izjavil, da jo je treba zavrniti, če pomeni nadaljevanje politike, ki se vodi že deset let. Zato je potrebno predložiti v parlamentu program republikanske fronte. Na popoldanski seji je prvi govoril Mendes-France, ki je tudi zavrnil vlado ljudske fronte kakor tudi vlado tako Dodal pa je, da bo ((sodelovanje vseh tistih, ki bodo hoteli pomagati stranki, da u-resniči svoj program dobrodošlo«. Zatem je obrazložil svoj program: Kar se tiče Alžira, bo rešitev mogoča na podlagi sodelovanja tamkajšnjega prebivalstva, ko se bo lahko svobodno izreklo. Zato je potrebno izvesti svobodne in poštene volitve v relativno kratkem času, na primer v šestih mesecih. V tem času je treba pripraviti ugodno o-zračje, zato da bo svobodne volitve priznal ves svet. Poudarjal je nato potrebo trdne valute in zdravih financ. Po izglasovanju resolucije so govorili o izključitvah iz stranke. Zaključke disciplin, ske komisije je obrazložil poslanec Haudet. Poročilo govori zlasti dolgo o obnašanju Faura med razpravo o volilnem zakonu in o načinu, kako je bila sklenjena razpustitev parlamenta. Priglasil se je k besedi B'aure, ki je izjavil, da govori v imenu vseh izključenih, (Faure, Martinaud. Deplat, Rene Mayer itd.) Oporekal je veljavnosti izključitve in dejal, da kot minister ali ministrski predsednik ne more biti podvržen disciplini stranke. «Glede številnih točk se strinjamo, je dejal Faure. Na vladi sem nadaljeval tuni. zijsko politiko prejšnje vlade. Tudi glede Maroka nisem rav. nal v nasprotju z radikalno doktrino«. Zadnji je govoril Mendes-France. ki je podprl resolucijo konference predsednikov in federalnih tajnikov, ki sicer odlaga do prihodnjega kongresa vprašanje izključitev, vendar pa sprejema sklepe vodstva. Resolucija o izključitvah je bila nato sprejeta. Zasedanje je zaključil Her-riot, ki je na koncu pozval imenovane narodne enotnosti, na enotnost v stranki. — 2 — 17. januarja »l-OMIHSM l>,\EVI Na današnji dan se ie leta 1943 prideia IV. sovražna ofenziva proti NOV in PO Jugoslavije. s m Danes, TOREK 17. januarja Anton, pušč., Zvonimir Sonce vzide ob 7.42 in zatone or 16.48. Dolžina dneva 9.06. Luna vzide ob 3.20 in zatone ob 21.35. Jutri, SREDA IS. januarja Sv. Petra st. v Rimu, Vera Nenniiev govor v gledališču Rossetti !0MIBI Doima ln ZBOniK •________________6 6 zahtevala prosto cono Revizionistične izjave voditelja PSI so bile v prvem delu presenetljive in protislovne ter niso naletele na odobravanje poslušalcev, medtem Ko so drugi del njegovega govora sprejeli z odobravanjem Večtisočglava množica poslušalcev, ki so tako prenapolnili dvorano gledališča Rossetti v nedeljo dopoldne, da so premnogi morali poslušati govor pred dvorano, pač ni mogla pričakovati tako presenetljivih izjav voditelja Italijanske socialistične stranke, kakršne je podal v prvem delu svojega govora, ko je govoril o stališču svoje stranke od leta 1943. pa do danes glede tržaškega vprašanja. Za Nennija je bil Trst «ob koncu vojne prepuščen nacistom«, po vojni pa je preživel «40 dni jugoslovanske okupacije«, medtem ko so po Nennijevem mnenju bile zatem v mestu «angleške in ameriške čete« le «prisotne». Nennijeva stranka, je nadalje povedal govornik, je zahtevala najprej za mejo Wilsonovo črto, ko pa je bila stranka na vladi v letih 1945-48 je energično delala na tem, «da bi zmagovalci v vojni sprejeli načelo pravične meje«. «0 tem, ali je bilo neizbežno pristati na Memorandum, se lahko diskutira«, je nato dejal Nenni, potem ko je opisal reševanje tržaškega vprašanja v devetih letih, «ne-pobitno pa je, da je bil Memorandum posledica šestletnih napak in nepremičnosti, za katere bi morali njihovi avtorji zaslužiti najstrožjo ob. sodbo parlamenta in dežele, ne pa triumfalnih slavolokov. Zgodovinska vrednost Memoranduma je v odrekanju in v raznarodovanju cone H> in rezanju cone A pod pogoji absurdnosti za Trst in skraj no nevarnem za nacionalno varnost. Vse pa je spremljala prevara Tržačanov in Istranov z varljivo obljubo začas, nosti. Kot ostane odprto vprašanje odgovornosti, tako ostane s še večjim razlogom odprto vprašanje pravične meje ne gieae na pretekle ,n sedanje dogodke. Odnosi med Italijo in Jugoslavijo so zgodovinsko pogojeni z nujnostjo popravka krivice, ki se je izvršila naši državi z mejo leta 1947, krivice, ki je toliko bolj težka zaradi razdelitve STO. To je eno izmed vprašanj, pri katerih se mora resna in odgovorna država po Gambettovem geslu «vedno nanj misliti, nikdar o njem govoriti)). Samo histeriki lahko mislijo, da je naj-učinkovitejši način držanja ta. ko obsežnega zgodovinskega vprašanja, da se ga pusti v nenehnem iredentističnem vrenju, ki je toliko bolj prazno v kolikor je bolj bučno in neodgovorno«. Nenni je nato omenil da je 18. oktobra 1954 dejal v poslanski zbornici o londonskem Memorandumu, da odločata, ali Memorandum predstavlja ali ne — po trditvah tedanjega sovjetskega delegata pri OZN Višinskega ■— doprinos za olajšanje evropske napetosti, dva činitelja: ravnanje z italijansko manjšino in splošna jugoslovanska politika. «Po enem letu — je dejal govornik — je treba reči, da gredo glede prve točke stvari povsem slabo. Za italijansko demokracijo so pravice narodnih manjšin, in tu v Trstu slovenske manjšine, svete in neodtujljive Položaj bivše cone B pa je ves v številki italijanskih beguncev, ki so v zadnjem letu prešli demarkacijsko črto ne glede na množično izseljevanje prebivalcev Pulja in drugih istrskih mest. Imamo opravka torej z dokazom premišljenega in sistematičnega smotra raznarodovanja.« Nenni je pri tem pripomnil, da obstaja «neka priznana nemoznost, da bi italijanski delavci ostali v Istri in sicer ne zaradi politično-so-cialnih ali verskih razlogov, ki zadevajo različen sistem državne ali socialne organizacije, temveč zaradi nacionalnih in kulturnih razlogov«. «Takšen položaj ne pomaga dobrim odnosom med Rimom in Beogradom. Položaj te vrste, če ne bi bil urejen, bi ustvaril nenehno stanje hude napetosti med Rimom in Beogradom.« Po Nennijevem mnenju je to tembolj obžalovanja vredno, v kolikor so glede druge točke, t. j. glede splošne politike Jugoslavije, koristni in plodni stiki ne le možni, temveč tudi zaželeni. S tega stališča je predstavljala jugoslovanstca politika že eno leto nazaj cenjen doprinos stvari pomiritve in miru, Zbližanje z Moskvo, vez, ki jo je znal Tito vzpostaviti z novim azijskim in afriškim svetom, uspeh njegovih potovanj v Indijo, v Burmo, v Etiopijo in v Egipt je prinesel Jugoslaviji evropski prestiž, ki je mnogo višji od onega, ki ga Jugoslavija dejansko predstavlja.« To jugoslovansko politiko je nato Nenni postavil za zgled Italiji in dejal: »Socialisti bi hoteli, da bi vodila Italija analogno politiko, za katero 1 so bile možnosti neizmerno večje v naši deželi. Za o-ne, ki so naši politiki svobode zavezništev in nevtralnosti očitali slabost in izolacijo, je zgled Jugoslavija pekoč demanti. Ob koncu najbolj ostre faze hladne vojne in medtem ko je bodočnost negotova, vrednotijo Jugoslavijo preko njenih možnosti; medtem pa je Italija izpod svojih možnosti, vključena kot prej v sistem vojaških zvez, ki so nas ponižale v Trstu in v Afriki in nam ne dovoljujejo trgovske ekspanzije na tujih tržiščih, ki bi odgovarjala naši proizvodni sposobnosti ter nas praktično puščajo izven Azije in Afrike v položaju gledalcev če ne že celo v položaju neumnih slug imperializma v veliki borbi Azijcev in Arabcev proti polonializmu.« Neposredno vprašanje Trsta vo podporo sedanjemu pred- je Nenni razdelil na tri dele. deželna avtonomija, gospodarski napredek in demokratični razvoj. Glede deželne avtonomije je poudaril, da je za Trst deželna avtonomija vprašanje življenja ali smrti, Dejal je, da ne obstaja danes za italijansko državo nobena ovira za uresničitev deželnih upravnih organov, ker to o-mogoča tudi londonska spomenica. Hkrati je Nenni omenil, da obstajajo v Italiji danes samo nekatere avtonomne dežele s posebnim statutom in da kljub jasnim ustavnim določilom, niso bile še ustanovljene deželne avtonomije z navadnim statutom in predvsem ni bila ustanovljena avtonomna dežela Furlani. ja-Julijska krajina. Sedaj ni več nobene ovire, je dejal Nenni, da bi izvedli med tem prebivalstvom referendum. Nato je Nenni govoril o tržaškem gospodarskem položaju, brezposelnosti, izseljevanju tržaških delavcev in še posebno strokovne delovne sile v tujino, ter ugotovil, da ni res, da Rim ni dal ničesar Trstu, da pa ni napravil nič organičnega, da je napravil iz Trsta navadno pa-razitno mesto, ki živi od samih javnih del in podpor. Glede konference o tržaškem pristanišču je omenil, da je bila sklicana z enoletno zamudo in da je odkrila vse pomanjkljivosti glede pomorskih prog, pristaniških in železniških tarif in pristojbin. Vprašanje vrnitve ladij Trstu ie povezano tudi z vprašanjem italijanske trgovinske politike do Daljnega vzhoda, Jasno je, je poudaril Nenni, da prosta luka ne more zadostiti vsem gospodarskim potrebam mesta in da je zato nujna ustanovitev proste cone s popolnoma carine prostim področjem. Prosta cona bi zagotovila mestu trdne perspektive gospodarskega napredka. V tej zvezi pa bi. bila najslabša rešitev na osnovi delnih carinskih olajšav, kar namerava napraviti rimska birokracija, ki je pod vplivom Confindustrie. Takšna rešitev bi zadušila vsako zdravo gospodarsko iniciativo. Zagotovil je, da bo njegova stranka načela vprašanje proste cone v italijanskem parlamentu. Nenni je nato pozval socialdemokrate, republikance, prijatelje odporniškega gibanja, gibanje Dnita Popolare, de-mokristjanske in druge delavce in tržaške napredne kulturne ustanove, naj priznajo njegovi stranki v Trstu in v Italiji vodilno demokratično vlogo. Brez osnovne preobrazbe tržaškega demokratičnega življenja, je dejal, bi vse gospodarsko življenje zašlo v stagnacijo. Zato mora imeti Trst v italijanskem parlamentu svoje neposredne predstavnike. V tem smislu bo PSI načel v parlamentu vprašanje za raztegnitev političnih volitev tudi na tržaško področje. Nato je Nenni začel govoriti o notranji politiki italijanske socialistične stranke, o kateri je dejal, da je to stran, ka republike. ustavodajne skupščine in ustave, ki se bori za zmago socializma v Italiji. Politika PSI, je dejal Nenni, je v prvi vrsti politika delavske enotnosti in predvsem enotnosti med socialističnimi in komunističnimi delavci. Hkrati pa hoče PSI sodelovati na ustavnITi oanovah tudi z demokristjani in laičnimi demokrati. Poudaril pa je, da si ne bodo nikoli pustili vsiliti nobenih protikomunističnih predsodkov- Kljub vse. mu, je poudaril Nenni, sedanja politična faza ni faza otvoritve na levo. Socialistična otvoritev pomeni popolno obnovitev demokratičnega življenja v državi. Sedaj smo samo v takšni politični fazi, da lahko govorimo šele o demokratični otvoritvi. V polemiki s Fanfanijem je Nenni poudaril, da ima Fanfani prav ko pravi, da danes ne obstaja nobena otvoritev na levo. Ce pa je prišlo do kake ctvo-iitve, je to naša zasluga, je dejal Nenni, in omenil njiho- sedniku vlade Segniju, ki so mu jo nudili ne da bi od njega kar koli zahtevali. To smo storili, je nadaljeval Nenni, ker smo videli v Segniju moža, ki je pripravljen razumeti socialni napredek, ker je pokazal, da je vsaj zmeren demokrat. Dalje je Nenni opozoril Fanfanija, da če si želi ponovno vrnitev Scelbove vlade, naj to kar napravi, da pa bo PSI stopil proti nje-rnu v borbo brez meja. Glede otvoritve na levo je Nenni ponovno poudaril, da je to vprašanje odvisno od italijanskega naroda in ne od Fanfanija, da je to odvisno od socialističnih in demokristjan-skih delavcev, da je to odvisno od volivcev, ki bodo imeli priložnost, da se izjavijo na prihodnjih upravnih volitvah. V tej zvezi zahtevajo italijanski socialisti od krščanske demokracije in socialdemokratov naj se odrečejo sedanjemu sleparskemu volilnemu zakonu o povezanih listah («ap. parentamento«) in naj se vrnejo na proporcionalni volil ni zakon. vor z naslednjimi besedami: «Trst naj nam pomaga v borbi, ki jo sedaj vodimo. Naj se ne zapre v razočaranje in obup svojih sedanjih žalostnih izkušenj. Tržaški delavci in tržaški intelektualci naj nam pomagajo zmagati v bitki za otvoritev na levo, ki je hkrati tudi bitka za demokracijo in socializem, ki je bitka za mirno sožitje med narodi in za mirno sožitje med socialnimi interesi, ki ne nasprotujejo univerzalnim zahtevam enakopravnosti in svobode«. V Ljubljani zaseda mešana komisija Na županstvu v Dolini je bila sinoči izredna seja dolinskega občinskega sveta, na kateri so svetovalci najprej potrdili nekaj Sklepov občinskega upravnega odbora, nato pa razpravljali o vprašanju proste cone. Svetovalec Emil Komar je predložil v diskusijo in odobritev resolucijo, v kateri občinski svet zahteva od vladnih organov, da ustanovijo n-> tržaškem področju integralno prosto cono. Resolucija ugotavlja, da je dolinski občinski svet že večkrat razpravljal o vprašanju proste cone in da je _na seji dne 10.11.1955 soglasno zahteval njeno ustanovitev. Zato so svetovalci z nezadovoljstvom komentirali negativno stališče vladnih organov do tega vprašanja, kajti gotovo je, da bi se z ustanovitvijo- integralne proste cone izboljšal gospodarski položaj na tržaškem področju. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Kot je znano, so podobno resolucijo izglasovali tudi v Zgoniku na nedeljskem zase- Včeraj se je v Ljubljani začelo tretje zasedanje stal ne jugoslovansko-italijanske mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma o male. mobmejnem prometu. Raz- .............- — .,------ ---- pravljali bodo o vprašanjih | danju občinskega sveta. Tudi v zvezi s sklepi zadnjega repentaborski občinski svet je že zahtesfal ustanovitev integralne proste cone, medtem ko bo devinsko-nabrežinski občinski svet razpravljal o tem vprašanju na seji, ki bo zasedanja, pa tudi o vprašanjih, ki so se pojavila med obema zasedanjema. I Jugoslovansko delegacijo vodi Svetomir Tomič, italijansko pa dr. Fabiani V NEDELJO KMALU PO POLDNEVU POŽAR V RIŽARNI V PROSTORIH „YMCA" Požar je poškodovat več prostorov, v katerih prebivajo begunci - 5 gasilskih ekip v 4 urah ukrotilo požar prihodnji teden. RESOLUCIJA TRŽAŠKE TRGOV. ZBORNICE Zbornica se je ponovno izognila jasni izjavi glede proste cone Predsedstvo zbornice ponovno predlaga objavo sklepov vladne komisije in sprejem načelnikov tržaških gospodarskih ustanov pri podtajniku Russu Predsedstvo tržaške trgovinske, industrijske in kmetijske zbornice Je včeraj obširno razpravljalo o integralni prosti coni in izglasovalo resolucijo, v kateri ponovno priporoča vladi, da objavi poročilo strokovne vladne komisije, ki je proučevala vprašanje proste cone in gospodarske ukrepe v korist Trsta-Nadalje resolucija ugotavlja, da so indisikreoije o vsebini poročila povzročile zaskrbljenost in da predstavlja negotovost resno škodo za gospodarsko bodočnost ozemlja. Resolucija zaključuje s predlogom, naj predsednik medministrske komisije za Trst čim-prej sprejme načelnike lokalnih gospodarskih in upravnih ustanov. SPOROČILO NSZ Za izvajanje volilne pravice Neodvisna socialistična zveza sporoča: Kdor ni vpisan v volilne sezname občin, nima volilne pravice. Številni državljani niso vpisani v volilnih seznamih zaradi napak, nemarnosti, enakih priimkov ali pa zaradi malih prekrškov in kazni, ki so bile kasneje odpuščene z amnestijami. Neodvisna socialistična zveza poziva svoje člane m simpatizerje, naj osebno kontrolirajo v občinah, kjer bivajo, volilne sezname ter vprašajo v določenih uradih za razloge morebitne izključitve. Ce so izključeni iz volilnih seznamov zaradi kazni in obsodb, ki so bile črtane z amnestijami, je potrebna izjava o amnestiji tistega sodišča, ki Je izreklo obsodbo. Tovariši in simpatizerji so vabljeni, naj se za pojasnila in nasvete obrnejo na tajništvo NSZ v Ul. sv, Frančiška 20-1, tel. 29-416. HUDA PROMETNA NEZGODA PRI »RUMENI HISI. V smrtni nevarnosti motorist po padcu in trčenju ob avtobus Nesrečni mladenič ai je pri padcu verjetno prebil lobanjo in dobil bude notranje poškodbe Včeraj zvečer malo pred 21. uro so morali nujno sprejeti na I. kirurškem oddelku komaj 15-letnega delavca Antona Trussmgherja iz Nabrežine — Križišče, kateremu so poleg drugih poškodb ugotovili verjetno prebitje lobanje in verjetne notranje poškodbe. Na istem oddelku so istočasno pridržali tudi 21-letne-ga kmetovalca Ivana Vižintina iz Dola pod Doberdobom kateremu so ugotovili globoko rano na čelu z možganskim pretresom. Medtem ko bo slednji okreval verjetno že v 8 dneh, so si za Trussingherja pridržali prognozo zaradi njegovega izredno resnega stanja. Vižintin je izjavil, da sta se s Trussingherjem vozila z lanvbreto po Ul. del Friuh v smeri Proseka, ko sta blizu Rumene hiše iz neznanih la skupno z vozilom po cesti, dokler nista trčila ob avtobus, katerega šofer je opazil nezgodo ter k sreči še pravočasno ustavil vozilo. Vid v nevarnosti Ko je včeraj zjutraj 41-letni Ernesto Cherti od Domja vozil s svojim motornim kolesom proti Senenemu trgu, je nekako na sredi poti podrl na tla 40-letno Antonietto Barnaba por Košuta iz Ul. Ghir-landaio, ki je hotela prekoračiti cesto. Zensko so odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi u-darca na glavi s poškodbo levega očesa pridržali. Zdravniki so bili mnenja, da bo okrevala v nekaj dneh, vendar so si pridržali prognozo glede vida na poškodovanem očesu Proti večeru so žensko premestili na II. kirurški od- razlogov padla na tla in zdrse- | delek, kjer so jo operirali. Na omenjenem zasedanju je imel predsednik tržaške zbornice prof. Paolo Luzzatto Fegiz daljši referat, v katerem je utemeljil že omenjeno resolucijo in obrazložil stališče zbornice do ustanovitve poste cone. V začetku tega referata je predsednik o-stro obsodil indiskrecije in zaključil, da zbornica kljub številnim intervencijam še vedno ne razpolaga s tekstom zaključkov tehnične medministrske komisije in da v takih pogojih ne more zavzeti nobenega stališča. Poleg tega gre samo za mnenje tehnične komisije, ki ni v nobenem primeru obvezno za vladne kroge. Zaradi tega zbornica stoji na stališču, da mora vlada čimprej objaviti te zaključke, saj bo vsak nadaljnji zastoj samo še bolj škodil prestižu centralnih oblasti. V tej zvezi predlaga predsednik zbornice odločno intervencijo lokalnih upravnih in gospodarskih ustanov. Intervencijo bi morali prej pripraviti na sestanku z vsemi zainteresiranimi gospodarskimi združenji. Zbornica pa bi pričela razpravljati o prosti coni in o-stalih vladnih ulkrepih šele potem, ko bi bila točno obveščena o dejanskih vladnih namerah. Predsednik zbornice se je samo na enem mestu dotaknil bistva vprašanja, ko pravi, da je treba gledati bolj na vsebino kot na naziv nekega ukrepa in da bi bilo mogoče napraviti vrsto ukrepov, ki bi bili za tržaško gospodarstvo koristnejši kot izključna carinska svoboda. Svoj govor je zaključil prof. Luzzatto Fegiz z ugotovitvijo, da je Trst gospodarsko izredno mnogo izgubil med vojno. in da je bil v povojnem razdobju v takem položaju, da ni mogel izkoristiti svetovne gospodarske konjunkture. Vojna pa mora predstavljati pasivo za 47 milijonov Italijanov in ne samo za 300 tisoč Tržačanov. Tržaška trgovinska zbornica se je torej ponovno izognila jasnemu stališču do proste cone, saj niti resolucija niti predsednik zbornice nikjer jasno ne rečeta: da ali ne. Poleg tega zbornica ne bo več razpravljala o tem vprašanju vse do takrat, ko ji ne bodo zr.ane namere vlade, kar pomeni, da bo pasivno čakala na odločitev Rima. Svojevrsten je predlog o pošiljanju posebne delegacije v Rim, še pred odločitvijo vladnih krogov, saj je ta predlog v nasprotju s sklepom, da je treba počakati na odločitev. Stališče zbornice je torej precej nejasno in neodločno. prav glede predloga, da bi bilo treba poslati v Rim predstavnike gospodarskih krogov pa se zdi, da je stališče zbornice tudi v nasprotju s stališčem mestnega odbora za integralno prosto cono, ki naj bi po nekaterih vesteh tudi pripravljal pošiljanje slične delegacije. Mestni odbor za prosto cono se bo namreč sestal danes in bo verjetno razpravljal o sklicanju skupščine vseh članov in o konkretnih ukrepih za obrambo tržaških zahtev. Danes bo o prosti coni na redni seji razpravljal tudi občinski svet. Ze včeraj je župan sklical načelnike političnih skupin zastopanih v tržaškem občinskem svetu, kjer so v daljši in precej ostri diskusiji razpravljali o prosti coni. Zdi se da so se načelniki političnih skupin, kljub ostremu odporu nekaterih desnih strank (PLI, DC, PRI, MSI) vendar dogovorili, da bodo poslali v Rim protestno brzojavko z zahtevo po takojšnji objavi rezultatov dela tehnične medministrske komisije in potrdili stališče občinskega sveta, izraženo v resoluciji od 14. aprila, v ka- teri se zahteva ustanovitev integralne proste cone. Danes redna seja trž. občinskega sveta Danes ob 18. uri bo redna seja tržaškega občinskega sveta na kateri bo odbornik za računovodstvo predložil letošnji občinski proračun, odbornik za občinska pa proračun podjetja ACEGAT. Nezgodi na delu Med delom pri gradnji stavbe v Ul. Revoltella je 34-letni Antonio Vechiato iz Ul-Montecucco padel s štirih metrov na tla in se nato napotil v bolnišnico, kjer so mu samo nudili zdravniško pomoč in ga nato odslovili. Zdravniki so mu namreč ugotovili le podplutbe in praske na obeh nogah, zaradi česar se bo lahko sam zdravil 8 ali največ 15 dni v domači oskrbi. Med delom pri prenavljanju pasaže v stavbi Tergesteo, je 35-letnemu Mariju Casse-leru iz Ul. Valmaura priletel na glavo kos železa. V nedeljo, nekaj minut pred 13. uro je čuvaj v bivši rižar. ni pri Sv. Soboti opazil, da so prihajali iz oken tretjega nadstropja ognjeni zublji in gost dim, kar je dokazovalo, da je v notranjosti prostorov, ki so bili dodeljeni «YMCA» izbruhnil precejšen požar. Plameni« so se hitro razširili, še posebno ker je bil v prostorih arhiv ustanove, ki je vseboval v glavnem šolske knjige za begunce in drugi lahko gorljivi material. Ustanova je hranila v prostorih tudi nekaj novih šivalnih strojev, ki so bili namenjeni ženskam v taborišču. Po telefonskem obvestilu je prišlo na mesto kar pet gasilskih ekip, ki so bile neutrudno na delu skoraj do 17. ure. Ves ta čas so se morali gasilci boriti s plameni in z dimom in eden od njih, 37-letni Giusto Barazzoni z Vrdelce-Skoljeta. se je ne le porezal po roki z drobcem stekla temveč se je tudi opekel, zaradi česar se je moral zateči v bolnišnico, od koder pa so ga po prvi pomoči odslovili. Vest o velikem požaru je privabila na kraj tudi generalnega vladnega komisarja dr. Palamaro. ki je ob koncu uspešnega dela pohvalil gasilce. Na mestu je ostala majhna ekipa gasilcev z nalogo, da nastopi čim bi opazila kako novo žarišče. Ni znano koliko znaša škoda. Med današnjim dnem se bo verjetno zaključila preiskava o vzrokih požara, medtem ko se bo inventar za ugotovitev škode končal šele po dveh ali celo treh dneh dela. Zborovanje mladih delavcev Mladinska komisija sindikata kovinarjev Delavske zveze, ki je dala pobudo za sklicanje zborovanja mladih kovinarjev v soboto dne 21. t. m ob 18. uri v Ul. Zonta 2, sporoča, da je razširila povabilo na vse kategorije kakor tudi na mladinsko komisijo Delavske zbornice in na ACLI. Komisija je že navezala številne stike z vajenci in z mladimi delavci velikih ih malih podjetij. Na zborovanje so pristali organizirani in neorganizirani delavci kakor tudi nekateri člani Delavske zbornice. uri bo skupščina delavcev iz Podlonjerja v krožku »Stel-la». Ob 19.30 bo skupščina delavcev od Magdalene v krožku «Cebulec». Ob isti uri bo tudi skupščina delavcev v Miljah. V četrtek ob 15.30 bo v Ul. Zonta 2 skupščina uslužbencev menz. Ob 18. uri bo v Ul. Zonta sestanek vodilnega odbora kemične stroke; ob 18. uri pa bo skupščina delavcev «Stock» na Trgu Goldoni št. 3. Na sindikatu gradbenih delavcev v Ul. Zonta 2 bodo volili delegate za ustanovno skupščino, in sicer ob uradnih urah. V nedeljo pa bo v dvorani v Ul. Vecellio skupščina gradbenih delavcev, na kateri bo govoril nacionalni tajnik FILEA Rinaldo Sche-da. Vil Q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V četrtek 19. in petek 20. t. m. ob 20. uri v KOPRU Milan Begovič: BREZ TRETJEGA Fred rešitvijo vprašanja zapriseženih čuvajev CRDA Včeraj je tajništvo vladnega generalnega komisariata sporočilo zapriseženim čuvajem, ki jih je ravnateljstvo CRDA odpustilo maja 1955, da jih bodo še ta teden pismeno obvestili o izidu njihovih pritožb. Koncert v Sv. Križu V nedeljo je bil v kino dvorani v Križu v priredbi pevskega zbora «A. Sirky> koncert, na katerem sta nasto_ pila še pevska zbora iz Nabrežine in Sempolaja. Zaradi pomanjkanja prostora, bomo podrobneje poročali o tej prireditvi v jutrišnji številki. Sestanki in skupščine za sindikalno konstiluanto Drevi ob 18. uri se sestane na Trgu Goldoni št. 3 pripravljalni odbor za sklicanje konstituante pod predsedstvom Domenica Marchiora. Jutri ob 15.30 bo v Ul. Zonta skupščina hišnikov. Ob 20. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Zaradi neprevidne vožnje povzročil smrt sopotnika Po nesreči je sporočil policiji, da leži na cesti mrtvec, v upanju, da se bo rešil odgovornosti 21. novembra 1953. leta sta Darij Hrovatin in Josip Dodič, pripeljala z motorjem do Trga Dalmazie in prijavila na policijskem poveljstvu, da leži v Ul. Commerciale ob cesti neki mrtvec. Agenti so enega izmed njiju peljal; s seboj; drugega pa so pridržali, kajti zadeva se jim je zdela sumljiva. In na ta način se je agentom posrečilo priti na čisto. Mrtveca, identificiranega za 48-letnega jugoslovanskega državljana Oskarja Avgustinčiča iz Ul. Gatteri 56, so odpeljali v mrtvašnico, preiskovalni organi pa so začeli zasliševati predvsem 37-letnega Marija Janežiča iz Drevoreda Sanzio. glede katerega so po izjavah Dodiča in Hrovatina sumili, da je odgovoren za Avgustin-čičevo smrt. Med zasliševanjem so ugotovili, da je Janežič končal delo pri gradnji pokritega bazena okoli 17. ure. Od tam bi moral odpeljati motorni trokolesni tovornik v garažo giadbenega podjetja Alfa, kjer je bil Janežič zaposlen in kjer je stanoval ker je bil tudi nočni čuvaj. Namesto domov pa je Janežič stopil v neko gostilno v Ul. Crispi, kjer je ostal do polnoči. Tu je spoznal Avgustinčiča. ki ga je h čuden ropot, zaradi česar so se vsi trije vsedli na motor in sledili motornem tovorniku. V višini cerkvice pri Kolonji pa se jim je nudil grozen prizor: na desni strani ceste je ležal na tleh Av-gustinčič, ki je še dihal. Poleg je ležalo prevrnjeno vozilo. Janežič je stopil k Av-gustinčiču in kljub temu, da je imel stisnjen prsni koš z verjetnim zlomom reber in notranjimi poškodbami, ga je hotel obuditi k življenju z u-metniim dihanjem, s tem je verjetno poslabšal njegovo stanje in Avgustinčič je kmalu zatem podlegel poškodbam. Kaj narediti sedaj, si je mislil Janežič. Ker Avgustinčiču ni bilo več pomoči se je vse-del na vozilo in se odpeljal domov. Guštin je šel tudi domov, Hrovatin in Dodiča pa sta sklenila obvestiti policijo, a sta mislila, da ne bodo od njiju zahtevali drugih podrobnih pojasnil. Toda preiskovalni organi So zasumili, da fanta vesta več kot sta iizpove-dala, zaradi česar so ju zaslišali dokler ni prišla resnici na dan. Janežiča so seveda prijavili sodišču pod obtožbo, da je pijan neprevidno vozil s preveliko hitrostjo po strmi cesti, zaradi česar je odgovoren naprosil, da bi ga peljal na Iza nesrečo in za Avgustinči- --'<-Opero bo dirigiral Mario Ro*51’ v glavnih vlogah pa bodo «*■ stopili Leyla Gancer (Agata), Renata Scotto (Annetta), Aleksandro Zilliani (Max), Mario Petri (Caspar). Zborovodja A dol'8 Fanfani. režiser Carlo Pircinatc. Pri blagajni se nadaljuje P10* d a ja vsto pn ic. V Borštu praznujejo danes vaškega patrona. Tradicionalno opasilo bo brez dvoma pri. vabilo v prijazno vasico tudi Tonete in Tončke iz mesta in okolice, ki bodo ob kozarcu dobrega vina in domače ga pršuta praznovali svoj god. Domači gostilničarji so za to priložnost povečali svoje zaloge z najboljšim, kar je dobiti v Bregu, tako da bodo ugodili zahtevam vseh godov, nikov, ki prihajajo vsako leto na ta dan v Boršt. IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Delno znižane kazni tihotapcem opija Včeraj zjutraj se je sestalo prizivno sodišče, na kateremu so razpravljali o prizivu, ki so ga vložili Vera Bembdch por. Geremia, Erminia Salet-nik vd- Murat, Eleonora Ru-desch, Giuseppe Dobrigna m Mario Buzan. Vsi ti so bili 13, oktobra lani obsojeni zaradi tihotapstva opija ali tihotapstva in posesti pornografskega materiala, kar velja samo za Buzana, na kazni od 4 mesecev zaporu ter 35.000 lir glede pa do 3 let in 6 mesecev zapora ter 345.000 lir globe. Z novo razsodbo so znižali skoraj vsem prvotno kazen. Bembicheva bo morala tako presedeti samo 2 leti in 2 meseca v zaporu ter plačati 222.200 lir globe, Rudesche-va in Drobigna pa 2 leti in plačati 200.000 lir. Saletnikovi so prvotno kazen (1 leto in 4 mesece zapora ter 134.000 lir globe) potrdili, medtem ko so Buzanu sicer potrdili obsodbo kazenskega sodišča, a so ga oprostili obtožbe tihotapstva s formulo, da ni izvršil dejanja v nasprotju s prvotno razsodbo, po kateri je bil obtoženec oproščen samo zaradi pomanjkanja dokazov. Vsi so bili obsojeni tudi na plačilo sodnih stroškov. OD UCERflJ DO DDDES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 15. in 16. t. m. se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 20 oseb. poroke so bile 3. POROČILI SO SE: elektrome-hanik Guerrino Devit in gospodinja Maria Grazla Giorgini, mizar Duilio Paniz in gospodinja Jolanda Lo Blanco, klavec Ser-gio B el 1 ec in i-Linda in gospodinja Giuseppina Crest.i. UMRLI SO: 42-letni Nereo Zobec. 62-letna War»da Slataper, 32-letna Rita Marussi por. Pe-tronio. 65-letni Francesco Mosco-li-n. 69-letna Giuseppina Ota por. Cofolli. 58-letna Fernanda Ame-rini vd. Crescl, 54-letni Carlo Tanzi, 61-letnl Mario Bisin, 69-letna Luigla Polo vd. Bonetti, 56-letna Lina Vannucci Nelll por. Sassetti, 55-letni Franc Kravos, 91-Ietna Rosa Ghersinich vd. Grego, 80-letna Marija Franič vd Ivanovič, 89-letna Caterina De Rin, 72-letna Ivana Volk vd. Bar-ba, 73-letnia Giuseppa Marži. 83-letna Ivana Marcusa vd. Gruden, 73-letn-l Ailessandro Avon, 76-letna Roberta Bogataj vd. Bi-si, 65-letna Giuseppina Exneir por Contento VREME VČERAJ Najvišja temperatura 8,5. naj-nižja 7,2. ob 17. uri 8,2. zračni tlak 1019,6 narašča, veter 6 km severovzhodnik, vlaga 95 odrt., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,4. NOČNA SLUŽBA I.EKAI1N INAM - Al Cammello. Drevored XX septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza. Ul. Mor.torslno 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10: Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicolj v Skednju poslujeta vedno Excelsior. 14.00: »Prijateljice«, & Rossi Drago, G Ferzetti. Fenice. 15.00: ((Čudežni fantek*' A. Sordi, M. Riva. ,, Nazionale. 15.00: «Zlata žila«. M-Toren. R. Basehart. Filodrammatico. 16.00: »Pogum*- Toto, G. Cervi, J. Galter. Superciuema. Zaprto zaradi & nove. Arcobaleno. 16.00: ((Ljubljenec rt-like kraljice«, Bette Davis. 1» Todd. . Astra Rojan, 16.00: «Neusmiljrt! konjenik«. C. Wilde, Y. P* Carlo. Capitol. 16.00: «Crni fascikel*' L. Padovani, D. Delorme. Cristallo. 15.30: «Nana». C. yer. M. Carol. Mladini izP°° 16. leta prepovedano. Grattacielo. 16.00: «Kruh, ljub** zen in...», Sophia Loren. V. 0' Sica. Alabarda. 15.00: «Nad usodo«, '• Parker. G. Ford , Ariston. 16.00: «Polžaste stop"1-ce«. D. Mac Guire, E. Bartf more. Mladoletnim prepoved. Armonia, 15.15: «Torr.hstonski D* kol«, V, Monroe, J. Parker. Aurora. 16.00: ((Ljubezen je & dovita stvar«. W. Holden. Jones Garibaldi. 15.30: «Tihotapka Akna«, G. Lollobrigida, A. N**" zari. Ideale. 16.00: ((Egipčan Sinuhe*' E. Purdom. J. Simmons. Im pero. 16.00: «Lady Godiva*' Maureen 0’Hara Italia. 16.00: ((Dediščina pohlrt-neža«. Y. De Carlo, D Ni ven S. Marco. 16.00: »Zgodilo se )e na komisariatu«. N. TaranW' A. Sordi. Kino ob morju. 16.00: «V znaffl*-nju Venere«. V. De Sica. S-Loren Moderno. 16.00: ((Zadnji odpor*' B. Cravvford, J. Derek Savona. 15.30: «Edenska dolina*. J., Dean. j. Harris. , Viale. 16.00: ((Pištola, ki poie«. v. Moratgomery. D. Malone Vittono Veneto. 16.00: «Leta nasilja«, R. Basehart. G. Grahame. Mladoletnim prepoved. Azzurro. 16.00: ((Revščina in plf’ menitost«. Tofo, S. Loren Belvedere. 15.30: «Vila antipo- dov«. E. VVilliams, V. Mature-Marconi. 16.00: «Desirče», Mar-ion Brando, J. Simmons. Massimo. 16.00: «Zena je enak* za vse«, Y. Šanson, R. Risso-Novo cine. 16.00: «Lju.bezen 1 12 metrih«. Lucille Bati Odeon. 16.00: «Atila», A. Quin«' Radio. 16.00: »Človeška zver«. 0-Ford, G. Grahame Venezia. 15.30: »Atlantida«. M-Montez, j p. Aumont. Skedenj. 18.00: »Bagdad«. TOREK, 17. januarja 1956 TH*T rosIAJA A 11.30 Zabavna glasba; 12.00 Predavanje; 12.10 Za vsakogar nekaj: 12.45 Iz sveta kulture; 12“ Operni odlomki; 13.30 Glasba P® željah; 17.30 Plesna čajanka; 18V1 Čajkovski: Koncert št. 1 za klavir in orkester: 18.35 Znanj oprtni dueti; 18.55 Orkester Mel«-crino; 19.15 Zdravniški vede*: 19.30 Pestra glasba; 20.00 Spor*' 20.05 Kernove in Kreuderjeve melodije: 20.30 Zbor SlovensK' filharmonije: 20.50 Svendpen- Slavnostna poloneza; 21.00 VV«1' ton Butterfield in Lee Morrison-((Umorjeni kanarček«, kriminal*1® igra v 4 dejanjih; 'I' K M l' I. 14.30 Tržaška kulturna krotka; 18.30 Otroška ura; 19.15 We-ber: «Carostrelec», opera reS'” strirana pri generalni vaji gledališču Verdi; 21.05 Simfonični koncert orkestra Tržaške 1 ‘ harmonije, dirigira Luigi ToffoU- > o » •-. v . .. \ 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00, 6.00 7.9“' 13.00. 15.00. 17.00. 19.00. 22.00. .« 11.00 Radijski koleda-r: 11-“} Gospodinjski nasveti; 11.15 JoS; Ha.vdin: Simfonija št. 92 v v duru «Oxfordska»; 11.45 Cicib8' nam: Dve zgodbici Vida Peči®' ka; 12.00 Poje zbor KUD lv»" Rob iz Ljubljane in moški zt><" ((Grafika«; 12.40 Nekaj opernin arij; 13.30 Od melodije do m*l<1' dije; 14.35 Želeli ste — po5'“' šatlei; 15.15 Igra trio K anip‘" 15.30 Utrinki iz literature Youghill Kaug: Streha iz loči*’ 15.45 Igra orkester G. MelachD' no: 16.10 Z našimi solisti 1 skladatelji; 18.15 B. Smetana: Tr*' je odlomki iz opere «Prodaf* nevesta«: 18.30 Športni tedni«; 20.10 Poje Slovenski oktet; 20-“ Radijska igra . Ann.v Tich.v: Nf znana mojstrovina (prva izvCT ba): 21,30 F. Schubert - F LB*.’ Dunajski večeri (Edith Farna*11’ . GLEDALIŠKI PLES • 1 v soboto } 21. jan. 195S ob 21. uri v dvorani na stadionu « Prvi maj» • Dr. R. Hlavaty ZOBNI ZDRAVNIK ordinira za ustne in zobne bolezni ter zobno pro-tetiko v Ul. Lavatoio 4-1 dnevno od 15. do 18. ure delavnica mehaničnih izdelkov A. Fabiani THST — IJL. COH1I 2 — TEU 361-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme V podjetjih, revizije, mehanične Izdelke, obdelavo kovin, avtogeno in električno varjenje. Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih strojev In kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih in napravah na krovu. Spomenica SGKZ o slov. šoli na Tržaškem ozemlju Danes objavljamo drugi del spomenice o slovenskih šolah na Tržaškem, ki jo je izvršni odbor Slovenske gospo-darsko-kulturne zveze poslal ministru za javno šolstvo prol. Paolu Rossiju in katere prepis je bil izročen tudi generalnemu vladnemu komisarju drilG. Palamari. Spomenica je bila izpopol-njena z 21 prilogami. Sledeči dve prilogi (12 in 13) se nanašata na točko a) tistega “rta spomenice, ki govori o strokovnih šolah in ki je bil objavljen že v naši nedeljski številki. V Kri V zu V prilogi 12 je predlog za ti emiziranje stalnih mest a strokovnem tečaju v Sv. strokovni tečaj v n7' ’žu, ki naj se spreme-v industrijsko strokovno 0 0 z enim kurzom, naj se vna jo stalna mesta za streS’tVen°’ u^no’ uPr3vno in osebje po sledečem Predlogu, lodstueno in učno osebje: avnatelj: stalno mesto, ve- n° na Pouk. Slovenščina, ovina, zemljepis: 1 stal-o mesto. Italijanščina: 1 po- r^no mesto združeno s Poukom na drugi šoli. Ma_ Offlatika, fizika, kemija: 1 a ho mesto. Prirodoslovne vede: i združe: poverjeno mesto n° s poukom na drugi ?.1 (filej Opčine). Tehnologa in tehnološki laborato-t). 1 poverjeno mesto zdru-j.en° s Poukom na drugi šo-^osPodinjstvo, risanje, hi-Siena: j stalno mesto in I Poverjeno mesto združeno s Poukom na drugi šoli. Moške s rokovne praktične vaje: 1 n° mesto in 1 poverjeno esto združeno s poukom a drugi šoli. Zenske strojne praktične vaje: 1 stal-0 mesto. Tehnično risanje: rtalno mesto. Telovadba za broške: I poverjeno mesto uženo s poukom na dru-8* šoli (glej Opčine). Telo-oba za ženske; 1 poverjeno esto združeno s poukom na prU6i šoli (glej Opčine). ie: I poverjeno mesto združ, eno s poukom na dru- & šoli (glej Opčine). Upravno osebje: I tajnik. Strežno osebje: 1 sluga. Pregled stalnih in poverjenih«. mest glede na število učnih ur in na stolice, ki so se uveljavile na strokovnem tečaju v Sv. Križu. Slovenščina, zgodovina in zemljepis: (20 — 1 — 0); italijanščina: (11 — Q — 1); matematika, fizika in kemija: (18 .— 1 — 0).; prirodoslovne vede: (5 — 0 — 1, poverjeno mesto združeno s poukom na šolah v Nabrežini, Rojanu '.n Opčinah); tehnologija in tehnološki laboratorij: (8 — 0 — 1); tehnično risanje: (18 — 1 — OJ; gospodinjstvo, risanje in higiena (25 — 1 — 1); moške strokovne praktične vaje; (28 — 1 — 1); ženska ročna dela: (21 — 1 — 0): telovadba za moške: (2 — 0 — 1, poverjeno mesto združeno s poukom na šolah v Nabrežini, Rojanu in Opčinah); telovadba za ženske: (1 — 0 — 1, poverjeno mesto združeno s poukom na šolah v Nabrežini, Rojanu in Opčinah); petje: (3 — 0 — 1, poverjeno mesto združeno s poukom na šolah v Nabrežini, Rojanu in Opčinah). (Prva številka med oklepaji pomeni učne ure za vsak kurz, druga stalna mesta, tretja pa poverjena mesta). V Dolini V prilogi 13 je predlog za sisiemiziranje stalnih mest na industrijskem strokovnem tečaju v Dolini naslednji: Za industrijski strokovni tečaj v Dolini, ki naj se spremeni v industrijsko strokovno šolo z enim kurzom, naj se uzakonijo stalna mesta za vodstveno, učno, upravno in strežno osebje po sledečem predlogu: I. Vodstveno in učno oseb- je; ravnatelj: stalno mesto — vezan pouk; slovenščina, zgodovina, zemljepis: 1 stalno in 1 poverjeno mesto; italijanščina: 1 stalno mesto; matematika, fizika, kemija: 1 stalno in 1 poverjeno mesto vezano na pouk na drugih šolah, prirodoslovne vede: 1 poverjeno mesto vezano na pouk na drugih šolah; tehnologija in tehnološki laboratorij: 1 poverjeno mesto vezano na pouk na drugih šolah, gospodinjstvo, risanje, higiena: 1 stalno in 1 poverjeno mesto vezano na pouk na drugih šolah; moške strokovne praktične vaje: 1 stalno in 1 poverjeno mesto vezano na pouk na drugih šolah; ženske strokovne praktične vaje; 1 stalno mesto; tehnično risanje: 1 stalno mesto; telovadba za moške: 1 poverjeno mesto vezano na pouk na drugih šolah; telovadba za ženske: 1 poverjeno mesto vezano na pouk na drugih šolah; petje: 1 poverjeno mesto vezano na pouk na drugih šolah. Skupno 8 stalnih in 3 poverjenih mest. II. Upravno osebje: 1 tajnik. III. Strežno osebje: 1 sluga. Pregled stalnih in poverjenih mest glede na število učnih ur in na stolice, ki so se uveljavile na industrijskem strokovnem tečaju v Dolini. Slovenščina, zgodovina in zemljepis (27 — 1 — 1); italijanščina (15 — 1); matematika, fizika in kemija (23 — 1 — 1); prirodoslovne vede (5 — 0 — 1); tehnologija in tehnološki laboratorij (8 — 0 — 1); tehnično risanje (18 — 1); gospodinjstvo, risanje, higiena (25 — 1 — 1); moške strokovne praktične vaje (28 — 1 — 1); ženska ročna dela (21 — 1); telovadba za moške (4 — 0 — 1); telovadba za ženske (2 — 0 — 1); petje (4 — 0 — 1). (Prva številka v oklepajih po- I meni učne ure za vsak kurz, j druga stalna mesta, tretja pa | poverjena mesta). Trgovsko strokovno šolstvo b) Trgovska strokovna šo-,a v Trstu pri Sv. Ivanu naj ^ a vodstveno, učno, uprav-*° m strežno osebje po pred-sistematizacije zadevnih v*st Po prilogi 14. Ta priloga , uje tudi pregled stalnih . Poverjenih mest gfecfe ria ce*V^-° u®n'h ur in na stoli-šoli^' S° se uveljavile na tej si si pril°3i 14 je predlog za er'iiziranje stalnih mest J1 trgovski strokovni šoli v „7** pri Sv. Ivanu nasled-,3J; Za trgovsko strokovno ? 0 Prt Sv. Ivanu, ki ima Uva kurza ik, ega (popolnega mo-u in ženskega), naj se hkonijo stalna mesta za odst ceno, učno, upravno in, rtzno osebje po sledečem Pzedlopu. • ■ ^odstueno in učno oseb- • ravnatelj: stalno mesto oproščen pouka; slovenšči-a' zgodovina, zemljepis: 2 stalni m l poverjeno mesto. ■ e*a*i° na pouk na drugih “h; italijanščina: 1 stalno I poverjeno mesto vezano ® PouJc na drugih šolah; ma-vtha tika: j stalno mesto; a90znanstvo, trgovinstvo, .rtr°doznanstvo, higiena in figovo dstvo: 2 stalni me-> strojepis, lepopis, steno- grafija; 1 stalno mesto; telovadba za moške: 1 poverjeno mesto vezano na pouk na drugih šolah; telovadba za ženske: 1 poverjeno mesto vezano na pouk na drugih šolah; risanje: 1 poverjeno mesto vezano na pouk ha drugih šolah; petje: 1 poverjeno mesto vezano na pouk nc drugih šolah. Skupno 8 stalnih in 6 poverjenih mest. U. Upravno osebje: 1 tajnik. III■ Strežno osebje: 1 sluga. Pregled stalnih in poverjenih mest glede na število učnih ur in na stolice, ki so se uveljavile na trgovski strokovni šoli pri Sv. Ivanu v Trstu. . Slovenščina, zgodovina in zemljepis; (42 — 2 — 1)1 >ta" lijunščina (24 — 1 — 1)1 matematika (18 — 1); blago- zhanstvo, trgovinstvo, knjigovodstvo, prirodoslovje, higiena (38 — 2); strojepis, lepopis, stenografija (20 — 1); risanje (12 — 0 — l)i telovadba za moške (6 — 0 — 1)1 telovadba za ženske (6 — 0 — 1); petje (6 — 0 — 1). (Prva številka v oklepajih pomeni učne ure za vsak kurz, druga stalna mesta, tretja pa poverjena mesta). Trgovski strokovni tečaji c) Trgovska strokovna te-naa na Proseku in na Kati-ri haj se predvsem sprejo?.8 v trgovski strokovni 1 ln naj imata vodstveno, seb°’ uPravno tn strežno o-za P° Pologu sistemati- C1le zadevnih mest po pri-*5 tn 16. Navedeni pn-st . vsebujeta še pregled El a 1 'n Poverjenih mest r e na število učnih ur in j. st°tice, ki so se uveljavile-, na °tt«h Trgovskih stro-st Vn’.^ tečajih in ki naj o-u neto tudi na trgovski strohni šoli. Na Proseku liste 15 je predlog za tia "tiziranje stalnih mest čaj. raovskem strokovnem te-2a n° Proseku naslednji: rgovski strokovni tečaj, Hai se spremeni v trgovkaJ, s,rokovno šolo z enim slaln°m’ naj se uzakoni jo utn a mesta za vodstveno, sebi°’ Upravn° tn strežno o-e Po sledečem predlogu: l, Vodstveno in učno oseb-a^natelj: stalno mesto z Veniti10*^0 P°učevanja; slo-Pij' j,!a' z0odovina, zemlje-tnett *n 1 poverjeno dru °, vezano na pouk na j n -olah; italijanščina: Poverjeno mesto vezano na rtatik na šolah; mate- Vez' a' * poverjeno mesto soC\r V°Uk na dru9'h Stv bl(l9°znanstvo, trgovin-znnji }n^ovodnvot prirodo-Z , V°’ 1 stalno ho^afi/a.r0/ePi*‘ lep°PM' Ste' v unja; l poverjeno mesto šol "i”0 na P°uk na drugih sto* *’ t)*tje; 1 poverjeno menil v,etano nu pouk na dru-škp ' telovadba za mo-tla ^ Poverjeno mesto veza-na Pouk na drugih šolah; telovadba za ženske: 1 p overjalo mesto vezano na pouk na drugih šolah; risanje: 1 poverjeno mesto vezano na pouk na drugih šolah. Skupni. 3 stalna in 8 poverjenih mest. 11. Upravno osebje: 1 tajnik. Ul. Strežno osebje: 1 sluga. Pregled stalnih in poverjenih mest glede na število učnih ur in na stolice, ki so uveljavile na trgovskem strokovnem tečaju na Proseku Slovenščina, zgodovina in zemljepis (21 — 1 — 1); italijanščina (12 — 0 — 1); matematika (9 — 0 — 1); bla-goznanstvo, trgovinstvo, knjigovodstvo, prirodopis, higiena (18 — 1); strojepis, lepopis, stenografija (10 — 0 — 1), risanje (6 — 0 — 1); telovadba za moške (6 — 0 — It, telovadba za ženske (6 — — 1); petje (3 — 0 — 1). (Prva številka v oklepajih pomeni učne ure za vsak kurz, druga stalna mesta, tretja pa poverjena mesta). JNa Katinari V prilogi 16 je predlog za ststemiziranje stalnih mest na trgovskem strokovnem te čaju na Katinari naslednji: Za trgovski strokovni tečaj na Katinari, ki naj se spremeni v trgovsko strokovno šolo z enim kurzom, naj se uzakonijo stalna mesta za vodstveno, učno, upravno tn strežno osebje po sledečem jredlogu: I. Vodstveno in učno oseb-e,- ravnatelj; stalno mesto z obveznostjo poučevanja; slovenščina, zgodovina in zemljepis; 1 stalno in 1 poverjeno mesto vezano na pouk na drugih šolah; italijanščina: 1 poverjeno mesto vezano na pouk na drugih šolah; matematika: 1 poverjeno mesto vezano na pouk na drugih šolah; blagoznanstvo, trgovinstvo, knjigovodstvo, prirodo-zvanstvo, higiena: 1 stalno mesto; strojepis, lepopis, stenografija: 1 poverjeno mesto vezano na pouk na drugih šolah; petje: 1 poverjeno mesto vezano na pouk na drugih šolah; telovadba za moške; 1 poverjeno mesto vezano na pouk na drugih šolah; telovadba za ženske: 1 poverjeno mesto vezano na pouk na drugih šolah; risanje: 1 poverjeno mesto vezano na pouk na drugih šolah. Skupno. 3 stalna in 8 poverjenih mest. II. Upravno osebje: 1 tajnik. 111. Strežno osebje: 1 sluga. Pregled stalnih in poverjenih mest glede na število učnih ur in na stolice, ki so se uveljavile v trgovskem tečaju na Katinari. Slovenščina, zgodovina tn zemljepis (21 — 1 — 1); italijanščina (12 — 0 — 1); matematika (9 — 0 — 1); blagoznanstvo, trgovinstvo, knjigovodstvo, prirodoznanstvo, higiena (i« — 1); strojepis, lepopis, stenografija (10 0 — 1); risanje (6 — 0 — 1); telovadba za moške (8 — 0 — 1); telovadba za ženske (8 — 0 — 1); petje (3 — 0 1). (Prva številka v oklepajih pomeni učne ure za vsak kurz, druga stalna mesta, tretja pa poverjena mesta). 1 Poslopje slovenske šole pri Sv. Ivanu Slovenske srednje šole MiM Slovenski otroUki vrtec v Colu, kamor hodijo otroci lz Cola, Hepentabora in Velikega Repna. V ozadju sedeš občine Državna nižja srednja šola a) Državna nižja srednja šela v Trstu naj ima vodstveno, učno, upravno in strežno osebje po predlogu o sistematizaciji zadevnih mest po prilogi štev. 17. Tej je še dodan pregled stalnih in poverjenih mest glede na število učnih ur in na stolice, ki so se doslej uveljavile. V prilogi 17 je. predlog za sistemiziranje stalnih mest na državni nižji srednji šoli naslednji: Nižja srednja šola obstaja iz treh razredov, ki imajo po pet vzporednih. Ce se pokaže potreba, se smejo temu osnovnemu številu vzporednic priključiti še nove vzporednice. Na tej šoli naj se uzakonijo stalna mesta za vodstveno, učno upravno in strežno osebje po sledečem predlogu: I. Vodstveno in učno osebje: Ravnatelj: 1 stalno mesto; oproščen pouka. Slovenščina, zgodovina, zemljepis: 10 stalnih mest. Italijanščina, latinščina: 10 stgl.nih mesj. Angleščina: 2 stalni mesti. Matematika: 3 stalna mesta. Risanje: 2 stalni mesti. Telovadba za moške: 1 stalno in 1 poverjeno mesto. Telovadba za ženske: 1 stalno in 1 poverjeno mesto. Zenska ročna dela: 1 stalno in 1 poverjeno mesto. ■ Petje: 1 poverjeno mesto. Skupno: 31 stadnih in 4 poverjena mesta. II. Upravno osebje: Tajnik: 1 Pomočnik: 1. III. Strežno osebje: Sluge: 6 Pregled stalnih in poverjenih mest glede na število učnih ur in na stolice, ki so se .uveljavile na državni nižji srednji šoli, Slovenščina, zgodovina in zemljepis (30 — 10); italijanščina (15 — 5); latinščina (16 — 5); angleščina (6 — 2); matematika (9 — 3); risanje (6 — 2); telovadba za moške (6 — 1 — 1); telovadba za ženske (6 — 1 — 1); Zenska ročna dela (6 — 1 — d); petje (3 — 1). Prva štev. med oklepaji so učne une za vsak kurz, druga stalna mesta, tretja pa poverjena mesta. Državno v«. ■ • • v v učiteljišče b) Državno učiteljišče v Trstu naj ima vodstveno, učno. upravno in strežno osebje po predlogu o sistematizaciji zadevnih mest v prilogi štev. 18. Ta ima še pregled stalnih in poverjenih mest glede na število učnih ur in na stolice, ki so se uveljavile. V prilogi 18 je predlog za sistemizacijo stalnih mest na državnem učiteljišču naslednji . Državno učiteljišče ima štiri razrede, katerim se smejo po potrebi priključiti še vzporedni razredi. Za državno učiteljišče naj se uzakonijo stalna mesta za vodstveno, učno, upravno in strežno osebje po sledečem predlogu: I. Vodstveno tn učno osebje: ravnatelj: stalno mesto — eprošče n pouka; slovenščina: 2 stalni mesti; pedagogika, filozofija tn psihologija ter didaktične vaje; 2 stalni mesti; italijanščina in latinščina: 2 stalni in 1 poverjeno mesto; zgodovina in zemljepis: 1 stalno in 1 p overjeno mesto; angleščina: stolica skupno s klasično gimnazijo; matematika tn fizika: 1 stalno tn 1 poverjeno mesto; prirodopis tn kemija: 1 stalno mesto; telovadba za moške; 1 poverjeno mesto združeno s poukom na klasični in realni gimnaziji; telovadba za ženske 1 poverjeno mesto združeno s poukom na klasični tn realni gimnaziji; risanje: 1 p overjeno mesto združeno s poukom na realni gimnaziji; pelje in glasba. J poverjeno mesto. Skupno: 11 stalnih in 6 poverjenih mest. II. Upravno osebje: 1 tajnik. III. Strežno osebje: 2 slugi. Pregled stalnih in poverjenih mest glede na število učnih ur in na stolice, ki so e uveljavile na državnem učiteljišču. Slovenščina (30 — 2); italijanščina in latinščina (27, Vi — 2 — 1); zgodovina in zemljepis (22 — 1 — 1); pedagogika, psihologija, didaktične vaje (32 — 2); matematika in fizika (23 — 1 — 1); prirodopis in kemija (18 — 1); angleščina (8 — pouk združen s klasično gimnazijo); risanje (12 — 0 — 1 — pouk združen z realno gimnazijo); telovadba za moške (4 — 0 — 1); telovadba za ženske (13 — 0 — 1 — pouk združen s klasično in realno gimnazijo); petje in glasba (6, 14 — 1). (Prva številka v oklepajih pomeni učne ure za vsak kurz, druga stalna mesta, tretja pa poverjena mesta). Državna trgovska akademija c) Državna trgovska akademija v Trstu naj'ima Vodstveno, učno, upravno in strežno osebje po predlogu 0 sistematizaciji zadevnih mest po prilogi štev. 19. Ta ima še pregled stalnih in poverjenih mest glede na število učnih ur in na stolice, ki so se uveljavile. V prilogi 19 je predlog za sistemiziranje stalnih mest na državni trgovski akademiji naslednji: Državna trgovska akademija obstaja iz petih razredov. Ce se pokaže potreba, se smejo temu osnovnemu številu razredov priključiti še vzporedni razredi. Za državno trgovsko a-kademijo naj se uzakonijo stalna mesta za vodstveno učno, upravno in strežno o-sebje po sledečem predlogu: I. Vodstveno in učno osebje: ravnatelj: stalno mesto — oproščen pouka; slovenščina: 1 stalno in 1 poverjeno mesto; italijanščina; 1 stalno in 1 poverjeno mesto; nemščina, angleščina: 2 stalni mesti; trgovsko računstvo, knjigovodstvo in trgovinstvo: 1 stalno in 1 poverjeno mesto; pravo in ekonomija: 1 stalno mesto; prirodopis, kemija in blagoznanstvo: 1 stalno mesto; matematika in fizika: 1 stalno in 1 poverjeno mesto; zgodovina: 1 stalno mesto; zemljepis: 1 poverjeno mesto; telovadba za moške: 1 poverjeno mesto — pouk poverjen in združen s poukom na drugih šolah; telovadba za ženske: 1 poverjeno mesto — pouk poverjen in združen s poukom na drugih šolah; stenografija, lepopis, strojepis: 1 stalno mesto. Skupno,- 11 stalnih in 7 poverjenih mest. II. Upravno osebje: 1 tajnik. III. Strežno osebje; 2 slugi. Pregled stalnih in poverjenih mest glede na število učnih ur in na stolice, ki so se uveljavile na državni trgovski akademiji. Slovenščina (16, 14 — I — 1 — za 1. in II. razr.); italijanščina (17, 8 — 1 — 1 — za 1. in JI. razr,); nemščina in angleščina (18, 16 2); trgovsko računstvo, knji gi-vodstvo in trgovinstvo (25 — 1 — 1); mateamtika in lizika (21 — 1 — 1); pravo in ekonomija (17 — 1); prirodopis, kemija in blagoznan-stvo (20 — 1); zgodovina (13 — 1); zemljepis (11 — 0 — 1 — poverjeno mesto vezano s poukom na drug' šoli); lepopis, stenografija, strojepis (15 — 1); telovadba za moške (S — 0 — 1 — poverjeno mesto vezano na pouk na drugi šoli); telovadba za ženske (8 — 0 — 1 — poverjeno mesto vezano na pouk na drugi šoli). (Prva številka v oklepajih pomeni učne ure za vsak kurz, druga stalita mesta, tretja pu poverjena mesta). Državna višja realna gimnazija č) Državna višja realna gimnazija v Trstu naj ima vodstveno, učno, upravno m strežno osebje po predlogu 0 sistematizaciji zadevnih mest po prilogi štev. 20. Ta ima še pregled stalnih in poverjenih mest glede na število učnih ur in na stolice, ki so se uveljavile. V prilogi 20 je predlog za sistemizacijo stalnih mest na Državni višji realni gimnaziji naslednji: Osnovno število razredov na višji realni gimnaziji je pet. Ce se pokaže potreba, se smejo osnovnemu številu razredov dodati še vzporedni razredi. Za Državno višjo realno gimnazijo naj se uzakonijo stalna mesta za vodstveno, učno, upravno in strežno o-sobje po sledečem predlogu. J. Vodstveno in učno osebje: ravnatelj: stalno mesto — oproščen pouka; slovenščina: 1 stalno, 1 poverjeno mesto — od II. do V. razreda. V prvem razredu pouk poverjen; italijanščina in latinščina. "2 • stačni in 1 poverjeno mesto — v II. in III.; v IV. in V. razr.; v 1. razr. pouk poverjen; angleščina; 1 stalno mesto; zgodovina-. 1 stal- no mesto; filozofija; ena stolica, skupna s klasičnim licejem; matematika in fizika; 1 stalno in 1 poverjeno mesto; prirodopis, kemija in zemljepis: 1 stalno mesto — ena stolica, skupna s klasičnim licejem; risanje; pouk poverjen in združen s poukom na učiteljišču; telovadba za moške: eno stalno mesto — ena stolica, skupna s klasično gimnazijo; telovadba za ženske: pouk poverjen in združen s poukom na klasični gimnaziji in učiteljišču; v prvem razredu realne gimnazije je pouk poverjen. — Skupno: 9 stalnih, 3 poverjena mesta. II. Upravno osebje; tajnik 1; III. Strežno osebje; sluga 2. Pregled stalnih in poverjenih mest glede na število učnih ur in na stolice, ki so se uveljavile na Državni višji realni gimnaziji. Slovenščina (16, 4 — 1 — 1 — za I. razred); italijanščina in latinščina (16, 15, 8 — 2 — 1); zgodovina (12. 5 — 1 — morda vezati z zgodovino filozofije); matematika in fizika (15, 11 — 1 — 1); prirodopis, kemija, zemljepis (10, 9 — 1 — skupno s klasično gimnazijo); angleščina (17 — I); risanje (10 — pouk poverjen in združen z učiteljiščem); telovadba za moške (18 — 1 — skupno s klasično gimnazijo); telovadba za ženske (2 — pouk poverjen in združen s klasično gimnazijo in učiteljiščem). — Prva številka med oklepaji so učne ure za vsak kurz, druga stalna mesta, tretja pa poverjena mesta. Državna klasična gimnazija d) Državna klasična gim-razija in klasični licej v Trstu naj imata vodstveno, učno, upravno in strežno o-sebje po predlogu o sistematizaciji zadevnih mest po prilogi štev. 21. Ta ima še pregled stalnih in poverjenih mest glede na število učnih ur in na stolice, ki so se u-veljavile na obeh šolah. V prilogi 21 je predlog za sistemiziran je stalnih mest na državni klasični gimnaziji in klasičnem liceju naslednji. Klasična gimnazija obstaja iz dveh razredov, klasični licej pa iz treh razredov. Ce se pokaže potreba, se smejo osnovnemu številu razredov klasične gimnazije in klasičnega liceja priključiti še vzporedni razredi. Za državno klasično gimnazijo in klasični licej naj se uzakonijo stalna mesta za vodstveno, učno, upravno in strežno osebje po sledečem predlogu: I. Vodstveno in učno c-sebje: Ravnatelj: stalno mesto; o-proščen pouka. Slovenščina: 2 stalni mesti. Italijanščina, latinščina, grščina, zgodovina in zemljepis: 5 stalnih mest; za vsak razred po ena stolica. Italijanščina in latinščina: 1 stalno in 1 poverjeno mesto. Grščina in latinščina: 1 stalno mesto. Zgodovina: I stalno mesto; zgodovina v klasičnem liceju in II.—V. razr. realne gimnazije. Filozofija: 1 stalno mesto; skupno na klasični gimnaziji in realni gimnaziji. Matematika in fizika: 1 stalno mesto. Prirodopis, kemija in zemljepis: 1 stalno mesto; skupno z realno gimnazijo in vzporednicami. Angleščina: 1 poverjeno mesto; pouk vezan z u-čiteljiščem. Zgodovina umetnosti: pouk vezan z drugimi predmeti ali na drugih šolah. Telovadba za moške: glej realno gimnazijo. Telovadba za ženske: pouk poverjen in združen s poukom še na drugih šolah. Skupno: 14 stalnih in 2 poverjeni mesti. II. Upravno osebje: Tajnik: 1; III. Strežno osebje: Sluga: 2. Pregled stalnih in poverjenih mest glede na število učnih ur in na stolice, ki so se uveljavile na Državni klasični gimnaziji in klasičnem liceju. Slovenščina (14, 13 — 2); italijanščina in latinščina (15, 8 — 1 — 1); latinščina in grščina (17 — 1); matematika in fizika (18 — 1); angleščina (12 — 1 — poverjeno mesto vezano z učiteljiščem!; zgodovina umetnosti (vezati k drugim predmetom); filozofija (17 — 1 — skupno s klasično gimnazijo); italijanščina, latinščina, grščina, zgodovina, zemljepis (0 — 5); telovadba za moške (glej realno gimnazijo); telovadba za ženske (6 — pouk poverjen in združen z realno gimnazijo in učiteljiščem); zgodovina (0 — D; prirodopis, kemija in zemljepis (glej realno gimnazijo). — Prva številka med oklepaji so učne ure za vsak kurz, druga stalna mesta, tretja pa poverjena mesta. Gocn ji pregled šol pod 3. in 4. je sestavljen po seznamu obstoječih srednjih šol, strokovnih tečajev in šol, prilogi k členu 4, črka c) Posebnega statuta (glej našo prilogo 3). Prilagoditev učnih načrtov III. Razen uveljavitve določb, ki same po sebi varujejo slovenski značaj šol (kakor na pr. da mora učno o-sebje biti sestavljeno iz pripadnikov jugoslovanske etnične skupine), je treba dosedanji učni načrt v toliko prilagoditi značaju slovenskih šol. da bo zajamčen razvoj teh šol kot šol posebne etnične skupine, živeče ob drugi etnični skupini. Zadnji odstavek člena 4, črka c) Posebnega statuta predvideva, da učni programi slovenskih šol ne smejo biti obrnjeni v smer, ki bi nasprotovala narodnemu značaju učencev. Prav je. da se v slovenskih šolah mladina uči o vsem, kar zadeva kulturno življenje Italijanov, kakor bi bilo tudi prav, da bi se ita- lijanska mladina učila o kulturnem življenju Slovencev. Učni načrti za slovenske šele se ne smejo zgolj prevajati iz italijanščine, pač pa bi bilo treba izpopolniti oziroma zamenjati tista mesta, ki so važna za ohranitev slovenskega značaja teh šol. V poštev prihajajo zlasti dopolnila glede novejše slovenske zgodovine, ki se doslej poučuje okrnjeno na konec prve svetovne vojne, in vendar je že sam obstoj slovenskih šol na tem ozemlju priča za dogodke ki so se odigrali pozneje. Z zemljepisom je sicer nekoliko bolje, ker se poučuje stanje, do katerega je prišlo ravno na podlagi dogodkov po letu 1918, o katerih pa šolska zgodovina po sedanjem programu nič ne ve. Ureditev šolske uprave IV. Ureditev slovenske šolske uprave in določitev odgovornih foukcionarjev za slovensko šolstvo: Da se zadovolji členu 2, črka c Posebnega statuta, ki pravi, da bo omogočeno jugoslovanski etnični skupini «fair» zastopstvo v administrativnih funkcijah pri šolski upravi, predlagamo, da se funkcije za slovensko šolstvo urede sledeče: 1. Pri Ravnateljstvu za javno šolstvo (Direzione della pubblica istruzione) naj se u-stanovi posebni odsek za slovensko šolstvo s sledečimi funkcionarji; a) načelnikom odseka, b) nadzorniki za srednje šole za posamezne predmete in skupine predmetov, c) računovodjem, č) z zadostnim številom pomožnega osebja glede na potrebe, ki jih sproti ugotavlja načelnik odseka. 2. Pri šolskem skrbništvu (Provveditorato agli studi) naj se imenujejo: a) Skrbnik za slovensko šolstvo z istimi kompetencami za to šolstvo, kot jih ima Skrbnik za italijanske šole, b) rjsfe-rent za srednje in strokovne šole, c) referent za osnovne šole, č) referent za telovadbo, d) računovodja, e) arhivar, f) zadostno število pomožnega osebja. O namestitvi pomožnega osebja odloča po izkazani potrebi Skrbnik za slovensko šolstvo. 3. Posebej naj se ustanovi Višji šolski svet, v katerega naj se imenuje zadostno in «fair» zastopstvo iz vrst slovenskih šolnikov. 4. Posebej naj se ustanovi Disciplinski svet za slovensko idstvo, sestavljen izključno iz vrst slovenskih šolnikov. 5. Ustvari pri obstoječih u- pravnih in vodstvenih organih otroških vrtcev vzporeden slovenski upravni in vodstveni organ za slovenske o-troške vrtce. Vsi navedeni funkcionarji pod številkami 1 in 2 kakor tudi ostalo osebje, ki pripada oddelkom za slovensko šolstvo tako pri Ravnateljstvu za javno šolstvo, kakor pri Šolskem skrbništvu, in člani za slovensko šolstvo v Višjem šolskem svetu, Disciplinskem svetu ter upravnih in vodstvenih organov za slovenske otroške vrtce pod številko 5 morajo pripadati jugoslovanski etnični skupini. Vsi funkcionarji in ostalo osebje pri Šolski upravi za slov. šolstvo morajo preiti v tak pravičen juridični in e-konomski status, kakor ga predvideva zakon. Ako bi se pokazalo, da med člani jugoslovanske etnične skupine trenutno ni zadostnega števila kvalificiranih ljudi za posamezne funkcije in za posamezna druga mesta, tedaj naj se začasno imenujejo na ta mesta nekvalificirani, ki naj ostanejo na teh mestih, dokler bo popolnoma zadoščeno zakonu Službeni položaj osebja slovenskih šol Službeni položaj osebja na slovenskih šolah, ki naj v celoti obstoji iz pripadnikov jugoslovanske etnične skupine, naj se uredi v skladu z veljavno italijansko šolsko zakonodajo na podlagi kvalifikacijskega natečaja («con-cerso per titoli«) z veljavnostjo na dan 5. oktobra 1954, to je v smislu ustreznih določb člena 2, črka d) in 4, črka c) londonskega sporazuma. Osebje, ki je bilo 5. oktobra 1954 v službi na slovenskih šolah in ima predpisano kvalifikacijo, naj postane takoj stalno na osnovi kvalifikacijskega natečaja («concorso per titolin), ki ga italijanska šolska zakonodaja predvideva alternativno z natečajem na podlagi izpitov. Osebje, ki na dan 5, oktobra 1954 ni imelo potrebne kvalifikacije, jo lahko v smislu londonskega sporazuma pridobi v štirih letih, in s tem seveda tudi stalnost. Vzgojni sistem Da se v vseh pogledih zadovolji členu 4, črka c) .Po- sebnega statuta in stvarnim potrebam Slovencev pri njihovem šolanju in izobraževanju, mora zakonodajavec dati neposredno, v primerih pa, ko je za to pristojna občina, pokrajina ali druga pol-državna ali od države odvisna ustanova, pa vlada pobudo, da se sedanje slovensko šolstvo, izpopolni tako-le: 1. Otroški vrtci naj se u-stanavljajo povsod, kjer se izkaže dovolj priglašencev, nemudoma pa ustanovijo v Trstu v Ulici sv. Frančiška, v Ulici Donadoni in na Kolon-Vovcu; 2. ustanoviti nove osnovne šole povsod, kjer živi slovenski živelj in je dovolj priglašencev; 3. ustanoviti otroška zabavišča (ricreatori); 4. ustanoviti šole za defektne otroke; 5. spremeniti sedanje strokovne tečaje v strokovne šole, kakor je to rečeno v seznamu šol, omenjenem v členu 4, črka c), Priloga II Memoranduma o sporazumu in kakor že zgoraj pod II, 3 c) predlagano; 6. ustanoviti strokovne šole povsod, kjer jih še ni in so za to podani stvarni pogoji z vsemi vrstami strokovnega pouka; 7. ustanoviti dvorazredno trgovsko šolo kot nadaljevalno šolo trgovskih strokovnih tečajev; 8. ustanoviti srednjo tehnično šolo v Trstu z različnimi vrstami strokovnega pouka: a) gradbena stroka, b) elektrotehnična stroka, c> radiotehnična stroka, č). lad-jedelniška stroka itd.; 9. ustanoviti srednjo kmetijsko šolo kot nadaljevalno šolo kmetijskih strokovnih šol tipa, kakor je bil na Plavjah (taka srednja kmetijska šola bi veljala tudi za Goriško); 10. ustanoviti šole za vajence; , U, ustanoviti šolo za otroške vrtnarice, priključeno k slovenskemu Državnemu učiteljišču v Trstu; 12. ustanoviti samostojno klasično gimnazijo, to se pravi ločitev današnjih klasičnih vzporednic od realne gimnazije; 13. ustanoviti posebno stolico za slovenistiko na tržaški univerzi iz potrebe, ki se nujno narekuje iz dosedanjega stanja in bodočega razvoja slovenskega šolstva, iz črke in duha Posebnega statuta (člen 4, črka c, tretji odstavek), ki pravi, da se določba glede diplom, ki se jim priznava izredna veljavnost, ne bo uporabljala kot «precedens». V Šolske knjige Izdaja slovenskih učbenikov in učil je v tesni zvezi z obstojem slovenskega šolstva in njegovim nemotenim delovanjem. Ker je nemogoče, da bi za potrebe slovenskih šol na Tržaškem skrbela zasebna založniška pobuda, je smotrno, da daje država v ta namen na razpolago potrebna sredstva. U-pravljanje teh sredstev in skrb za izdajo ter tisk slovenskih šolskih knjig naj bosta poverjeni slovenskemu šolskemu skrbništvu, predvidenem v točki 2) pod III pričujoče spomenice. Šolsko skrbništvo v Trstu bi moralo podpirati in pospeševati vsako pobudo, ki bi stremela za tem, da bi mogle slovenske šole na Tržaškem prejemati potrebna šolska učila in drugo šolsko pomožno gradivo tudi od raznih prosvetnih in kulturnih ustanov iz Jugoslavije. Zgraditi se morajo slovenske šolske stavbe, kjer jih še ni; preurediti pa obstoječe tam. kjer so neprimerne. In to velja za osnovne kakor za srednje šolske zgradbe. Posebno pa se naj nemudoma namestijo klasična gimnazija in licej ter višja realna gimnazija v zdrave in primerne prostore v središču mesta, v pričakovanju, da se za iste šole zgradi v centru posebna stavba, kajti sedanji prostori teh šol v Ulici Laz-zaretto vecchio so po eoglas-ni sodbi vseh higiensko in pedagoško ne samo nezadostni, marveč celo nemogoči. Priznanje dipl om Umestno in potrebno bi bilo, da da italijanska vlada pobudo za poseben dogovor z jugoslovansko vlado za priznanje v Italiji s popolno in enakovredno veljavo 7 italijanskimi na jugoslovanskih srednjih in visokih šolah opravljenih izpitov in pridobljenih diplom. To ve-laj zlasti za diplomirane sloveniste. Tak mednarodni dogovor z Jugoslavijo, ki ima že svoje preeedense tudi z drugimi državami, bi pripomogel tudi na svoj način h kulturnemu izmenjavanju in medsebojnemu spoznavanju, kar more roditi samo ugodne posledice in medsebojne koristi. * * * Gospod minister! Naša zveza Vam je rade volje na razpolago za sleherno nadaljnje pojasnilo v pogledu te spomenice, njenih načel in zahtev. Rade volje Vam pri izdelavi osnutka zakona o slovenskem šolstvu na Tržaškem ponudimo svoje sodelovanje, ki sloni — kot na neposredno prizadetih — na nespornem poznavanju naših razmer in potreb. Naš upoštevani doprinos pri le-tem bo dal snujočemu se zakonu tisti pristanek prizadetih, za katerim mora vsak zakonodajavec in javni upravitelj po načelih demokracije stremeti v interesu stvari same in zadovoljstva državljanov. V tem pričakovanju izvolite, gospod minister, sprejeti izraze našega odličnega spoštovanja Predsednik: dr. Angel Kukanja 1. r. Tajnik: Mirko Kosmina 1. r. POKRAJINSKI KONGRES PSDI V FOLJiNU-PRIPRAVA ZA 0R'AVM KONGRES I,, Veneiie ni imela pia.ice Enotnost socialističnih sit se ne doseza z besedami, ampak v vsakodnevni borbi Megleno stališče pokrajinskega tajnika do ustanovitve socialistične Evrope - Prot. Anversa o nevarnosti ameriške politike - Sindikalist Fantini za obrambo odporniškega gibanja V nedeljo dopoldne je bil v Foljanu šesti pokrajinski kongres PSDI, kateremu je prisostvoval tudi eden izmed 19 socialdemokratskih poslancev Ceccherini, Preden so pričeli z obravnavo dnevnega reda, je predsedstvo prebralo pismo PSI iz ioljana, v katerem so bile izražene želje po uspehu kongresa. V pismu je poudarjeno, da je treba doseči enotnost delavcev^ s katero naj se tolčejo kapitalisti na vseh frontah, in da mora nujno dovesti do uspešnejšega sodelovanja med PSDI in PSI. Fozdravno pismo pokrajinske, ga odbora KPf pa poudarja željo po enotnosti delavcev v CRDA. Na dnevnem redu so bila štiri poročila, in sicer Zu-callijevo o organizacijskih vprašanjih, Olivierijevo o sindikatih, Morpurgovo o zunanji in Candussijevo o notranji politiki. V organizacijskem poročilu je bilo izrečenih na račun strankinega vodstva nekaj hudih kritik zaradi njegove malomarnosti do periferičnih organov. Zucalli je zagovarjal stališče, da je treba tudi predstavnike manjšinskih struj izvoliti v strankino vodstvo. Med diskusijo so govorniki pripomnili, da mora biti strankino vodstvo 'izvoljeno z e-notno listo. Poročevalec Olivieri je zahteval sklicanje državnega shoda. na katerem naj se točno opredeli linija UIL do CG1L in CISL. Govornik je dejal, da morajo biti socialdemokrati samo člani UIL. Proti tej tezi sta nastopila Zucalli in Fantini iz Gorice. Zunanjepolitično poročilo pokrajinskega tajnika Morpur-ga je bilo ponavljanje zunanjepolitičnih stališč Matteotti-ja in Masettija za državni kcngres v Milanu, ki bi jih v glavnem označili s sledečimi besedami: največja nevarnost za Zahodno Evropo je Sovjetska zveza, zaradi tega je treba krepiti zahodnoevropske organizme. zlasti Evropsko skupnost za jeklo in premog, katero je treba razširiti, da bo vsebovala tudi področje jedrske energije; nobena zahodnoevropska država ne sme pričeti ločenih pogajanj s SZ, ker bi to vodilo k slabitvi enotnost Zahoda. Morpurgovo poročilo ni razjasnilo najvažnejšega vprašanja, kako si je namreč mogoče zamisliti socialistično Evropo in obenem prikazovati samo eno stran medalje, to se pravi zamolčati nevarnost ameriške penetracije na Zahod, Zaradi tega se je prof. Anversa v diskusiji vprašal, če je Morpurgo namenoma aii nenamenoma prikazal samo eno stran medalje in pozabil omeniti nevarnost gospodarske politike ZDA. Tudi sindikalist Fantini je podprl potrebo evropskega združevanja, ki je po njegovem mnenju zelo občuteno v Zahodni Evropi, Jugoslaviji in v državah Vzhodne Evrope; tako združevanje bo otež.ko-čeno, dokler se bodo angleški in francoski kolonialisti mazali s krvjo kolonialnih narodov, ki se borijo za svojo svobodo. Kritiziral je tudi turistična potovanja zunanjega ministra Martina. Candussijevo notranjepolitično poročilo je karakterizi-rala glavna poteza; sodelovanje v vladi. PSDI naj podpi- ra Segnijevo vlado samo ali se prevrnil. Pri pad- skupno s PSDI. Kritiziral je nepriljubljeno sredinsko politiko in poudaril nujnost socialistične enotnosti za rešitev številnih vprašanj, ki še danes tarejo italijansko ljudstvo. Kritiziral je vodstvo PSI, ki noče razumeti te nujnosti; zaradi tega se PSJ..T ne sme oopovedati zastavljenemu cilju. Fantini je prebral resolucijo, ki jo je sprejela goriška sekcija PSDI, v kateri kritizirajo politiko partijskega vodstva, katerega je demo-kristjanska in liberalna dvojna igra večkrat izigrala. Treba je bolj kot kdaj koli pregledati naše sodelovanje v vladi, katero mora temeljiti na borbi proti monopolom, revščini in brezposelnosti v skladu z načeli, ki so vedno vodili socializem. Končno je Fantini dejal, da je pravilno, da se PSDI s tega mesta spomni odporniškega gibanja, katerega reakcija že vsa povojna leta preganja. To preganjanje je doseglo višek z obsodbo pordenonskih partizanov v Vidmu. Odporniško gibanje je treba braniti tudi na bližnjem državnem kongresu v Milanu. Preden so izvolili s 154 glasovi za namestnika, je Morpurgo prebral zaključno resolucijo, kateri so morali na zahtevo kongresista prof. Mor-purga dodati ostavek v o- brambo odporniškega gibanja. Govoril je tudi poslanec Ceccherini, ki je kljub vsemu hvalil uspehe socialdemo-kiatskega sodelovanja v vladi. Nekateri delegati so bili nezadovoljni, ker ni bilo dovoljeno diskutirati o njegovem govoru, s katerim se niso strinjali. Padel z motocikla in sl pretresel možgane V nedeljo okrog poldneva se je v Ul. Leopardi ponesrečil z motorjem 35-letni Biuno Flaiban iz Ul. Colom-bo 17 v Gorici. Zaradi mokre ceste je vozilo,, na katerem se je peljal Flaiban pričelo drseti; v zmedenosti je motociklist izgubil ravnotežje in cu se je poškodoval po obrazu ter pretresel možgane. V bolnišnici Brigata Pavia, kamor ga je*odpeljal rešilni avtomobil, so ga pridržali na opazovanju. O njegovem zdravstvenem stanju se zdravniki niso izrekli. 18. jan. pričetek razdeljevanja kuponov za bencin Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da se bo razdeljevanje bencina proste cone za mesec januar pričelo 18. t. m. Do 25. januarja plačajte takso za lahke motocikle Avtomobilski klub v Gorici obvešča, da je rok za plačilo takse za leto 1956 za lahka motorna vozila podaljšan do 25. januarja. preorati poti v St Maver Svoj čas smo poročali o svo. jevoljnih ukrepih ustanove Tre Venezie, ki je preorala pot iz Pevme v St. Maver ter zaprla dohod k studencu, ki je znan zaradi okusne vode. Vaščani so ukrepe ustanove sprejeli z velikim nezadovoljstvom ter vidijo v njih maščevanje proti najemnikom, ki niso hoteli na pozive ustanove zapustiti najete zemlje. Pred dnevi je svetovalec tov. Pavlin prikazal položaj občinskemu tehničnemu uradu, kjer so se domenili, naj ustanova Tre Venezie določi sestanek, na katerem bi se pogovorili o dohodu k studencu in uporabi ceste v St. Maver. Ustanova Tre Venezie ni imela pravice preorati poti ” St. Maver, ker so jo prebivalci uporabljali več kot sto let; po zakonu postane pot občinska, če jo prebivalci u-porabljajo vsaj 30 let. Poleg tega je vpisana tudi v občinskih knjigah. Danes pregled živine Števerjanu, Rupi in Gabrijoh Danes dopoldne bo pokrajinski veterinar pregledoval živino v Steverjanu, Rupi in Gabrijah. OB GOSTOVANJU SNG IZ TRSTA Z gledališčem v krogu gledalci zelo zadovoljni Močno jih je pritegnila č oveška zgodba, ki je značilna za povojna leta Marsikdo je dvomil v uspeh | igranjem in so se kretali po gledališča v krogu. Številni ljudje so mu napovedovali neuspeh. In vendar ni bilo tako. Na sobotni in na nedeljski popoldanski ter večerni predstavi si je več sto ljudi ogledalo globoko dramo v izvedbi SNG iz Trsta in odšlo iz dvorane zadovoljno. Vst so priznali, da jih je podajanje v krogu bolj pritegnilo kot če bi bilo na odru. Tudi na nedeljski popoldan, ski in večerni predstavi sta Štefka Drolčeva v vlogi Gige Baričeve in Miha Baloh v vlogi Marka Bariča odlično igrata svoji vlogi ter pred nami oživila za povojna leta značilno človeško zgodbo. Na koncu naj pripomnimo, da so morda nekoliko motili tisti, ki so bili preglasni med ŠE ENA NESREČA ZARADI NEPAZLJIVOSTI PRI RAVNANJU S PLINOM Deček našel mater nezavestno na tleh zaradi zastrupitve s plinom Odpeljali so jo v bolnišnico pri Rdeči hiši, kjer so jo pridržali na zdravljenju Ko je včeraj okrog 13, ure prišel domov 14-letni deček N. Tarantino’iz Raštela 39, se mu je ob vstopu v kuhinjo prikazala dokaj žalostna slika. V bližini štedilnika je na tleh ležala njegova 43-letna mati Ada Wolff, por. Tarantino, k; je bila v nezavesti. Deček je takoj pričel klicati na pomoč. Sosedje so poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki je Tarantinovo odpeljal v bolnišnico k Rdeči hiši, kjer so ugotovili, da je nesrečnica izgubila zavest zaradi zastrupitve s plinom. Takoj so ji nudili zdravniško pomoč in že po kratkem času je prišla k zavesti. V bolnišnici bo 2 dni. Kako je prišlo do zastrupitve, ni točno znano. Pri preiskavi plinskega kuhalnika in cevi ni bilo videti nikakih okvar, tudi plinska pipica je bila zaprta. Domneva pa se, da je tudi tokrat prišlo do nesreče zaradi pozabljivosti. Ko je bila Tarantinova že o-mamljena s plinom, se je verjetno zavedla nevarnosti in zaprla pipo, nakar se je zgrudila na tla. dvorani ob nepravem času. Neznan lambretist povozil kolesarja V nedeljo, kmalu po polnoči je prišlo v Standrežu pred gostilno Briško do prometne nesreče, katere žrtev je postal 43-letni brivec Florindo Vi-sintin iz Sv. Roka. Visintin re je pripeljal na kolesu v Standrež, ko je privozil do imenovane gostilne se je nenadoma vanj zaletel neznan lambretist tako močno, da ga jo podrl na tla. Pri tem se je Visintin potolkel po glavi, zaradi česar se bo moral zdraviti približno 25 dni. Agenti policije našli na cesti nezavestno Zensko V noči med nedeljo in ponedeljkom so agenti civilne policije našli na križišču Ul. Croce in Ul. Formi-ca nezavestno žensko. Ugotovili so, da gre za 52-letno Ro-salio Morandini iz Ul. Baia-monti 14. Morandinijeva je najbrže zaradi nenadne vrtoglavice padla na tla, pri čemer se je močno udarila v glavo in izgubila zavest. O-zdravela bo v treh dneh. Včeraj zvečer ob 18. uri je bila v beli občinski dvorani seja občinskega odbora. Dnevni red je obsegal razna admi nistrativna vprašanja. UE7.URNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani Ulica Carducci 12 - tel. 22-68. Nesreča pri igri Včeraj popoldne so pripeljali v bolnišnico Brigata Pavla komaj eno leto in pol starega Maura Federicija iz Ul. sv, Antona 22. Otrok se je pri igri opekel po levi roki in obrazu. Ozdravel bo v nekaj dneh. I N O CORSO. 16.30: »Totd in Karolina«, Totč in A. M. Ferrero VERDI. 16.30: »Razbojniki brez strojnice«, G. Raft. CENTRALE. 17.00: «Cilj: Budimpešta«, D. Andrevvs in M. Torren. MODERNO 17.00: »Prikazen mojega sina«, D. Martin in J. Lews. s esfil 33:3333 : iiHuiiš:: : .. i 1 ■ TU mm" M? JL US 'vV - ' : H' _ "l ir i 11 sip h. m •j, mtmm ' i"‘'*ii■:'■'::: :: :: ” PO PETNAJSTIH PRVENSTVENIH TEKMAH Triestina s točko iz Milana Fiorentina zopet brez zmage na domačem igrišču - Mnogo neodločenih rezultatov * * . ... ■ ' * ' V ■ % /: v Hi • - * • fr-- jjUB Vomanthenov gol, ki ga sodnik ni priznal. 0:0 3:3 0:0 0:0 2:1 2:2 2:0 2:0 1:1 SERIJA A REZULTATI Fiorentina-Sampdoria Genoa-Lazio Inter-Triestina Lanerossi-Napoli Novara-Atalanta Pro Patria-Juventus Roma-Bologna Spal-Padova Torino-Milan LESTVICA Fiorentina 15 9 6 0 26 7 24 15 7 4 4 23 14 18 15 7 4 4 34 21 18 15 5 7 3 26 23 17 15 5 7 3 18 19 17 15 7 2 6 27 26 16 15 5 6 4 15 16 16 15 7 2 6 18 20 16 15 4 7 4 25 22 15 15 7 1 7 30 27 15 15 5 5 5 21 19 15 15 6 2 7 22 18 14 15 5 4 6 19 18 14 15 6 2 7 26 27 14 15 5 2 8 27 29 12 15 3 6 6 18 22 12 15 4 3 8 9 25 11 15 1 4 10 14 45 6 Torino Milan Roma Juventus Sampdoria Lanerossi Padova Napoli Atalanta Spal Inter Lazio Genoa Bologna Novara Triestina Pro Patria Včasih ni bila tako zelo redka stvar, da se je Triestina tudi s tujih igrišč vračala s točko, večkrat tudi z obema. In pogosto so bili taki uspehi doseženi pfoti močnejšim moštvom. V tej tekmovalni sezoni je v nedeljo Triestina prvič prinesla domov točko. Lahko bi zopet rekli, da ji je to uspelo v tekmi z enim izmed boljših moštev, če bi bil Inter to, kar je bil v še ne preveč oddaljeni preteklosti. Toda to moštvo je kljub nekaterim odličnim igralcem še vedno zelo pri tleh; malo mu koristi, da je v njegovih vrstah .gralec takih kvalitet, kot je Skoglund, kakor doslej še tudi ni videti direktne koristi od izvrstnega Von-lanthena. Tržačani so proti temu nasprotniku zopet ubrali taktiko verižne zapore. V prejšnjih časih so znali Tržačani zaigrati neodločeno — ali se bolje — v odprti igri. V nedeljo pa se tistih nekaj tisoč gledalcev tekme med Interjem in Triestino res ni moglo navduševati nad igro. Tržačani so igrali z voljo in odločnostjo, vendar predvsem z namenom, da igro razbijejo. To je njim vsekakor mnogo bolj uspevalo, kot pa se je Milančanom posrečilo, da bi oklep Tržačanov prebili. Gostom je bilo razbijanje igre tem lažje, ker so bile sheme Interja za napad vse preveč obrabljene. Tekma je tako ostala brez gola, a lahko bi se celo zgodilo, da bi padel kak go! za Triestino. V posameznih protinapadih so bili namreč tržaški igralci tudi nevarni. Čeprav po nedeljski tekmi ni mogoče govoriti i kako go- tovostjo o igri Triestine, le ni mogoče zanikati, da ne bi bilo v moštvu nekih simptomov, ki dajejo vsaj rahlo upanje, da gre vendarle polagoma na bolje. Nerodno je seveda, da prihaja že v nedeljo v goste nevaren nasprotnik: Roma. Prihodnji nasprotnik Triestine, Roma, je še kar lahko premagala Bologno, čeprav v moštvu ni bilo nekaterih slavnih igralcev. Zdi se. da je bilo to moštvu le v korist. Drugo rimsko moštvo, Lazio, je nastopilo proti Genoi. S 3:1 je imelo že skoraj zmago v žepu, vendar je Genoa še v prvem polčasu uspela zmanjšati na 3:2, končno pa v drugem polčasu še izenačiti. Državni prvak je nastopil proti Torinu kot gost. Domači so zaigrali dobro zlasti v prvem polčasu in predvsem, dokler se ni ponesrečil Antoniot-ti. Neodločen rezultat pa tudi za Milan ni bil nezaslužen. In tako sta sedaj ti dve moštvi vštric pri zasledovanju Fio-rentine, ki bi se ji mogoče prihodnio nedeljo Milan (bolj verjetno kot Torino) lahko nekoliko približal. Fiorentina se je morala že drugo nedeljo zadovoljiti Z neodločenim rezultatom na lastnem igrišču. Moštvu ne gre več tako glad-do kot pred nedavnim in zato bo lahko tekma prihodnjo nedeljo v Rimu proti Laziu zelo zanimiva. Czeizlerjevo moštvo (Sampdoria) pa je bilo seveda več kot zadovoljno s točko, pridobljeno v tekmi s Fiorentino. Precej živahna je bila tekma v Vicenzi, toda tudi tukaj domači niso mogli streti žilavega odpora gostov. Novara je zopet prišla do zmage, čeprav je najprej vodila Atalanta. Zaradi te zmage je Novara spet pustila Triestino za seboj. Moštvo, ki je dokaj osamljeno na repu lestvice, je v nedeljo le rešilo točko v tekmi z Juventus. Tudi za to tekmo velja, da je neodločen rezulta' za obojne zaslužen. V Ferrari je ‘Spal premagal Padovo, ki je mislila, da bo najbolje, če drži neodločen rezultat. Spalu pa je uspelo, kar pogosto ne uspe močnejšim: dvakrat se je nasprotnikova mreža potresla. V seriji B so Videmčani še vedno v vodstvu: v nedeljo so brez težav premagali Mo-deno (3:2). Palermo je doma tesno odpravil Livorno (1:0) in tako obdržal razmak v Udj-nese. Tudi Catania je prebredla mimo nevarne čeri: zmagala je v Messini (1:0). TOTOCALCIO To pot se je zopet izplačalo: skoraj 8 milijonov bodo jem, a čez 700 dvanajstkarjev bo prejelo še tudi kar čedno vsotico 300.000. Zmagoviti stolpec: XXXX1X11X2111 29. APRILA V BUDIMPEŠTI. 16. SEPTEMBRA V BEOGRADU MADŽARSKA-JUGOSLAVUt 30. septembra tekme s ČSR v Beogradu klič gotovega o pbvraini tekmi z Italijo Jugoslovani so se doslej dogovorili samo za tri mednarodne tekme v 1. 1956. Seveda bodo poleg teh še druge tekme, vendar ni še nič točnega. Najprej je bil sklenjen dogovor za tekmo s CSR v Beogradu 30. septembra. Te dni pa so se dogovorili z Madžari za dve tekmi: 29. aprila bosta obe državni reprezentanci nastopili v Budimpešti, mladinci obeh držav pa bodo igrali predtekmo. Istega dne pa bo v Beogradu tekma B-reprezentanc Jugoslavije in Madžarske. Povratna tekma reprezentanc A bo v Beogradu 16. septembra. Jugoslovanska nogometna zveza je predlagala Italijanski nogometni zvezi, da bi bila povratna tekma za pokal dr. Goereja 20. maja v Beogradu (druga alternativa — september). Toda Italijani tega predloga niso sprejeli, pač pa so postavili protipredlog: 16. decembra. Tega datuma pa Jugoslovani niso mogli sprejeti, kajti v tistem času je v Beogradu vreme vse preveč nezanesljivo. (Znano pa je, da je Italijanska nogometni zveza že predlagala, da bi s* tekma z Jugoslavijo preložil* na 1. 1957.) Jugoslovani so dve jeseni zaporedoma igrali na Dunaju in napravili Avstrijcem l*nl uslugo, ker bi ti sicer ostali brez tekme na Dunaju. Ko P* so Jugoslovani predlagali tek* mo v Jugoslaviji septembt* ali najkasneje oktobra, Avstrijci odgovorili, da imaj« edini prost termin 4. novem-bra. Ta datum pa Jugoslova-nom ni pogodu. JUTRI NA DUNAJU Rapid-Miian MILAN, 16. — Moštvo M'* lana je danes odpotovalo n* Dunaj, kjer bo v sredo od'-gralo tekmo z Rapidom * okviru tekmovanja za pokal prvakov. Odpotovalo je ^ igralcev s trenerjem Puricel-lijem, maserjem ter funkcio-narjem Rizzolijem in Busin'* jem. Doma je ostal Ricagnt ki se je na tekmi s Torinom poškodoval. -gg PRED VII. ZIMSKIMI OLIMPIJSKIMI IGRAMI Olimpijska bakla bo potovala od 22. do 26. januarja od Rima do Cortine Kitzbuehlu Sailer prvi tudi v slalomu; med ženskami Avstrijke odrinjene CORTINA. 16. — Dne 22.1 bi moralo danes odpotovati januarja ob 11. uri se bo pričela pot olimpijske bakle od Rima do Cortine. Najprej bo nesel baklo Adolfo Consolini, ki jo bo predal Dordoniju, prvaku v hoji; ta jo bo nesel do letališča Ciampino. Do Benetk bo baklo poneslo letalo. Tu jo bo prevzel svetovni univerzitetni prvak v smučanju Adriano Guarnieri. ki jo bo v Mestre predal svetovni prvakinji v vožnji na kotalkah Anni Vianello. Potem bo na vrsti" večkratni olimpijski tekmovalec, sabljač Saverio Ragno. V Bellunu bo spet sprejel baklo olimpionik: Mario Lanzi. V noči med 25. in 26. januarjem bo bakla v koči Duca d*Aosta. Na dan otvoritve olimpijskih iger, 26. januarja, bo bakla prispela na stadion, kjer jo bodo vtaknili v trinožni podstavek in tu bo potem gorela ves čas VII. zimskih olimpijsaih iger. Po progi Olimpia se bo spustil z baklo Zeno ColO, ki ga bodo potem zamenjali najprej Severino Menardi, ki je bil eden izmed največjih italijanskih smučarskih prvakov. Lino Lacedelli, ki se je z drugimi proslavil pri ekspediciji «K 2», Enrico Colli, ki je dosegel najboljši plasma na olimpiadi (deveti na 50 km v Chamonixu). Kdo bo baklo vtaknil na trinožni podstavek, še ni določeno; verjetno pa bo neki drsalec. Določeno je italijansko moštvo za olimpijski hokejski turnir: Polla, Ferrari, Tucci, Montemurro Federici, Gerli, Pedogni, Tommesi, Maniacco, Furlani, Agazzi, Crotti, Bran-duardi, Darin, Oberhammer, Macchietto, Alberton. Pred olimpiado bo reprezentanca odigrala dve tekmi na Lednem stadionu v Boznu; v petek 20. januarja bo nastopilo proti poljski reprezentanci, v ponedeljek 23. pa proti reprezentanci ZDA. HELSINKI, 16. — Zaradi našteli srečnim 28 tnnajstkar- volitev je finsko moštvo, ki v Cortino, odložilo odhod za 24 ur. DIRKA PO EGIPTU Wieckowski v 3. in 4. Rusev pa v 5. etapi V III. etapi kolesarske dirke po Egiptu Sohat—Asiut ie zmagal Poljak Wieckowski, ki je prevozil 120 km v času 3:17,18. (Wieckowski je zmagal tudi na prvi etapi.) V skupini dirkačev, ki je prispela na cilj tretje etape skupno z zmagovalcem Poljakom Wieckowskim, je bil tudi Jugoslovan Veselin Petrovič. Petrovič je prišel na cilj sedmi v istem času kakor Wieckowski. Ostali jugoslovanski dirkači niso bili med prvo petnajstorico. Poljak Marian Wieckowski je zmagal tudi v IV. etapi ko- lesarske dirke po Egiptu. Pro* go od Asiuta do Minie, dolg0 135 km, je prevozil v časš 4.01:28. Drugi je prispel D* cilj Romun Moiceanu, tretji Nemec Taller, četrti pa Bol" gar. Stolmačev, vsi v istem času kot zmagovalec Wi°* ckowski. V V. etapi je zmagal B°l* gar Rusev. Odgovorni urednik -— STANISLAV BENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trti KINO SII lili K N.1 predvaja danes ob 18. uri Universal film: BAGDAD himna C predvaja danes 17. t. m. z začetkom ob 17. uri film: Otrok neznancev aSgBgSSgi IGUY DE MAUPASSANT /jcf t imi 76. (LEPI STRIČEK) Ta pa jo je vsakič hladno odrinil ln s suhim glasom zavrnil: «Ako spet začnete, ne pridem več k vam.» Proti koncu marca so jeli mahoma govoriti o možitvi sestra. Rose se je imela baje poročiti z grofom Latour-Vveli-nom, Suzanne pa z markizom de Cazollesom. Ta dva sta bila postala v Walterjevi hiši domača prijatelja, kakršni so deležni posebnih naklonjenosti in posebnih pravic. Georges in Suzanne sta živela v nekakšni bratski, svobodni zaupnosti; po ure in ure sta kramljala, se norčevala iz vsega sveta, in podoba je bilo, da se izvrstno ujemata med seboj. Nikdar več nista bila govorila o možnosti dekličine možitve, niti ne o snubcih, ki so se oglašali. Ko je ravnatelj nekega dne pripeljal s seboj Du Roya na zajtrk, so po jedi poklicali gospo Walterjevo, da se pomeni z nekim dobaviteljem. In Georges je rekel Suzanni: »Pojdiva pa nesiva rdečim ribam kruha.» Vzela sta z mize vsak velik kos sredice in odšla v rastlinjak. Okrog in okrog marmornate kotanje so puščali na tleh blazine, 'da so ljudje lahko klečali okoli krnice, če so hoteli bolj od blizu gledati plavajoče živali. Mlada človeka sta vzela vsak eno, drug zraven drugega, in jela, sklonjena nad vodo, metati vanjo kroglice, ki sta jih svaljkala med prsti. Precej ko so jih ribe zagledale, so priplavale k njima, migale z repi, utripale s plavutmi, zavijale debele, bolščeče oči, se prevračale in lovile okrogli plen, ki se je pogrezal na dno, ter brž spet prihajale na površje, da pričakajo novega. Smešno so zevale z usti, se nepričakovano in naglo obračale, skratka, se gibale kakor čudne majhne pošasti, se ognjeno rdeče risale na zlatnatem peščenem dnu, švigale ko plameni po prozorni mokroti, ali pa kazale, brž ko se je katera ustavila, višnjevo mreževje, ki jim je obrobljalo luskine. Georges in Suzanne sta gledala v vodi narobni sliki svojih obrazov in se nasmihala lastnima podobama. Zdajci pa je Du Roy s tihim glasom spregovoril: »Ni lepo, da irpate skrivnosti pred menoj, Suzanne.« Vprašala je: «Kakšne le, lepi striček?« «Se ne spominjate več, kaj ste mi obljubili, prav tu na temle mestu, tisti večer, ko ste imeli zabavo?« «Tak ne!» »Da se boste vsakič posvetovali z menoj, kolikorkrat bi kdo zaprosil za vašo roko.« «No, In?» «No, in — snubec se je oglasil.« «Kdo to?« «Sami veste, kdo.« »Ne vem. Prisegam, da ne.» «Pač, veste! Tisti veliki nadutež, markiz de Cazolles.« »Predvsem ni nadutež.« »Mogoče! Toda bedak; uničen od igre in izžit od veseljačenja. Res čuden ženin za vas, tako lep, tako nepokvarjen in tako bistre pameti.« «Kaj pravzaprav imate zoper njega?« je smehljaje vprašala. »Jaz? Nič.« »O, pač. Tak pa res ni, kakor pravite.« «Bežite! Tepec je in še spletkar povrh.« Okrenila se Je nekoliko in nehala gledati v vodo. »Tak, povejte no, ’ aj vam je?« Spregovoril je, kakor da bi mu trgala skrivnost iz globočine duše: »To mi je... to mi je... to ml Je, da sem nanj ljubosumen.« Zavzela se je, vendar ne prehudo: «Vi?» »Da, jaz.« »Lejte, no. Zakaj to?« »Zato, ker sem zaljubljen v vas; in vi to dobro veste, porednica!« Tedaj je s strogim glasom rekla: »Meša se vam, lepi striček!» Povzel je: «Da se mi meša, dobro vem. Bi vam mar smel to priznati, Jaz, oženjen mož, vam, mlademu dekletu? In ne samo da se mi meša: zločinec sem, toliko da ne podlež. Nobenega upanja ne more biti zame, in ob tej misli zgubljam pamet. A kadar slišim govoriti o tem, da se omožite, me popade taka togota, da bi precej koga ubil. To mi morate odpustiti. Suzanne!« Obmolknil je. Vse ribe, ki jim ni več nihče metal kruha, so stale nepremično, skoraj v ravni vrsti, takisto kakor angleški vojaki, in bolščale v sklonjena obraza teh dveh, ki se nista več brigala zanje. Deklica je na pol žalostno, na pol veselo zamrmrala: »škoda, da ste oženjeni. Kaj hočete? Tu ni pomoči. Končano je!« Naglo se je obrnil proti nji in jo vprašal čisto od blizu, prav v oči: «In če bi bil prost, ali bi me vzeli?« Z odkritosrčnim poudarkom Je odgovorila: »Da, lepi striček, vzela bi vas, kajti vi ste mi mnogo bolj všeč od vseh drugih.« Vstal je in zajecljal: «Hvala... hvala vam... prisrčno vas prosim, ne recite nikomur ,da’l Počakajte še malce. Zaboga vas prosim! Ali mi obljubite?« Nekam zmedena in ne da bi razumela, kaj hoče, je zamrmrala: »Obljubljam vam.« Du Roy Je vrgel veliki kos kruha, ki ga je še držal v rokah in zbežal kakor iz uma; niti zbogom ji ni rekel. Vse ribe so lakomno planile na kruh, ki je plaval po vrhu vode, ker ni bil pregneten s prsti, In ga jele trgati s požrešnimi gobci. Odvlekle so ga v drugi konec krnice, razburjeno mrgolele okrog njega in tvorile zdaj takisto ko premikajoč se grozd, nekakšen živ, sukajoč se cvet, ki je s čašo navzdol padel v vodo. Suzanne se je presenečena in vznemirjena vzravnala in s* počasi vrnila v notranje prostore. Časnikar je bil odšel. Povsem miren se je vrnil domov in vprašal Madeleino, ** je pisala pisma; »Hočeš v petek večerjati pri Walterjevih‘ Jaz pojdem.« Obotavljala se je: »Ne. Se malce slabo počutim. Rajši 1,1 ostala doma.« Odgovoril je: »Kakor ti drago. Nihče te ne sili.« Potem je vzel klobuk in takoj spet odšel z doma. 2e dolgo je oprezal za njo, jo zalezoval in zasledoval, tak® da je vedel za vsa njena pota. Ura, ki jo je čakal, je bil* naposled prišla. Ni se bil zmotil o glasu, s katerim mu je bil® odgovorila: »Raj i bi ostala doma.« Vse naslednje dni je bil z njo ljubezniv. Celo vesel je bil videti, kar je bilo zadnji čas pri njem že izjema. Večkrat m11 je rekla: »Glej, kako prijazen si spet postal.« V petek se Je zgodaj oblekel, rekoč, da ima še nekaj potov, preden pojde k ravnatelju. Nato se je okrog šeste ure odpravil, potem ko je bil P0" ljubil ženo, in šel na Trg Notre Dame-de-Lorette po izvoščk®- Vozniku je rekel: «Ustavite se v rue Fontaine nasproti številke 17 in stojte tam, dokler vam ne velim pognati. Poteb1 me zapeljite pred restavracijo ,Pri fazanu’ v rue Lafayette.» K°nj je potegnil, kočija se je v počasnem drncu premaK' nlla z mesta, in Du Roy je spustil zastorce. Brž ko Je bil nasproti svojih hišnih vrat, ni več odtrgal oči od njih. P° desetih minutah čakanja je že zagledal Madeleino, ki je stopil** iz hiše in krenila proti zunanjim bulvarom. Toliko da se J® oddaljila, je pomolil glavo skozi vratca in zaklical: »Vozite!* Izvošček je spet pognal in ga zapeljal pred »Fazana«, v tem okraju znano meščansko restavracijo. Georges je stopil v veliko izbo in zložno jedel, zdaj pa zdaj pogledujoč na af°’ koliko je že. O pol osmih, ko je bil popil kavo, zvrnil dv® čašici starega konjaka in udobno pokadil dobro smotko, i® zapustil restavracijo, poklical drugega izvoščka, ki Je prazri1 vozil mimo, ter se dal zapeljati v Ulico La Rochefoucauld. tNadaljevanje sledi)