MariDonM
JUTRA
Maribor, pondeljek 28. januarja 1929
a razu« nedelja in praznikov vsak dan ob »6. uri Rataa p*> pokntm tek. trnu * Ljub^anl it H.400 im*4»o, rmiuto* * opnw4 »M pa p«M tO Dfat,	m	dom	pa tl Ota
Uredništvo in
Telefon
Nepotreben strah
Poštnina čiaesBi^gg«^
Cena 1 Din
Vo^a (H9M&MI, pr^MMM * upravi ali pa pat)
uprava: Maribor, Aleksandrova caataiU3
IMENOVANJE Dr. SMODLAKE ZA POSLANIKA V MOSKVI JE IZZVALO V RIMU VSEMOGOČE KOMENTARJE.
iiiako Italijani kolonizirajo ob meji
Italijanski fašizem je iznašel vsemogoče oblike, da čimprej zabriše sleherno sled tujerodnega življa v svoji državi. Poleg neštetih drugih sredstev so se oprijeli zlasti tudi kolonizacije italijanskega življa ob državni meji potom razlastitve kmetskih posestev. Ustanovili so posebno organizacijo bivših bojevnikov, »Opora combattante«, ki izvaja »osvobojenje zemlje«. Po zakonu ima ta organizacija pravico, priposestvovati nepremičnine, naj so last kogarkoli, ako so sposobne za važno preuredbo zemljišč in za industrijske potrebe, ali če so potrcb(nc za zgradnjo kmetskih domov«. Mussolinijeva vlada pravi, da bo tako v vseh delih države prišlo do »racionalnega obdelovanja zemlje«. V zadnjem času se je organizacija vrgla na mejo. Njen »program« za južno Tirolsko je n. pr. izvajanje hidrantičnih del jpri Merami. V io svrho so potrebne ekspropri-acijc. Ker so te zadele zlasti male nemške kmetovalce, je nemški tisk pričel ostro kampanjo, češ, da gre za ekspro-pnacijo. Fašistični tisk se brani, češ, da gre le za izboljšanje zemljišč, in da ic zadevni zakon naperjen proti »nesposobnim in nemarnim obdelovalcem zemlje«, ki mora biti v Italiji obdelana »po svo.ii vrednosti«. Nedvomno pa je, da gre akcija v obmejnih krajih za tem, da kolonizira italijanski živelj med narodnimi manjšinami.
To najbolj dokazuje dejstvo, da je organizacija prenesla svoje delovanje tudi v Julijsko krajino- Izvaja n. pr. izsu-šenje Čepičkega jezera v Istri- Na to zemljo prihajajo, samo italijanski koloni. Društvo hoče imeti tudi državna posestva v Prestranku in Lipnici, da bi tam naselilo italijanske koloniste. Ore torej za sistematično, kolonizacijo Julijske kra jhje, ki ji je seveda dobrodošlo izseljevanje domačega življa. Sledile bodo eks-propriacijc pod naslovom bonifikacije (izboljševanja zemlje). Tu bo treba kako zemljišče »izsušiti«, tam zvezati s plodno zemljo, tu se bo ekspropriiralo »nesposobnega« kmeta itd: Koliko možnosti ekspropriacijo! Kar fašistom ni po godu bo postalo »nesposobno ln ne. redno«. Vse to pa je le izvajanje resolucije, kf.tero so sklenile fašistični tajniki Julijske krajine na sestanku v Trstu In jo izbočili (udi Mussoliniju, in ki zahteva, da sc izvrše eiespropriaciie ob meji in da sc na razlaščenih zemljiščih na-sele »zvesti Italijani«, fašisti, da se tako »prepreči infiltracija Iredentističnih elementov in da bodo v coni, ki je domovini sveta, živele budne predstraže«.
Tako hočejo fašisti iz Julijske krajine Iztrebiti slovanski element. Mi 'pa smo z nettunskimi konvencijami Italijanski kolonizaciji v naši državi na široko odprli vrata.
RIM, 28. januarja. Vest o imenovanju dosedanjega jugoslovanskega poslanika v Madridu, dr. Josipa Smo-dlake, za poslanika v Moskvi, je izzvala v tukajšnjih političnih krogih ogromno pozornost. Listi naglašajo, da Jugoslavija doslej ni imela urejenih odnošajev z Rusijo in tudi o kakih pogajanjih za ureditev diplomatskih odnošajev ni bilo še nič slišati. Zato je imenovanje dr. Smodlake za poslanika v Moskvi rimske kroge tembolj presenetilo.
Današnji listi poročajo v zvezi s tem, da je imel jugoslovanski poslanik
v	Berlinu, dr. Balugdžič, ki je znan kot najbolj vnet zagovornik obnovitve stikov z Rusijo, tozadevno že več razgovorov z zastopnikom sovjetske Rusije v Berlinu. Ako se vest o obnovitvi diplomatičnih odnošajev med Rusijo in Jugoslavijo uresniči, po tem bi pomenilo to popoln preokret v
političnem položaju Evrope. Jasno je, poudarjajo rimski listi, da Jugoslavija tega ni storila iz lastne inicijative, marveč sporazumno s Francijo in z odobrenjem ostalih članic Male antante. V Rimu zasledujejo z največjo pozornostjo razvoj dogodkov v Jugoslaviji in posvečajo posebno pažnjo zbližanju med Jugoslavijo in Rusijo, ker se zavedajo, da bi ta dogodek preprečil izolacijo Jugoslavije, ki jo pripravlja fašistična diplomacija.
(Vsa izvajanja italijanskih listov slone seveda na čisto napačni podlagi. Dr. Smodlaka je sicer res imenovan za našega poslanika v Moskvi, ker je poslaniško mesto v Moskvi kreirano tudi v proračunu, vendar pa ne pojde v Moskvo, ker vsaj dosedaj o kakih pogajanjih s sovjetsko vlado za obnovitev diplomatskih odnošajev ne more biti niti govora. Op. ured.)
Na peti k Izenačenju zakona
MINISTRSKI SVET PRENEHAL BITI UPRAVNO TELO.
ZENSKI ZAKON ZA VSO DRŽAVO.
NOV KA-
,'KARNEVAL V M GULIM V$OUGE“
postno soboto,, dno 9. tobr. 1939 % vsoh prostorih Maro0nega denn
BEOGRAD, 28. januarja. Ravnajoč se strogo Po navodilih, izraženih v kraljevi proklamaciji, vlada z veliko intenzivnostjo pripravlja izenačenje vse zakonodaje.
Včeraj so izšli zopet štirje novi zakoni, med katerimi je nedvomno najvažnejši novi kazenski zakon. Naša javnost mora posvetiti temu zakonu še prav posebno pozornost. Novi kazenski zakon je modern, strog, human in pravičen ter predstavlja veliko, naravnost epohalno delo v naši zakonodaji, pričetek stvarnega izenačenja in nove epohe.
Razen kazenskega zakona je izšel včeraj tudi zakon o delokrogu ministrskega sveta. Ministrski svet je tvoril po dosedanji upravni ureditvi posebno telo z določeno pristojnostjo. V vprašanjih zakona o državnem računovodstvu, glavni kontroli in nekaterih finančnih zakonih je bilo namreč dosedaj potrebno za gotove upravne akte tudi zaslišanje oziroma sklep ministrskega stfeta. Vse te odredbe so sedaj ukinjene in predstavlja ministrski svet samo še kolegij, ki nima spe-cijalne upravne pristojnosti, ampak se
bo samo od časa do časa sestajal, da razpravlja o splošnih političnih vprašanjih. Kjer je bil dosedaj potreben sklep ministrskega sveta, bo odločal od sedaj naprej resorni minister sporazumno z ministrskim predsednikom.
S	tem se administracija poenostavlja in odgovarja to tudi načelu izključne odgovornosti resornega ministra.
Z istim zakonom so izpremenjene tudi vse dosedanje zakonske odredbe o funkcijah finančnega odbora bivše narodne skupščine ter je napravljen konec raznim kombinacijam in mahinacijam bivših parlamentarcev, ki so mislili, da bodo lahko nadaljevali svoje delo v finančnem odboru bivše bolne narodne skupščine. V vseh slučajih, kjer je bil dosedaj potreben sklep finančnega odbora, bo odločal sedaj finančni minister sporazumno z ministrskim predsednikom in ministrom pravde.
Končno je izšel včeraj še zakon, ki določa novo besedilo za prisege odvetnikov in notarjev ter zakon o izrednih dnevnicah državnih nameščencev.
Zaupanje inozemstua
PARIZ, 28. januarja. Ugledni pariški dnevnik »Tempš« je priobčil včeraj uvodnik o razmerah v Jugoslaviji, v katerem pruvi med drugim: »Raznie*-re v Jugoslaviji sc konšolidujejo hitreje in lažje kakor sc je pričakovalo Krnjju Aleksandru je treba priznati, da je z veliko resnostjo prevzel vso odgovornost. Narod je -treba prepričati, da deluje kralj v pravcu svoje suverenosti in da se ne bo dal z nobenim* sredstvi odvrniti od svoje naloge, Kralj je lahko siguren, da stoji za njim ves narod. Hrvati ne ž?Ie razpad Jugoslavije, temveč samo'žele, da se ž njimi enako postopa kakor s Srbi. Oni bodo pristali na solucijo Aleksandra, v katero pa ne bi
nikdar privolili, ako bi jo predlagala kakšna koalicijska vlada.
Članek dalje naglasa, da bo sedanja akcija zasigurala tudi zunanji mir J tgoslaviji in s tem tudi mir vzhodne Evrope, Novi režim bo rešil tudi zunanje probleme. Kralj Aleksander je napravil veliko uslugo narodu in vsej Evropi,
Snežni uiharji
BUDIMPEŠTA, 28. januarja. Radi snežnih zametov so nastale po vsem Madžarskem velike prometne ovire. Vlaki prihajajo s C—Burnimi zamudami. Ob Blatnem jezeru leži sneg tako na debelo, da je ustavljen sploh vsak promet. V Budimpešti je okrog
J 0.000 delavcev na delu, da očistijo ulice, ker je tudi v mestu zastalo vse življenje.
BERLIN, 28. januarja. V Nemčiji že tri dni sneži. Posebno iz jugovzhodnih pokrajin države prihajajo poročila o strahovitih zametih. Železniški promet je ponekod popolnoma ukinjen. V Berlinu je nastala, davi poledica, ki je povzročila mnogo nezgod. Dopoldne so prepeljali v bolnico 120 oseb, ki so si pri padcu zlomile roke ali noge, 37 osebam pa so se pretresli možgani.
BEOGRAD, 28. januarja. V Srbiji je znova pritisnil hud mraz. Na vseli lokalnih progah je promet ustavljen. Katastrofalno neurje je razsajalo včeraj v Bosni in Hercegovini. Vlila se je močna ploha, spremljana od grmenja in bliskanja. Strela je treščila na več straneh in povzročila vrsto požarov. Skoro na vseh bosanskih progah je promet ustavljen.
Zopet dovoljena nemška lista
BEOGRAD, 28. januarja. Notranje ministrstvo je ukinilo prepoved uvoza in razpečavanja nemških dnevnikov »Vossische Zeitung« in »Berliner Tagblatt«. Prepovedan pa je uvoz v angleškem jeziku spisane knjige »Trianonska tragedija« s predgovorom lorda Rothermeera in v nemškem jeziku spisane knjige »Die Ver-gewaltigung Ungarns«.
Napad pijancev.
Ko se je včeraj opolnoči vračal iz slu£ be poštni uslužbenec g. Anton Červek, sta ga na Meljski cesti nedaleč gostilne Resnik napadla dva divjaka ter ga pričela metati po snegu in brez povoda brcati- Ker sta tudi kričala kot žerjava, so ljudje takoj vedeli, da ju je močno oplazil alkohol. .Navsezadnje jima je napad«Jhi Cervek le ušel. Pijanca sta počenjala po cesti vpričo ljudi Že druge nesramnosti, dokler ni prišel stražnik in oba legitimiral-
Brez dovoljenja preko meje
je prišel 7. tm. neki mladenič, ki so si ga na policiji malo pobližje ogledali. Nekaj časa je trdil, da se piše Fric Frey, kasneje pa, da mu je ime Fric Potter. Policija ga je oddala k Grafu in vprašala razna inozemska oblastva, ee kaj vedo o Ptitterju. Zvezna policijska direkcija na Dunaju je sedaj poslala obvestilo, da je mladeničevo pravo ime res P6tter in da je že julija 1. I. pobegnil od doma v Giitersdorfu na Vestfalskem. —
Šest težkih konj
je včeraj vleklo leseni snežni plug in komaj so ga izvlekli, tako odporna sU na snežna masa. Leseni plug je moral stopiti v akcijo zate. ker je motorni plug, odpovedal in se je že v soboto obupno boril s snegom po mariborskih ulicah.
Uzmovičeva smola.
Neki pijanček, ki »ga rad cuka Iz frrt-keljna« je uporabil par momentov, ko se je odstranila natakarica V kuhinjo. V trenutku j« »sunil« zeleno steklenico in napravil par požirkov — bencina.,. Na dvorišču se je odigralo drogo dejanje in moraia je priti natakarica, ki mu je na-dila samaritansko pomoč, GreSnlk je napravil skesano spoved in za plačilo do* bil frakelj pravega. — Ta zgodba ja sicer stara že teden dni, a Janezu s« Se vedno dozdeva, da d arcom b#*-cinski motor.
Stran 2. resraimaagm
Mariborski V fc C t k N I K Jiftra
'jti i'iossnjac:r«.? • xa orass:rm? jsaasn''vm
V .Via riboru, dne -d. i. J^9*
iC@!@d&rii pri In vprašani« niHi isenaimia
KAKO JE Z IZENAČENJEM KOLEDARJEV PRI NAS?
V ministrstvu za vere se proučavain pripravlja izenačenje koledarja ter je Vprašanje že skoro definitivno rešena. $tvar je bila na dnevnem redu že leta 1924 na Vaseljenskem saboru srbske pra voslavne cerkve v Nišu, vendar takrat ni padla odločitev. Sedaj je ministrstvo za vere ponovno pokreniio vprašanje in čuje se, da sc je vlada odločila, da izvede unifikacjo brez ozira na sklepe Va-seljenskega sabora. Stališče vlade zastopajo tudi vrhovne pravoslavne cerkvene oblasti, ki so v principu za izenačenje. Profesor pravoslavne teološke fakultete g- Milankovič, znani astronom, je podal strokovno mnenje, ki je v prilog unifikaciji. Po njegovem mnenju se lahko izvrši izenačenje, ker je to tudi astronomski omogočeno; za slučaj izenačenja bi vsi katoliški in pravoslavni prazniki šli sporedno do leta 19-48. Dotlej pa bi se izvršili tiadaljni astronomski in cerkveno-politični računi v pogledu nadaljnega izenačenja. Minister za vere dr. Alaupovič se je podal osebno v Sremske Karlovce, da se razgovori s člani Svetega Sinoda, ki prične svoje toletno zasedanje v torek 29- tm. in Id bo razpravljal tudi o tem vprašanju.
Ob tej priliki ne bo nezanimivo, ako pogledamo, koliko različnih koledarjev se rabi pri raznih narodih. Saj je yi Vseh cd najstarejših dob človečanstva živa duševna poireba, da si razdelc soln-čno leto. Vsi narodi so sf, čim so dosegli gotovo stopnjo civilizacije in kulture, ustvarili svoje koledarje ali pa jih sprejeli od drugih kulturnejših in naprednejših narodov. Najbolj znani in najbolj dovršeni koledarji so gregorijanski, rimski, židovski in grški. Zidovski koledar dd» leto na 12 mesecev, od katerih imajo nekateri po 29, drugi po 30 dni, ter se imenujejo po vrst:: tisri, esvan, kislev, tebet, sebrit, odar, nisan, ijar, šivan, tamuz, ab,
elul. Vsako tretje leto je vrinjen med adarom in nisanom prestopni mesec, t. zv- veadar, tako da pade Vstajenje v mesec nisan spomladnega enakonočja. Leto počenja z mesecem tisrijem, ki odgovarja mesecu septembru po gregorijan skeir. koledarju.
Tudi grški koledar je imel 12 mesecev po 29 odnosno 30 dni. Vsak mesec je bi! razdeljen' na takozvane dekade (10 dni).
Rimski koledar je imel v fakozvani dobi Rcmuiov 10 mesecev s 304 dnevi. Leto je počenjalo z marcem in končava-lo z decembrom- Glasom legende je Nu-ma razšiiil leto na 12 mesecev s 355 dnevi, in vsako drugo leto je bil vnesen 13. mesec z 22 ali 23 dnevi, takozvani mercedonius. Julij Cezar je dodal 57 da* ter razdelil leto na 7 mesecev po 31 dni, 4 po 3:i in 1 po 28 dni, kateremu se je vsako tretje leto pridjal še en dan. Rim-'jani so delili vsak mesec na tri dele: Kalende, ide in none. V vsakem njihovem koledarju je bilo zabeleženo, kaj je treba v katerem mesecu delati na poiju, dalje ime božanstva, pod čegar pokroviteljstvom je bil doiični mesec, prazniki, ki sp se v mesecu slavili itd.
Gregorijanski koledar je dobil ime, kakor znamo, po papežu Gregorju XIII., ki je leta 1,582. odredil po sklepu nicejsk> ga zbora točno določitev praznovanja Velike noči, in je dal v oktobru 1- 1582 ukiniti celih 10 dni ter preskočiti od 4. na 15. navedenega meseca, tako da je imelo leto samo 355 dni. Tudi je odredil, da se mora vsako leto, čepar število ni deljivo s 400, ukiniti po 1 dan. Na ia način je hotel popraviti pogreške Cezarjevega koledarja.
Na Francoskem so imeli od 5. oktobra 1792 pa do leta 1806 svoj republikanski koledar, ki pa se je umaknil gregorjan-skemu.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Pondeljek, 28. januarja. Zaprto.
.Torek, 29. januarja ob 20. uri »Učiteljica«, ab. A. Kuponi. Znižane cene.
Suefosauskci proslaup u t/ fllariboru
Praznik sv. Save, velikega prosveti-telja srbskega naroda, je mariborska pra voslavna cerkvena občina tudi letos proslavila zelo svečano. Dopoldanske slavnostne liturgije v kazinski dvorani, katero je daroval prota g- Trbojevič, se je udeležilo izredno mnogo občinstva, na galerijah pa je bilo vojaštvo. Po liturgiji je sledilo tradicijonalno rezanje kolača v prisotnosti letošnjega domačina mariborske pravoslavne cerkvene občine tovarnarja g- Benčine, nato pa je itnel carinski uradnik g. Perič kratko predavanje o delovanju in snovanju tega naj-večjega sina srbskega naroda, ki je bil obenem tudi prvi propagator ujedinjen.a vseh jugoslovanski! plemen. Viharen a-plavz so žele nato deklamacije naših mol čkov. Nastopilo je več dcklic in dečkov, ki so predr.ašali deloma jako težke deklamacije z velikim razumevanjem in globokim občutkom.
Tudi večerna prireditev se je vrši'a v veliki dvorani kazine. Poselili so jo poleg številnih članov pravoslavne cerkveno občine mnogi zastopniki državnih u-radov in narodnih društev. Poleg komandanta mesta g. generala Spasiča so bili navzoči veliki župan g. dr. Schau-bath, komisar mariborske oblastne samouprave g- dr- Leskovar, podžupan g-dr. Lipol ter več bivših narodnih poslancev i. t- d. Prvi del slavnostnega večera je bil posvečen koncertnim točkam. V nastopih sta se menjala vojaška godba pod taktirko kapelnika kpt. g. Svobode in moški pevski zbor »Drave«, ki ga jo vodil g. Hrovat. Vrli železničarji so zapeli več srbehrvatskih in slovenskih pesmi. za katere so želi kredno toplo priznanje poslušalcev. Po akademiji sc je okoli 22- ure otvorila plesna zabava, ki je prijetno združevala našo vojsko in ci-
vilno prebivalstvo ter dostojno zaključila vrsto prireditev na praznik velikega presvetitelja srbskega naroda- —
Slavnostno akademijo v proslavo stoletnice smrti slavnega u-čenjaka Josipa Dobrovskega priredi dne 3- februarja ob 10- dop- v čitalnici študijske knjižnice Zgodovinsko društvo v Mariboru. Po nagovoru in pozdravu predsednika bo predaval vseuč. profesor v Ljubljani, dr. Vaclav Burian. Vstop prost. —
Revija »Slovenija«.
Pred kratkim je izšla 5. in 6. Številka revije »Slovenija«, glasila Zveze za tujski promet v Sloveniji pod imenom »Zim ski šport«, ki prinaša poleg krasnih zimskih posntkov naših pokrajin tudi veliko zanimivih člankov, ki se nanašajo na naše zimsko-sportno življenje. Posebno o-menjamo članke »Zimska klima in zdrav je«, »Naše športno smučanje«, »Smuške ture v Sloveniji« itd., ki so važni zlasti za smučarje. Ker bo zaloga te številke radi vsakdanjega t povpraševanja iz ino-zmstva kmalu izčrpana, priporočamo vsakomur ter smučarjem-sportnikom, da si jo spričo njene bogate vsebine in nizke cene (Din 15) čimpreje nabavijo. —• Dobi se v vseli večjih knjigarnah, trafikah, Zvezi za tujski promet, Ljubljana, Dunajska c. 1 in Tourist-Office, Maribor.
Občni zbor društva stanovanjskih najemnikov
v Mariboru se je vršil včeraj v dvorani Zadružne gospodarske banke- Iz poročil funkcijonarjev povzemamo, da ima društvo 1200 plačujočih članov in lastno pi sarno. Stanovanjska kriza v Mariboru kljub živahni gradnji v preteklem letu še ni rešena. V Mariboru je še vedno okoli 600 stanovanj premalo in vrh tega je več kot polovica stanovanj nezdravih in neprimernih za Človeška bivališča. Po poročilih društvenih funkcijonarjev je bH pri volitvah zopet izvoljen dosedanji odbor in so se določile smernice za dru štveno delo v tekočem letu. Predvse:n bo skušalo društvo navezati čim ožje stike z raznimi strokovnimi organizacijami ter z obstoječimi stavbnimi zadru gami. --
Iz avtobusnega prometa.
Z današnjim dnem je obnovljen avtobusni promet v Mariboru na progi 4, !n sicer samo od Glavnega trga do Ptujske ceste. Tudi promet na progi Celje— Vojnik in obratno je otvorjen z današnjim dnem. Po Državni cesti proti Konjicam pa z največjo marljivostjo orjejo silne mase snega in je upati, da bo proti koncu tedna obnovljen promet tudi do ostalih krajev na državni cesti-
Svečnica ib trgovine.
Radi mnogostranskega povpraševanja obvešča trgovski gremij svoje Člane, da Svečnica glasom naredbe velikega župana o odpiranju in zapiranju trgovin z dne 31. julija 1928 ni zapovedan praznik in smejo biti ta dan trgovine ves dan odprte- —
Mestno kopališče
se zopet odpre v četrtek, 31. januarja.
Smrtma kosa.
Včeraj dopoldne je preminula v Mariboru po dolgi in težki bolezni gospa Ljubica Pejinovič, tašča višjega vojaškega svečenika v Mariboru, pravoslavnega prote g. Petra Trbojeviča. Pogreb se bo vršil v torek ob 15- uri iz mrtvašnice na pokopališču na Pobrežju. Blag ji spomin, težko prizadetim naše iskreno sožalje!
Odlikovanje varnostnih stražnikov.
Včeraj se je vršila v uradnih prostorih poveljstva varnostnih straž na Koroški cesti priprosta, a pomenljiva slavnost Poveljnik varnostnih straž, g- Finžgar, je imel na zbranih 25 odlikovancev nagovor, v katerem je razložil težkoče varnostnih straž od preobrata do danes ter objektivno ocenil odgovornosti polno delo odlikovancev- Nato je pripel 25 (že sobotnem »Večerniku«) imenovanim odlikovancem kolajne t. s. 11 zlatih in ’4 srebrnih kolajn za državljanske zasluge, naglašujoč, da velja to kraljevsko odlikovanje ne-le posameznim odlikovancem, ampak vsemu zboru varnostne straže v mariborski oblasti. —
Ura na Jožefovi cerkvi
v Studencih je edina javna ura, ki zelo Čudno funkcijonira. Nekaj dni jc tako prehlajena, da kaže permanentno 2. uro. In kadar bije, daje take glasove, da imaš vtis, — da bije plat zvona za požar. Studencam vemo, da razpolaga »Društvo za z;danje zvonika« z lepim fondom, ki zadostuje za marsikatero popravilo. — Me bi se obregnili ob opisani nedosta-teft. ako ne bi bilo blizu avtobusne postaje in 4 ceste, po kateri hodi dnevno na stotine ljudi, ki se morejo glede časa orijentirati edino pu uri na Jožefovem stolpu. Sicer pa razsaja tudi med mariborskimi stolpnimi urami zelo huda — influenca.
Vinarski in sadjarski tečaj.
V svrho temeljite praktične izobrazbe v vinarstvu in sadjarstvu se priredita od 1. marca do 1. decembra dva devetmesečna tečaja pri oblastnih trsnicah in drevesnicah: v Pekrah, p. Limbuš pri Mariboru, In v Kapeli, p, Slatina-Ra-denci. V vsak tečaj se sprejme po 10 mladeničev. Pouk je v prvi vrsti praktičen in le v toliko tudi teoretičen, v kolikor je to za boljše razumevanje vsakega posameznega opravila v vinogradu, v trsnici, v sadonosniku, v drevesnici in v vinski kleti neobhodno potrebno. Gojenci dobe prosto stanovanje, brezplačno kmečko hrano in mesečno po Din 100 na roko za nabavo manjših potrebščin. V tečaj se sprejmejo viničarski in kmečki mladeniči iz mariborske oblasti, ki so stari najmanj 16 let, dovolj razviti in močni za opravljanje vseh opravil v vinarstvu in sadjarstvu- Prošnjam za sprejem, kolekovanim z Din 20 In Din 5 je priložiti: krstni list, zdravniško in nravstveno spričevalo, izjavo staršev, da puste prosilca 9 mescev nepretrgoma v tečaju in odpus;nlco osnovne šole. Prošnjo naj prosilci osebno izroče upravitelju o-blastne trsnice in drevesnice v Peftrah ali v Kapeli, kjer pač žele obiskovati te čaj, najkasneje do 10- februana 1929. O sprejemu v tečaj bodo prosilci takoj po 20, februarju obveščeni. Tečajniki dobe ob zaključku tečaja spričevala o doseže ni sposobnosti za opravila v vinarstvu in-m,—
Hišice za stradajoče ptičice
so ravno sedaj, ko je zapretila tem usmiljenja vrednim malčkom huda usoda — obupno prazne. Dobrotljive roke, zganite se in natrosite gladnim in prezebava-jočim revčkom prosa in drobtinic! —
Jate gladnih vran so se priklatile v naše mesto ter se koncentrirale ob izlivih kanalov v Dravo- Glad jim je prepodil vse ozire na nevarnost- In krvoločne ter silno drzne so. Zlasti v parku so nevarne prezebajočim ptičicam in bi bilo dobro, da se nekaterim posestnikom v obližju parka, — kakor druga leta — dovoli svobodno streljanje teh drznih roparic. •— l2{j velkih vozov snega so tekom včerajšnjega dneva med neumornim nakladanjem in razkladanjem zvozili na Pristan v Dravo in prav nič se to v mestu ne pozna. — Po mestu so dolgi kupi snega, visoki za višino moža in gorje nam, če nenadoma pritisne topel jug! — Čeprav je bila včeraj nedelja, se je oglasilo mnogo akordnih delavcev, ki so razkladali vedno prihajajoče kolone vozov- Pri tem se je opazilo, kako mučno je za ljudi in živali, ki m> rajo pri takem snegu vlačiti vozove, namesto bclj praktičnih sani. —
Leitersberger Ziegelfabrik bei Marburg a- Drau Franc Derv/itschek. Dopise z gornjo barvasto glavo pošilja imenovana tvrdka našim privatnikom in oblastveni po desetih letih Jugoslavije! Poleg se pa blišči pečat »Vsled pomanjkanja slovenskih tiskovin« •.. Kakor ču-jemo, so se za to najmileje rečeno neokusnost pričela zanimati naša upravna oblastva. —	‘
Sobctlii špeharski trg je bil že prvih urah svitanja dokaj živahen., Nekateri so prispeli tekom noči; e-ti so delali gaz drugim. Saj so vsi iz ene privilegirane pokrajine, z Dravskega polja. Vso noč so nekateri čistili Vojašniški in Vodnikov trg, da so lahko zjutraj postavili svoje stojn-ce. Došlo jc nepričakovano veliko število Špeharjev in okrog 8. so še vedno prihajali z dobro založenimi sanmi- — Na vprašanje, kakšna je bila cesta v tem snegu, so odgovarjali: »Težka za nas in za uboge konje; ali kaj se hoče: Zima je naš čas in davke moramo plačati. Zato ne vprašamo, kako visok je sneg in kakšna je cesta«. — Cene špeharskim produktom so danes zelo umerjene, povpraševanje precej živahno.
Sedem aretacij je bilo izvršenih tekom poslednjih dveh dni v Mariboru- H Grafu so peljali radi tajne prostitucije oz. vlačuganja Tončko P., Roziko Pavlo V. in Matildo M.; radi poškodbe tuje lastnine Avgusta W., radi razgrajanja Levčeka K. in radi tatvine Lojzeka Š- — Prijave iti poročila stražnikov se nanašajo na običajne vsak danje prestopke proti javni varnosti. Da je med njimi precej hišnikov radi zanemarjenega trotoarja, je pač razumljivo.
Mariborski Kitajci, stanujoči v Dragonski vojašnici v Mag-dalenskem predmestju, so dobili prirastek dveh oseb. Kolonija Daljnega vzhoda v našem mestu šteje sedaj 16 odraslih in 10 otrok. Baje nameravajo Kitajce odpraviti nekam na Francosko.
Ni dvoma, da bo »Planinski ples«, ki se bo vršil v petek, dne 1. februarja v vseli dvoranah pivovarne »Union«, najprijetnejša in naj-zabavnejš aprireditev letošnjega predpu sta. Saj je obče znano, da pride pri »Planinskem plesu« na svoj račun vsak obiskovalec. Preskrbljeno jc že za prav o-kusno okrasitev dvoran, za prvovrstno neumorno svirajočo godbo in kar je glavno — za prvovrstna okrepčila za želodec in grlo. Obleka ja zaželjena planinska in narodne noše, kar bo dalo prireditvi značaj pravega, neprisiljenega planinskega rajanja. Da sc prepreči naval pri večerni blagajni, se obiskovalci naprošajo, da si priskrbe vstopnice že v predprodaji, ki so jo Iz prijaznosti prevzeli: g. Majer Franc, trgovec, Glavni trg, g. Baloh Igo, trgovec Vetrinjska ul., g. Kravos Ivan, trgovec, Aleksandrova cesta, Viktor Kosi. trgovec, Kralja Petra trg in Pisarna Putnik, Aleksandrova c. 35. Cena vstopnicam v predprodaji Din 15, ori večerni blagajni Din 18. 130
Življenje naJbogatejiega
Ho vek a
DEVETDESETLETNI JOHN D. ROCKEFELLER NEKDAJ IN SEDAJ.
Kadarkoli se govori o kapitalu ali kapitalistih, se vedno imenuje med drugimi kralji denarja tudi ime Rockefeller. Mi poznamo Rockefellerja predvsem z dobrodelne'strani, in sicer po njegovi štipendiji, ki so jo uživali mnogi naši mladi zdravniki, ki so se posvetili specijel-nemu študiju tropičnih bolezni. John D. Rockefeller je danes že v 91. letu starosti. V naslednjem nekaj zanimivosti iz njegovega žvljenja.
Že v svojem 20. letu je dokazal Rockefeller, kako bister pogled ima za to. kar imenujejo v poslovnem svetu šanse in možnosti. Bilo je okoli leta 1858, ko so se pojavile petrolejske svetilke, ta nezaslišana novost na polju razsvetljevanja-Takrat je spoznal Rockefeller, da bi lahko postal s pomočjo petroleja bogataš. Ustanovil je v Clevelandu firmo Clark
&	Rockefeller. Toda družabnik Clark je kmalu odstopil in John Rockefeller je prevzel mesto njega svojega brata Willia raa, ki je pri tem skupnem podjetju tudi toliko zaslužil, da je zapustil ob svoji smrti dvesto milijonov dolarjev-
Da ne izvira vsa ogromna imovina Rockefellerjeva edino le od petroleja je razumljivo. Njegove znatne špekulacije s premogom, tobakom, sladkorjem, jeklom itd. so mu pomagale razširiti velikansko premoženje. No in potem je prišel veliki čas ustanavljanja trustov, ki imajo pravzaprav v Johnu Rockefellerju svojega prvega pokretnika- Po njem u-stanovljena Standard Oil Company ima svoj sedež v Newyorku na znanem Brcad\vayu v nebotičniku, kateremu pravzaprav ne bi bilo pripisati, da izhajajo 1 z njegovega trinajstega nadstropja glavni impulzi vseh ameriških financ.
Ko je dopolnil Rockefeller sedmi križ svoje dobe, se je odtegnil iz poslovnega sveta in živi od takrat v poletnih mesecih na svojem posestvu Pocantino Hills nedaleč Newyorka- Kakor hitro pa se
Zgočba o čudežni palmi, ki je molila
Sloviti indijski učenjak Bose v Kalkuti, ki je ustanovil znani rastlinsko-fizijološki zavod istotam, je začel izdajati zbirko knjig, v katerih opisuje najznamenitejše rezultate svojih raziskovanj. V enem izmed zadnjih zvezkov o-pisuje tudi zgodbo čudežne palme v Fa-ridporc, o kateri je šel glas pobožnega Indijskega naroda, da moli. in h kateri je prihajalo dan za dnem na stotine in tisoče romarjev- Ko je popoldne zazvonil zvon v templju, vabeč vernike k večerni molitvi, je drevo pobožno klonilo svojo glavo k tlom- Vsako jutro pa je zopet stalo vzravnano. To se je ponavljalo dan za dnem. Ljudje so verovali v čudež, prinašali drevesu darila — in verjeli tudi v čudežno moč palme. Bila je polno zraščena datljeva palma, steblo je imelo v prerezu 25 cm, stalo je pa nekoliko poševno, ker jo je očividno nekoč kak vihar spravil iz prvotne navpične stoje- Vsak dan se je celo steblo popoldne v vsej dolžini sklonilo pa zemljo, zjutraj se pa zravnalo v pokončno poševni položaj. Dolgi veliki listi, ki so zjutraj štrleli visoko v nebo, sb se popoldne nagnili k tlom. Ljudstvo je bilo prepričano, da je palma živ orjak, ki zvečer pobožno moli.
Učenjak Bose je hotel dognati vzrok tej prikazni. Mogli so biti samo uplivi ali svetlobe ali temperature. Učinki svetlobe so pa bili nemogoči, ker bi bila svetloba morala priti v dotiko z živimi tkaninami, kar pa je bilo izključeno, ker je mrtvo Ustje popolnoma zakrivalo te tkanine. Mogoč je bil torej edino vpliv temperature. Bose je skonstruiral poseben aparat, ki‘naj registrira vsak gibljaj drevesa po dnevu in po noči v obliki kurvc na posebno ploščo. Le s težavo le dobil učenjak od gospodarja templja dovoljenje. da je aparat pritrdil na drevo-Sele, ko je obljubil, da bo to storil njegov asistent, ki je bil sin indijskega duhovnika, m uie bilo dovoljeno. Rezultati opazovanj so bili presenetljivi. Zaznambe v kurvah so pokazale, da drevo sploh
približa jesen z vlažnimi in temačnimi dnevi, se odpravlja Rockefeller počasi prot jugu. Na novega leta dan pride običajno na Florido, kjer je preko vse zime najlepše poletno vreme.
Najljubša zabava našega miljarderja je igranje golfa- Radi svoje visoke starosti je popolnoma razumljivo, da ne spada mož med prvovrstne igralce, ker se pač hitro utrudi. Vse njegovo življenje, je pri lagodeno zdravstvenim predpisom. —-Vstaja zgodaj, spat hodi zgodaj, poh-ti in pozimi je debelo oblečen in ne uživa mnogo. Sam sebi je predpisal gotovo dijeto, po kateri jemlje pred vsako jedjo polno žlico salatnega olja. Rockefeller je tudi velik ljubitelj sira in je prepričan, da vsakodnevno uživanje sira mnogo pripomore k zdravju. Svoječasno je imel sitnosti s svojimi prebavili; odkar pa privatizira, se počuti popolnoma zdravega- Najbrž mu je telo hvaležno za to, ker so prišli živci do mirnega življenja. Po njegovih lastnih izjavah se počuti sedaj kot DOletni starec mnogo bolje kot pred tridesetimi leti in pravi, da ni izključeno, da bo praznoval stoletnico svojega rojstva prav tako svež in čil, kakor je sedaj. Novine čita Rockefeller zelo redko- Pravi, da nima smisla razburjati se, četudi pišejo danes listi le z velikim spoštovanjem do Rockefellerja in so že davno minili časi, ko je pred tridesetimi leti divjala besna borba proti trustom in ko so morale stražiti in čuvati Rockefellerjevo življenje r.oč in dan cele legije detektivov.
Ta prevrat javnega mnenja je popolnoma razumljiv, ako se le spomnimo na velikanske denarne ustanove Rockefellerjevih fondov, ki so marsikoga prepričale, da niso največji bogataši vedno le požeruhi in škodljivce, temveč da znajo prav pogosto zbirati imovino, da jo potem posvetijo v korist celokupnosti.
za smuSko driatmo prvfinstvo aa Pohorju
IZBORNI USPEHI DOMAČINOV. - BORIS JENKO — DRŽAVNI PRVAK, VIDA BERVARJEVA — DRŽAVNAPRVAKINJA. — SIJAJNA ZIMSKO ■ ŠPORTNA MANIFESTACIJA V MARIBORU. — BREZHIBNA IZVEDBA PRI,
REDITVE.
nikdar ni mirovalo, ampak sc je s ta1 no gibalo, pod vplivom aktivne sile, ki bi bila dovoljna, da dvigne človeka z zemlje. Palma je stala najbolj navpično ob
7.	uri zjutraj,' nakar se je takoj priče'o sklanjanje, ki je doseglo kulminacijo ob 3.15 popoldne, nakar se je zopet pričelo vzravnavanje.
Cez leto dni je Bose nekega dne dobil od bengalskega guvernerja brzojavko, da je »palma mrtva« in da je njeno »gibanje prenehalo«- Šele sedaj je bilo mogoče končno^ugotoviti. da je gibe drevesa povzročilo njegovo življenjsko u-dejstvovanje. Vsako drevo in vsak njegov del, zraščen poševno, sili njegova težnost, da sc vzravna- To lahko opazujemo pri rastlini v loncu, če jo položimo vodoravno na zemljo: steblo in listje se — v nasprotju s principom težnosti -skuša vzravnati. Geotropična reakcija mora premagati napetost rastlinskih tkanin. Ravnotežje nastane, če so nasprotno vplivajoče sile enako močne. Sprememba temperature vpliva na geotropično reakcije; naraščanje temperature jo zmanjšuje, njeno padanje poostruje geb-tropično vzravnavanje.
Tako je indijski učenjak rešil uganko čudežne palme, ki se je pod vplivi svoje težnosti in uplivi temperature vedno enakomerno dvigala in upogibala, in ki je po pojmovanju ljudstva z njim vred molila.
Kosmolinguija
V	času, ko niti ne vemo koliko jezikov govore narodi in plemena sveta, javljajo časopisi, da je Samuel Horovic iz Krakova sestavil nov jezik, ki ga je imenoval »Kosmolingviia«. Novi jezik ima v celoti le 600 besed in samo 60 slovničnih pravil. Da bi izumitelj dokazal, kako je njegov jezik lahak in lep, je prevedel svetopisemsko Mojzesovo »Genezo« v svoj jezik. Zainteresiranci z zanimanjem pričakujejo prvi kongres kosmolingvi-stov.
Spominjal*# te CMD
Včeraj dopoldne so se vršile na Pohorju smuške tekme za državno prvenstvo, katerih so se kljub neugodnemu vremenu, ki je ogrožalo prireditev, udeležili številni športniki, tekmovalci in prijatelji zimskega športa. ,
Idealni smučarski tereni na Pohorju, so bili včeraj žarišče jugoslovanskega zimskega športa. Najboljši med najboljšimi so merili svoje moči v težki borbi za prvenstvo države. Kljub visokemu snegu, zametom in plazovom, se je prireditev razvila v veliko športno manifestacijo in dokazala, da je športna disciplina med nositelji zimsko-sportne ideje najvzomejša.
Državno prvenstvo je poteklo v popolnem redu, kar je v prvi vrsti zasluga brezhibne organizacije, ki jo je smotre-no izvedel akcijski odbor mariborskih zimsko športnih odsekov pod predsedstvom dr. Janka Orožna in podpred-sedstvom g. Vekoslava Goluboviča.
Večina mariborskih funkcijonarjev in tekmovalcev je odšla na Klopni vrh že v petek, dočim so športniki izven Maribora prihajali z vlaki v soboto.
Dokaj gledalcev pa je odrinilo šele z nedeljskimi vlaki.
Radi visokega snega, ki je uporabo palic popolnoma onemogočil, je bila na 34 km določena prog a skrajšana na 22-5 km-
Čeprav je v soboto visoko plast prši-čča zvozila skupina funkcijonarjev, kateri je bila poverjena markacija proge, je do tekme sneg zamedel sleherno sled-Tudi pred tekmo so kontrolni organi prevozili progo, vendar je bilo tekmovanje sila naporno, kajti na rekordne uspehe se ni moglo niti misliti radi previsokega snega.
Gospodje so startali v treh skupinah: v prvi že plasirani tekmovalci, v drugi neplasirani tekmovalci, v tretji pa novinci. — Dame so startalc na 5.5 km dolgi progi v eni skupini.
V ostri konkurenci je osvojil državno prvenstvo Boris Jenko v času 2:0:26, le dve sekundi pred Rušanom Pavlom D o 1 i n š e k o m, ki je prevozil progo v času 2:0:28.
Rezultati so naslednji:
Prva skupina: 1. Jenko Boris 2:0:26 (SK Ilirija), 2. Režek Boris 2:0.44 (SK Ilirija), 3. Spor n Stane 2:2:38 (TSK Skala).
Druga skupina: Vezjak Viljem (ISSK Maribor) 2:6:50, 2- Tin ta Vlado 2:18:1 (SK Ilirija), 3- Valen toko-
vi	č Vlado 2:24:5 (HaŠk) Zagreb.
Tretja skupina: 1. Dolinšek Pavel 2:0:28. 2. Dolinšek Mirko 2:0:48. 3. K or man Leopold 2:6:34, (vsi trije SPD Maribor), 4. Frank Stane (Smučarski klub Lj.), 5. Frelih Ivo (Sm. K. Lj-), 6- Kočar Vlado (Jesenice), 7- Štepic Milko (ISSK Maribor),
8.	Intihar Viktor.
Državno prvenstva za dame si je priborila gospodična Vida Bervarjev a (Smučarski KI. Lj.), ki je dosegla Čas 23:09, 2. Ela D o 1 i n š k o v a 23:53 in 3. Rezika Dolinškova 24:38.
Damsko in moško prvenstvo so torej iztrgali Ljubljančani, manjkalo pa je le za las in letošnje prvenstvo bi si priboril domačin, Rušan Pavle Dolinšek- Tudi v damski konkurenci ni razlika velika, kar dokazuje, da sc pohorski smučarji nevarno približujejo Ljubljančanom in Gorenjcem.
V	drugi skupini je sigurno zmagal ambicijozni in talentirani Vezjak, kader dobrih in solidnih športnikov pa so dale Ruše.
Da je šport v naši oblasti prišel do tolikega razmaha in se uveljavil tako odlično, je zahvaliti predvsem pijonirjem, ki so osamljeni utirali pot zimskemu športu in ga končno privedli do višine, na kakršni je danes. ISSK Maribor je opravil pod načelstvom g. Goluboviča ogromno delo, SPD pa ima veliko zaslugo v tem, da je organizirala sistematično delo na športnem polju med Pohorci, ki bodo s svojimi talenti v doglednem
času že v vrstah prvakov. Razmah v zimskem športu je pri nas tako mogočen, da je tudi SK Rapid osnoval zimsko športni odsek, snujejo pa jih še drugi klubi.
Po zaključenih tekmah je armada sinu carjev krenila s Klopnega vrha. kjer sta b la start in cilj, v Ruše, od tam pa v Maribor, kjer jih je več stoglava množica navdušeno sprejela. Na kolodvoru je igrala tudi godba »Drave«, nato pa je krenila po mestnih ulicah impozantna povorka smučarjev z godbo in lampijoni na čelu. Občinstvo je športnike burno pozdravljalo, tako da se je prihod smučarjev razvil v največjo športno manifestacijo, kar jih je doslej bilo v Mariboru v zimskem športu.
Zvečer so v Grajski kleti funkcljonarj! JZSS razdelili darila in razglasili rezultate. V imenu JZSS je govoril predsednik zveze g. dr. P i r c, nato g. dr. H r i-s t i č iz Beograda v imenu pokrovitelja ' Putnika«, ki je poklonil prvaku krasen pokal, dočim je prvakinji daroval krasno šatuljo sam g. dr. Ristič.
Rezultate je razglasil centralni tajnik zveze g. Goreč, nato pa so govorili v imenu akcijskega odbora g. dr. Orožen, v imenu zagrebške podzveze g. Jakšič, za ISSK Maribor g. Roglič in za SPD g. dr. S e n j o r. Po oficijelnostih so športniki v najboljšem razpoloženju zaključili nadvse uspelo prireditev.
Sronlančija — najuečji otok 5i/Eto s 15.000 prebivalci
Dasi najdemo v leksikonih, da meri otok Groniandija, ki je last Danske, 2,169.790 kvadr. kilometrov je vendar zanimivo, da danski statistični letni zbornik ne navaja velikosti otoka. Dvoje je mogoče: ali ta številka ni točna ali pa Danci iz politične previdnosti o tem molče. V zadnjem času pa so prišli v javnost novi statistični podatki o tern otoku, ki je edina dežela na svetu, katera je popolnoma odrezana od ostalega sveta in od mednarodnega prometa sploh. Ne morda radi klimatskih prilile ali tehničnh težkoč, ampak radi strogo« ga danskega zakona, ki prepoveduje tujim ladjam pristanek v lukah Gron« Iandije, razen če dobe za to posebno dovoljenje. To je baje radi prebivalstva na otoku, katero je — kakor pravi Knut Rasmussen — na isti stopnji duševne kulture kakor pračlovek v starejši ka-meniti dobi- Danci smatrajo, da bi. bila velika škoda, ako bi Eskimi prenaglo spoznali evropsko kulturo, ampak naj le polagoma občutijo blagodati zapadne civilizacije. Danska uprava deli otok v tri distrikte: severno, južno in vzhodno Gronlandijo Po zadnjem popisu prebivalstva iz 1. 1921 šteje severna Gron-landija 6015 prebivalcev (od teh 2921 moških), med njimi 61 Evropejcev. Južni distrikt šteje 7386 Eskimov (3470 moških) in 205 Evropejcev, vzhodni pa 603 domačinov 3(29 moških) in samo 8 Evropejcev. Celokupnega prebivalstva na Gronlandiji je torej 14-081 Eskimov. L-1880 so našteli samo 9720 prebivalcev, Vzrok velikemu porastu prebivajstva jo dejstvo, da Danska pridno pošilja na Grbnlandijo zdravnike, gradi bolnice in posebne dispanzerje za jetične, ter skrbi za zaposlcnje prebivalstva. Uvoz in izvoz vodi mcnopolska družba za trgovino z Grenlandijo, katero nadzira danska vlada. Minulo leto je bilo izvoženih rili za 1,070-000 danskih kron. Poleg soljenih rib sc izvaža tudi mnogo krzna, ribje masti in kriolita- Te rude je veliko zlasti v južnih delih otoka, služi pa za proizvodnjo sode, mlečnega stekla in posode-Uvaža ga zvečine Danska sama, neka) tudi Združene države. Premogovnik \ Kutdigssat je dal v 1- 1926 2268 ton, izključno za domači konzum. Grenlandija uvaža mesne proizvode, moko in kruh, kolonijalno blago, manufakturo, les, premog, sol, železo itd. Ves promet vrš? gori navedena družba z 10. ladjami.
Scbo
ineblovano s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, iščem za takoj. Naslov pove uprava '»Večernika«. 154
%	'	MaHBoFsfct	V	E	C
:*** . • - ^   : :———————-	■    .......
E P N T K	V	Mariboru,	dne	28. T. I029i
zsassssanaBBESsm> vnsv.gmmn «■ ~rr>
molklo drdranje, že se tresejo tračnico, bel dim. se bliža — vlak prihaja. Tedaj kriči žena na ves glas, naj vlak ustavijo, in daje znamenje, da pro^a ni prosta- 2e je brzoviak čisto blizu — tedaj na mah obstane le. nekaj'korakov pred junaško ženo-	.	.
Strojevodja brzovlaka vpraša ženo, ki še ni mogla priti do sape: »Kaj je? Zakaj ste vlak ustavili?«
»V čuvajnici je bil ravnokar najavljen odhcd osebnega vlaka' z ‘•nasprotne strani ih postaje; brzoviak mora takoj na prejšnjo postajo; sicer mora z druse strani pfS hirajoči .osebni vlak trčiti v vašega!k
Strojevodja je razumel in je take j v,-stavljenl brzoviak oddrdral nazaj ' na prejšnjo- postajo-
Globoko in nekako pomirjena se je cddahrjla čuvajeva žefia ter je zopet zavila rdečo zastavico, rekoč sama pri sebi; 'Hvala Bogd, prišla sem še pravočasno.« Potem pa jo odhitela proti čuvajnici. Teči več ni mo^la, za to ji je že nedostajalo moči-- Hitela je in hodila, kakor. hiti o 5e pač mogla; toda čim bolj se Je bližala čuvajnici, tem težje ji je postajalo pri srcu; končno se je je polastil neizrečen strah- Še. enkrat je zbrala vse švcjc meči in tekla cd proge v čuvajnico in v stanovanje- .Naglo, odpre vrata in plane .v. sObo k postelji svojega moža-Ta je .ležal na postelji bled in sc ni več ganil — bil je mrtev.
Kmalu nato je v drugič drdral brzoviak v smeri proti čuvajnici. Ob zaprti pregrajj je zopet stala točno po predpisih z zvito zastavico v roki čuvajeva žena. .
•»To je naša rešiteljica,« je dejal strojevodja kurjaču, »žena bolnega železniškega čuvaja.« Tedaj pač še i vedel, da je žena, ki je vedno vestno opravljala posle železniškega čuvaja, pred par minutami postala vdova-
Ko so se otroci vrnili iz šole domov in pripeljali tudi zdravnika s seboj, je ta
■K^«tMuamamaKWP»aa3tmEMiBaMa»Btt:]iftsem
samo še mogel ugotoviti žalostijo del "ivo. da je bolnega čuvaja zadela kap
radi velike razburjenosti ob misli, da bi brzoviak m o?; tl trčit v osebni vlak.
Tri dni pczr.-.e so pokopaii čuvaja.
. Vsa vas. S,e ;je. ulijs&ž-h pogreba. Tudi mnogo železniških, '^uslužbencev je prispelo od blizu ih’ od; daleč, da izkažiio zadnjo čast tvojemu.- dragemu in vestnemu tovarfžu n -c:a izrečejo svoje sožalje tako hudo prizadeti vdovi. Pomilovalno šo se. ozirali.'pogrebci na mater in njene štiri otroke, ki "so bili s. smrtjo svojega 0$eta pahnjeni v liajvečjo revščino. — Boise,-dplgs noči’je prebedela mati, a končno se Je vdala v svojo usodo- Že je v duhu videla; naslednika svojega moža; prej ali slej se mn bo'morala umakniti in oditi z otroki kam drugam. Čestokrat je obupavala; če je mislila na svoje otroke, ki jih bo treba oblačiti', 'siliti in vzgajati.
Nekaj dni po pogrebu svojega moža je sedela pred čuvajnico in se je z razumno hčerkico Anico razgovarjala o njihovem položaju in o njihovi bodočnosti. Tedaj ;pri'de pismonoša- Na pismu žena takoj jspozna pečat železniškega ravnateljstva. Kaglo odpre pismo in ga prebere. Solza hvaležnosti se ji pokaže na licu. »poglej,« rcee hčerki Anici, - Beg nam je pomagal; mi smemo ostati tu in moremo tako tudi skrbeti za očetov grob-Le beri, le beri!«
V	odloku je železniško ravnateljstvo uvodoma hvalilo s toplimi besedami vdovo železniškega čuvaja, ki je s svojim junaštvom preprečila veliko nesrečo; na*o pa ji je sporočilo, da ji izroča vse posle njenega pokojnega moža in da bo dobivala pokojnino in polno plačo žele niškega čuvaja-'
In tako je leto za letom opravljala posle železniškega čuvaja žena; vselej, kadar je drdral mimo čuvajnice kak vlak, so jo spoštljivo pozdravljali strojevodje in vlakovodje ter svojim mlajšim tovarišem pripovedovali o junaštvu žene železniškega čuvaja.
lem žefeeraškessa čuvaja
V	veži železniške čuvajnice so se pripravljali štirje otroci na pot v šolo. proti sva« navadi mirno in tiho, da ne bi zbuditi bolnega očeta, ki je dremal v sosednji
soji-
»Imate vse knjige in zveske v redu?« vpraša mati z zamolklim glasom-
.»Da; toda — odvrne Anica, hoteč še nekaj pristaviti-
»Kaj bi rada?«
Anica, dvanajstletna, razumna deklica, najstarejša med čuvajevimi otroki, je svoji materi že prej v gospodinjstvu pomagala; sedaj pa ko je bil oče bolan, ji je bila prava opora. »Ali bi ne bilo boljše,« odgovori, »če bi jaz ostala doma?
VI	tudi zadnjo noč niste zatisnili oči, mama, in če bi jaz ostala doma, bi se vi lahko malo 0'dpdČili.«
»Meni bi že bilo prav,« odvrne mati, »toda tvoji majhni bratci ne morejo sami v oddaljeno vas v šolo: nobenega miru bi ne.imela, če bi ne vedela, da si ti pri lijih.«
»Potem pa najraje vsi.štirje ostanemo p;\ vas!«
>To pa že sploh m mogoče. Mali so doma nemirni in glasni in venomer motijo očeta. Samo. če jih r.i doma, ima oče mir-«
Tako so se odpravili Čuvajevi otroci v oddaljeno vas jV. -šolo. Preden pa so^sa poslovili, naroči še mati Anici naj pošlje iz vasi. koga v' bližnje mesto prosit zdravnika, naj čim preje zopet obišče bolnega očeta.
Čuvaj’je bil že dva tedna smrtnont-varrio bolan. V tem času je morala njegova žena opravljati posle svojega moža. Vestna, kakor je bila v svojem gospodinjstvu, je bila tudi pri tem, tako, da se je mož tolaž i, češ da boljšega namest nifor za čas svoje bolezni pač ni mogel dobiti.
Vsestransko zaposleni ženi so ure hi-
Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, Špirita, vinskega ki^a, e?enČ-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka iid. od tvrdke „Patria\ Zagreb,
JAKOB PERHAVEC MARIBOR. GOSPOSKA US
Na drobno!	TOViiRNA	ZA	IZDELOVANJI LIKERJU V, ttcZeRTNlri VIN IN SIRUPOV.	tsja	debelo!
Izdaja Kon*oroil »Jutra« v Ljubljani: nre^tavnik izdajatelja in urednHc: Fran Brotovifir Mariboru. Tiska Mariborska tisk ^ * 4 «-c-dvUvofV
Stanko Detela v Mariboru.
tro minile; sedaj je imela opravka v kuhinji iili na progi, potem je zopet sedela ob postelji svojega bolnega moža in mu stregla. »Če umrem,« je ta dejal, »bodo za tebe uboga žena, pač nastopili hudi časi. Štirje nepreskrbljeni otroci in pičla pokojnina vdove po železniškem čuvaju «
»Ljubi Bog bo že pomagal,« ga je tolažila žena; »milostljiv in usmiijen je in bo tebe meni in najinim otrokom ohranil še mnogo let pri življenju.«
Bilo je opoldne-
»Sedaj pride brzoviak,« reče čuvaj svoji ženi, ko je zvonček zazvonil pred čuvajnico v znamenje, da so na sosednji postaji ravnokar odpravili brzoviak v smeri proti Čuvajnici; »sedaj boš morala svoje ročno delo odložiti, da opraviš moje delo na progi.«
Hitro vstane žena; toda na mah obstoji kakor okamenela; njen obraz po-bledi in njene oči se sropo upirajo skozi okno na zvonček pred čuvajnico; tudi njen mož, dasi smrtno nevarno bolan, se zravna na postelji in zatrepeče v strahu in obupu na vsem telesu.
Z nasprotne postaje, na katero bi moral priti mimo čuvajnice brzoviak, so dajali znamenje, da je bil od tam ravnokar odpravljen osebni vlak.
■ »Z ene postaje vozi brzoviak, z druge pa osebni vlak,« je kričal bolni čuvaj, tresoč se po vsem telesu; »veš, da imamo samo eno progo; neizbežno mora brzoviak treščiti v osebni vlak — teci brzovlaku nasproti —' ta bo prej blizu čuvajnice nego osebni vlak — teci — kriči — ustaviti ga moraš na vsak način!«
S tresočo roko zgrabi žena zvito rdečo čuvajevo zastavico, jo razvije in teče, kakor hitro jo le nesejo noge, sredi po progi z razvito zastavico prihajajočemu brzovlaku nasproti. V'daljavi že čujc za-
■mn irininnnimiinTm—um ■  rmmrniir ■ — n1 niriri i n nm~ ----------------------r	!"■■■■—	....
t*	1	ta	ogta*
m	umum	«Vz;	S ft M /	I?# -	.	■*	roMwnn»gft
ebiinetva; rtakj t Meda 30 P.	O?	gj g. €L7 i- ««*»*: »»«1« bosoda 50 p„
*n»*ek Din B—	y	»aj*mj4i	Mceok	Dia	tO'—.
 --------------------  TL......-------   ----- ---------------------■.--------------——  -------------.
Kolesarji, pozor!
Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje,. popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih cenah- Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN ČIČ, MARIBOR, Tattenbaehova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po Vaše kolo na dom-	2519
IMATE ŽE SLOVENSKI PREVOD
ŠVEJK V SVETOVNI VOJNI
AKO NE, NAROČITE GA ŠE DANES PRI
TISKOVNI ZADRU’3! V MARIBORU, ALEKSANDROVA 13
BROŠIRANI IZVOD 46, VEZANI 56 DIN, PO POŠTI 2 DIN VEČ
Strojepisna soba
H,- Kovač, Maribor, Krekova ulica 6, za stranke celi dan odprta.	181
Vila,
velika, elegantna, z vsem modernim kenforiom na prodaj. Naslov se izve v upravi »Večernika«.	178
Električne Inštalacije
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	U7
Malo sobo s posebnim vhodom oddam takoj.
Cvetlična imea 23, priti.	M5
Sobo- in črkoslikanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
V	hotelu Kosovo na dvorišču
je na novo otvorjena kuhinja in zajtrkovalnica'. Po zelo nizki ceni dobite tani na dunajski in dalmatinski način pripravljene jedi. Abonenti se sprejemajo dnevno na hrano po Din 15. Obilen nienu- Izborna dalmatinska vina-Se priporoča Radilovič, restavr. 98
Tri ;ili štirisobno stanovanje
V	novi vili«, z vsem modernim komior-toul, centralno kurjavo itd. oddam v najem. .Naslov se izve v upravi »Veternika«.	179
Naša dobra baka
Luja ud. St. Pejinovica
p. Matijevič
preminu danas u 11 časova posle duge i težke bolesti u 65. god.
Pogreb sa mesnog groblja na Poprežju u utorak 15 časova.
Na dan Sv. Save 27. januara 1929 u Mariboru
Zet:	Unučad:
pretil Pctar Trbojevič	Stajanka,	Koiovk«,	Dušan
vlit vojni sveštenlk