NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA OSOBJA
Svarimo pred novimi redukcijami š
Komaj so bile dobro izglasovane dvanajstine za čas do 1. aprila 1936, že so izšle naredbe finančnega ministra, kako naj se sestavi budžet za leta 1936-37.
Ko smo pregledali osnovne smernice za sestavo budžeta za prihodnje leto, smo ugotovili, da je ostalo vse pri starem in da bo tudi novi budžet uravnovešen izrecno na račun osebja — aktivnega in upokojenega.
Glavna smernica je: štednja — štednja povsod — pili izdatkih za delavce, za nastavljence, za upokojence. Citiramo iz navodil le nekaj najbolj značilnih odstavkov:
»Princip, na katerem mora biti zasnovan budžet, je, da mora biti izvedeno RAVNOTEŽJE MED IZDATKI IN DOHODKI... Pri ugotovitvi bodočih izdatkov se mora gledati, da bedo BREZPOGOJNO NIŽJI, kot so odobreni v letošnjem budžetu ter se ne sme dovoliti najmanjše povečanje ...
Krediti za plače osobja se morajo določiti po stanju na dan 1. VIL 1935 ter ne bodo odobrena nobena mesta za nove uslužbence. Po najnovejših podatkih je ugotovljeno, da je število uslužbencev previsoko TER SE MORA TO ŠTEVILO ZMANJŠATI. V splošnem se morajo ZMANJŠATI IZDATKI ZA USLUŽBENCE NAJMANJ ZA 10 ODSTOTKOV NA-PRAM SEDANJIM.
Materijalni izdatki se morajo odmeriti v višini stvarne in štedljivo odmerjeno potrebe. Izdatke za materijal se mora ZMANJŠATI NAJMANJ ZA 20 ODSTOTKOV NAPHAM SEDANJEMU BUDŽETU...
Aad 7 mesecev nas še loči od novega budžeta, vendar je potrebno, da se že danes začne povsod odločna akcija, da se gornje smernice spremene, ker le na ta način se bo dalo odvrniti ogromno oškodovanje, ki bo drugače zadelo državna podjetja in državne uslužbence.
Kdor ima danes odprte oči, mora uvideti zle posledice doslej nepremišljeno izvedenih redukcij, ko se je znižalo kupno moč delovnih slojev na minimum, kar je imelo za posledico ne samo propadanje uslužbencev z družinami vred, marveč tudi propadanje kmečkih in obrtniških slojev, za katerih produkte ni bilo odjemalcev.
Odločujoči morajo uvideti, da delavec xia železnici ne prenese nobene redukcije več, marveč se mora nasprotno njegov gmotni položaj zboljšati, ako se hoče rešiti delavske družine pogina, državna podjetja pa nadaljnjega propadanja.
Od leta 1927 dalje je žrtvoval delavec že 30 odstotkov svojih rednih osnovnih plač, izgubil je prav vse
j postranske prejemke, ni mogel izkoristiti plačanega dopusta, moral je mesece in mesece na brezplačen dopust, delovni čas v delavnicah in kurilnicah je bil znižan celo na 6 ur. Kljub temu, da so prejemki delavcev padli za nad polovico, pa so morali delavci od dobljene miloščine še plačevati nova bremena za starostno zavarovanje za vso dobo nazaj.
In budžet za leto 1936-37 naj ne samo te redukcije porodi, marveč naj izvede še novo 10 odstotno redukcijo?
Sedem mesecev težkega dela čaka delavstvo na železnici, ki bo edino enotne za moglo preprečiti to napovedano redukcijo ter si osigurati boren obstoj!
Pa redukcija materijalnih izdatkov? Kar za 20 odstotkov naj se znižajo krediti za materijal in to v času, ko je v popravljalnih in vzdrževalnih delih že tri leta velik zastoj ter grozi, da bo varnost prometa zelo ogrožena, ako se ne bodo vsa vzdrževalna dela točno in pravočasno izvršila.
Na znižanje staleža osobja ni niti misliti, ker je ta stalež že danes nezadosten. Gospodje, kje izven pisarne, pa je še danes v veljavi 8-urn} delovnik? Ali so še kje prosti dnevi? Ali zamore uslužbenec dobiti dopust, ko že danes pravite, da ni nadomestnikov? Kako si predstavljate varnost prometa, ako bo moral neodpočit in fizično izčrpan uslužbenec vršiti odgovorno eksekutivno službo ?
Pred zadnjo budžetno razpravo smo navedli minimalne zahteve železničarjev, ki so aktualne tudi za bodoči budžet, ker od uresničenja teh zahtev odvisi prospeh podjetja, odklonitev istih pa bo imelo tudi za podjetje nedogledne posledice!
Zavedajte se, da se le zadovoljen železničar, ki ima preskrbljeno svojo družino, res lahko popolnoma posveti službi in produkciji. Kakor se zahteva od uslužbenca spoštovanje zakonov, tako uslužbenec zahteva spoštovanje svojih zagarantiranih pravic!
Osnovna zahteva prav vseh železničarjev z ozirom na sestavo novega budžeta je:
Nobene nove redukcije več!
Ukinite brezplačne dopuste, zagarantirajte osemurnik, povrnite delavcem 10 odstotkov svojih plač nazaj!
Izvršite končno prevedbo kronskih rent ter izenačite sfaroupoko-jence!	r
, Pfite, }uA} rcajnižjim potrebni eksistenčni minimum!
StaroupokoJend in rentniki zahtevajo!
V zadnji ševilki smo objavili poročilo o živahnem gibanju staroupo-kojencev, penzionistov, rentnikov in
i °Vi ki so začeli odločno akcijo, da dosežejo po 12 letih čakanja definitivno izjednačenje njih pokojnin in rent na podlagi odredb novega zakona.
Posebna deputacija, v kateri so bili ss, Gril, Pintarič m Skapinova,
je dne 11. in 12. julija predložila za-v ?vf. sia5,* oljP0kojencev vsem odločujočim činiteljem v Beogradu, in sicer:
železniškemu ministru dr. Behmen Spahi,
notranjemu ministru dr. Korošcu,
finačnemu ministru ter predsedstvu kraljevske vlade.
Enako je izročila iste spomenice I tudi predsedstvu senata in parlamen-j ta ter klubu poslancev iz dravske banovine.
Deputacija je debila zagotovilo, da bodo podvzeti ukrepi, da se pristopi k definitivnemu rešavanju vprašanja staroupokojencev in rentnikov.
Poslanci so že za ta proračun stavili predlog za pooblastilo finančnemu ministru, da bi se izdelal zakon o izjednačenju, vendar ta predlog letos ni prodrl in ni prišel v finačni zakon.
Železniški minister je sprejel deputacijo zelo prijazno ter je obljubil, da bo odredil takojšnje proučavanje vsega materijala, zlasti pa bo takoj rešil vprašanje dobave režijskega premoga vdovam ter predlagal rešitev prevedbe kronskih rent.
Gibanje upokojencev zavzema sedaj vedno večji razmah in na zadnjem sestanku upokojencev v Ljubljani je nad 300 prisotnih soglasno izvolilo poseben akcijski odbor z nalogo, da nadaljuje započeto delo, zlasti pa, da ukrene vse korake, da se doseže definitivna združitev vseh upokojenskih organizacij v močno celoto, ki bo pri prihodnjem finančnem zakonu za leto 1936/37 uspela z glavno zahtevo:
izjednačenje staroupokojencev
na pokojnine, kot jih predvidevajo zakoni iz leta 1931.
Akcijski odbor je izdelal za to izjednačenje posebne smernice, katere je že dne 11. julija 1935 predložil merodajnim. V informacijo objavljamo te
smernice za izjednačenje pokojnin in rent:
1.	Vsi upokojenci, imiloščinarji in rentniki in to osebni m rodbinski se iprevedtejo na odlredibe zakona o izednačenju pokojnin, ne-oiziraje se, ali so bili upokojeni pred osvoboditvijo ipo tedaj veljavnih starih zakonih, ali Ja po osvoboditvi po določbah starih zakonov, odnosno zakona iz teta 1923. Pod določbe -zakona o izednačenju pokojnin ne spa-'ajo upokojenci, upokojeni po določbah zakonov iz leta 1931.
2.	Pri vsaki Direkciji se imenuje psebna prevedbena kiomdlsijla, kateri predlože vsi upokojenci v roku treh mesecev od dneva uveljavljenja zakona potrebne dokumente za prevedbo, komisija pa mora končati delo v roku nadaljnjih treh mesecev. Upokojenci, ki 'ive v inozemstvu, predlože dokumente oni Direkciji, ki jim nakazuje pokojnino.
Pni posameznih ministrstvih se ustanovi komisija za .pjritožbe proti prevedbi, ki iz-daja odloke po pooblastilu g. ministra in proti1 katerim1 je dopustna pritožba na Državni svet.
3.	Vsi upokojenci, upokojeni po določbah zakonov, ki so veljali tpred zakonom iz leta^ 1923, se najprvo na podlagi arih zaposlitve ob času upokojitve prevedejo v odgovarjajoče kategorije in stopnje osnovne •lače po zakonu iz leta 1932., na to pa pre-
uvrste v odgovarjajoče skupine in period-ske povišice po zakonu iz leta 1931.
4.	Kot podlaga za odrejanje procenta pokojnine se vzame ona službena doba, ki je vsakemu posameznemu priznana v prvotnem dekretu o odlmeri pokojnine.
5.	Upokojence po zakonu iz leta 1923 se enako po njih zaposlitvi na dan upokojitve preuvrsti v odgovarjajoče skupine in periadiske povišice zakona iz leta 1931 ter se jim odlmeri procent pokojnine z upoštevanjem' v pokojninskem dekretu priznanih let.
6.	Vse rentnike se analogno določbam pod 3. do 5. prevede po njih službenem položaju na dan prestanka službe v odgovarjajoče skupine, kategorije in periodske povišice zakona iz leta 1923 in na to 1931 ter se jim odmeri pokojnina z upoštevanjem faktičnih službenih let na dan prestanka službe in pribitka 10 let vsled nezgode.
S posebno predhodno odredbo naj se predvidi, da se onemu, ki bi po novi prevedbi -dobival manj pokojnine, kakor jo je dobival predi prevedbo, prizna diferenca med staro in novo pokojnino kot posebna doklada. Za določit e v diference se vzame celokupna ipokojnina z dokladami vred pred in po prevedbi.
8.	Z dnem, ko stopi zakon o izednače-nju pokojnin v veljavo, se ukinejo vse pO(-sebne odredbe o draginjskih dokladah upokojencev ter veljajo tudi za upokojjence vedino samo določbe © draginjskih dokladah aktivnega osebja. Ako se draginjske doklade aktivnega osebja zvišajo ali znižajo, se avtomatično zvišajo ali znižajo tudi doklade upokojencev,
9.	Od dne prevedbe dalje so dolžni vsi upokojenci in upokojenke plačevati 5% prispevek v uradbiški ipenizijsiki fond ter se čas vplačevanja v ta fondi priiračuna za odmero rodbinske pokojnine.
Določbe za provizioniste in miloščmarje.
V sem delavcem in delavkam, ki so bili provizionirani pred 1. 1931, se prizma osnovne pokojnine po določbah delavskega pravilnika iz leta 1933 z upoštevanjem službenih let, priznanih v pokojninskem dekretu. Oni, ki so_ bili upokojeni .pred 12. leti članstva,' se prizna pokojnina za 12 let.
Miloščinarjem se prizna najmanj, osnov-^p. mesečna pokojnina, ki 'o predvideva pr,a-viiiiik za 12 letno članstvo
Draginjske in rodbinske doklade, ki so v }'.e|jaiv' z4a staroupokjojenee-de 1 avce, se razširijo tudi na delavce, upokojene po novih pravilnikih.
Doplačila aktivnih in upokojenih delavcev za novi delavski pokojninski fond za čas ipred 1. aprilom 1922 (p1 v a prevedba kronskih plač v dinarske) se ukinejo, ker takih doplačil ni uvedla doslej, no.bena druga uprava.
Določbe za delavce-rentnike.
Vsi delavci-nentniiki, katerim so, se odmerile rente pred uveljavljenjem delavskega pravilnika iz leta 1930, se prevedejo na določbe 'pravilnika iz leta 1930 ter se jim odmeri pokojnina s pribitkom 10 let ter se plačuje draginjske in rodbinske doklade kot redno u;p oko jem im delavcem.
Upokojenci! Vdove! Rentniki! Na Vas je, da se bo ta akcija za pravično izjednačenje nadaljevala z vso odločnostjo! Nikdo od Vas ne sme stati več ob strani in čakati, kaj bodo priborili drugi, marveč vsi morate združeni in ! enotni nastopiti za Vaše pravice!
Tožba za povrnitev 10% odtegnjenih delavskih pla«! tudi v drugi instanci odklonjena
Zadeva znižanja delavskih plač (dvakrat po 5 odst. 1. 1931 in 1932) dejansko do danes še ni rešena. Pred rednim sodiščem so prizadeti delavci sicer tudi v II. instanci izgubili pravdo ter je zadeva sedaj v obravnavi le še upravnim potom pred državnim^ sodiščem.
V informacijo objavljamo razsodbo deželnega sodišča, ki se glasi:
II P 139-35-8.
SODBA!
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Okrožno kot prizivno sodišče v Ljub-Jjani ;e :p.0((j predsedstvom s. o. s. Žigona ui v navzočnosti s. o. s. Verbiča in dr. Ženka kot sodnik,ov v pravni stvari tožeče stranke Kokolj Josipa, žel. del. v pok. v Ljubljani, ki ga zastopa dr. Lemež Milan, odvetnik, tu, proti toženi stranki Drž. zakladu kraljevine Jugoslavije po drž. pravobranilstvu v Ljubljani radi Din 2.288 s prip.
vsled priziva tožeče stranke proti sodbi sreskega sodišča, v Ljubljani z dne 21. marca 1935, opr. št. II P 139-35-3, ki; zavrača tožbeni zahtevek potem, ko -sta se obe stranki odpovedali ustni prizivni razpravi v nejavni seji razsodilo:
Prizivu se ne ugodi, prvostopna sodba se potrdi.
» Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi Stranki na Din 173.— odmerjene prizivne stroške v 15 dneh pod izvršbo.
Obrazložitev;
Tožeča stranka se priziva proti prv©-80 dni 'sodbi, ki zavrača tožibeni zahtevek iz prizivnih razlogov napačne ocene .dokazov, p ravno po motne presoje in ‘pomanjkljivosti postopanja in predlaga, da se napadeno sodbo tako spremeni, da se tožbenemui zahtevku strokovno ugodi, odnosno' sodbo razveljavi in stvar vrne prvemu sodišču v. ponovno razpravo in razsojo.
Tožena stranka pobija prizivna izvajanja m ipredlaiga, da se prizivu ne ugodi.
Dejanski stan ugotovljen na prvi stopnji ostane nespremenjen.
Priziv ni utemeljen, ker ni ipodan noben «iveljavljeiniih prizivnih razlfllov. Nesporno in neizpodbitno ugotavlja prva sodba, da je bil tožnik zaposlen kot delavec, pri železniški upravi in da je bilo službeno razmeiije med' strankama lUrejeno s pravilnikom o pomožnem oisoibju drž. prometnih ustanov v resoru min. za promet z dne 10. junija 1930, Slulžb. list 94. Ker je bilo službeno razmerje urejeno s pravilnikom min. za promet in je bil ta pravilnik izdan na podlagi čl. 6 zak. o drž. prom. osobju z dne 28. 10. 1923, ki predpisuje, da se delijo uslužbenci drž. prometnih ustanov na uradnike, zvaničnike, služitelje in pomožno os obje ter nadalje odreja glede pomožnega osobja, da minister za promet predpiše pravilnik, s katerim se regulirajo plače in ostala službena razmerja pomožnega osobja, je iprizivatelj v zmoti, ker misli, da je bil pri toženi stranki v zasebnem pravnem razmerju. Čl. 3 cit. pravilniika deli pomožno osöbje drž. prometnih ustanov v dve kategoriji, in sicer pisarniško pomožno osobje (pogodbeni uradniki, dnevničarji) in delavci. Delavci so: 1. obrtniki-kvaliiicirani delavci; 2. učenci obrtnih šol in vajenci; 3. polkvaiilicirani delavci; 4. navadni fizični delavci za opravljanje stalne službe; 5. pavšalni, akordni in začasni navadili fizični delavci; 6. pristaniški delavci.
Izpodbijana sodba je na podlagi navedenega popolnoma pravilno zavzela pravno naziranie, da so bili z zakonom o znižanju prejemkov z dne 20. 9. 1931, Služb, list 377, in sicer z določbo § 5, odst. 3, ki veli; »Sedanji stalni ali začasni prejemki poedincev, ki se izplačujejo iz dlržavnih sredstev v državi . . ., se znižujejo s 6 odst,, po' .posebni odločbi pristojnega ministra pa tudi nad ta odstotek«, znižani tudi tožnikovi prejemki. Tožnikovi prejemki, ki jih je dobivala na podlagi od min. za promet predpisanega pravilnika, so se po moči zakona, ki ga
mora vsakdo spoštovati, znižali. Povsem jasno je, dia zadene odrejeno, zakonito znižanje prejemkov vsakega drž. uslužbenca, ki dobiva kake prejemke iz drž. sredstev. Na tem ničesar ne spremeni dejstvo, če se je pomotoma v odločbah žel. uprave utemeljevalo znižanje z določbo § 4 cit. zak. o znižanju prejemkov. Pravna presoja je stvar sodišča. Zato je prvo sodišče pravilno 'ocenilo pravni položaj in je pravilno presodilo predmetni spor ter se o napačni oceni dejanskega stanu in napačni pravni presoji ne more govoriti, pa tudi ni ostalo postopanje pomanjkljivo, ker je ves dejanski položaj povsem jasen in gre samo za pravilno tolmačenje zakona o znižanju prejemkov, oziroma uredbe o spremembal in dopolnitvah tega zakona.
Priziv ni mogel torej uspeti.
Izrek o stroških temeljil na določbah §§ 143, 152 O', p. p.
Položaj delavstva je vsled teh redukcij, večkratnega skrajšanja delovnega časa ter brezplačnih dopustov naravnost obupen. Danes se za razne stanove govori, kako je potrebna njih zaščita in razdolžitev, le za delavstvo na železnici se ne sliši nobenih ugodnih vesti. Novi režim je ob nastopu izjavil, da bo popravil krivice, ki so se tekom zadnjih let zgodile. Največja krivica se je zgodila delavstvu na železnici, ki je z družinami vred vsled kršenja obstoječih predpisov že popolnoma uničeno, zato je dolžnost novega režima, da najprvo ukine vse redukcije, nato pa uredi nujno potrebni eksistenčni minimum.
V druStvu vlakospremnikov
Zakaj zavlačujete rešitev v zadevi mariborskega podpornega društva?
Maja smo objavili odlok državnega sveta, ki je ugodil tožbi zadnjega društvenega odbora mariborskega železničarskega podpornega društva ter razveljavil ukrepe, ki jih je izdalo notranje ministrstvo v zadevi reorganizacije društva. Na podlagi razsodbe državnega sveta je notranje ministrstvo odstopilo celo zadevo v rešitev prometnemu ministru, dasi je vsakemu jasno, da za podporna društva ne veljajo odredbe zakona o državnem prometnem osobju, kar je svoječasno ministrstvo s posebnim tolmačenjem izrecno ugotovilo. Vsled tega smo pričakovali, da bo ministrstvo za železnice akt takoj vrnilo nazaj notranjemu ministrstvu, ki je edino kompetentno, da izda definitivno rešitev s tem, da ukine komisarijat, ugotovi dejansko stanje, v katerem se društvo danes nahaja, nato pa izroči vodstvo staremu odboru. Zgodilo pa se je ravno nasprotno: Železniško ministrstvo je odstopilo akt generalni direkciji, kjer so akt študirali do konca julija 1935, nato pa so ugotovili, da niso kompetentni za rešavanje in so vrnili cel spis nazaj ministrstvu s predlogom, da naj izda g. železniški minister načelno rešenje, ali spada to društvo pod določbe zakona o državnem prometnem osobju, ali ne!
Akt je sedaj srečno priromal nazaj v železniško ministrstvo in smatramo za našo dolžnost, da rešavanje pospešimo s tem, da opozorimo na že obstoječe načelno rešenje, ki ga je izdal g. železniški minister pod M. S. br. 9150-33 in ki se glasi:
»Povodom vprašanja, katera društva spadajo pod določbe § 78 zakona o drž. prometnem osobju, se izda sledeče tolmačenje: § 78
zakona navaja izrecno le profesionalna društva, pod kateri pojem pa ne spadajo podporna, humana, pevska, prosvetna in tem slična društva,«
Ker velja to principijelno tolmačenje že tri leta, upamo, da se bo tudi sedaj izvajalo, čeprav to ne gre v račun zvezarski gospodi.
Tekom šestih let je nastalo ogromno oškodovanje društva, ker se novi člani ne sprejemajo ter pomeni vsako zavlačevanje samo nov udarec za društveno blagajno in za vse sedanje članstvo. Zato je upravičena zahteva starega društvenega odbora, da se postavljene komisari» jate takoj ukine Sn izroči vodstvo staremu odboru, ki naj posluje dalje v smislu določb društvenega zakona!
Iz vrst vlakospremnikov
Naš
Železniška uprava vedno najde za nas nekaj novega, da nam ni dolg čas in da se lahko medsebojno malo* skregamo.
Novi rang je sedh) predmet .razgovorov in prepirov med vlakospremniki. Sedem let je bil red na železnici glede uvrstitve v razporede, vedeli smo, kdaj pridemo iz ene skupine v drugo1, onemogočene so bile .razne intrige in tudi protekcije niso bile tako lahke. Kar pa je padlo v glavo nekemu gospodki, da rabi v .prvi vrsti »študirata«« vlakospremuike, če že ne z maturo, pa vsaj s par razredi gimnazije ali meščanske šole, ker le-ti bod.o upravi (garancija za napredek vlako,spremne službe. Poleg tega P'3 so1 gospodje pogledali še v zakon in
rang
ugotovili, da je treba rang sestaviti po činu in ipo šolski izobrazbi in ne po strokovnih kvalfikacijah.
Gotovo je 90 odst. vseh vlakospremni-kov, ,ki žele red in zato stari rang nazaj, kar so potom deputacij in spomenic javili direkciji ter je sedaj na direkciji, da v interesu službe in prizadetih uslužbencev ugodi željam absolutne večine vlakospremnikov.
Če direkcija ni mogla zaščititi naših starih pravic (kot vračunani e vse službe za penzijo, dve in pol vojni leti, avtomatično napredovanje itd.), naj gre vsaj tu na roko osobju, ker jo to ne stane niti ene pare.
Bivalnlca za vlakospremnike na Rakeku
S 15. majem se je spremenil vozni, red v toliko, da je vlakospremno osobje tovor-
nih vlakov prisiljeno dalje časa zadržavati se na Rakeku. Staniča Rakek je dala zato osobju na razpolago kuhinjo, ki meri 2.50 kvadratnih metrov in sobico, ki meri 2.50 kvadratnih metrov za prenočišče skupini vlaka 44, ki ima postanka na Rakeku 144 minut, to je od 3.31 ure do 5.55 ure. Na to pride skupina vlaka 670, ki dospe na Rakek ob 6.45 uri dn čaka do 17.20 ure. Na razpolago je pet postelj, katere so ,pa tako ma-gosto (postavljene, da niti vsak vlakosprem-nik ne moir« do svoje postelje, temveč mora preko postelje drugega stopati, da lahko pride do svoje postelje. Med' tem časom pride v kuhinjo skupina od vlaka 44-653 nazaj grede iz Postojne ter kuha obed do pol 12. ure. Med tem časom ,piri,de skupina
vlaka 1156, ki čaka in kuha obed do 12.30 ure, ko se pa odstrani skupina vlaka 1156, pride skupina vlaka 652, katera prispe na Rakek ob 13.43 uri in čaka .do 15.45 ure v kuhinji in bivialnici. Torej pet skupin ima odmor dnevno v navedeni bivalnici. Jasno je, da vlada tu splošno smrad, vročina, za-duhli zrak, ropotanje kot v arestantskih ulicah ter motenje miru one skupine, ki ima za počivati po nočni in zia nočno službo.
Kaj pa pravi g. šef-adlravnik k temu,? Ali .si je sploh ogledal kdaj1 to biivalnico, če je to primemo in higije,nično bivališče za vlakospremnke ali ne? Tudi .gospodje predstavniki raznih organizacij, ki se trkajo na prsi, koliko dobrega so že naredili za njihove člane, naj bi si ob priliki ogledali to in slične bivalnice ter zahtevali ureditev, pa čepra vse s tem zamerijo upravi!
bodo baje posamezni delegati, ki so bili na svečanem sarajevskem kongresu, izvajali konsekvence in položili svoje mandate. Bomo videli, ali so posamezniki res že spre-
gledali, da so naredili s cepljenjem železničarskih vrst usoden korak, ki je v škodo nam vsem ter bodo sedaj to svojo napako popravili?!
Nerednosfi pri volitvah delegatov za ljub' Ijansko podporno društvo na volišču v
Mariboru
V nedeljo, dne 28. VII. 1935 so se vršile po nalogu uprave policije, odnosno banske uprave ponovne volitve delegatov za volišče upokojencev. Zadnje volitve so bile vsled ugotovljenih večjih nerednosti razveljavljene ter so pričakovali vsi člani, da bo društveno vodstvo1 ukrenilo vse potrebne ukrepe, .da se pireprečijo nerednosti in zagotovi res svobodne volitve,.
Nedeljske volitve pa so dokazale, da je tudi nova .garnitura zvezarjev v Mariboru izvežbana v sistemu »nabavijalnih volitev« in da morda v marsičem še prekaša gospode okoli Tumpeja.
Da bo zvezarski vpliv večji, so določili volilni lokal kar v zvezairsko knjižnico,, glasovnice .pa ,so »zaupni člani« dostavljali volile e,m na dom in zahtevali takoj vrnitev podpisanih glasovnic, češ, saj je samo ena lista, če pa s tem trikom niso uspeli, so vzeli glasovnico llepio nazaj in je moral dotičnik reklamirati pri društvu, v Ljubljani.
Tu pa pride najlepše. Društvo v Ljubljani ima svoje nameščence, ima na pošti svoj predal, a rekomiandiirana pisma so ležala na pošti. Ker nikdo- od nameščencev ni imel časa, da bi jih šel dvigniti. Poštna uradnica je morala celo telefonično opozoriti gospodo, da .pride po rekomanidirama pisma, ki so že tretji dan ležala na pošti. Seveda so. posamezne reklamacije »po krivdi pošte« (tako pravi sedaj zvezarska gospoda v društvu) prekasno prispele in jih niso mogli upoštevati.
Kako lep red vladia piri društvenem vodstvu v Ljubljani, 'dokazujejo sledeča dejstva:
Enci Marija je reklamirala glasovnico, pa je dobila odgovor, dh nima volilne pravice, ke,r je več mesecev v zaostanku s članarino! Predstavite si razburjenje te članice, ki je članarino redno plačevala ter jo ima plačano že do konca oktobra 1935,
vsled čudnih evidenc pri društvu pa je izgubila volilno pravico.
Stara članica Schapetz Ana1 je rekla-miraai svojo glasovnico na podlagi članske izkaznice št, 9829, a društvo jo zavrne, češ, da nimajo nobene članice z imenom Scha-petz Ana, pač pa je članica Ivana ter vsled tega Ana ne more dobiti glasovnice. Kaj zato, če je Ana leta in leta plačevala članarino, če ima izkaznico, če je v krstnem listu zapisana za Ano, za društvo eksistira samo Ivana, ki je dejansko- sploh ni!
In Sličnih primerov pri .reklamacijah bi lahko našteli še več.
Dan za dnem so hodili starčki-upoko-jenci za svojimi glasovnicami, a vse brez uspeha, prišli iso na dan volitev takoj h komisiji in zahtevali svoje glasovnice, a bilo je vse zaman. Komisija je odgovarjala: Si že volil! — Pojdi in ugotovi, kdo te je podpisal — in slično.
Pred pričetkom volitev je predsednik volilne komisije odredil, da se bodo volilci pozivali po številkah, ne pa tudi po imenih, češ, da bi to vzelo preveč časa. Ker bi bila s tem zelo otežkočena kontrola, (e s. Sma-sek proti temu protestiral in končno zapustil volišče z izjavo, da bo vložena ponovna pritožba radi ugotovljenih nepravilnosti. Zastopnik glavnega odbora je ,menil, da naj bi, se ne povzročalo novih izdatkov z.a ponovitev volilnega akta, nakar mu je s. Sma-sek odgovoril, da zadene odgovornost za to tiste, ki preprečujejo, da bi prišla volja članstva db izraza.
Zvezarska lista Vokača ie dobila na tak način 493 rtJasov, lista s. Smaseka pa 471 glasov, dasi bi pri nepristranskih volitvah dobila nad 500 glasov in s tem vse delegate.
Pritožba je vložena. Vršile se bodo nove volitve, za katere članstvo že danes zahteva, da se vrše pod vodstvom nepristranskega upravnega organa, ker le tako bodo preprečene nadaljnje manipulacije.
Zadeve staroupokojencev se obravnavajo
Gospod železniški minister je takoj odstopil spomenice, ki mu jih je predložila deputacija upokojencev, splošnemu oddelku generalne direkcije.
Generalna direkcija [e že dne 29. VIL 1935 pod G. D. št. 82.485/35 zahtevala od ljubljanske železniške direkcije na posamezne točke poročila.
V imenu izvoljenega akcijskega odbora sta ss. Pintarič in Korošec
dne 7. VIII. predložila ljubljanski direkciji posebno spomenico, v kateri sta podčrtala zlasti zadevo prevedbe kronskih rent z veljavnostjo od 1. VIII. 1927 ter ostale za upokojence važne točke.
Dne 12. VIII. pa je akcijski odbor predložil generalni direkciji celotno zbrano gradivo v zadevi kronskih rentnikov z navedbo nad 100 konkretnih slučajev onih rentnikov, ki so danes obsojeni na lakoto in bedo.
Degradirane! iz leta 1929 — pozor!
Naše dosedanje intervencije, da bi se nam pripoznala službena leta pred nastavitvijo vsaj za penzijo, doslej niso uspela.
Čeprav smo bili nastavljeni leta 1926 z všetjem vseh službenih let, smo bili kasneje degradirani v prvo stopnjo in več je že naših sotovari-ki so po 30 in več letih službe bili odpuščeni brez pokojnine, ker
niso imeli 10 let službe.
Potrebno je, da se pogovorimo o nadaljnjih ukrepih pri sedanjem železniškem ministru. Zato vas vabim, da pridete, kolikor ste službe prosti, v nedeljo-, dne 18. t. m. v Ljubljano, kjer se sestanemo ob 10. uri dopoldne v Delavski zbornici, I. nadstropje, glavni vhod.
A, B.
Veliki svet strokovnih organizacij
kije bil sklican za 18. VIII., je preložen na kasnejši termin. Dnevni red ostane isti, in sicer:
^Delavske minimalne mezde (poročata Vladimir Pfeifer in Lovro Jakomin.)
Delavsko zavarovanje za nezaposlenost (poročata Jovo Jakšič in Evgen Stark).
Delavsko zavarovanje za bolezen (poročata Luka Pavičevič in Fadil Kartagič).
Svobodne strokovne organizacije z ozirom na rumene in fašistične tendence v delavskem gibanju (poročata Bogdan Krekič in Franc Svetek).
Ker je potrebno, da Veliki svet strokovnih organizacij zbere čim ob-širneji in originalni materijal o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, pozivamo vse naše strokovne organizacije, da prirede ankete v krogu svojega delovanja, o čem naj se govori na Velikem svetu strokovnih organizacij.
*
Veliki svet strokovnih organizacij se sklicuje na podlagi § 16 statuta URSSJa, ki se glasi:
»Cl. 16. Veliki svet strokovnih organizacij tvorijo:
a)	člani izvršnega odbora URSSJ;
b)	delegati priključenih organizacij.
Čl. 17. Organizacije do 1000 članov imajo pravico do enega delegata. Organizacije z več kot 1000 članov do dveh delegatov.
Čl. 18. Potne stroške zveznih delegatov na sejo Velikega sveta strokovnih organizacij nosijo dotične zveze.
Čl. 19. Seja Velikega sveta strokovnih organizacij sklicuje in vodi izvršni odbor URSSJa. Seje se sklicujejo po potrebi.
Čl. 20. Namen Velikega sveta strokovnih organizacij je, da se posvetuje, ko se ne vrši deželni kongres, o važnejših aktualnih vprašanjih: socialnih, gospodarskih in agitacijskih ter da o njih sklepa.
Za izvršni odbor:
Tajnik:	Predsednik:
Bogdan Krekič. Luka Pavičevič.
Nova Naredba fondu
Još god. 1923., kad je donesena sadanja Naredba o osiguranju drž. saobraćajnog osoblja za slučaj bolesti i nesreće, konstatirali smo, da je za-stranjena od duha Zakona o osiguranju radnika i da će, toga radi, njeno praktično provadjanje dati vrlo slabe rezultate. Konstatirali smo to na osnovu činjenice, što je Naredbom skoro u potpunosti
negiran princip samouprave
i što je sva nadzorna vlast dana u ruke ministarstva saobraćaja. Ta dva elementa riješena su Naredbom skroz nepravilno. Samouprava, koju je Naredbom trebalo članovima zagarantirati najmanje u isti mjeri kao što je zagarantirana Zakonom članovima općeg radničkog osiguranja, posve je izostala. Svu legislativnu i egzekutiv-nu vlast u fondu zadržala je sebi željeznica. Ona provodi osiguranje po svojim organima, ona postavlja liječnike, ona odredjuje sveukupnu politiku fonda i vrši nadzor nad njim. Predvidjena samouprava kroz »izabrane i imenovane« predstavnike nije u stvari nikakva samouprava; to je — malo drastičnije rečeno — samo smokvin list, kojim se prikriva jedno nepravilno i nezakonito stanje.
Mi smo — tada još — ustvrdili, da će Bolesnički fond, upravljan na toj osnovi, prije ili kasnije zapasti u teškoće i da će njegovo članstvo prema njemu ispoljiti najveće nezadovoljstvo. Razvoj je ta naša rezoniranja potpuno potvrdio. Svakovrsne teškoće, s kojima se fond bori, iz godine u godinu su teže, nezadovoljstvo članova s njime iz gpdine u godinu je veće. Time u vezi već godinama traži se izlaz iz te teške situacije. U tome traženju dolazilo je do izražaja sve jače spoticanje u Naredbu, na kojoj je sazidana zgrada fonda. Naredba nije dobra! Naredbu treba mijenjati! I tako je došlo do toga, da je na nekoliko več skupština Bolesničkog fonda pretresana potreba njene izmjene i izabrani su odbori, da te izmjene utvrde.
Nakon nekoliko-godišnjih diskusija o izmjeni Naredbe o osiguranju saobraćajnog osoblja došlo se danas dotle, da imamo nekoliko novih projekata, koji čekaju na konačnu diskusiju i na konačno formiranje. Razmatrajući te nove projekte pobliže, njihov sadržaj nas zapanjuje. U njima se ništa bitnog ne mijenja! Nova Naredba, prema izradjenim projektima, sankcionisala bi u glavnom sadanje stanje, t. j. sve dosada donesene dopune i izmjene, kojima se članovima smanjilo prava na potpore, dočim sam duh upravljanja ustanovom i nadzora nad njom ostao bi i dalje ist. Upravnike kao i sve ine službenike u fondu postavlja željeznica, nadzor nad fondom ostaje i nadalje u sferi Ministarstva saobraćaja. Tobožnjoj samoupravi, koju bi sačinjavali polovica biranih i polovica imenovanih službenika, preostaje jedino zadatak, da vodi brigu o raspoloženju naturene joj birokracije i g. Ministra i da svoje samoupravne zaključke podešava tako, da ne će na sebe navuci njihov gnjev, jer u protivnom može biti razjurena. Suverenim igospodarem u fondu u tome slučaju postaje njegov upravnik, na kojeg prelazi sva vlast. Ako bi iz-medju samouprave i upravnika došlo do spora uopće se ne može desiti, da se eliminira upravnika, već jedino samoupravu. Po. duhu postojećih projekata, upravnik prestaje biti upravnik pod nadzorom samouprave, več se samouprava stavlja pod nadzor upravnika. Povrh tih prerogativa, da fondom gospodari putem lica svojeg povjerenja, g. Ministar saobraćaja pridržaje sebi pravo i poništavanja sviju skupštinskih i inih zaključaka, koje obnadje u neskladu za odredbama Naredbe. To u praksi znači, da će i članske skupštine morati da vode računa o svim raspoloženjima odzgo-ra i da donose samo takve zaključke, boji ne će izazvati ničiji gnjev. One
o Bolesničkom
će morati voditi računa o eventualnim subjektivnostima, kojima će se u datim prilikama gledati na njihov rad. Ako će u Ministarstvu saobraćaja provejavati politika štednje, ista politika morat će biti primijenja i u Bolesničkom- fondu, ne obazirući se na ekonomske i zdravstvene potrebe članova, koje baš u takvim prilikama rastu. Uloga samouprave u takvim prilikama svodi se na izradbu pred-loiga za smanjanje potpora i ograničavanje članskih prava. Ona će to morati činiti, jer samo takve odluke mogu očekivati sankciju.
Ostavljanjem nadzorne vlasti nad Bolesničkim fondom u rukama Ministarstva saobraćaja ostala bi sudbina fonda i njegovih članova i nadalje u neizvjesnosti. On dolazi u istu situaciju, u kojoj bi se našlo i ostalo radničko osiguranje, da mu na pr. nadzorna vlast bude Savez industrijalaca ili pak Industrijska ili Obrtnička komora. Razvoj prilika doveo bi te ustanove brzo u položaj, da prerogative nadzorne vlasti iskoriste za svoje po-slodavačke interese, a ne za interese radničkog osiguranja i njegovih članova. Nikako drugačije ne može biti ni kod osiguranja željezničara. Ministarstvo saobraćaja je, istina, eminentno državna ustanova, samim time ono treba da se rukovodi i općim interesom, no u odnosu prema željezničkom osoblju ono je poslodavac i — htjelo ili ne — ono se tu rukovodi prvenstveno tim, t. j. posloda-vačkim interesom. Ono je poslodavac članova Bolesničkog fonda, pa je logično, da će se u odnosu nadzorne vlasti prema toj ustanovi isto ispoljiti poslodavački interes. Drugačije ne može biti, drugačije nije ni do sada bilo! Ministarstvo saobraćaja ne može biti u ovom slučaju nezainteresirani faktor, što bi isključilo subjektivnost, već obratno. Kakve to posljedice rad-ja, vidjeli smo i osjetili u radu fonda do danas.
Ovom našom kritikom dali smc dovoljno jake argumente za primjene novog duha u provedbi osiguranja saobraćajnog osoblja, koju treba u cje-losti povjeriti zainteresiranom osoblju i staviti je pod nadzor jedino zvanog i nadležnog Ministarstva socijalne politike i narodnog zdravlja. Samoupravno pravo osoblja treba da dedje do punog izražaja, ono ne smije ničim biti ometano. Pravo samouprave treba da bude ne samo da glasa ili ne glasa za predloge upravnika, nego i da mijenja upravnika! ako ne radi u skladu sa težnjama samouprave. Ako saobraćajne ustanove uistini žele biti susretljive prema rondu i odstupiti mu osoblje, koje će vršiti njegove administrativne po-s.o.ve, _ treba tu susretljivost prihvatiti, ali odlučno odbiti, da to osoblje ne bude samoupravi odgovorno’ i da ono smije ili može raditi u fondu ma šta na svoju ruku. Upravnik pako i njegov zamjenik u nijednom slučaju ne mogu biti lica, koja ne proizadju 12 pristanka ili izbora, provedenog po samoupravi. To nije stvar forme ili pak oportuniteta, već stvar principa, Lica, koja će fondom u užem i širem okviru upravljati, moraju uproizaći iz povjerenja osiguranika, a nikako i ni ada iz povjerenja nekog trećeg, a pogotovo pak ne protiv povjerenja cianova; Pravo biranja upravnika i li-tecnuia je osnovno pravo samouprave, bez toga prava ona nije samouprava, vec samo njena sjena. Na takvu samoupravu članstvo Bolesničkog fonda neće nikada pristati. Ako se o tome zahtjevu članstva ne će voditi računa, posljedica će biti, da će se njegom opozicioni stav ispoljavati sve više i osjećati sve teže. Iste posljedice predstoje, ako se ne smanji preteški uti-caj Ministarstva saobraćaja, t. j., ako se vrhovni nadzor nad Fondom ne ustupi jedino za to nadležnoj ustanovi, a to je Ministarstvo socijalne politike i narodnog zdravlja!
Dopisi sa raznih strana
Veliki Javni zbor radništva radionice Zagreb
30. jula og. ostati će značajan datum u analima borbe za bolji život željezničarskih radnika. Na poziv drugova, koje radništvo od ranije poznaje kao iskrene svoje pobornike, u velikoj dvorani željezničarske kantine našlo se na okupu preko hiljadu radnika, koji su kuražno i dostojanstveno tražili poštivanje stečenih prava i poboljšanje svojih radnih i pla-ćevnih prilika. Od kad je Savez željezničara razpušten, takvog zbora željezničarskih radnika i službenika nije bilo. Žuti i nacionalni, ma da imaju organizaciju i slobodno djelovanje, zborove nisu uopće sazivali, a da su koji i sazvali, radništvo im se ne bi odazvalo, jer ono zna, da žuti i na-cionalci nisu i ne moigu biti njegovi predstavnici. U oskudici organizacije i radničkih povjerenika, zbor su sazvali drugovi Kmet i Brlić. Zboru je predsjedao drug Kmet, a referat o povlasticama na vožnju i ostalim ak-tuelnim pitanjima podnio je drug Brlić. Otvarajući zbor drug Kmet je objasnio razloge njegovog sazivanja i molio sakupljene za red i disciplinu. To u toliko više, jer bi — u slučaju ma i najmanjeg nereda — imali da odgovaraju sazivači. Neka vlast i pretpostavljeni vide, da smo mi — i ako nam nije dopuštena organizacija — ipak svijesni i složni. Neka ujedno uvide, da je kranje vrijeme, da nam se opet dozvoli organizaciono djelovanje i omogući predstavništvo putem radničkih povjerenika. Čim nam se to omogući, ne ćemo više imati toliko potrebe da sazivamo zborove, naša životna pitanja rješavati će tada odgovorni funkcioneri. Danas ih moramo rješavati svi. Ovaj savjet druga Kmeta zbor je poslušao. Za cijelo vrijeme trajanja zbora vladao je savršeni red i mir. Nakon vrlo stvarnog referata druga Brlića o svakodnevnim pitanjima i potrebama, zbor je jednoglasno prihvatio slijedeću
resolucij u:
Radnici radionice i ložionice državnih željeznica u Zagrebu, sakupljeni na zboru dne 30. jula 1935 godine, održanom u željezničkoj kantini u Trnjanskoj cesti broj 1
konstatuju:
1.	Rešenjem gosp. ministra saobraćaja broj 1344/30 od 18. januara 1930 godine donijet je pravilnik o voznim povlasticama, koji je radnicima priznavao (sa manjim iznimkama) ista prava kao svem ostalim imenovanome saobraćajnom osoblju, a koja prava su radnici uživali sve do mjeseca juna 1934 god. kada je riješenjem gosp. ministra broj 14.410/34 od. 15. juna 1934 važeći pravilnik dokinut i donešen novi, koji je radnicima ukinuo skoro sve povlastice, koje im je stari pravilnik garantovao.
2.	Dana 27. septembra 1934 godine pod G. D. broj 75.669/34 donet je novi pravilnik, kojim je nama radnicima vraćen jedan dio onih povlastica, koje smo ranije uživali, ali smo i tim pravilnikom ostali prikraćeni u onim pravima, koja su ostalim službenicima drž. saobr. osoblja vraćena, a kojima se mi radnici ne možemo koristiti.
Povlastice, kojima se radnici ne mogu koristiti i za koje mole jesu
slijedeće:
A, Da nam se vrati pravo na besplatan prevoz gorivog drveta i uglja.
^ B. Da nam se izdaju besplatne godišnje karte za brzi voz, preko 100 km, a ne nakon 400 km kao što je sada.
C.	Da se šegrtima dadu besplatne karte za polazak šegrtske škole, kao što ih dobivaju djaci iz člena 17. pra vilnika.
D.	Da se radnicima dade ukoričene legitimacije nakon jedne godine službe.
E.	Da članovi obitelji umrlog rad-nika-službenika, koji primaju penziju, iza njegove smrti dobiju pravu na legitimaciju bez obzira na broj godina službe.
Radnici mole i apeliraju na gospodina ministra saobraćaja, da popravi
loše odluke svojih pretšasnika te da nas radnike tretira na isti način kao i sve ostalo imenovano osoblje u pogledu svih beneficija te da nas izjednači sa njima, kako mi radnici nebi imali osjećaj, da smo gradjani drugog reda.
Čudo od globa u zagrebačkoj radionici
Polovica skupinovodja zagrebačke radionice primilo je ovih dana pismene dekrete, u kojima je sadržana kazna globom od jedne dnevnice, jer da nisu spriječili obustavu rada i okupljanje radništva pred zgradom uprave radionice dne 15, sept. 1934. Ta globa je vrlo karakteristična za prilike, koje u našoj radnici vladaju. Da ne dižemo dokaze za tu karakterističnost navodimo tekst žalbe, koju su posve nedužni kažnjenici podnjeli protiv primljenih dekreta. Te žalbe potkrijepljene su slijedećim obrazloženjem:
»(Do .mjeseca septembra 1934 godine pri-miaii su. radnici radionice Zagreb akontaciju na svoju zaradu svakoga petnaestoga u mjesecu putem platnih spiskova bez ikakove za-prijek-e sa bilo koje strane. Dana 15. sept. 1934 godine pročulo se po radionici, da radnici ne će ovaj puta primiti akontacije radi toga, što šef mjesne kontrole ne će da potpiše platne spiskove po' kojima se radnicima daje akontacija.
Kako su sve životne prilike radnika opu-ćene na petnajsti i prvi u mjesecu, ta je vijest da taj dan ne će primiti akontacije djelovala na njih najnepovoljnije, pa nije izostala i razumljiva, bez svakoga dogovaranja, .spontana akcija radnika time, što su poslije doručka otišli pred zgradu uprave, .da tamo protiv nedobivanja akontacije zamole razjašnjenje.
Gospodin upravnik j,e tada radnike iz-vjestio, kako ne može dati akontacije uslijed odluke šefa mjestne kontrole i radnici su tada izabrali par svojih drugova, koji su otišli do šefa mjesne kontrole i zamolili ga neka bi odobrio isplatu, a radnici su se u miru vratili na posao.. Gospodin šef mjesne kontrole jie tim radničkim delegatima izjavio od prilike ovo.;
»Ja ne ću dozvoliti da vaš upravnik isplaćuje akontaciju radnicima putem platnih spiskova, jer je taj način protuzakonit, već tražim, da se akontacija isplaćuje na privremene priznanice, koje propisuje financijski zakon, a vaša uprava to znade i neka po tome postupi.«
Iz naprej izloženoga vidi se, .da je to nepotrebno uzbudjenj-e radnika zapravo skrivila uprava sama, koja nije provela u praksu postojeći zakonski propis već je time došla u nemogućnost isplata akontacija radnicima, što je. prouzročilo i razumljivo ogorčenje.
Kako ja kao skupinovodja i kao radnik nisam .ničim .pridonio tome aktu radnika da odu (pred zgradu uprave, a isto tako ne bi bio u stanju da ih u takovom efektu spriječim da odustanu od svoje namjere, to molim da se odluka >g. upravnika radionice poništi i mene riješi novčane kazne, jer sam kažnjen potpuno nevin.«
U pomanjkanju radničke organizacije i radničkih povjerenika moraju — za krivicu uprave — odgovarati skupinovodje. Tako se izvlače od odgovornosti faktični krivci!
Skupinovodj'a.
ZaSto Je naSa produkcija najjeftinija!
U više zgoda naši radnički povjerenici ukazali su na potrebu, da se ra-dioničkom radništvu povise zarade, koje su i za najskromniji život u ovom skupom gradu nedovoljne. Dobivali smo odgovor: Zagrebačka radionica je najskuplja, pa se — radi toga — pomišlja na njezino preseljenj'e u Kraljevo, gdje će radna snaga biti jeftinija. Zadnji broj »Saobraćajnog pregleda« demantuje tu tvrdnju. Nadležni stručnjaci to kažu, da je opravka prevoznih sredstava u zagrebačkoj radionici — kod izdatka 9000 Din za 10 do 25% jeftinija od drugih radionica, Divan dokaz, da su radnički povjerenici i te kako u pravu, da traže za radnike povišicu.
Kad je riječ o osjetno većoj produktivnosti zagrebačke radionice, moramo pred javnost iznjeti jedno vrlo važno objašnjenje: U zadnje vrijeme u našoj radionici smrvljeno je 5 radničkih života. Zadnje razmrskanje glave desilo se kod utovarivanja »Štosa«. Za utovarivanje teških hrastovih komada uzeto je premalo radnika, ali se tražilo svršavanje posla na vrijeme. Epilog bio je: pad balvana na glavu radnika i — smrt.
Prekovremene satove radionica još uvijek ne plaća sa odgovarajućom
većom zaradom. U pravilu radnici rade 10 sati dnevno, dakle 2 sata prekovremeno. Kod satnine od 2 Din prekovremeni dnevni rad trebao bi biti naplaćen sa 6 Din, sa premijom 8 Din, medjutim sve to voda odnese, a produkcija ipak raste.
Prekomjerno satiranje radnika pri radu i prikraćivanje pri zaradi stvara situaciju, koja upravnicima donosi lovorike, a nama radnicima patnje i bijedu. Ta situacija biva automatski manifestirana u dva suprotna pravca: produkcija radionice u sravnjenju prema ostalim radionicama frapantno pojeftinjuje, nesreće pri radu i oboljeva-nja radnika se povećavaju! Profit na jednoj strani uzrokuje nenadoknadivi gubitak na drugoj. Radnici so ti koji gube i stradaju.
Radnici! Progledajte! Naša sloga može sve to da izmijeni i popravi!
Radnik.
Sisak
Patnje našeg ložioničkog radništva mnogo su ovećane raspuštenjem lo-žionice i premještanjem. Koliko brige i troška zadaje premještenje iz jednog mjesta u drugo znade vrlo dobro svako, tko je jednom selio. Našim premje-štenjem ne mijenja se samo stan i mjesto obitovanja, nego se mijenjaju svi životni odnosi. U Sisku smo tako re-kuć kod kuće, tu su nam rodjaci i
znanci, ako ti je nužda utekneš se k njima, u stranom mjestu svega toga neima. Tu biva čovjek sam samcat, usluge možeš dobiti samo za novac. Život naš time automatski poskupljuje, što znači, da se naša bijeda uvećava. Neki drugovi, ma da več imaju 12 i više godina službe, doživeli su povodom raspuštanja naše ložionice gorko razočaranje: mjesto dekreta o premještenju dobili su dekret o otpustu. To se dogodilo svima, koji su dospjeli da urede pitanje svoje stalnosti. Njihova bjeda je najveća.
Z.
Srpske Moravice
Kako- sadanje upravljanje našim Bolesničkim fondom nije u skladu sa potrebama članova dokazuje slučaj jednog teškog tuberkuloznog radnika kod nas. Po ordinirajućem liječniku bio je predložen na liječenje u sanatorij na Golniku, ali se riješenja o tome nikad nije moglo dočekati. Kad je riješenje o bolovanju ipak stiglo, Oblasna uprava Bolesničkog fonda u Zagrebu odredila je liječenje u Novom Marofu, jer je bolesnik radnik, za kojeg plaća liječenje fond. Ovaj ne nalazi računa, da plati za liječenje nešto više pa da ono bude efikasnije, već da plati manje, a bez obzira na konačni rezultat. Da li je to pametno i korisno neka sude članovi.
Riš.
Päenarna sjednica mjesnog medjusfruifov-nog odbora „Uf3SS-a‘* u Banja Luci
Mjesni Medjustrukovni odbor Urss-a održao je na 21. jula ove godine svoju redovnu godišnju sjednicu čitavog foruma radničkog pokreta u Banja Luci, na kojoj su bila raspravljena najaktualnija radnička pitanja, kao i dosadašnji rad izvršnog odbora.
Drug Magut Luka, sekretar podružnice u Banja Luci, poslije svih podnešenih izvještaja o radu ovog odbora, čiji je i on bio član, osvrnuo se je na rad Izvršnog odbora, pa je rekao, da je Izvršni odbor pretstav-ijao drug Balakan Dušan, povjerenik Radničke komore, jer je odbor radio tako, kako je on htjeo. Razni zaključci donošeni su, bez obzira na dovoljan broj članova, a o održavanju sjednice odbora nisu bili obavje-štovani članovi, da bi mogli svi biti prisutni, jer svaki puta nisu mogli doći u Radnički dom, da na službenoj tabeli vide, kada će se sjednica Izvršnog odbora održavati. Predsjednik Izvršnog odbora nije vršijo svoje dužnosti kako bi to trebalo, jer je dozvolio, da drug Balaban ovako radi te da kao blagajnik Izvršnog odbora on saziva sjednice i rukovodi odborom na svoj način, kako to njemu konvenira a ne kako to radnički pokret traži.
Pojedini člani Izvršnog odbora su iz Banja Luke za radom, drugi na odsluženju vojnog roka, a njihova mesta ostala su nezasednuta, naročito u nadzornom odboru, pa je tako Izvršni odbor ostao bez kontrole u finansijskom radu kroz čitavu godinu. Ovakav se rad u buduće nesmije dogoditi te apeluje na plenum, da drugovi u ovaj Izvršni odbor biraju
agilne drugove, koji neće dozvoliti, da pojedinac čini što hoće, nego koji će raditi za podizanje radničkog pokreta, kakav treba da ima Banja Luka.
Izlaganja druga Moguta plenarna sjednica prekidala je nekoliko puta brzim odobravanjem.
Dalje se je prešlo na pitanje izbora za radničko osiguranje, na poviševanje pomoći Berza rada sa 6 na 20 nedelja, na donošenje zakona
0	osiguranju za starost, iznemoglost
1	smrt.
Po ovim pitanjima govorili su mnogi drugovi. Na kraju je donešena i rezolucija, koju je plenum jednoglasno primio.
Tako je rad ovog plenuma završen, a kako je pao zaključak, da svaka podružnica predloži po jednog člana i zamjenika u Izvršni odbor?
Nova uprava kasnije se konsti-tuisala ovako:
Predsjednik: Luka Magut, ložač; potpredsjednik:	Muhamed Hazaz,
obućar, I. sekretar: Emil Zrelac, privatni namještenik; II. sekretar: Kazim Hadžić, monopolski radnik; I. blagajnik: Mustafa Čeremić, bri-jački pomočnik; II. blagajnik: Slobodan Kokanović, živežarskj radnik.
Članovi: Sarafim Franjo, stolar i Dervišić Mustafa, konobar.
Nadzorni odbor:	Predsjednik:
Franjo Semojić, bravar; Ježernik Blaž, rudar; Jurić Mato, gradjevin-ski radnik.
Ispred kulturno-sportskih društava: Sofet Filipovič, privatni namještenik; Nešić Stevo, grafički radnik.
Zanimivosti za železničarja
Zvezarji se hudujejo nad lastnimi uspehi.
Še do danes mi rešitve, vzklikajo zvezarji v enem zadnjih Glasnnlkov, ko opisujejo »Dolgo in žolčno. !iorbn zveze z merodajnimi činitelji«, predno so se ti milostno' odločili in razpisali volitve v delavsiki fond.
Lansko teto so zvezarji do neha povzdigovali velikanisiki uspeh »Razpis volitev v fond1« in svojo zmago', ko so dobili na celi črti vse delegate.
Leto® ugotavljajo':	Delavci plačujejo
visoke prispevke v fond, nimajo, pa nikake pravice d'o soodločanja, vse je zašlo na mrtvo točko, kjer je bilo pred volitvami, ker odločujoči pravijo, da nima smisla sklicati glavno skupščino, ker itak ne more glavna skupščina ničesar spremeniti! Obupno vzklikajo, ali naj bodo njihovi skupščinarji le »mrtvi statisti brez vsakih pravic in sood-1 oče vanja«?
Da gospodje zvezarji, ipo vaših zmagah navadno glava boli! Visi smo. slišali. vaše zmagoslavno kričanje ipo lanskih volitvah, vsi delavci ®o' čakali na uspehe e no dušno
izvoljenih vaših delegatov, edini uspeh Pa je ta, d!a ste se tekom enega leta prepričali o nepravilnosti vaše taktike, ker ste šli v volitve skuipščinarjev, ki nimajo nikakih pravic, marveč so samo' štafaža za upravo.
Kakor v bolniškem fondu, kjer imate že 10 let vso upravo v svojih rokah, doživljajo železničarji udarec za udarcem, grozi isto tudi v delavskem ipokojninskem fondu. Dvem gospodom se ne da služiti: Vam preostaja ali še naprej moledovati in ostati v milosti uri gospodu (račun iza to plača itak delavstvo) ali pa likvidirati in se pridružiti onim, ki so odločeni voditi brezobzirno borbo za delavske pravice in v tej borbi seveda prevzeti nase posledice borbe in žrtve.
Strojevodje spregledujejo.
Bili so časi, ko dirustvo strojevodij niti pogledalo ni kake druge organizacije, saj je imelo irešemo vprašanje premogovnih premij in činov. Tekom let je tudi za strojevodje prišel udarec za udarcem, premije so kopnele, nap redov an j a ni bilo več, tehnična ka-
tegorija je izginila in znašel se je strojevodja v isti vrsti z vlakovodjem ali kako drugo višjo eksekutivno kategorijo, čim bolj so kopnele ugodnosti osebja, tem bolj je pre-vSadiovala pri strojevodjih uvidevinost, da je treba iskati drugo pot — pot združitve, ako se hoče preprečiti nadaljno poslabšanje.
Na letošnjem kongresu bodo razpravljali baje tudi že o predlogu, kako bi se ustanovila neka »Zveza železničarskih strokovnih organizacij«. Ni ta ukrep popolna rešitev vprašanja, prvi korak pa je le, ker dokazuje pravilnost stališča zavednih železničarjev, da je nujno potrebna enotnost, in ne kat ego-rdjška raze eplj enpst.
Zvezarji so zborovali v Osijeku.
Program njihovega kongresa je bil običajen. Sipremebe so bile le sledeče: Od številke 35.000, ki so jo rabili tekom zadnjih let, so se iz taktičnih razlogov pomaknili na številko 37.000.
Izvolili so si novega dosmrtnega častnega predsednika v osebi inž. Nikola Djuriča, zvečer so na vrtu Grand hotela priredili delegatom banket, že preje pa so popoldne s tajnim glasovanjem izvolili novo upravo, za katero je glasovalo 60 delegatov, proti tej upravi je glasovalo 42 delegatov, a 8 se jih je vzdržalo. Zaupanje upravi je bilo torej izrečeno s 60 : 50,
Tudi v zvezi se polagoma giblje in izgleda, da bo tudi tam prišlo do spoznanja,
Hv&ievrednai hitrost Centralne uprave Humanitarnih fondov
Vsem železničarjem je znano, da se Centralna uprava humanitarnih fondov nahaja vsa leta v rokah zve-varjev in zato ni čudno, da prihajajo rešitve iz Centralne uprave šele po več mesecih, da, po več letih.
Centralni upravni odbor skrbi, da ima vsako leto primerno število sej, saj dobi za to toliko več sejnin in ne smemo zameriti gospodom, če vsled tega razne vloge in pritožbe res »temeljito« prerešetavajo.
Navajamo danes zopet primer o izrednem poslovanju tega zvezarske-ga centralnega upravnega odbora.
Neki delavec ljubljanske železniške direkcije je dne 8, maja 1933 zaprosil za nabavo kilnega pasu. Ker uživamo v bolniškem fondu tako »široko« samoupravo, da mora vsaka najmanjša zadevica romati v potrditev Centralnemu upravnemu odboru (drugače Centralni upravni odbor seveda ne bi mogel imeti toliko sej in sejnin —- op. ur.), je tudi sklep ljubljanskega odbora o tem kilnem pasu romal v Beograd. Dne 12. VI. 1935, torej po dveh letih in dveh mesecih, pa je dobil prizadeti delavec rešitev, da mu je Centralni upravni odbor ugodil in odobril klini pas ter naj se zglasi pri kirurgu g. dr. Maj-cenu v Mariboru, da mu bo kilni pas izročil.
Gospodje zvezarji vedno kritizirajo nad slabim poslovanjem Okrožnih uradov, zato smo radovedni, koliko let se mora čakati na kilni pas pri Okrožnem uradu, če traja ta procedura pri železničarski bolniški blagajni, kjer skrbe zvezarji za največjo ekspeditivnost, nad dve leti?
Delavci, ki se strinjate s tako hitrim uradovanjem bolniškega fonda, oddajte še prihodnjič glasove za zve-zarske kandidate!
Dopisi
Zagorje — Trbovlje.
Sestanek, ki smo ga imeli dne 16. junija 1935, je bil prav dobro obiskan. Na sestanku jo poročaljv. Korošec iz Ljubljane, ki je nam lepo razložil položaj železničarjev, aktivnih in upokojenih, težnje staroupokojenih rent-nikov in miloščinarjev, o voznih ugodnostih, bolniškem fondu, dopustu in o tožbah glede stalnosti delavcev. Sprejeli smo sklep, da se vrši članski sestanek vsak mesec in širši sestanek vsake tri mesece.
Pomožni čuvaji in desetarji, ki so bili letos prevedeni v dnevničarje, so zelo prikrajšani na svojih plačah. Pomožni desetarji, ki so imeli 30% poviška, so po prevedbi na slabšem celo za Din 400 mesečno. Pomožni čuvaj, ki je bil preveden v dnevničarja po uveljavljenju novega zakona iz leta 1931, je imel plače mesečno z doklado vred Din 1172, sedaj po novem je pa dobil Din 807, dasi ima že 21 let službe. Ali ni to nekaj nečuvenega. Ce bi delal pri skupini, bi zaslužil na 25 delovnih dni Din 840, pa bi bil vsako nedeljo in praznik prost, dočim je pri obhodniški službi prost vsako četrto nedeljo in spi komaj vsako četrto noč.
Ljutomer
Po daljšem času smo' imeli železničarski sestanek tudi pri nas, da smo se pogovorili o krivicah, ki se nam vsem gode. Koliko smo izgubili tekom let nastavljenci, še posebno pa delavci, ni potreba naštevati. Vse naše pravice so ostale le na papirju, progovni delavci smo dve leti izgubili ves redni dopust in nikdo se ne zmeni, da bi nam vsaj sedaj to nadomestil. Vzeli so nam 10 odst. plač, uvećanih piliač skoraj nc poznamo več, za pokojnino so nam odtegnili 2 in pol vojna leta, katere smo morali svojčas plačevati. In tako naprej — samo slabe dneve smo doživeli.
Spregledali smo, da je rešitev iz težkega položaja v nas samih: združiti se moramo in se tudi bomo. Zato pozdravljamo akcijo zavednih železničarjev, ki delajo na ustanovitvi splošne železničarske organizacije »Saveza železničarjev Jugoslavije«, katere se bomo trdno oklenili in delali za boljšo bodočnost.
„Nacionalne“ strok, organizacije v pravi luči
Grafično delavstvo je od vseh delavskih skupin najbudneje obvarovalo svojo> strokovno enotnost. Tudi grafični delavci so različnih političnih in svetovnih nazorov, ampak vedno so rekli: vsi grafičarji imamo svoje skupne interese in brez ozira na različne nazore moramo imeti svojo' enotno strokovno organizacijo, ki bo varovala gmotne in poklicne interese vseh članov.
Zato je grafično delavstvo obvarovalo svoje po vojni priborjene pravice. Podjetnikom je bila taka enotna organizacija trn v peti. Letos niso hoteli več podpisati podaljšanja tarifne pogodbe in delavstvo je moralo stopiti v stavko. Čeprav je vse delavstvo te stroke organizirano, vendar traja že cel mesec ta boj. Podjetniki so skušali na vse načine razbiti organizacijo. Če ne bi bila grafična organizacija tako enotna, bi kapitalisti gotovo že dosegli svoj namen, da izločijo organizacijo in prisilijo posameznike, da bi se udinjali za nižje plače in slabše delovne pogoje. Samo radi enotnosti jim bodo te nakane spodletele.
Največ so si obetali delodajalci s tem, da so iz Ijotovih elementov zlasti na jugu napravili neko »nacionalno« jugoslovansko organizacijo grafičarjev, ki naj bi lifrala štrajk-breherje v slovenske tiskarne. Grafičarji niso nasedli na ta »nacionalistični« lim in podjetja, ki so zaposlila nekaj »nacionalnih« stavkokazov, so utrpela sama škodo, ker so jim neuki »nacionalci« pokvarili stroje.
Iz tega sledi vzoren nauk za vse delavske in uradniške skupine, zlasti za železničarje. V tem dolgotrajnem in hudem boju grafičnega delavstva se je pokazalo, kakšno vlogo igrajo takozvane »nacionalne« strokovne organizacije. Take organizacije so najete samo za podjetja, da pod firmo nacionalnosti razbijajo enotnost delavstva, da z denunciant-stvom, štrajkbreherstvom in z drugim povzroče razdor med uslužben-stvom, gospodom pa dajo orožje v roke, da potem po mili volji gospodarijo z uslužbenci in jih vedno bolj gmotno in moralno ponižujejo.
Železničarji smo vsi jugoslovanski državljani, govorimo in pišemo vsi svoj narodni jezik in zato ne pomenijo posebne »nacionalne« organizacije nič drugega kakor prevajano sredstvo za ustvarjanje razdorov med železničarji in s tem za poslabšanje njihovega položaja. Če hočemo varovati svoje poklicne interese, moramo imeti samo eno enotno, res strokovno organizacijo vseh železniških ushižbencev, ki bo združevala vse, brez ozira na razne nazore in ki bo tudi nepristransko skrbela za ce-loto in vse posamezne člane.__________
Maribor,
Maribor gl. kol. članom in naročnikom Ujeidinjenega železničarja v vednost: Ker bo s. Smaisek 1. seiptembta odsoten, bode pobirali naročnino za Ujedinjeni železničar s. Gajšek.
Glasbena šo!a_ za železničarske otroke.
Glasom sklepa občnega zbora z dne 10. marca 1935 Glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencev v Mariboru se otvori s 15. septembrom pod vodstvom kapelnika g. Schön-lierrja^ glasbena šola za železničarske otroke. Učenci, ki imajo veselje do glasbe, naj se javijo s starši dne 3., 6., 10. in 13. septembra točno ob 18. uri v društvenem lokalu Frankopanova ulica 29, I. nadstropje, radi vpisovanja. Tam dobijo tudi natančna pojasnila glede pouka in prispevkov. — Odbor.
tiska: Ljudska tiskarna, d. d., Maribor. (Predstavnik: Jos. Ošlak.) — Odgovorni urednik: Adolf Jelen, Maribor. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«.
Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.