241. Številka.
v Humom, v soboto. 20. oktobra 1906.
XXXIX. leto.
0
?sak li&K avfečer, fshnfit stdsija ta yrar,rtJka, t*r velja po posti praiomsn sa avetro-ogrske dea«la sa ru lata »S K, ss pol lata 18 K, aa eatrt lata 3 K 60 h,  sa aa bmm t K 80 h.   Za Ljubljano i «s£UjaoJem aa dam aa vsa iata H 5, «a pai lata     K, sa četrt lata 6 K, aa en aiaaae 8 K.   Kdor hodi aaia sanj, plača aa via lata 22 K, sa pol lata 11 K, aa eatrt lato I K 60 h, sa aa maaea 1 K W h. - Za tuja dežela toliko vod; kolikor snaša poStnina, — Na oaraeoe istodobno vpoSujarve naročnine fe ne osira. — Za csnanlla to pia&aje ed petereetopne petit-vmta pe 18 h, de ie osnanilo 'Jaka enkrat, pa 10 h,     se dvakrat in po & h, će m tiika trikrat ali večkrat — Dopisi naj so izvole fraakovati. — 8 kopici sa oa vračajo. — Uredništvo is upravnistvo j* v Kaaflevu aliaah it 6, in sisar aredniltve v I. nadstr., epravn&tve pa v pritličju. — Upravniitva naj ie blagovolijo pošiljati taročnine, rakJamaaija, oznanila, t j. administrativno stvar
ITnJ&ifttvft telefon it M*
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Posamezne številke po 10 h.
Bpravnlihra telefon št 89.
Proč od narodnih zločincev.
S Štajerskega, 19. okt.
Z odklonitvijo predloga drž. posl. RobiČa v seji z dne 17. oktobra t. 1. je postavila „Slovanska zvezaa krono na čelo svojega delovanja v zadevi volilne reforme.
Poslanec Robič je predlagal, da naj izvaja „Slov. zvezaa posledice v slučaju, da se sklene v volilnem odseku zavarovati razdelitev volilnih okrajev s kvalifikovano majoriteto. Ta predlog se je v seji „Slov. zveze" z dne 17. oktobra odklonil z 1*2 proti 6 glasovom; [3 štajerskih in 3 čeških poslancev.
Ostudnejše prodaje slovenskih interesov še ni doživel slovenski svet, kakor sedaj, ko prodaja „Slovanska zveza", na čelu z izdajalskim dr. Su-steršičem, najvitalnejše interese slovenskega naroda. Ako so se zadali dosedaj v volilnem odseku štajerskim in koroškim Slovencem najhujši udarci vsled omisivnih deliktov klerikalnih poslancev kranjskih, imenovati je sedanje postopanje „Slov. zvezea zločinsko in izdajalsko.
Po vseh slovenskih obmejnih pokrajinah je bilo slišati to poletje le en glas: po odpomoci zoper nečuvene krivice, katere zadenejo Slovence z volilno reformo. Z ogorčenjem je zavračala nato „Slovanska zveza" te glasove obmejnih Slovencev po odpomoci kot grde napade na čiste njene člane. V seji z dne 17. oktobra t. 1. je pa 12 slovenskih poslancev „Slov. zvezea glasovalo proti temu, da bi se izvajale kake konse-kvence v slučaju, da se nečuvene krivice, ki so se zadale z volilno reformo Slovencem, zavarujejo in pe-trincirajo. Dosedaj so vsaj branili klerikalni domoljubi volilno reformo z zagovorom, da se spremene volilni okraji vsled slovanske veČine v parlamentu v nekaj letih v prilog Slovencem! Sicer je bil tudi ta zagovor ničev!   Krivice, ki so se zadale šta-
jerskim in koroškim Slovencem, se že v teku malih let ne dajo več popraviti! Dosedaj slovenske občine arveškega, cmureškega in radgonskega okraja v prihodnji generaciji ne bodo veČ slovenske, ako se uveljavi volilna preosnova. In koroškim Slovencem čez 20 ali 25 let tudi ne bo več pomagati, ako se jim prizadete krivice ne odpravijo !
„Slovanska zvezau je pa s svojim sklepom z dne 17 oktobra t. 1. vrgla krinko raz obraz, in priznala, da hoče imeti volilno reformo za vsako ceno, in če je treba vreči obmejne Štajerce in Korošce Vsenem-cem, luterancem in soc. demokratom v žrelo ! Vidi se, da hoče imeti dr. Šusteršič zadnji uspeh! Le še en sijajen uspeh! Ako se razbije čez par let famozna S. L. S., za to mu že ni več. Saj že tako čuti, da mu „Gali-lejciu jemljejo čim več tal! „Slov. zvezau je s svojim sklepom z dne 17. oktobra glasno izpovedala, da ji je Slov. Štajerska in Koroška — He-kuba!
Zaenkrat tem slovenskim izdajalcem ne moremo drugega, kakor da potegnemo štajerske drž. poslance iz njih kužnega kroga. Slovenskim štajerskim državnim poslancem kličemo: Edin odgovor na sklep „Slov. zvezeu z dne 17. oktobra je takojšen izstop iz tega kluba, sicer obračunamo z Vami.
Pismo iz Hrvatske.
(Prve težkoče koalicije. — Organizacija strank.)
V Zagrebu, 18. oktobra.
Že sam nagodbeni odnošaj vsebuje konflikte med narodi, ki so sklenili nagodbo. Kako pa naj ne nastanejo neprestani konflikti tudi med manjšimi narodi, med Hrvati in Me-djari, ko je nagodba iz L 1868. tako nepopolno delo, v mnogih točkah naravnost krparija. S to nagodbo se more istotako dokazati, da smo posebna država kakor tudi,  da nismo.
In če tudi pustimo na strani — in ultima linea — prazno državnopravno stremljenje, morejo nastati najresnejši konflikti iz teh odnošajev v vprašanjih takozvanih sku p nih zadev. Finance, trgovina in industrija — vse to sega globoko v realno življenje, a baš v tem smo vezani.
Madjarska gospodarska politika postopa sistematično, da se vse žile stekajo v Pešto in da se kruto centralizira, a baš s tem so oškodovani posebni življenski interesi Hrvatske. N. pr. na polju industrije: od vseh še tako velikih koncesij, ki jih podeljuje ogrska vlada industrijalnim podjetjem — če tudi z našim denarjem — imajo korist samo one tvornice, ki se zidajo onstran Drave. Hrvatska je na ta način gospodarsko in indu-strijalno povsem zanemarjena dežela, ali kadar se sklepajo novi zajedniški zakoni, takrat „skupna*1 vlada noče poznati nobenih mej med Hrvatsko in Ogrsko, temveč nas potegne v eno interesno sfero.
Evo, sedaj se  bodo razpravljale v državnem zboru v Pešti zelo važne zakonsko osnove. Te se tičejo zakona o zavarovanju delavcev v slučajih bolezni in nezgod, zakona o podpiranju industrije in  zakona o statistiki zunanje trgovine. V vseh treh osnovah je kršena naša avtonomija, kakor bi bili oškodovani tudi naši interesi in ves naš gospodarski  razvoj, ako postanejo   te   osnove   zakon.  V prvi osnovi je nekaj točk že popravljenih po posredovanju  naše vlade.   V načrtu   o  podpranju industrije se nahaja n. pr.   točka,  da se imajo podpirati samo ona podjetja s proizvodi, ki še niso zastopani v deželah ogrske krone.  Vsled   tega bi zelo zelo malo naših tovarn moglo dobiti koncesije — saj je takih  že več na Ogrskem! — tako   bi  nam odgovarjal i.   Zato  predlaga „Pokret", da se izloči iz one velike vsote, ki je namenjena za industrijo,  ona vsota, ki nam pripada, po ključu za naša prispevanja k skupnim zadevam,  in da
potem naša vlada sama odreja podpore onim podjetjem v Hrvatski, ki jih mi potrebujemo. V tej osnovi se hoče nadalje uzakoniti določba, da morajo vse oblasti nabavljati svoje potrebščine pri zavodih v deželah ogrske krone. S tem pa posega v našo avtonomijo, zakaj kako se sme ukazovati našim avtonomnim oblastem, da morajo naročevati vse na Ogrskem, ko vendar nimamo v Hrvatski nikake industrije? — V osnovi o statistiki zunanje trgovine gre zopet zato, da se dobi pregled izvoza in uvoza skupaj za vse področje translitvanske polovice. To zopet ne odgovarja našim interesom. Življenskega pomena za Hrvatsko je posebna statistika, ki bi jo vodil statistični urad v Zagrebu, a ne oni v Pešti. To je potrebno posebno z ozirom na priprave za carinsko ločitev obeh državnih polovic. Ker baš o tem nimamo zanesljivih statističnih podatkov, ne moremo izmeriti vseh ugodnosti, kakor tudi no škode, ki bi nastala za nas vsled te velike izpremembe.
Te zakonske osnove se sedaj živahno pretresajo v naši koaliciji, ker se že jutri nadaljujejo seje državnega zbora v Pešti.
Na teh zakonskih osnovah se bode poskusila odločnost in politična modrost koali3ije, kakor tudi dobra volja Madžarov, da ugodijo pravičnim zahtevam Hrvatov.
e
Na vseh straneh valovi sedaj pri nas sveže politično življenje; zlasti stranke v koaliciji so razvile živahno delovanje, da se organizujejo v narodu. Hrv. stranka prava, kakor tudi hrv. ljudska napredna stranka prirejate vsako nedeljo politične shode, na katerih si ustvarjate svoje organizacije. Pri teh pride naravno tudi do malih spopadov med obema strankama. Stranka prava, ki jo vodita župnik Zagorac in dr. Haram-bašić, zbira kot številno najmočnejša stranka v koaliciji  okoli sebe
konservativnejše elemente in tiste, ki imajo vedno respekt pred vladno stranko. Napredni stranki se pa pridružuje vsa mlajša inteligenca, zlasti učitelji, in bistri narod v Slavoniji.
Kakor med pravaši in napreduj aki, tako se poostruje razmerje tudi med obema srbskima strankama, ki se nahajata v koaliciji, med samostalci in radikalei.
Srbski samostalci so realna in trezna stranka, ki jo vodijo dobri politiki in ki ima razen tega, ker se nahaja njeno vodstvo v Zagrebu, tudi več čuvstva za interese Hrvatske, nego radikalei, ki imajo svoje vodstvo v Novem Sadu, ki gledajo vse skozi, rekel bi, madjarske naočnike in vsled tega ne vidijo meje med Ogrsko in Hrvatsko.
K sreči pa ima srbska samostalna strankav sebi mlade, živahne elemente in vso boljšo inteligenco, vsled Česar uspešno iztiskuje radikalce z njihovih dosedanjih pozicij.
Tako se je preje Sriem smatral za izključno domeno srbskih radikal -cev, sedaj so pa samostalci prekoračili meje njihove države in osnovali svoj list v Mi tro vici.
Kakšni so srbski radikalei, se najložje spozna iz dejstva, da p odpiraj o v Sriemu pangermane proti Hrvatom. Oni so celo med Nemci izzvali pangermansko agita-tacijo, samo da škodujejo Hrvatom. Toda o tem bom pisal pri drugi priliki. ^.
Pismo iz Črne $ore.
Na Cetinju, 15. oktobra. V svojem zadnjem pismu sem Vam poročal o izidu volitev v državno skupščino. Pri tej priliki sem tudi naglašal, da je na vsi Črti zmagala vlada s svojimi pristaši. No, to pa ni ničesar čudnega, saj se pri nas dosedaj še ne more govoriti o kaki opoziciji, to tem manj, ker Še nimamo nobenih političnih strank. Okostje po-
LISTEK«
Gospodična se sprehaja.
Solnce je mežikalo na zapadu in se skrivalo za razstlanimi kopami belih oblakov, obrobljenih z grimiznim pasom. Včasi je pogledalo z velikim, zlatim očesom na zemljo, in takoj se je razlilo ozarjeno morje po nebu, in po zemlji so zamigljali in zatrepetali žarki.
„Ravnokar je bilo še za moža nad gorami, zdaj pa že zahaja,u je vzdihnila gospodična Maruša. Pogledala je na zapad, in DJenegoči so se srečale s solncem, ki je tonilo v rdeči luči. Zelo žalostno je postalo pri njenem srcu, in  eamislila se je.
„Niti nocoj ne pride moj fant! Zakaj pa sem si tako lepo naravnala lase in se oprašila z rožnim prahom !u Razžaljene so bile njene misli, in njene oči niso gledale nič prijazno po dolgi aleji, kjer so se sprehajale mlade gospodične in žvrgolele kot lastavice. Kostanji nad njo so lahno pripogibali veje, in kot velike rane na zelenih orjakih so se videle dolge in široke žolte pege, ki jih je jesen kar čez noč vrgla med listje.
Dolingor je hodila gospodična Maruša; ozirala se je na levo in desno, kjer je prihajal kak mladec svetlih lic in koketiral napol predrzno in napol v zadregi z vitkimi damami.
„Kje pa je moj fant," je mislila „NoČ gre žr nad konstanji in mojega še ni!u
Njene oci so se zameglile, in v bleščeči megli je zagledala njega, težko pričakovanega ljubčka. Hitel je po livadi, nad rožami, nad hrizante-mami, iz parka, odkoder je zvenela sanjava muzika. Med zvoki harp in cimbal je priplaval.
„Kje si hodil tako dolgo ? Ali ne veš, kako nestrpno te vedno pričakujem, kako mi roke drhte in hrepene po tvojem objemu?"
Ozrla se je na stran, kamor so njene sanje postavile fanta, in njene misli so odgovorile v njegovem imenu:
„Maraska, sladko dekle, nisem mogel prej. A mislil sem ves dan nate."
Ustne so se gospodični blago smehljale, solnčnik iz višnjeve, jako ogorele svile je držala nad seboj, dasi je že mrak plaval pod nebom. Noge so se ji opotekale, in njene kretnje so bile čudne in nenaravne.
„Rekli so mi že, da te ne bo več, da si ni poiskal drugo in pozabil name. AH to ni res, kaj ne, moj dragi, to ni res?"
„Kako naj mislim, na druge, ko si vendar samo ti zame na svetu, samo ti si mi na misli in nad menoj plavaš kot boginja v beli tančici, z višnjevim pasom, s srebrnim vencem v roki . . ."
„Dragi, kako lepo govoriš! Naj slušam tvoje sladke besede, opoji me z dihom svojih sanj, svojih misli! Kot bi zvenele zlate strune opojno, sveto himno, tako mi zveni tvoj glas ..."
„Maraska, slušaj! Videl sem te nocoj v divnih sanjah. Naj ti povem: Bila si oblečena v snežno haljico, okrog vrata se ti je ovijala verižica iz samega srebra in vanj so bili vdelani Čisti smaragdi. Okoli glave si imela prekrasen venec od pisanega cvetja, in tajna svetloba te je razsvetljevala. Hotel sem te poljubiti, a ti si se dvigni'a in poletela pod nebo; splaval sem za teboj in te objel. V sladkem tesnem objemu sva plavala pod zvezdami, sama, združena v tihi, neskončni ljubezni . . .a
„Dragi, naj ti jaz nadaljujem sanje! Združena v tihi, neskončni ljubezni sva plavala v jasnih višinah,
v večnih prostorih in slušala nebeške harmonije, petje angelskih korov. Vsemogočna ljubezen naju je združila, silno čuvstvo, močnejše od smrti naju je objelo, in midva sva živela samo svoji brezmejni blaženosti . . ."
Gospodična Maruša se je sprehajala po dolgi aleji in kramljala s svojim ljubČkom, svojim idealnim fantom. Setala se je ves večer, bila je sama, in nikdo s« ji ni približal v njeni tihi osamelosti. V živi domišljiji brez mej, brez obsega so njene misli živele svobodno in razkošno življenje, v domišljiji si je pričarala krasnega fanta, lepega junaka, ki je njen od nekdaj in ki ostane njen, da ju ne združi nič ne na svetu, ne v nebesih. Ob njeni levici se je sprehajal njen prekrasni izvoljenec: Bil je kodrolas, žametnih obrvi, in deh-teČih brkic, temno-rdečega lica, kot vlitega stasa in ponosne hoje. Nagibala se je na njegovo stran in se stiskala k njemu pod strastnim in vročim objemom njegovih močnih rok. Smehljala se je blaženo in šepetala ... S pahljačo je zamahnila proti njegovemu licu, s solnčnikom nad njegovo glavo, in njen« svetle in jasne oči so videle divno postavo prekrasnega fanta.
Vrnila sta se iz eterskih višin, kamor ju je zanesel bog sanj, in ljubček je povabil Marušo s sladkim glasom:
„Ljubica, lep večer je nocoj, glej, kot iz božje posode se je razlila bela svetloba Čez nebo in zemljo, in zvezde so zasijale v svilenem baldahinu. Poj diva v temni gaj, tam naju ne bo motil nikdo v jasnih čuvstvih. Prijazna senca naju objame kot svileni plašč v svoje skrivnostno naročje."
Gospodična je pospešila korake, in črni pajČolan na njenem starinskem klobuku se je vzpel v vetru in zaplapolal za njo.
„Idiva hitreje, zakaj čas hiti in ura ne čaka. Izgubljena slast se ne povrne, in moje noge so že trudne. Čakala sem nate ves dolgi dan, bil mi je kot večnost, in zdaj je zagrnil mrak belo svetlobo."
„Hitiva, že je postlan gaj z pe-pelnim prtom, in v njem se blešče rdeče rože. Ljubica, daj mi svoje mehke ustne, naj zagori na n ih poljub, in obrniva se v stran, zakaj zvezde plavajo skozi noč in njihove oči so bistre."
Gospodična je hitela skozi gaj, se ustavila pod široko platano in razprostrla roke.
litiČnih strank se sicer že lahko opaža, dovršenih organizacij pa še ni nikjer, ter se bodo razvile šele, ko bo ustavno življenje vseskozi  prešinilo javnost. Kdaj se bo skupščina  sestala,  se še ne ve natanko, najbrže ne pred mesecem  decembrom.  Vkljub  temu se pa vlada že sedaj niarJjivo pripravlja na to zasedanje in govori se, da bo stopila pred skupščino  s celo vrsto raznih zakonskih načrtov. Pravkar je vlada izdelala zakon  o začasnem poslovniku   za   narodno skupščino. Zadnja Številka uradnega lista lista „Glas Crnogorca14  priobčuje ta zakon. Ta zakon  bo  najbrže zadnji, ki ga je izdal knez Nikola kot absolutistični vladar.   Določbe poslovnika so v bistvu  enake  onim  v drugih parlamentih.   Prvo  sejo   otvori po letih najstarejši poslanec in vodi razprave, dokler verifikacijski  odsek ne odobri veljavnosti posamnih mandatov. Ko so mandati overovljeni, se imajo poslanci zapriseČi. Zaprisežna formula se glasi:  .Prisegam pri bogu vsega-mogočnem,   da   bom   zvest knezu-gospodarju,   da   bom   verno čuval ustavo in imel pri svojem delovanju v narodni skupščini vedno pred očmi splošni  blagor  kneza-gospodarja in domovine.   Kakor  bom   to izpolnil, tako mi naj pomaga bog na tem in onem svetu." Po zaprisegi poslancev se ima vršiti volitev stalnega predsedstva,  ki  obstoji  iz predsednika, dveh podpredsednikov  in   treh tajnikov.   Po   izvolitvi   stalnega predsedstva otvori skupščino  knez   s posebnim  prestolnim   govorom. Druge točke poslovnika   so   kolikor toliko identične   z   dotičnimi  določbami v drugih parlamentih.   Poslovnik naše skupščine se razločuje od opravilnega reda,  veljavnega  v   Vašemu parlamentu na  primer  glede interpelacij. V Avstriji ni vlada vezana odgovarjati na interpelacije, zato so tudi pri Vas  interpelacije   brez  prave vrednosti.  Nas poslovnik  pa določa, da mora vsak minister,  Čim se vloži interpelacija, takoj navesti dan, kdaj da bo na interpelacijo odgovoril in da mora v obče na njo odgovoriti  pred zaključkom do-tičnega zasedanja. Nadalje določa poslovnik,   da  imajo  vladne predloge prednost pred vsemi drugimi,   da ne sme v skupščinsko poslopje razen poslancev in vlade nobeden, ki bi nosil orožje, in da se sme poslance,  ki so se pregrešili proti poslovniku, za kazen celo izključiti iz skupščine za eno do deset sej. Te zadnje določbe  ni v Vašem opravilniku. Kakor rečeno, bo skupščina sklicana  najbrže  šele decembra, dotlej bodo torej imeli novo izvoljeni poslanci dovolj časa, da bodo temeljito   preštudirali   zelo obsežni poslovnik!
Predno se pa sestane skupščina, se imajo pri nas še izvršiti mestne občinske volitve. Te volitve so razpisane na 28. oktobra. Kakor vse kaže, te volitve, ki se vrše v „Zets-kem domuu, ne bodo donesle v obč. zastopstvo bistvenih izprememb. Naj-
„Pridi ljubček. kako je tvoje ime?"
„Adonis!"
„Adonis je tvoje ime, in Adonis bo moj ženin. Mudi se nama, zakaj sence so mrzle, noč diha skozi vlažna usta. Adonis, poj diva iz gaja, mene je strah! Ali nisi slišal temnega mrmranja za nama?"
Maruša se je vrnila po dolgi aleji, njene oči so postale motne, in stopinje so trudno drsale po pesku.
„Objemi me, Adonis, moj čas hiti. Še no coj se moram s teboj združiti. Dneva me je strah; bojim se njegovega ostrega pogleda. Ali, kje si, Adonis, moj Adonis!"
Stala je sredi pota in suhe roke so hrepenele, da objamejo prekrasnega fanta!
„Adonis, kje si, Adonis!"
LjubČka ni več bilo, zaman se je ozirala za njim: njene oči so se posušile, nič več bleska ni bilo v njih, in njene sladke sanje, Čarobna domišljija jo je zapustila. Divne slite so izhlapele kot dim.
Bila je sama, lice ji je otrpnilo in roke so se povesile. Velika solza je zasijala na njenih trepalnicah in spolzela po suhem licu, kjer so se stiskale tenke in ostre gubice. Šla je in
brže bo ostalo vse pri starem in občinsko krmilo bo imel slej ko prej v rokah župan Sava Vuletić. In prav je tako, saj je mož na svojem
mestu!
Kakor Vam bode znano, smo letos dobili z ustavo tudi nov denar.
Dosedaj namreč Črnagora ni imela svojega denarja, marveč se je posluževala ponajveČ avstrijskih novcev. Avstrijska kronska vrednost je veljala tudi pri nas. Novi denarje v prometu že nekaj dni in ima isto vrednost kakor avstrijski. V prometu je sedaj samo drobiž po 20 vinarjev, po 10, 2 in 1 vinar. Do sedaj je kovanega denarja 300 000 komadov po 20 vinarjev, 375.000 komadov po 10 vinarjev, 300.000 komadov po 2 vinarja in 100.000 komadov po 1 vinar. — Denar je izdelan is niklja in bakra, in sicer je drobiž po 20 in 10 vinarjev iz niklja, drobiž po 1 in 2 vinarja pa iz bakra. Kasneje dobi Čmogora tudi srebrn denar. Ves ta denar se izdeluje v denarni kovalnici na Dunaju. Denar ima na spredni strani dvoglavnega črnogorskega orla s Ščitom, a nad orlom je carska srbska krona, kakor je v črnogorskem grbu. Na drugi strani v sredini polja je velika številka, ki kaže, koliko velja denar, spodaj je letnica, kdaj je bil denar kovan, zgoraj na kraju je pa napis: „Knjaževina C rn a G o r a". Denar je kovan umetniško dovršeno in s finim umetniškim okusom. Vse delo je izvršeno pod osebnim nadzorstvom upravitelja cesarske denarne ko-valnice na Dunaju dvornega svetnika Mite P o p o v i ć a. Popović je rodom Srb in je po poklicu rudar-ski inženir. Sprva je služil na Češkem in Tirolskem in je bil kasneje radi svojih redkih sposobnosti poklican v finančno ministrstvo. Ko je prejšnji upravitelj denarne kovalnice stopil v pokoj, je bil na njegovo mesto imenovan Srb Popović, dasi se je zato mesto potegovalo mnogo Nemcev. Pod nadzorstvom tega moža je bil torej kovan črnogorski denar. Mislimo, da je to dovoljno jamstvo, da je kovan okusno in solidno.
Pri nas so vladali dosedaj docela patriarhalični odnošaji : malo po malem pa se tudi pri nas spreminjajo razmere in ne bo trajalo dolgo, da bo tudi v naši Črnigori zavalovalo moderno življenje. Do današnjih dni so bili v Črnigori politični procesi velika redkost, nova ustavna doba se pa prične s političnim procesom.
Pred sodišče pridejo črnogorski visokošolci, ki študirajo na vseučilišču v Belgradu in ki so lani podpisali „Rieč crnogorske omladine," v kateri se knezu Nikoli očita — tiran -itvo. Dotični manifest na črnogorski narod je podpisalo IG akademikov. Vsi ti so obtoženi radi razža-ljenja veličanstva in radi veleizdaje. Kakor se poroča iz Belgrada, so obtoženi akademiki sklenili, da se jih 11 odzove pozivu sodišča in odpotuje na Cetinje. Mladi boritelji za svobodo so že na potu in v nekaj dneh dospo
sedla na klop. Prsi so ji težko dihale, upehane so bile misli, in srce prazno in pusto. Ustnice so se ji nakremžile v obupen, bolesten smeh. Hladna vsakdanjost jo je vso objela, ugasnil je plamen v njeni duši.
Ali jutri so bo zopet vrnila gospodična Maruša, in sprehajala se bo po aleji vse popoldne. Kadar pa bo solnce zopet zatonilo in bo rdeča zarja pobarvala oblake z zlatim in grimiznim ognjem, tedaj bodo oživele oživele oči gospodični Maruši in zagledale prekrasnega fanta. Prišel bo iz parka, odkoder done sanjavi in turobni glasovi ciganske harpe in cimbale. Prišel bo njen Adonis, in ves večer bo kramljala ž njim. Govorile bodo njene sanje, in sladki bodo odgovori, strastni in kipeči, polni ljubezni in blaznega koprnenja, ki jih bo polagala v usta zvestemu Adonisu.
Jutri se popeljeta na svatbo; belci bodo hrskali, bili s kopiti ter nestrpno čakali poročnega para. Potem pojdeta na svatbo; pod plata-nami bodo pogrnjene mize z žamet nim prtom, in, vanj bodo vdelane zvezde. In Maruša bo svatovala.
Abel Dhfl.
na Cetinje. Ali pelje ta njihova pot v pogubo? Kdo bi to vedel!
Domovini je napočila nova doba, doba svobode in napredka, ali naj bo prvi početek nove dobe omadeževan z obsodbo navdušenih mladih ljudi, ki so grešili, ako vobče grešili, samo iz prevelike ljubavi do svoje rodne zemlje in do svojega naroda?! In ta idealna ljubezen do svojega rodu in do rodne domače grude, ljubav, ki ne pozna mej, bi se naj poplačala z ječo ali celo s smrtjo ?! Ne, to ne sme biti! Mladi sokoli naj odidejo brez kazni zopet nazaj v Belgrad — in Črna gora bo lahko enkrat te drzovite sokole prištevala med najboljše svoje sina ! —ć.
Državni zbor.
Dunaj, 19. oktobra. Med vlogami je prošnja deželnega sodišča v Ljubljani, ki prosi zbornico za izročitev posl. dr. Žitnika, ki ga preganjajo zaradi razžaljenja časti.
Posl. Hofmann-Wellenhof je interpeliral finančnega in domobranskega ministra, zakaj se zapostavljajo (?> Nemci v uradniških službah pri finančnih stražah, češ, da so okr. voditelji finančnih straž na Spodnjem Štajerskem sami Slovenci, a tudi na nemškem Štajerskem trije voditelji niso Nemci (morda so Madžari ali Lahi).
Posl. M al i k je interpeliral ju-stiČnega ministra, ker se je med uradne tiskovine pri okrajnem sodišču v Lip-nicii—kamor spada več stotisoč Slovencev — zamešala dvojezična tiskovina !
Nato sta ministra Schonaich in Derschatta odgovarjala na nekatere interpelacije, nakar se je začelo poročanje grajalnega odseka v zadevi afere Onciul-Sternberg. In ta zadeva je zamudila zbornico, ki je itak preobložena z delom, ves dan, a še ni končana, ker se je poslancem zagnusilo to umazano perilo ter so pobegnili iz zbornice. Zelo značilno pa je, da je poročevalec grajalnega odseka, posl. dr. Krolikovski, ki je podpredsednik višjega deželnega sodišča v Przemvslu, zastopal pred zbornico stališče, da Sternbergo.ve psovke „pes", „pijana svinja" niso žaljive. Poljski klub je vsled tega sklenil takoj po seji, da bo v sredo glasoval proti poročevalčevemu predlogu, da tako izolira Krolikovskega v njegovem čudnem pojmovanju.
Kakor se je večina poslancev izognila zasledovanja te gnusne afere, tako se lahko tudi bralcem prihrani.
Posl. dr. Korošec je interpeliral justičnega in brambovskega ministra zaradi justičnih zmot pri okrajnem sodišču v Šoštanju in zaradi nekorektnega postopanja orožnikov v tem okraju.
Brambovski minister Schonaich je odgovoril med drugimi tudi na interpelacijo poslanca Wastiana zaradi smrti nadporočnika Kreulića. Povedal je,  da je nadporočnika na
Hrepenenje.
A. P. Rusič. (Dalje.)
Ustrašil se je misli, ki se je porodila nenadoma. Ni si upal naprej in vendar je natančno videl tiste preplašene, vprašaj oče oči, ki so ga iskale neprestano. Iz teh oči je bral razločno grdo in predrzno misel, misel, ki je ležala na njegovih prsih že davno. Kakor svinec je bila težka ta misel; zato ga je dušila vsako noč, ko je krulil brezzobi starec. Brezumna in otročja se mu je dozdevala ta misel in vendar je bil trdno prepričan, da išče tudi Filomena svoj cilj v smrti starca . . . Vedel pa je, da ne prideta nikdar skupaj, zato ker on noče. Noče, ker se mu studi ta ženska.
„Vaša žena je bila tudi slepa?" je vprašal Mužan starca.
„Seveda..: oja! Ze ko sva se vzela, je bila slepa, revica. Jaz pa sem jo imel vseeno rad... prav res! Zakaj |bi je ne imel rad, ko je bila dobra in poštena ženska?"
Mužan se je nasmehnil.
„Seveda — zakaj ?" je rekel. „Denar je imela. Mislite, da bi jaz ne vzel slepe žene za dober denar ?"
lovu pri Sisku vsled neprevidnosti ustrelil topničarski poročnik Č e r n y, ki je bil tudi že kaznovan zaradi prestopka zoper varnost življenja.
Železniški minister dr. pl. Derschatta je odgovarjal na interpelacijo posl. Schrei terja zaradi obljubljenega izboljšanja gmotnega položaja uslužbencem državne železniške uprave. Rekel je, da bi znašali stroški, ako bi se izboljšal uslužbencem položaj tako, kakor se jim je obljubilo, 5 milijonov kron. Uprava državnih železnic hoče svojo obljubo tudi res izpolniti, toda za sedaj ugodi le nujnim potrebam, tako, da se izboljšanje v obljubljenem obsegu izvede šele v treh letih.
Prihodnja seja bo v sredo.
Iz odseka za volilno reformo.
Dunaj, 19. oktobra. Danes je vso sejo izpolnil dveurni govor poslanca dr. Tavčarja. Takoj v začetku govora je povedal, da ne misli imeti obstrukcijskega govora. Obširno in temeljito je potem razpravljal o bistvu enake volilne pravice in o dvetretjinski veČini. Pozval je ministra dr. Pacaka, naj odpre usta ter izjavi, ali je resnična trditev, da so češki ministri pri vstopu v ministrstvo prevzeli slaboglasno dvotretjinsko veČino za conditio sine ^ua non. — Posl. dr. Kramar: „Ni bilo govora!" Dr. Tavčar: „Dr. Kramar še danes ni minister!" — Posl. dr. Kramar: „Pa bil sem nekoliko zraven!" — Posl. dr. Tavčar: „Iz ust ministra dr. Pacaka bi rad slišal izjavo!" — Minister dr. Pacak: „Saj ste jo slišali od dr. Kramara!" — S tem se je posl. dr. Tavčar popolnoma zadovoljil. Potem je govornik dokazoval, da je § 42. volilne reforme (dvetretjinska večina) v nasprotstvu z državnim osnovnim zakonom o državnem zastopstvu ter zakonito kon-štatuje, da Slovani niso sposobni razvoja. Končno je izjavil, da je častna dolžnost češkega naroda in dr. Kramara, da ne zataji svojih besed v volilnem odseku. Apeliral je na češke zastopnike, naj pazijo, da ne dožive zopet 21. julija, sicer se bo po državi razširilo mnenje, da krmijo češkega leva z ovsom in slamo.
Prihodnja seja bo v ponedeljek dopoldne.
Konferenca klubovih načelnikov.
Dunaj, 19. oktobra. Danes popoldne so zborovali načelniki klubov. Posl. vitez Abrahamovicz je zahteval, naj se predvsem postavi na dnevni red podržavljenje Severne železnice. — Posl. Hof-mann -Vellenhof je zahteval, naj se kot prva točka postavi na dnevni red poročilo o nepošteni konkurenci. Ministrski predsednik baron Beck je izjavil, da je treba upoštevati dejstvo, da je načrt o podržavljenju že železniški odsek dognal. Zato vlada želi,  da se ta zadeva Čimprej e
Široko so se odprle male. prekanjene oči starca, ves iznenađen in začudenje bil; toda samo trenotek. Brž so ugasnile oči, resno je postalo suho in prazno lice. Zaprl je oči in nagnil glavo postrani.
rMogoČe — pač!a je odgovoril sladko.
„Mogoče? Čisto gotovo!" je zakričal Mužan in udaril s pestjo po mizi.
rPa le niste vzeli slepe žene," je ugovarjal gospod Filip. „Zakaj je niste, glejte!"
„0-sel sem bil! **
rDragi moj!" je govoril dalje starec. „jaz sem bil svoje dni slab človek, reven čevljar sem bil. Trudil sem se, delal sem dan in noc.. . kaj sem imel od tega? Ničesar! No — pa je prišla moja rajnka žena, slepa je bila in usmilil sem se je, kaj zato ? Nisem se je usmilil zaradi tistih par grošev, ki jih je imela." .
„Imate dosti ?u je sedaj vprašal Seljak.
Starec se je smehljal v zadregi. Njegov smeh ni bil odkritosrčen ; hinavski in prisiljen je bil.
„Ni, da bi govorili o tem," je rekel.
reši tudi v plenumu. Volilna reforma nima s predlogo nobene zveze. Ministrski predsednik je izjavil, da je uverjen, da se volilna reforma ob sedanjih težkočah ne bo razbila, ker se ne sme (?) razbiti. Zanesljivo pričakuje, da prihodnji teden odsek dožene volilno reformo. — Posl. grof Sturgkh je zahteval, naj se najprej razpravlja o poročilu justičnega odseka v zadevi konvertiranja hipotekarnega dolga, nadalje o zakonu zaradi inženirskega doktorata. — Posl. Gessmann je predlagal, naj se predloga o podržavljenju Severne železnice spravi nujnim potom na dnevni red. — Poslanec Chiari je zahteval, da se mora najprvo spraviti pod sreho volilna reforma. — Posl. dr P loj je izjavil, da bo sklical seje volilnega odseka za ponedeljek, torek in sredo. — Predsednik grof Ve t ter je izjavil, da s prihodnjim tednom se ne bode več v ponedeljkih in sobotah praznovalo.
Goluchovvskega kriza.
Budimpešta, 19. oktobra. Ministrski predsednik dr. We ker le potuje šele v ponedeljek na Dunaj, da ga sprejme cesar v zadevi grofa Go-luchowskega. — V parlamentarni h. krogih so prepričani, da sta podpreds. Rakovszkv in njegov brat posL Bela Rakovszkv zato pričela pr grofu Goluchowskemu tako neizprosen boj, ker Bela kot poslaniški ataše :.i bil imenovan za poslanika.
Dogodki na Ruskem,
Varšava, 19. oktobra. Carinska oblast v Grajevu je zaplenila 19 z Berolina v Tiflis poslanih zabojev, v katerih je bilo 74.000 patron.
Generalni gubernator je tovarnarjem v Lodzu prepovedal za ča-.i štrajka izplačevati plače. Dva tovarnarja, ki se nista ravnala po ukaz so danes zaprli. Sedaj počiva delo v 49 tovarnah.
Petrograd, 19. oktobra. Car je pritrdil Stolvpinovemu predlogu, da pridejo za gubernatorske službe vpoštev le sposobne vojaške osebe.
Sveti sinod je odredil, da bodo vsi člani-popi bivše dume, kateri so podpisali viborški manifest, odstavljeni ali pa kazensko prestavljeni.
Ministrska sprememba na Francoskem
Pariz, 19. oktobra. Demisija Sarrienovega ministrstva je sprejeta ter se je naročilo Clemenceau-u, da sestavi novo ministrstvo. Bourgeois je izjavil, da v novem ministrstvu Clemenceau ne ostane več minister zunanjih zadev. Isto tako odstopi za vedno vojni minister E ti en ne. Vojno ministrstvo namerava prevzeti Clemenceau sam. Časnikar P i oh O n prevzame ministrstvo zunanjih zadev.
Glavni povod za odstop Sarrienovega ministrstva je bil to, da je proračunska komisija v vladni predlogi zahtevano posojilo 244 milijonov zui-
Vsi so obmolknili. Iz kuhinje je stopila v sobo Filomena in se usede poleg svojega moža. Vprašujoče so bile še vedno njene oči, parkiat je ujela motni pogled Seljaka in njena spodnja ustnica je bila tako gi pobesena, da se je Seljak ustrašil grde prikazni.
Mužan pa je počasi, resno govoril. Trudil se je, si nekaj jasno predočiti, zato je govoril počasi in resno. Med govorjenjem je razumno pogledoval na Seljaka in tolkel je tudi po mizi.
„Čujte gospod! Jaz sem natakar brez službe in revna je moja družiniea. Tudi gospod Seljak je brez službe, a vi imate denar."
Seljakje začuden poslušal BfušftĐa in bil radoveden, o čem je premišljal Mužan tedaj, ko mu je pripovedoval starec o bolezni. Tudi Filomena gaje poslušala zelo pazno; starec pa je neprestano kimal z glavo, trdno stisnjene so bile njegove ustnice in njegova brada je bila sedaj nenavadno drobna.
„Dobro!" je premišljeno nadaljeval Mužan. rVi imate denar in lahko otvorite gostilno ali hotel in jaz vse to uredim ter bom glavni natakar. Seljak, ta bo, recimo — kaj? Kuhar! Dobro bomo živeli in vi napravite na
1. Priloga „Sloveasfeeisn Narndn" St. 241. dne 20. oktobra 1906.
Žala na 80 milijonov. Nadalje je komisija vse izdatke znižala od 4,010.000,000 Ba 3.832.000,000 frankov.
Obrtni uestnili.
Organizacija slovenskega obrništva. Na tem mestu smo že večkrat govorili o pomenu in o potrebi krepkih obrtnih organizacij. Skušali smo pokazati, kolike koristi bi bilo za naše obrtništvo, če bi imeli čvrste organizacije, pa naj bode oblika teh organizacij kakršnakoli, naj se izvede organizacija ali na podlagi društvenega zakona ali na temelju določb obrtnega reda o obrtnih zadrugah. Sodimo, da bi bila izvedljivo jn koristno obojno združevanje. Izvedba obrtne organizacije v obliki obrtnih zadrug, in sicer kjer le mogoče strokovnih zadrug, to je onih, ki združujejo le obrtnike enega obrta, ie pač neobhodno in nujno potrebna spričo dejstva, da nismo daleč od časa. ko se uveljavi obrtna novela, ker se delokrog in pravice obrtnih zadrug po določbah obrtne novele znamenito pomnože, ker bodo obrtne zadruge poslej imele glede izvrševanja obrtnega reda važno in Često odločilno besedo, bi bil pač neodpustljiv greh napram lastnemu stanu in njegovim interesom, ako bi obrtniki sami odklonih, posluževati se važnih pravic, s tem, da opuste zbrati se po posameznih obrtih v stanovske organizacije. Zistematična izvedba obrtne organizacije po strokovnih zadrugah je pa pač le tedaj mogoča in le tedaj bodo ustanovljene stanovske enote vspešno in plodonosno delovale, ako je med obrtniki samimi zadostno zanimanje za stanovske interese in naprave. Le v tem primeru bodo ustanovljene obrtne organizacije vpošte-vane pri različnih oblastvih, zlasti obrtnih oblastnih, ako pokažejo krepko stanovsko zavednost ter resno in odločno voljo, zavzemati se z vso vnemo za svoje stanovske pravice. Dandanes je pač tako, da se vpoštevajo le krepke stanovske združbe, prizadevanja posameznika pridejo malokdaj do veljave; preverjeni smo, da izgine tudi pri nas ono tradicijonalno malo-©vazevanje produktivnih stanov, kakor je izginilo drugod, kadar obrtniki, organizirani po obrtih, nastopijo v javnosti kot jaka enota. Razumnejše in razsodnejše obrtnike posebno veže dolžnost, da ob takih razmerah ne estajajo apatični in brezbrižni, marveč se postavijo v službo stanovskih interesov ter pomagajo dobri stvari do uspeha. Izvedba organizacije obrtnikov po obrtnih zadrugah je prav nujno potrebna, in vsako odlašanje mora imeti le slabe posledice. Ustanavljanje obrtnih zadrug mora iti, čim je pripravljenost v obrtnih krogih dana, prav gladko od rok, ker se potem mora posvetiti tej zadevi z vso resnostjo zadružni instruktor, katerega poglavitna dolžnost je, sodelovati ob snovanju obrtnih zadrug.
Za slovenske dežele sicer nimamo lastnega zadružnega inštruktorja, kar je gotovo hud in obžalovanja vreden nedostatek; kranjska dežela pripada uradnemu okrožju zadružnega inštruktorja v Trstu, dasi so pri nas razmere docela drugačne ter zanemarjeno stanje obrtne organizacije zahteva za Kranjsko lastnega zadružnega inštruktorja. Posla in dela bi imel obilo, storil bi lahko mnogo dobrega in potrebnega dela, seveda bi se moral lotiti dela z veseljem in
stare dni dobro kupčijo in dobro delo — vse obenem."
Starec je molčal in njegove oči so bile razumne. Seljak in Filomena pa sta se čudila Mužanovi bistroumnosti. Naravnost velik se jima je zdel ta načrt. Tako velik in vendar tako preprost.
„To ni niČ!" je rekel starec potem in se nedolžno smehljal. V rokah je vrtel malo pipo ter se pripravljal, da jo prižge.
Temno so gledali smehljajočega starca, naravnost bulili so vanj; presenečeni so bili njih obrazi; zardevali so se in mencali z nogami. Starec pa je modroval tako-le:
„Gostilna — hm, slaba stvar je to. Prosim — razumete? Vi točite slabo pijačo, zakaj če bi prodajali dobro, bi Vas zasramovali pravzaprav. No — dobro! Ljudje pridejo, pijo, začno kmalu peti, da bi pozabili na nenadni glavobol... Ah, kako smešno! „Ljubi bratec," pravijo in se začno objemati. Še bolj pijo, ne pojo več, temveč le kriče. Pa: „Bratec, zal deček si!" Potem se dva prepirata, vsi vstanejo ter mire — pa je pretep gotov, da! Pride policija, sodmja, pot sem pot tja, izmučijo človeka do dobra, nalože mu globe — umazana reč to!"
\f nSo-n    en    ia    n a    T7irl A"7. zamislil
ljubeznijo, nt smel bi videti le dela, ki ga je opraviti kot službeno dolžnost. Pred vsem pa bi moral razmere in potrebe v deželi natanko poznati, poznati pa tudi naše obrtnike. Mi smo že opozarjali vlado ponovno na njeno dolžnost napram naši zapostavljeni deželi. Ne vemo, ali je stvar namenoma prezrla; ni nam znano, ali se kaj pripravlja v tem pogledu. Vsekakor pa je dolžnost slovenskih državnih poslancev, da vlado opomnijo ; stvarnega materijala so prinesli naši Časopisi ob imenovanju zadružnega inštruktorja za Trst več kot dovolj. Dokler se vprašanje v tem zmislu ne reši, se je obračati v vseh vprašanjih, ki nastajajo glede snovanja novih obrtnih zadrug do zadružnega inštruktorja v Trstu.
Mimo stanovske organizacije po obrtnih zadrugah, ki ima bolj ofici-jalen značaj, ker obrtne zadruge sodelujejo v večji ali manjši meri ob urejanju raznih obrtnih vprašanj, bi pa pač kazalo misliti tudi na splošno obrtno organizacijo, zasnovano na podlagi društvenega zakoua. Taka organizacija bi imela prav obširno polje za svoje delovanje, potrebna se nam zdi zlasti zategadelj, ker bi omogočala obrtnikom svobodnejše gibanje nego ona v obrtnih zadrugah, ki imajo v zakonu začrtan delokrog in stoje pod nadzorstvom obrtnih oblastev. Dočim poslujejo obrtne zadruge le bolj v strokovnih vprašanjih, ki se tičejo dotičnega obrta, bi pristojala splošni, svobodni organizaciji skrb za skupne stanovske interese slovenskega obrtništva; v taki organizaciji bi bilo središče gibanja in stremljenja slovenskega obrtništva; organizacija naj bi bila centrala slovenskih obrtnikov, ki bi zastopala slovenske obrtnike kot stan v javnosti. Z izvedbo take organizacije bi pridobil ves obrtni stan na ugledu, na vpoštevnosti ; vse drugače bi se računalo z organiziranimi obrtniki, če bi se videlo in vedelo, da so se otresli dolgoletne brezbrižnosti in da sedaj kot organiziran stan nastopajo s svojimi zahtevami. Zgledi drugod, izkušnje po drugih deželah vabijo in kličejo tudi slovenske obrtnike k združevanju. Češki obrtniki na primer imajo krepke organizacije, ki v javnem življenju igrajo važno in Često odločilno vlogo, kajti postale so faktor, s katerim morajo stranke računati. V zadnjih letih je prišla v nemških alpskih deželah s čudovito naglostjo do velike veljave obrtna organizacija, ki ima središče in vodstvo v Gradcu. Imenuje se „alpenlandisener Hand-werkerrat."
In dobro premišljena organizacija, ki je izšla iz obrtnega stanu samega, si je  vedela v izredno kratkem času pridobiti zaupanje med obrtniki, dejstvo pa, da seje organizacije oklenila takoj ogromna večina^ obrtništva na gornjem in srednjem Štajerskem, na Koroškem, Tirolskem tako, da rokodelski svet z vso pravico govori v imenu obrtništva, je pa  imelo tudi to posledico,  da je organizacija zadobila mahoma največjo važnost, pri vladi in pri političnih strankah. Zborovanj, ki jih prireja rokodelski svet, se udeleže vsekdar zastopniki deželne vlade, avtonomnih oblastev, trgovinskega   ministrstva   ter  veliko število poslancev,    kar    najbolje izpričuje, kako   velik je  vpliv  in  koliko je vpoštevanje   jakih   organizacij, pr: katerih stoji za sklupnimi sklepi verno vsak   posamezen   član organizacije. Priznati   se   mora,   da je resnemu
Pravzaprav ga je to starčevo govorjenje le jezilo. Navsezadnje ni niti tako resno mislil z gostilno. Lahko bi rekel starec tudi tako: Velik in lep je vaš načrt! Ali pa: Razumen in blag človek ste vi Mužan!" Dobro bi bilo in on bi bil vesel, ker bi bil blag in razumen Človek... Pa ne!
Filomena je gledala predse topo, brezizrazno ; bila je kakor Lotova žena, ko se je spremenila v solnat steber. Seljak pa je bil vedno nemirnejši, iskal je starčevih oči, in kojih je našel, jih ni več izpustil.
„Vaš denar je tudi umazan!" je zakričal osorno in zaceptal z nogami.
Starec je bil nato ves začuden, a smehljati se ni nehal. In to je še bolj jezilo in dražilo Seljakaj
„Kako mislite?" je vprašal zelo vljudno.
„Svoj denar ste prisleparili, ali ne? Saj ste osleparili svojo ženo, ki je bila slepa."
Starčeve oči so se sedaj razširile in majhen ozek pramen rdečice se mu je pojavil na medlih licih. Postal je resen in naiven.
„Ali sem vas morda razžalil?"
Seljak je bil presenečen in je obenem začutil svojo slabost. Zato pa se je razjezil še bolj in začel je biti s pestjo po mizi.        (Dalje prih.)
delu in premišljeni agitaciji velikih obrtnih organizacij v prvi vrsti pripisovati zaslugo, da se je preko vseh težav in naglic mnogostranskim nasprotovanjem posrečilo, pridobiti večino v poslanski zbornici za obrtno novelo.
Pospeševanje industrije na Ogrskem. Nova vlada na Ogrskem je takoj, ko je prišla na krmilo, pričela izvrševati svoj program. Stremeč za gospodarsko osamosvojo Ogrske grade s premislekom podlago za razvoj podjetij in naprav, ki se še ne nahajajo v deželi. Misel sicer ni nova. Že leta 1881. se je sklenil prvi zakon, ki naj bi pospešil industrij alni razvoj v deželi. Za tem zakonom, ki se ni izkazal, sta prišla nova pospeševalna zakona leta 1890. in 1899., ali tudi s tem ni bilo pomagano. Sredstva niso bila zadostna, in manjkalo je premišljenega načrta poleg naravnih predpogojev. Industrija se ni razvijala tako. kakor se je želelo. Sedaj pa je trgovinski minister Košut predložil zbornici načrt novega zakona, ki se tiče pospeševanja novih industrij. Reči se mora, da je namera resna, kajti sredstva, ki se bodo po določbah tega zakona odmenila pospeševanju industrije, so izredno velika. Podoore bodo deležna industrijalna podjetja, ki bodo proizvajala predmete, ki se doslej na Ogrskem na tovarniški način sploh ne izdelujejo ali saj ne v toliki meri, da bi produkcija krila znaten del potrebe. Vladi je na tem v prvi vrsti, da se razvijejo vse industrije, ki izdelujejo predmete vsakdanje potrebe. Domač kapital imej prednost pred tujim. Ugodnosti obstoje v oprostitvi državnega davka in doklad za najdalj 15 let, prenosnih pristojbin, nadalje priznanje razlastilne pravice v korist novim podjetjem, ugodnosti na železnicah za dovažanje stavbnega materijala in strojev. Najvažnejše podporno sredstvo pa so denarne subvencije od strani države novim podjetjem. Subvencije bodo ali enkratne ali pa letne. Za te subvencije namerava se prihodnjih deset let porabiti na leto 15—20 milijonov K. Poleg tega uživa domača industrija znatne ugodnosti pri javnih dobavah vseh vrst; tuja provenijenca bode v konkurenci z ogrsko redno podlegla. Za nas so taki podatki izvrstno zanimivi; uče nas, koliko se more storiti od strani vlade za industrij al en razvoj v kaki deželi. Pri nas vlada sicer vedno zatrjuje svojo dobro voljo ; če pa pride do graditve novih podjetij, se po navadi naleti le na težkoče in ovire.
Dopisi.
Iz Moravč. Odkar me je lansko poletje počastil tukajšni občinski odbornik  z  odprtim  pismom v „Slovencu,"  v katerem je meni naznanil, da   so   moji  tožniki   o    sv. Jakobu zmrznili, imel sem do letošnje jeseni od njih vsaj po časopisih mir. Zdaj se jim je zdelo pa potrebno,  da so mi stavili v „Domoljubu" nekaj vprašanj. Mislil  sem,  da ne odgovorim. Ker pa sklepam  iz  raznih okolnosti, da to le  žele,  storim  to  s tem dopisom. Poročili o Vegovi slavnosti v „Slov. Narodu" zdita se jim krivični. Nisem jih sestavil, tudi dopisnik^, ne vem, a ker sta še premalo resnice pokazali, naj spopolnim: Vegov spomenik  stoji   na najlepšem prostoru, kip je izrazovit in je vsa sestava primerna okolici. Mojster Zajec je dovršil svojo dolžnost.   Vse  delo vodil je krajni odbor,  kateri  je  po izjavi predsednika  na  dan  odkritja nehal, isti odbor, kateri se v celoti ni nikoli sešel. Po sili sem prišel podpisanec k edini seji, 14 dni pred odkritjem. Znano mi je bilo,  da  se  hočejo pri odkritju pokazati le „katoliški," drugih ni treba, a odzval sem se vabilu k seji, pri kateri sem prvič videl, — p o vedel mi tega ni  nihče  —  da je mesto   odislega   odbornika nastopil novi.  Razgovor je  bil miren,   a ko sem se drznil najponižneje vprašati, koliko primerno stane spomenik, nisem zvedel vsote, temveč le zagotovilo, da se bodo natančnejši računi predložili glavnemu ^odboru v Ljubljano. Kdo jih je v imeou krajnega odbora potrdil, bode znabiti ugledni glavni odbor razjasnil. — Pri določevanju vzporeda sem sprožil prav na rahlo misel, ali bi ne bilo mogoče, da pri otvoritvi nastopijo  domači pevci in z vso dostojnostjo vprašal, koliko pevcev imajo v kaplaniji. Eden odbornikov odgovori:   „Dva, tenor in bas." To sta pa tista pevca, ki sta iz našega pevskega društva uskočila. Pri takem   „finem"   obnašanju  imeti je treba mnogo hladnokrvnosti za dostojno obnašanje. Ostal sem miren in navzlic temu obljubil,  da hočem sodelovati pri sprejemu gostov, o Čemur se bomo še pozneje dogovorili. Črez osem dni je prinesel „Slovenec" vabilo k odkritju, čez tri dni na to poslali so jih nekaj meni v razpošiljatev in to pozno v večer, ne da bi povedali, kam   so jih že poslali. Tako se je približal dan odkritja. Razgovora
ni bilo nobenega več, pač pa je isti dan tik pred otvoritvijo poslal g. dekan kot predsednik sela k meni z naročilom, ako se zglasi kak častnik, naj ga napotim v župniŠče. Da nisem mogel v takih razmerah sprejemati došlih gostov, menda zdaj vsak lahko razume, kakor tudi lahko razume, da tudi kot odbornik lokalnega odbora ne vem, koliko približno velja Vegov spomenik. Kar me pa pogumni pisec v „Domoljubu" še poprašuje o mlekarni, posojilnici, vodovodu in občinskih računih, so mu vedno na razpolago. Da se bomo lahko natančneje pogovorili, je treba predmete ločiti. Ako bi pozabil na kak predmet, spomni se lahko, da marsikak dogodek za mnogo let nazaj v tu kaj-snem kraju lahko pojasni.
Toman.
Iz radovljiškega okraja. Pod
enakim naslovom se v sobotni številki „Slovenskega Naroda" zaletava v okrajni cestni odbor, posebno pa v mene, neki komar, plešoč po okrajni cesti brez držajev tam, kjer se za mali kos strmega, slabega travnika, v svrho izboljšanja okrajne ceste, zahteva petkrat pretirana vsota in se boji, da bi ne polomil svojih šibkih nožic ob odrivaČih od pamtiveka ob kraju dotičnega dela okrajne ceste postavljenih. Svoj špičasti rilček pa vtika v račune okrajnega cestnega odbora, katerih še nikdar pregledal ni, akoravno so vsako leto vsem na vpogled predloženi, in modruje v svoji vseganevednosti o zaračunjenih vsotah ter navaja napačne naslove o njih. Še visokost doklad od 20 na 30% ga tišči, ker ne ve, da se je samo za novozgrajeni most in del ceste v Lip-nici in za popravo savskega mostu pod Radovljico izdalo v dveh letih okroglo 12 000 K, torej približno 23% doklade na vse direktne davke v sklad, okraju radovljiškem od enega leta. Višek svoje vseganevednosti pa trosi s pozivom, da naj jaz ne zadržujem, oziroma spravim že enkrat na dan volitev novega cestnega odbora, ker šibka stvarca ne ve, da je le stvar c. kr. politične oblasti in na te naslov naj se puhloglavček v dosego svoje želje obrne. Komarček, ako ni izčrpana vaša modrost v omenjenem dopisu, pa še kaj pišite, vendar pa že naprej povem, da na take budalosti ne bodem več odgovarjal in tudi z j volitvijo ne pridem na dan!
Šušteršič,
okrajni cestni načelnik.
Iz Notranjskega. V Hruševju pri Postojni se je vršilo v nedeljo dne 14. t. m. blagoslovljenje nove šole, za kojo je napravil načrt c. kr. okr. inženir blag. gosp. Jaksche, ki se je s tem delom pokazal znova pravega mojstra v svoji stroki. Sola je dovršena popolnoma v modernem smislu, in Acer tako, da more biti pač vzor drugim šolam, kajti poslopje je eno izmed najlepših med enorazrednicami postojnskega okraja. Ta dan je bila šola vsa v zastavah, tudi druge hiše so bile okrašene z zastavami. Cela slavnost, kateri so prisostovali med drugimi tudi c. kr. okr. glavar blag. gosp. Štef. Lapajne s Častito gospo soprogo, c. kr. okr. šolski nadzornik blag. gosp. Ivan Thuma, tudi s vele-cenjeno gospo soprogo in c. kr. okr. inženir velerodni goso. Jaksehe, seje vršila kaj sijajno. Ob 1 A uri popo-ludue je dospel župnik hrenovški Čast. gosp. župan z možmi, ženami, fanti dekleti in šolsko mladino pred šolsko poslopje, ki se je nato blagoslovilo. Po blagoslovljenju je nagovoril v šoli čast. gosp. župnik zbrane otroke in starše v prav izbranih be sedah, priporoČujoč prvim marjivost, poslušnost in lepo vedenje v šoli in zunaj šole, pokorščino in hvaležnost do gospe, učiteljice in svojih staršev; drugim pa, naj radi pošiljajo svoje otroke v šolo, saj dobe otroci ravno tu največ koristnega za življenje. Kaj ginljivo je nagovoril nato c. kr. okr. šolski nadzornik blag. gosp. Iv. Thuma, ko je pozdravil prej velerod. gosp. c. kr. okr. glavarja, navzočo šolsko mladino, krajni šolski svet in obč. zastop ter v prav izbranih in v srce segaj očih besedah priporočal gospč. učiteljici šolske otroke, gospč. učiteljico pa bodril k vztrajnemu in pogumnemu delovanju v njeni službi. Spomnil se je gospod govornik tem potom tudi Nj. Veličanstva presv. cesarja, kojemu na čast je zadonel klic: Slava! Ko je še predsednik krajnega šolsk. sveta gosp. MilharčiČ izročil gospč. učiteljici ključe šolskega poslopja, ter ko se je gospč. učiteljica zahvalila blag. gosp. nadzorniku za izrečene, nji namenjene besede, se je slavnost v šoli končala. Po končani slavnosti v šoli pa se je zbralo več gospode na vabilo krajnega šolskega sveta k skupni večerji k gosp. Del Linzu v Hruševju. Tu je napil prvi blag. gosp. glavar krajnemu šolskemu svetu in občinskemu zastopu ter v izbornih potezah narisal delavnost in požrtvovalnost krajnega šolsk. sveta in obč. zastopa. Veliko je bilo truda, pravi gospod govornik, predno se je začelo poslopje delati in predno je bilo tako, kakršno je, a danes se dviga v tej vasi šola, ki je ni enake
izmed enorazr. postojnskega okraja. Vztrajnost, delavnost, požrtvovalnost, to je pripomoglo, da ima danes Hru-ševje svojo šolo. čast. gosp. župnik hrenovški je napil za tem navzočim damam, pred vsem blagr. gospema Lapajnetovi in Thumavi. Vršilo se je nato še več napitnic in le prehitro je prišel čas odhoda.
Glasoul z Jesenic
S socijalnim odsekom ga je župnik Zabukovec pošteno polomil in se neskončno blamiral. Delavstvo bo menda sedai uvidelo, kako srečo bi jim prinesla takoimenovana slovenska ljudska stranka, če bi pričela uresničevati svoj program. Vse je le slepilo z lepimi besedami, ki pa izginejo v nič, kadar je res treba kaj storiti za ljudstvo. Lepo je socijalno delo, toda delati mora tisti, ki nosi ljubezen do ljudstva res iz prepričanja v svojem srcu, tega pa je klerikalec nezmožen, ker je začetek in konec njegovega delovanja — rimska bisaga. Zato tudi toliko lajanja po sobotnem „Slovencu", ker bi Zabukovec rad olepšal svojo blamažo ter vrgel delavstvu, ki ga je tako zlobno potegnil za nos, nekoliko peska v oči.
Svoj srednjeveški fanatizem zagovarja Zabukovec v sobotnem Slovencu" o zadevi pogreba ponesrečenega železničarja. Mož je imel toliko poguma napram javnosti, da se je pod ta zagovor podpisal. Rdečih trakov bi se menda ne bali niti črni inkvizitorji pred par stoletji, če bi tudi vedeli, da so socijalno demokratični. Mislimo, da bodo železničarji sedaj vedeli, s kako duhovščino imajo opraviti na Jesenicah.
Posebne vrste zgodovino Jesenic je pričel pisati neki ne posebno prebrisan klerikalni modrijan v »Jeseniških novicah". Človeku se zdi, kakor bi bilo vse prepisano iz kakih krstnih in mrtvaških knjig. Vse skupaj je vebkanska klo-basarija, da imenitni zgodovinar menda sam ne /e, kaj hoče pravzaprav povedati.
Klerikalni gostilni na Jesenicah sta: D. Tancarin E. Kri vec, Če se pri zadnjega baraki sploh sme govoriti o gostilni. To sta dva naj vdanejša privrženca tistega župnika Zabukovca, ki ni hotel ponesrečenega železničarja spremiti k zadnjemu počitku. Zanašamo se na zavednost železničarjev, da se bodo znali izogibati takih ljudi!
Z umrlim Št. Lazarjem je izginil zadnji ostanek tistih tovarniških uradnikov, ki so se vedno in povsod zavedali, da jim bije v prsih slovensko srce. Ko je imela slovenska stranka najhujše boje s tovarno, se je mož vedno udeleževal slovenskih prireditev. Bodi blag spomin zuačajnemu možu!
Volitev gospodarskega odseka upravičenih posestnikov jeseniške podobčine se je vršila pretekli Četrtek. Od naše strani je bilo nekoliko premalo zanimanja za izvolitev tega važnega odseka. Izvoljeni so bili:MežiČek Franc, Lipovec Matija, Novak J., Puc M., in Fer j an Ivan: namestnikom pa Vovk Jožef in Markež J.
Gledališki odsek Jeseniškega Sokola je uprizoril preteklo nedeljo igrokaz „V Ljubljano jo d a j m ou. To je bilo najbolje uprizorjeno delo, kar smo jih videli pri Sokolu. Največjo pozornost je vzbujal J. Ravnik v vlogi očeta, ki ga je res lepo, to je naravno in neprisiljeno igral. Prav dober je bil br. Plankar kot hlapec, vendar je pripomniti, da neha biti vloga zabavna in kratkočasna, če se pretirava... Izmed ženskih vlog je najbolj ugajala mati, ki jo je predstavljala gdč. Bošteletova. Vobče pa moramo reči, da so naši igralci nepričakovano napredovali in zadnjič tudi dosegli lep uspeh.
Vinskatrgatev bo v nedeljo 21. t. m. v gostilniških prostorih g. E. Guština. Nadejati se je mnogobrojne udeležbe, ker bo to za Jeseničane nekaj povsem novega, zlasti pa zato, ker je prevzel restavracijo g. Lovro Humer, obč. tajnik in starosta jeseniškega Sokola. Zavednim Jeseničanom smo povedali s tem dovolj in le kličemo:na veselo svidenje v nedeljo zvečerpri veseli trg at vi!
Vodstvo požarne brambe na Koroški Beli se opravičuje v sobotnem „Gorenjcu", Češ, da je že pred enim letom imelo enojezično štampibjo. Konstatiramo samo to, da so bile na veselici pri K o 1 b 1 u pred par tedni vse vstopnice in vsi listki za sreČolov zaznamovani z dvojezično štampilijo. Ali morda radi par nemškutarskih gostov! ? Sicer pa upamo, da se to več ne zgodi!
Izleti na Koroško obetajo postati prav zanimivi in poučni po-
sebno za tiste, ki se vedno zgražajo nad našim narodnim radikalizmom. Kulturni Nemoi napadajo in psujejo slovenske izletnike, da se kar kadi. Slovenske napise dobiš namazane s človeškim blatom, to pa seveda vse le v dokaz visoke ku'ture na-obraženih Nemcev, ki še nadkrilju-jejo našega starega Quercha. Potem pa naj bi bili mi mirni na naših slovenskih Jesenicah, če postajajo Nemci preveč ošabni in naduti.
Stari Q u e r c h, titularni inšpektor pri c. kr. gradbenem vodstvu pojde baje kmalu v pokoj, (lovori se, da se namerava stalno nastaniti na Jesenicah. Bog nas varuj te nesreče !
Strelice Iz Selške doline.
Novi župnik v Dražgosah g. F a j far je vpeljal nove vrste instalacije. Dosedaj so preČastiti gospodje take za ljudstvo pomembne (!) in koristne (?) slavnosti prirejali izključno po župnišČih. Gospod Fajfar pa je celo svojo instalacijo opravil pri znanemu klerikalcu Frtičarju po domaČe katoliška brihtna glava. Pri tej lepi priložnosti sta stregli neomade-ževani devici poštna upraviteljica Rogač in nje duševna sestra učiteljica Speče. Slavnostni govor je imel, kakor pravijo, Miklavž Stanonik — nadučitelj v Selcih in udeležnik III. kat. shoda. Tomaž se je zredil pri instalaciji poldrugi „fent", gospica Speče pa je ravno toliko shujšala.
Župan g. Jsmid seje odpovedal. Vzrokov zato ne vemo, najbrže mu je presedala prehuda farov-ška komanda. Zupan je namreč odredil, da bode pisarna v njegovi hiši in ne na Frtici, klerikalni odbor pa je sklenil, da ostane še v gostilni na Frtici, kjer pijani Semseoženu gospodari^ Vzrok je bil morda le to. Gospod Šmid pa je slednjič na prigovarjanje zopet ostal, ker je pač Tomaž tako silil vanj. Sedanji občinski odbor je kar podivjan. Vse hoče prekucniti. Službo občinskega sluge je opravljal do sedaj 11 let neki pošten mož. Opravljal jo je vestno in je bil v tem izurjen. Samo eno napako je imel. Bil je napreden in se ni zadosti klanjal Rožnikovi mogočni, a puhli glavici. Pri občinski seji je ta Tomaž kar brez vzroka predlagal, naj se odpusti dosedanjega slugo in klerikalni odbor občinskih backov je prikimal. Niti eden navzočih ni imel poguma, da bi bil rekel: To ne gre družinskemu očetu jemati kruh brez vzroka. Tako žalostne razmere vladajo v odboru; ali se je potem čuditi, da se župan odpoveduje?
Prihodnjič nadaljujem o našem ženskoljubu Bajcu in še kaj drugega.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 20. oktobra.
— Kako  so  nas Slovence
prodali! Naš članek pod tem naslovom, ki smo ga priobčili v sredo, je z debelimi črkami ponatisnil na Dunaju izhajajoči češki list „Sla-viau. „Slavia" dostavlja k članku to-le: „Narod, tako veliko sramoto so nam napravili češki poslanci! Treba bo nekaj ukreniti in naj to velja, karkoli hoče. Narod češki, brani se sam pred groznim očitanjem bratov Slovencev!"
— „Slovenec" meri druge po sebi. Pisma, ki jih je priobčila „Edi-nost" in ki dokazujejo, da je hotel dr. Šusteršič na vsak način prodati tudi tržaške Slovence, označuje „Slovenec" kot falzifikat. Nato odgovarja „Edi-nost" tako-le: „Na to podlost ne moremo odgovoriti drugače, nego da „Slovenec" meri druge ljudi po sebi! A Če je on vajen zatekati se v sili k falzinkatu, pa mi take navade nimamo. Poživlja nas tudi, da objavimo ta pisma, ker ve, da nam uredniška tajnost in že naj navadnejši takt branita to storiti. Ponavljamo : pisma so avtentična, odstavki, ki smo jih navedli v našem listu, so točno in natančno posneti po onih pismih, ki so došlaodosebe, vzvišene nad vsakim dvorno m. In ta pisma hrani dotični odbornik političnega društva „Edinost" v trajen dokaz, kako je hotel dr. Šusteršič za vedno „osigurati" slovenski mandat v Trstu! Onih pisem smo se poslužili le zato, ker smo bili prisiljeni v to po očitanju v „Slovencu", da nismo o pravem času storili svoje dolžnosti in ker so se dr. Susteršiču pripisovale zasluge, katerih nima, razen če bi mu to hoteli Šteti v za-sluero.  da je po   pritisku iz
Trsta in od strani nekaterih njegovih lastnihklubo-vihtovarišev končno vendar odnehal od svoje nesrečne namere! To bi mu k večjemu priznali v zaslugo, ali to bi bila tudi edina njegova zasluga za tržaške Slovence v stvari volilne reforme!"
— Kako sodi ljubljanski škol o smrtnem grehu? Po cerkvenih principih in državljanskih zakonih je škof, ki oddaja kako župnijo, sub gravi, to je pod smrtnim grehom zavezan oddati jo tistemu, ki je po njegovi vednosti dignissi-in u s , to je najvrednejši za to. V tem oziru določuje dvorni dekret z dne 9. in 10. januarja 1800 ter dvorni dekret z dne 7. aprila 1822. Ta postava velja tudi za ljubljanskega Škofa Antona Jegliča. Kako se je pa drži, navajamo sledeči slučaj. Pred kakimi šestimi leti je škof oddajal župnijo na Igu. Kompe-tentov je bilo zanjo veliko, med njimi tudi župnik Peter Bohinj ec ter dr. M a u r i n g. Že takrat je bilo splošno znano, koliko napak ima dr. Mauring, kaj vse je počel po raznih farah kot kaplan, a ŠkofJegliČ je njemu podelil ižansko faro, dasije bil v dno duše prepričan, da je Mauring naj nevredne j Ši izmed vseh kompetentov, predvsem pa velikanska razlika župnik* Petra Bohinjca. Škof Jeglič je torej s to svojo podelitvijo storil vedoma smrtni greh. Zakaj ga je storil, nam ne bo težko uganiti. Mauring je imel denar in zato je škof prezirajoč vse cerkvene in državne postave odrinil zaslužne duhovnike, le da je najnevrednejšemu dal ižansko faro. Sicer se taki slučaji večkrat dogajajo | glej Korrespondenzblatt fiir den katholi-schen Klerus Oesterreichs Št. 19 letos), vendar da zagreši ljubljanski škof, ki se povsod izpostavlja kot n a j v z o r -nejši katoliški škof, za kar ga tudi „Slovenec" vedno in povsod prodaja, smrtni greh samo zato, ker mu je Mauring persona gratissima, je dokaj značilno za naše kranjske razmere. Škof podpira korupcijo med duhovščino na j izdatne j še s takim ravnanjem. Ako škof vedoma in najlažje vesti učini iz same dobičkaželjnosti smrtni greh, kaj drugega moremo pričakovati od njemu podrejenih duhovnikov, posebno še, ko vedo, da se jim ta a i oni prestopek kdaj bogato izplača.
— Pri deželnem odboru na
Kranjskem je bila pred nekaj dnevi deputacija iz Mokronoga posredovat, da bi se kolodvor nove železnice Trebnje - Št. Jttnž postavil pri trgu Mokronogu in ne tako oddaljeno, kakor se namerava. Deputacija se je oglasila pri referentu o železniških zadevah dež. odb. Grasselliju in pri dež. odb. Povšetu, ki sta oba obljubila zastopati in podpirati z vso vnemo interes Mokronoga.
— Dr. Ernest Ambrositsch, o čigar početju smo morali včeraj obširneje poročati, se odlikuje že dlje časa po vsakovrstnih škandalih, kijih uprizarja po Ljubljani. Poseben pogum je dobil zadnji čas, ko se pripravlja, dapres .opi k sodni j i. Vleče ga tja dvoje: izredna protekcija, ki jc po njegovi sodbi uživajo pri sodniji Vsenemci, in popolna svoboda, da smejo Vsenemci pri sodniji psovati, zasramovati in zatirati Slovence. Kako je prišel dr. Ernest Ambrositsch do tega mnenja o razmerah pri sodniji? To je vprašanje, ki nas močno zanima. Iz lastne izkušnje x\mbrositsch tega ne ve, ker pri sodniji še ni služboval. Preostaje torej le dvoje: ali j eto slišal od nemških sodnih uradnikov ali je to opazoval sam pri nemških sodnih uradnikih. Na vsak način pa je Ambrositschevo mnenje o razmerah vsenemŠkih sodnih uradnikov pri sodnijah na Slovenskem, jako — karakteristično in vredno, da si je zapomnimo.
— Katoliški sleparji spet mm delo. Koliko nesreč je zavožena klerikalna gospodarska politika napravila po Slovenskem, osobito na Kranjskem, je razvidno iz raznih sodnih spisov. Na vseh oglih so plačevali zapeljani kmetje ogromne svote, njih posvečeni zavodniki so se pa brezsrčno v pest smejali. Dasi vidijo klerikalci, da nimajo smisla in razuma za gospodarske voditelje kmeta, vendar ne obupajo. Zadnji „Domoljub" poziva spet na ustanovitev konsumov, zadrug in drugih „potreb," ki so potrebne samo gospodom po farovžih. Imenovani list pravi: „Izkušnja je pokazala, da se preprosti ljudje kmalu nauče poslovanja. Malo dobre volje, pa gr e." Koliko poslovanja se ljudje nauče, opozarjamo samo na kmetijsko društvo v Dolenji Dobravi pri Škofji Loki. Tam so bili odborniki, ki niso znali ne brati ne pisati kar je imelo za posledico, da so zlezli v strašne dolgove, ki so jih plačevali nato s svojimi grunti. S samo dobro voljo se dandanes prebito malo opravi pri notorični zabitosti katoliških duševnih revežev in naj klerikalci svoje backe še tako tolažijo ž njo. Svoje somišljenike po deželi prosimo, naj ljudem razjasnijo, da jih mislijo klerikalci spet spravljati ob denar in da bodo še bridko obžalovali, če se jim dajo speljati. Zgledov, žalostnih zgledov imamo že itak preveč.
— Razločok med duhovniki.
Prijatelji povišanja duhovskih plač se na vse kriplje trudijo, da bi načrt o tem zvišanju spravili čim prej pod streho v državnem zboru. Finančni odsek oziroma njegov pododsek za kongruo je sklenil, da dobe povišanje plače duhovniki, ki niso upokojeni. Ti pa ne dobe ničesar. Nasprotniki smo vsakemu povišanju duhovskih plač, ker duhovniki imajo dohodke, da jih lahko zavida zanje vsak boljši uradnik. Nespametno in krivično se nam pa vidi, da se je napravil tak dejanski razloček med upokojenimi in službujočimi duhovniki. Duhovnik, ki je še v službi, vleče poleg plače toliko postranskih dohodkov, da je naravnost ironija, če se mu plača zvišuje. Penzijoniran duhovnik pa nima drugega kot penzijo. Njegovi še v službi se nahajajoči duhovski tovariši pazno gledajo, da ne dobi kake plačane maše in Če jo dobi, odrinejo mu kako za 60 kr. Kdo je torej bolj potreben zvišanja svoje plače? Za nezvišanje plač upokojenim duhovnikom se seveda najbolj pehajo naši slovenski klerikalni poslanci. Po njihovem prizadevanju se zviša placa onim, ki so pridni priganjaČi škofovi in vestni agitatorji za klerikalno stranko. Kaj pa hočete s penzijoni-stom, ki ni prevzet bojevitega duha? Ta ni za tako delo, ampak je vesel, da#mu ga ni treba opravljati. Plačilo se pa poviša le tistemu, od katerega se pričakuje, da se bo izkazal vrednega povišanja.
— Slovenskim občinam v
posnemanje! „Edinost" poroča: Občina Postojna je naznanila tehnični sekciji južne železnice istotam, da vsled pravkar storjenega sklepa občinskega sveta ne vsprejme več nobenega nemškega dopisa ter jej je z ozirom na to vrnila en tak dopis. Gotova stvar je, da bo morala zato južna železnica nameščati v Postojni tudi za naprej slovenske uradnike, ker bodo tej občini sledile brez-dvomno tudi sosednje. — čas narodnega vstajanja je prišel: to se mora zgoditi po vsem Slovenskem!! Pome-timo iz uradov na naših tleh stoletne pajčevine nemštva! Sami smo si krivi, da se nam te občutno opletajo krog glave in branijo uradnikom nase krvi na njim prisojena mesta! Tuji uradniki pa — ne le, da nimajo za naš narod srca in smisla — ampak so po večini kmalu pijani kruha slovenske zemlje in narodu do cela sovražni. Ti uradniki so predstraže za vsenem-ški most do Adrije in ponos „modre" avstrijske vlade, ker jej tako verno pričajo o naši narodni zaspanosti. Zato pa vlada peščici njihovih otrok celo brzojavno ustanovlja nemške šole na čisto slovenskih tleh (Ljubljana!); Slovencem pa ustanavlja navadne ljudske šole že menda pol stoletja, tako, da bi pošta z dotičnim
odlokom že preko lune lahko prišla do nas. Tako se baje lahko izgovarja avstrijska vlada, da ni še vzrastlo kamenje za naše šole v tužni Istri, na skalnem Krasu in drugod po Slovenskem! . . . Naj ne bo skoro več slovenske občine, ki ne bi storila po-stojinskemu enakega sklepa!! Storitev takih sklepov naj občine naznanijo slovenskim dnevnikom, ki naj jih objavljajo v sobotnih številkah v vspodbudo omahljivim občinam. Občinam pa, ki bi v gotovem času ne storile tega in Še nemškutarile, naj se
— v njih sramoto — pošteno posveti ! . . . Postojinski občini kličemo od sinje Adrije: Bodi ti to v čast in ponos!!!
— Bodimo budni! Iz štajerskega Posavja se nam piše: Nasprotnik naš je delaven, čuječ in vztrajen. Povsod v nas si utrja etape. In to lahko : saj ima zavest, da mu je v ozadju vsenemstvo in da mu naposled priskoči še vlada v oporo, njemu, ki je v sili in stiski, „argbedriingt in slavischer Flut" . . . Ironija! Le poglejmo, kako si naši „Nemci" prido-bivajo tal na slov. Stajerju. Jedva se naseli par Nemcev pri nas, že hočejo čez par let imeti oblast, kot gostje biti gospodarji nad — nas! — Kako Čudno zveni na slovenskem ozemlju napis ,,Deutsches Haus" ali pa „Deutsches Heim". In ni-li že dosti med nami krajnih skupin nemškega „šulvereinau ter „siidmarke". Ob sebi umevno, da pri tem igra veliko vlogo nemška bleščeča marka. (Glej Celje!) — Kaj pa pišejo zadnje dni nemški Usti glede ,,zavedne'4 sa-vinske doline ? Prorokujejo, da se bodo tam ustanavljale nemške šole. SavinČani, ste li slišali? Je-li to res ? Je-li to mogoče ?! Sedaj vidimo, da je imel vaš člankar skoraj prav, ko je pred par meseci pisal v vašem listu, da Savinska dolina pravzaprav ni več naša. Toda ne bodimo črnogledi! Delajmo! Posnemajmo nasprotnika, učimo se od njega. Ape-lujmo tudi mi na pomoč sorodnih nam bratov. Bodimo praktični Slovani! — Glejte, kako delajo Nemci. Oni kriče in krik izda: bratje mu prihite na pomoč. Storimo tudi mi tako! Branirod.
— Shod v Tolminu. Dne 14. t. m. sklicalo je „Trgovsko in obrtno društvo v Gorici" shod v Tolminu. Predsednik društva g. Medved je po običajnem pozdravu na mnogobrojne udeležence dal besedo odposlancu „trg. društva Merkur iz Ljubljane", g. Megliču, ki je v kratkih besedah pojasnil pomen in korist organizacije trgovcev in obrtnikov, povdarjajoč med drugim, da naj se ne pritožujemo nad zatiranjem s strani tujcev, kajti ekspanzivnost mora biti vsakemu narodu lastna, ako noče poginiti v preplavu. Tudi Slovenci moramo napraviti naskok na tuje ozemlje; dokler tega ne storimo, zaostajamo za drugimi narodi. Mejnikov pa nam ni več stavljati z nabožnimi Šolami, ki nam do danes niso ničesar pozitivnega nesle, kvečjemu požrle velike svote nabranega denarja, marveč s kreiranjem industrije, trgovine in obrti v tujem ozemlju — v prvi vrsti pa moramo to storiti doma in na meji, koder imamo še veliko dela. Organizacija uap osoblja Člane k samostojnemu mišljenju, dela za kar najvišjo izobrazbo ter deluje na denarno silo svoJeka uaroda. Organizirano trgov-stvo in obrtništvo bo sila, moč in strah tujca. Parlamentarcem bo prepuščalo posle dosedanjih narodnih žrtev, narodne žrtve pa bomo uporabljali za višjo izobrazbo naše mladine. Po vsestranskem odobravanju izvajanj o organizaciji je dobil besedo g. Ulčakar iz Trsta, ki je jako poljudno razložil pomen in namen shoda. Ustanoviti se namreč namerava v Gorici veletrgovina kot konkur en tinja trem velikim laškim tvrdkam v Gorici
— veletrgovina katero nova železniška zveza ne le mogočno podpira, pač pa naravnost kot nujno potrebo izziva. Veletrgovina naj bi se najbolje ustanovila na deleže v okviru najnovejšega tozadevnega zakona. Namenjena bi bila prodajati vsemu slovenskemu goriškemu trgovstvu pridelke in izdelke, katere, to naj bi se navzoči odločili, enako tudi poročali, katere pridelke in izdelke bi domačini
— Slovenci stavili veletrgovini na prodaj. Pomen veletrgovine bi bil za slovensko trgovstvo velevažen korak naprej, velevažen pa za slovenski živelj sploh. Daljša debata, ki se je o tem otvorila in v ktero je g. UlČakar impulzivno in informativno z vidnim prepričanjem in navdušenjem posegal
— je privedla do rezultata, da naj se zaenkrat nominirajo zaupniki, ki naj v najkrajšem Času skličejo v svojih krajih shode, na kterih naj se vrše debate o tej stvari in o kterih naj zaupniki poročajo društvu v Gorici Zanimanje za veletrgovino, kakor jo je priporočal g. Ulčakar, bilo je naravnost velikansko in možno menda le med slovenskimi trgovci, kakor so v Gorici in na Goriškem. Toliko zavednosti za slovensko trgovino zaman iščemo kjerkoli drugod na Slovenskem, zato se nam tudi ni prav nič Čuditi, de slovenska stvar na Goriškem tako imenitno uspeva. Vsem slovenskim trgovcem bi bilo priporočati vsaj desetino te delavnosti in tega navdušenja za slovensko trgovino in slovensko stvar, kakor jo je bilo opaziti in je dejansko tudi med goriškimi trgovci — potem je Slovenija v kratkih letih mogočna, kajti trgovec je Slovenec že od narave — kakor je prav pripomnil g. Ulčakar — in trgovina edina je poklicana, da nas ne le reši tujega jarma, marveč z neukrotljivo   silo   drvi dalje in dalje
— V tuje ozemlje, dalje do tlej, da ne bomo več peli: „bilo nekdaj si slovansko, morjeadrijansko" — marveč : »postalo zopet si slovansko, morje adrijansko." M.
— Za slovenske šole v Trstu se priredi meseca novembra t. 1. velik slovenski shod v „Nar. domu-. Ob tej priliki se bode vnovič, po 251etnem boju, zahtevalo od avstrijske vlade, ki ima odločitev tega za Slovence najnujnejšega vprašanja v rokah — pravičnosti in poštenosti. Od tržaške kamor se kaj takega itak ne sme pričakovati. Občinski „čifuti" mislijo, da so z dovoljenjem večernih Šol v tržaški okolici napravili največji rekord v pravičnosti. Tako vsaj vpije včerajšnji „Piccolo". Mi bi lahko postregli z zanimivimi podatki in vzroki te koncesije. Za danes molčimo. Sedaj je glavno geslo: „Ven s slovenskimi šolami", ven z „vladno avstrijsko pravičnostjo"!
— Porotne obravnave v Trstu,
ki so pričele dne 17. septembra t. L, se končajo prihodnji torek. Zasedanje te porote pa ni bilo samo dolgo, marveč tudi zelo zanimivo. Po naših mislih se morajo razmere pri tržaški sodniji — zlasti kar se tiče porote — korenito izpremeniti. O tem vprašanju izpregovorimo v kratkem obširneje Dolžnost merodajnih faktorjev je, da se čimpreje ustvari in omogoči v Trstu slovenska porotna klop. Tako pa pade vsak Slovenec v laške roke, četudi se že dandanes nahaja po nekaj posameznih Slovencev med porotniki. Zato pa morajo Slovenci bežati iz Trsta drugam, kakor je sedaj obravnava zoper Poliča, ki ga toži g. CotiČ radi raz-žaljenja Časti, odgođena, ker se je vložila prošnja za delegacijo.
— Zoper občinske volitve v
Trstu je, kakor znano, vložil dr. De-pangher pritožbo na upravno sodišče Dr. Depangher je zagrizen Italijau. obenem pa tudi največji sovražnik čifutske kamore tržaške. Dne 31 oktobra se ima vršiti zanimiva raz-prava v tej zadevi na Dunaju. Splošno se sodi, da bodo tudi to pot zletele volitve v zrak in ni tedaj izključeno, da bodemo kmalu zopet imeli občinske volitve. Bode treba zopet iti v Vidim po denar za volilne namene v Trstu!
— Tržaški iupan dr. Sandri-
nelli je bil te dni sprejet v posebni avdijenci pri cesarju. Po Trstu se pa govori, da občina skuša zopet najet: velikanska posojila, Česar vlada no& dovoliti.
— Novi zakon o »družbah * omejeno zavezo11 ima namen pospeševati privatno podjetnost. Ustanovilo se je vsled njega že mnogo podjetij po avstrijskih kronovinak le med nami Slovenci še ni Čuti ni'
■V Dalje v prilogi.
2. Priloga „Slovenskema Narodu" št 241. dne 20. oktobra 1906.
česar, da bi se poprijemali nove zakonite oblike gospodarskega združenja. To je napotilo gosp. sodnega j-vetnika Kavčnika, daje priobčil razlago o novem zakonu v rSlo-venskem P r a v n i k u", ki je ravnokar izšel za ta mesec. Članek je pisan jasno in poljudno ter si vsakdo lahko iz njega dobi bistvene pojme osnovi in o poslovanju teh modernih družeb. Priporočamo ga našim obrtnim in trgovskim krogom v Čitanje; naši gospodarski listi pa naj bi celo razpravo ponatisnili, kakor želi tudi g. pisatelj.
— Kranjsko obrtno šolstvo v državnem preračunu za leto i907. T m etno obrtna strokovna šola v Ljubljani dobi 77.120 kron. Ta znesek je za 6590 kron večji od onega za letošnje leto. Strokovna mizarska šola v Kočevju dobi 30.669 kron, torej 1060 kron več nego letos. Strokovne šole za kleklanje v Idriji ni več v zaznamku kranjskih obrtnih učnih zavodov. Spremeni se v podružnični kurs osrednjega kurza za kleklanje na Dunaju in so izdatki proračuni eni na 10.f>40 kron, kijih dobi v rokih imenovani osrednji kurz. Za obrtne nadaljevalne sole se dovoli 17.000 kron, za strokovne kurze pa 500 K. Pri subvencijah za obrtne nadaljevalne šole velja načelo, da ima za vsako šolo približno tretjino vseh potrebščin nositi država.
— Šolske vesti. Voditelj ljudske šole v Skednju pri Trstu, Ivan Sovič, je premeščen v Rojan, voditelj šole v Brezovici, Ivan Daneu, pa na solo k Sv. Ivanu v Trstu.
— Učiteljske vesti z Goriškega. Josip Semoličje imenovan za dennitivnega učitelja 2. razreda v Cadrg Zalazu, Josip Prijatelj za def. nadučitelja 2. razreda v Grahovem, Ferdinand Gabršček za def. učitelja 2. razreda v Kalu, Josip Kenda za def. učitelja in šolskega vodjo 1. razreda v Ljub^ju, Štefan Firm za def. učitelja 2. razreda v Logju-Robadiščah, Franc Peternel za det', učitelja 2. razreda v Šebrelj ah, Ivan T r e b š e za def. nadučitelja 1. razreda v Sedlem, Fr. K o kole za det', nadučitelja 2. razreda v Podbrdu. Karolina Pavšič za def. učiteljico 2. razreda v Pod-melcu, Berta Pa v liček za def. učiteljico 3. razreda v Bovcu, Matilda Boltar za def. učiteljico 2. razreda v Podbrdu in Rafael Faj-gelj za def. učitelja 2. razreda v Spodnji Trebusi. Več učiteljev in učiteljic javnih ljudskih šol je šlo na lastno prošnjo v stalen pokoj. Izmed njih so dobili pohvalo od deželnega šolskega sveta sledeči: Jakob Prim-š i č nadučitelj v Tržiču , Alojzija Koršič, učiteljica v Gorici in Ivan Benko, nadučitelj v Sovodnjah. V začasni pokoj je stopil en učitelj.
— „0sa<(. štev. 50. Vsebina: Političnim mešetarjem. — Dekanijske konference v ljubljanski škofiji. (Po zapiskih v r Škofijskem listuu.j — Prebrisana kuharica. — Iz kluba modrijanov. — Novi pravilnik slovenskih klerikalcev. — Priljubljen izpo-vednik. — Skof novim duhovnikom i. t. d. — Podobe: Gospod z Iga v bengalski razsvetljavi ali prizor iz peklenske kuhinje za golaš. — Pobožnega klerikalca žalostni konec.
Izreden občni zbor Glasbene Matice po že objavljenem dnevnem redu se vrši v pondeljek 2 2. t. m. ob 6. zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Čestiti člani se na ta občni zbor še enkrat opozarjajo in naprošajo, da se ga udeleže polnoštevilno.
— „Naša Zveza". Iz odbora se nam poroča, da so se v zadnji seji sklenile nekatere važne stvari. Da bi imelo uradništvo priliko se seznaniti bolj in bolj med seboj, je sklenil odbor političnega društva ,,NaŠe Zveze" prirejati ,.jour fixe". Dokler društvo nima svojih posebnih lokalov, je neobhodno potrebno, da prireja neprisiljene zabavne sestanke. Prvi tak „jour fixe" bode v sredo dne 24. oktobra ob 8. uri zvečer v hotelu ,,Ilirija". Na ta društveni sestanek so povabljeni ne samo Člani ,,Naše Zveze", ampak tudi drugi uradniki, kateri nam bodo kot tovariši in gostje dobrodošli. Na svidenje torej na prvem sestanku!
— Zimski kurzi za stavbne Obrtnike na c. kr. umetno obrtni strokovni šoli v Ljubljani se prično z dnem 3. novembra. Vpisovanje je možno do 1. novembra. Zimski kurzi
za stavbne obrtnike trajajo tri zime (po 5 mesecev) ter imajo namen, pomočnikom in mojstrom zidarske, tesarske ali kamnoseške obrti podajati višjo izobrazbo v njih stroki ter jim nuditi potrebno teoretično znanje za predpisani mojstrski izpit v stavbnih strokah. — Stavbno-tehnične predmete poučujeta gg. prof. inženir J a-roslavFoerster in arhitekt Pavel K r y 1.
— Pred upravnim sodiščem bo
27. t. m. ustmena razprava o pritožbi Gašperja Gasperina iz Ljubljane pri naučnem ministrstvu zaradi od-merjenja njegove pokojninske plače.
— Umrl je upokojeni višji nadzornik avstrijskih državnih železnic g. Peter Ramovš star 62 let.
— Občni zbor „Ljubljanske društvene godbe" se je vršil snoči
ob 1 ,9.   v   salonu   hotela Ilirija. Od 600 članov jih  je prišlo  komaj 20! Društveni predsednik g. dr. Kokalj je otvoril zborovanje, proglasil sklepčnost in pozdravil  vse navzoče. Zapisnikar je bil g. Čadež. G. predsednik je podal nato splošne opazke za preteklo društveno leto. Godba je v mnogih ozirih  napredovala in se izpopolnila.    Sodelovala  je   pri vseh večjih slavnostih;   društveni koncerti so pa imeli le moralen uspeh, finan-cijalnega navadno nič. Društvo je posodilo   godala  za obstrukcijo v dež. zboru, pa tudi ob priliki 3. katoliškega shoda.  Prvo  je pri eni vrsti članov vzbudilo  nezadovoljnost,   drugo pri drugi. Odbor je pa storil oboje le iz nnancijalnih  ozirov.  Društvo je bilo vedno v denarnih stiskah dasi so člani redno in požrtvovalno prispevali mesečne   prispevke,   zakar  jim gre zahvala  z   željo,   da  bi še v bodoče ostali tako naklonjeni društvu. ObČ. zastop je   povišal letno podporo od 1200 na 2400 K. Med prve dobrotnike  šteje   društvo  župana. Društvo se je  obrnilo na razne dentrne zavode, a le „Glavna slovenska hranilnica in posojilnica*, rSplošno kreditno društvou,   „Kmetska  posojilnica^ in „Obrtno pomožno društvo** se je odzvalo prošnji. Društvo je potrebno za Ljubljano, in se hoče moderno razviti.   S kapelnikom je imelo društvo večkrat  praske,   ker  ni izpolnjeval svojih dolžnosti. Govornik se spomni 15 umrlih članov. V znak sožalja so se navzoči dvignili s sedežev. Nato je poročal  tajnik g.  Čadež o upravni in poslovni dobi dosedanjega odbora od  28.   oktobra   1905  dalje. Godba šteje 22 mož angaževancev.  Od časa do časa   se godba v slučaju potrebe popolni z dvemi  ali tremi domačini, ki niso angaževani. Število podpornih članov znaša okoli 600; veČina izmed njih plačuje redne mesečne prispevke. Društvenih sej je bilo 17. Odboru so delale posebne težave večkrat nastopajoče denarne stiske.   Vendar je z novembrom  pr.  1.   začel izplačevati godcem  polne  plače,   ki so  se jim prej znižale,   pri   tem   pa  storil vse mogoče korake, da  doseže večjih in več  podpor.   Obrnil se je kakor rečeno na denarne zavode, obč. svet je pa od 1. januarja letos  začel izplačevati 200 K mesečno mesto dotedanjih 100 K. Ustanovil se je fond za tekoče društvene potrebščine in ustanovni zaklad.  Odbor se je obrnil na županstvo na Bledu z vprašanjem, če bi bilo mogoče, da prevzame društvo za sezono 1906 oz. za 1907 angažma letoviške godbe.  Dobil je za takrat negativen odgovor. Odbor je ustanovil poučevalni   tečaj, a   ni imel sreče ž njim, ker so se gojenci kmalu naveličali hoditi k vajam. Godci so vsi pri bolniški blagajni. Glede nabave novih uniform godcem  se je  počakalo, da se pridobi   za to potrebnih sredstev. Godba je   sodelovala   pri županovi desetletnici, pri  gasilni  slavnosti na Vrhniki, pri sokolski slavnosti v Brežicah, pri razvitju zastave šišenskega Sokola in  pri  odkritju Vilharjevega spomenika. To poročilo je bilo brez ugovora odobreno.  Nato je poročal g. Knific kot  blagajnik  o denarnem stanju  društva in  sicer  od 1. novembra 1905 do 15  oktobra 1906. Dohodkov je   bilo 27631  K   12 v, stroškov pa 27576 K 35 v. Med dohodki je  omenjati:  obč.  svet ljubljanski 2100 K, razna darila  1000 K 74 v, članarina 7401 K 90 v, zaslužek  13856  K  22  v.  Izdatki so bili med drugim : godcem plače 18695 K 42 v, honorar godcem za razne nastope 3496 K 22 v. Skupnih nastopov je  bilo  233  (raznih  koncertov 102, plesov 19,  društvenih koncertov 78, v gledališču 4).  Blagajnik je omenil, da je imel kot tak večkrat sam izdatke, ki jih je dobil povrnjene, ker je prosil zato. Ker so se pa po Ljubljani oglašali jeziki,  da ima društvo plačanega blagajnika, „godba pa crka," dal je  ves  znesek  nazaj.  V imenu pregledovalcev je poročal g. Mezeg, izjavil, da so knjige in računi v redu ter predlagal,  da se da blagajniku absolutorij.   Sprejeto.   G. P a h o r je želel, da bi bilo v tajniškem poročilu statističnih podatkov, katere komade je godba igrala. Odgovorilo se mu je, da je to nemogoče,  ker kapelnik ne naznani, kaj se je igralo. Nato so se
vrSilft vnlit,vfl    Za   nrftdsAflnika ia hil
izvoljen g. dr. Kokalj, v odbor pa gg.: Matej Čadež, Milan D r a c h-s 1 e r, Aleksander Hudovernik, Alojzij Novak, Viktor Rohr m a n n, Ubald p'. Trnkoczv, Ivan T ur k in Josip V 1 a c h. Preglednika sta gg. Pahor in Rozman. Nato so se vršile slučajnosti. Sprejet je bil predlog predsednika, da se g. županu Hribarju pokloni odbor po deputaciji in mu častitata na odlikovanju. Predsedniku se je izrekla zahvala za njegov trud, da se je godba povzdignila. G. Korošec je nasvetoval, naj odbor razmotriva o agitacijskem odseku, kije lani zaspal. G. Pahor je poudarjal, da se koncerti vrše brez programa in da godci vedno eno in isto igrajo. Zahteva, da se programi ali tiskajo ali litografirajo. Želeti je, da se sliši več slovanskega. Godba naj bi vsako leto proizvajala vsaj po en simfoničen koncert, kar bi bilo društvu v čast in pridobilo renome. Sedaj nimamo le „tafelkoncerte.u Kak križ je s kapelnikom, se je mnogo govorilo. Odbor je zelo lojalno postopal, vendar se lahko zgodi, da bo struna enkrat počila G. Drachsler je želel, naj se odbor obrne na kako muzikalno zvezo, da se bodo lažje dobili godci. Ko se je razpravljalo še o vstopnicah društvenikov h koncertom, jo bilo to zborovanje končano.
— Avstrijska državna zveza posredovalnic za delo. Pretečem
torek se je vršil na Dunaju ustanovni občni zbor državne zveze avstrijskih splošnih posredovalnic za delo. Kakor znano, pristopila je tej zvezi vsled sklepa občinskega sveta tudi mestna občina ljubljanska, katero je pri ustanovnih posvetovanjih zastopal občinski svetnik Fran chetti. Občni zbor, katerega sta se udeležila tudi sekcijski načelnik dr. Mataja in sekcijski svetnik pl. Gasteiger, izvolil je prot. Mischlerja v Gradcu predsednikom zveze, dr. pl. Fiirerja v Opavi pa njegovim namestnikom. Izmed zanimivih točk dnevnega reda omenimo le naslednje: Izposlovanje znižanih cen na železnicah za one, ki iščejo dela; ugodnosti z ozirom na porto za posredovalnice, ustanovitev vsak teden izhajajočega osrednjega oglasnika za izpraznjene službe in ponudbe za delo. Razen tega se je sklenilo, priporočiti vsem večjim mestom in obrtnim krajem ustanovitev paritetičnih posredovalnic za delo ter jim dati v to svrho na razpolago potrebnih pripomočkov. V kratkem se bode vršilo posvetovanje zveznih posredovalnic glede poslovanja z ozirom na kmetijske posle.
— 0 razdelitvi državnih podpor za zboljšanje hlevov v letu 1907 razglaša kmetijska družba naslednje: C. kr. Kmetijsko ministrstvo je za 1. 1906. dovolilo določeno vsoto kot državno podporo za primerna zboljšanja hlevov, ki se bo pa zaradi priprav mogla izplačati šele 1. 1907. Ta državna podpora se za 1. 1907 namerava zvišati. Državna podpora za zboljšanje hlevov je namenjena takim kmetovalcem, ki nameravajo v zmislu tega razglasa hlev to zimo ali spomladi 1. 1907. tako zboljšati, da bo to zboljšanie vredno nagrade. Za podporo lahko prosijo kmetovalci iz vseh krajev naše dežele, vendar se bo v prvi vrsti oziralo na prosilce iz takih krajev, koder govedoreja kmetovalcu največ donaša in kjer je za prospeh mlekarstva, za dobivanje brezhibnega mleka nujno potrebno, da se hlevi zboljšajo, ki sedaj nikakor ne zadoščajo. Za podpore vredna se bodo smatrala le ona zboljšanja domačih (ne planinskih, hlevov, če se hlevi, kjer se napravlja gnoj, ki niso tlakani, niti nimajo odtokov, po zgledu drugih vzornih hlevov, po dobrih načrtih ali po navodilu strokovnjakov, posebno kmetijskih potovalnih učiteljev in učiteljev na kmetijskih šolah, izpremene v tlakane hleve z vednim izkidava-njem in se gnojišče ter gnojnična jama naredita posebej, zunaj hleva. Pri zboljšanju hleva je vsekako spol-niti tele pogoje: 1. Skrbeti je, da ima hlev dosti svetlobe in Čist zrak, ki se doseže s primernimi prevetro-valnimi napravami, da imajo živali ugodno toplino, da je zadosti prostoren in vedno popolnoma snažen. Živalsko stojišče je tako urediti, da se živali lahko izpuščaju na napaja-lišče in da ob času požara lahko pridejo na prosto. Pri ureditvi je skrbeti za telečje koče (tekališča) in za to, da se lahke donaša krma in stelja, gnoj pa lahko in hitro iz hleva spravlja. 2. Tlak je narediti, kakor dopuščajo razmere, iz betona, kamenja, opeke ali iz lesa. Kar se lesa za hleve rabi, ga je treba posekati pravočasno pozimi, da je ter-pežnejši, in če je mogoče, naj se namaže s kakim varovalnim sredstvom. 3. Stojišča morajo biti neprodorna, morajo toliko viseti, da gnojnica odteka, in v hlevu mora biti jarek za gnojnico, da se neovirano odteka v gnojnično jamo zunaj hleva. 4. Gnojišče, ki mora vsekako biti zunaj hleva,  je   lahko   prosto   ali pokrito.
prodorne in imajo take priprave, da se gnojnica iz .njih jemlje lahko in brez truda; vendar so pa tudi drugače narejene gnoj nične jame dopustne, ki so v deželi navadne, da so le dobro narejene in neprodorne. Prošnje onih prosilcev, ki si preskrbe gnojnične sesalke ali druge primerne priprave za izpraznjevanje gnoj ničnih jam, potem gnojnične sode in razprševalnike, bodo imele prednost. Nekolkovane prošnje za podpore, kjer je povedati, koliko glav živine prosilec navadno redi čez zimo, je najkasneje do 1. decembra t. 1. poslati podpisanemu glavnemu odboru. Glavni odbor potem pošlje k prosilcem potovalne učitelje, da jih pouče ozboljšanju hlevov ter jim narede načrte Zboljšanja hlevov bo zgotoviti vsaj do 1. julija 1907 ter bo do tega dne semkaj naznaniti, da so gotova. Kdor do tega časa zboljšanja ne izvrši, izgubi pravico do podpore. Dovršena zboljšanja hlevov bodo potovalni učitelji pregledali, in na podlagi njih poročil bo glavni odbor stavil c. kr. kmetijskemu ministrstvu primerne nasvete, kako je nagrade razdeliti. Pri tem nasvetovanju se bo oziral našte vilo prošenj, na obseg in način zboljšanj, na velikost stroškov, na to, ali je v dotičnem kraju mnogo ali malo zboljšanih hlevov, in pa seveda tudi na premoženjske razmere prosilcev. Dovoljene državne podpore se izplačajo poleti 1907, a podpisani glavni odbor posameznim prosilcem nikakor ne more jamčiti, ali kaj dobodo in koliko dobodo. Glavni odbor je pa v uvaževanja vrednih slučajih pooblaščen, da sme dovoliti predujem za zboljšanja, ki so že pričeta. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. — V Ljubljani, 1. okt. 1906. — Oton pl. Detela, preds. Gustav Pire. ravnatelj.
— Zvišanje tarilov na južni Železnici. Južna železnica namerava s 1. januarjem 1907 zvišati tarif za blago. To zvišanje zadene le one lokalne blagovne tarife, ki so bili doslej znižani. Zvišanje  baje ni veliko.
— Člani političnega društva Vodnik" se tem potom  še enkrat
opozarjajo, da uraduje odsek za sestavljanje vlog in drugih takih pismenih izdelkov vsako nedeljo od 10. do 11. ure dopoldne v sobi šišenske čitalnice.
— Prememba posesti. Graščina Dol (Lusttai) pri Ljubljani, vpisana v deželno desko, je prišla zopet v slovenske roke.
— Zakonska drama. Na Viru pri Dobu je 17. oktobra 6Sletni mož svojo ženo, staro 63 let, radi ljubosumnosti zabodel z nožem v trebuh. Uboga žena je po strašnih mukah v 24 urah umrla. Takoj po smrti matere pa je peljal sin svojega očeta-morilca v zapor na Brdo. Pač žalosten tak prizor!
— Užitninski zakup za radovljiški Okraj. Dne 16. t. m. se je vršila dražba užitnine za radovljiški okraj, katero so prevzeli domači gostilničarji. Renrezentantom je bil soglasno izvoljen gosp. R. Kunstel, gostilničar iz Radovljice, namestnikom pa g. O. H o man , trgovec iz Radovljice. Za odbornike pa so bili izvoljeni sledeči gg. gostilničarji: Ivan Mencinger in Mio Grobotek, oba v Bohinjski Bistrici, J. Korošec v Srednji vasi (Bohinj), Jakob Peternel na Bledu, Josip Žumer v Spodnjih Gorjah, Anton Gabri-jelČiČ na Brezju, Adolf p I. Kapus v Kamnigorici, Fran Šolar v Kropi, N. Ausenek ml. v Begunjah in Valentin Mule j v Lancovem.
— Iz Ravnika nad Logatcem
se nam piše: Kakor znano, je pogorel 15. t. m. velikanski kozolec Valentina Petkovška. Z njim je pogorelo 13 voz, mnogo sena, slame, stelje in veliko dragih desak. Škode je 10.000 kron. Kozolec je bil velik, kakršnih na Kranjskem sploh ni. Kako je ogenj nastal, ni znano ; otroci niso zažgali, ni pa izključeno, da bi ne bila hudobna roka. Ta požar nas je znova opomnil, kako potreben bi bil pri nas vodovod. Vas Ravnik ima 40 poslopij in ob suhem vremenu in vetru pogori lahko vsa vas. Da bi se napravil vodovod, bi ne bilo posebne težave. Studenci so močni in neusahljivi, oddaljeni komaj 2 km in 50 do 80 m nad vasjo. Zakaj bi se torej ne zgradil prepotrebni vodovod? Dobra cesta iz Hotedršice je neobhodno potrebna in bi bila splošno v korist in napredek naše vasi. Naše stavbe kriče po prenovljenju. Kako naj si dovažamo materijal, ko nimamo nobene ceste. Kakor naši pradedje odrajtujemo tudi mi krvni in denarni davek, vendar vlada se ne zmeni nič za nas in menda čaka, kdaj nas bo konec. Doslej še nismo nikoli dobili nobene podpore, dasi se drugim občinam večkrat dajo. Naša katasterska občina nima nikakih dohodkov. Lov se daje v najem in dohodki gredo v občinsko blagajno hotensko. Toliko za danes!
— Postojnsko jamo je pose-tilo meseca septembra 1162 oseb. Vstopnina je znašala 4723 K. V primeri s septembrom lanskega leta, se
i,*. Aki'at ^k~Xil        anr\---i_     m_ _i—
Čenje je posledica otvoritve bohinjske železnice, ki je tujski promet deloma odvrnila  od Južne železnice.
— Dinamitno patrono zažgal iz veselja. Ko je otvoritveni vlak pripeljal na postajo Bohinjska Bistrica, eksplodirala je na bližnjem griču di-namitna patrona, kar je povzročilo veliko paniko, ker se je splošno mislilo, da je bil nameravan atentat na dvorni vlak. Orožniki so pridno iskali hudodelca. V četrtek je pa tržaška policija aretovala vrtnarja, ki je zažgal dotično dinamitno patrono, a je izjavil, tla je to storil iz veselja, ker je vlak prišel.
— Potrjen deželnozborski sklep. Cesar je potrdil sklep štajerskega deželnega zbora, da se občina Mozirje razdeli v dve občini.
— Deželni šolski svet štajerski je ravno izdal ukaz, glasom katerega mora odslej vsak ljudski učitelj napraviti usposobljenostni izpit iz veronauka. — Ali hočejo mar sča-som poveriti poučevanje verouka na ljudskih šolah — učiteljem?
— „Amtsvorstand" dr. Ambro-SChitz V Celju je postal prvomestnik tamošnji krajni skupini zloglasne „Sudmarke". Seve bode on le nekak „strohmannu, pravi mož pa — — župan vitez Jabornegg.
— Iz Celja, dne 19. oktobra: Včeraj je bil tu pokopan oni vojak, katerega je pred par tedni — kakor je to poročal tudi vaš list — brez povoda sunil neki surovin s konico svojega dežnika tako silno, da se je ta odlomila ter globoko obtičala v očesni duplini. Kakor je dognala obdukcija, so bili ranjeni možgani. — Ubogi vojak je umrl po groznih bolečinah vsled ulesa v možganih.
— Ogenj. Na Vranskem je pogorel kozolec gostilničarja Jakoba Brinovca z vsem poljskimi pridelki do tal. Škode je 6000 K. Sodijo, da je zanetila zlobna roka.
— Krava in junec sta poginila v Komnu na Goriškem dvema posestnikoma, ker sta jih pasla na detelji. Drugemu je iz tega vzroka obolelo 7 goved. Naj bo to drugim v svarilen zgled, da živine ni pasti na detelji.
— Mlad pohotnež. V Opatiji je te dni policija aretovala 151etnega dečka, ki je več mladih deklic oskrunil in jim pri tem vedno še vso spodnjo obleko raztrgal. Deček je sin nekega opatijskega zidarskega nadzornika Italijana. Predrzen je bil tako, da je v svoji pohotni strasti navalil celo na neko ugledno gospo opatijsko, ki se je sprehajala po gozdnem potu in ki se v prvem strahu ni vedela braniti, nego je počela kričati na ves glas, nakar sta ji prihitela na pomoč dva v bližini se sprehajajoča gospoda in pregnala smrkavega po-hotnika.   Lep sad italijanske vzgoje!
— Tujci V Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra do 10. oktobra 1906 4314 oseb, od 4. do 10. oktobra jih je prišlo 552, a 10. oktobra je bilo v Opatiji nastanjenih 1763 oseb.
— Enako pravnost na državni
Železnici. 10. t. m. je dospel neki Slovenec ob polu 6. uri zjutraj na državni kolodvor v Trstu in v on-dotni restavraciji zahteval belo kavo. Natakar je sicer odšel, a se kmalu vrnil z besedami rniente bela kavau. Potnik je takoj vedel, zakaj ne dobi zaželjenega okrepčila, zato je zahteval pritožno knjigo, a je tudi ni dobil, češ, da je pri inšpektorju zaprta. Slovenec seje pritožil na ravnateljstvo državne železnice v Trstu. Ta slučaj nam kaže, kako se Slovence in sploh Slovane prezira povsod, kjer imajo tujci kako odločilno besedo. Dolžnost slovenskega in slovanskega občinstva je, da vselej, kadar pride v dotiko s kakim Nemcem ali Lahom, govori samo svoj jezik. Ti privandranci, ki žive od nas, se bodo še radi naučili našega jezika, sicer naj se pa pobero, odkoder so prišli.
— Uniformo mislijo baje po novem letu predrugačiti pri državni policiji v Trstu. Čepice bodo enake onim, ki jih ima finančna straža. Lične se nadomeste z rozetami. Službene številke ne bodo nosili več na polu-mesecu pod vratom, ampak dobe pasove kakor vojaki in bode službena številka nameščena, kakor pri vojaških pasovih orel. Taka uniforma bode neki veliko Čednejša in praktičnejŠa. Bode li res, vidimo kmalu. Prav bi bilo, da bi se starodavna policijska uniforma res že modernizirala in da se odpravi turški polumesec.
— Krojaški štrajk v Trstu.
Krojači in modistinje vztrajajo v štrajku. V četrtek popoldne so šli po shodu po mestu. Pridružilo se jim je mnogo radovednežev, da je množica znašala več tisoč glav. Pri krojačnici Sicortijevi so razbili s kamenjem vse šipe, ker je z balkona ondotne hiše padel med nje kamen. Policija je pozneje razpodila demonstrante.
— Kaznovana lahkomiselnost. Uradnik Josip \Vanderle v Trstu je v gostilni pustil na mizi denarnico z 200 K in odšel na stra-
nioe nikjer. Z njo so izginili trije gostje, ki so sedeli pri sosednji mizi.
— Ponarejen denar je raz-
pečaval v Trstu 311etni Abraham Tarolli, doma iz Condina v Italiji. Bil je obsojen pred tržaškimi porotniki na en mesec ječe, ker so potrdili porotniki vprašanje, če je kriv raz-pecavanje ponarejenega denarja, ne da bi bil v sporazumu z izdelovalci falzirikatov.
— Tatinski cigani. V Trstu sta
prišla dva cigana k nekemu gostilničarju, da bi jima zamenjal krone avstrijskega krova za take ogrskega. Postrežljivega gostilničarja sta cigana pri tem ogoljufala za 62 K, katere sta mu ukradla kar mimogrede.
— Ljubeznivega ljubčka ima 221etna dninarka Alojzija Buka-vec v Trstu. Predvčerajšnjim jo je tako pretepel, da so težko ranjeno prepeljali v bolnico.
— Odškodnina Italijanom na
Sušaku« Preiskava, ki jo je zagrebški državni pravdnik skupno z reškim italijanskim konzulom uvedel, je pokazala, da znaša vsa škoda, ki so jo imeli italijanski podaniki povodom znanih izgredov na Sušaku, le 2000 kron. Oškodovani zahtevajo pa tudi odškodnino za-indirektno škodo. Odškodnino izplačajo oškodovancem le pod pogojem, ako se povrnejo na Sušak in tam bivajo.
— Defravdiral je 261etni poštni oficial Jožef Stiss pri poštnem uradu v Ternitzu na Spodnjem Avstrijskem okoli 12.000 K denarja in neznano kam pobegnil.
— Kemična tovarna v Mostah pri Ljubljani. V snočnji številki smo priobčili notico o borbi zoper kemično tovarno v Zagrebu in izrečeno je bilo mnenje, da zna kemična tovarna v Mostah Ljubljani zlasti v zdravstvenem oziru škodovati. To mnenje je docela neutemeljeno. Kemična tovarna v Mostah bo Ljubljani pač koristila, škodovala pa ji ne bo Čisto nič. Pri komisi-jonalnem ogledu je izvedenec, obrtni nadzornik dr. Santruček, brezpogojno priznal, da je izključen vsak smrad iz te tovarne, že po značaju proizvodov, ki se bodo izdelovali. Niti ne bodo kaki plini okuževali zraka, niti kake odtekline. Kemična tovarna v Mostah bo v zdravstvenem oziru ideal industrijalnega podjetja.
— Šopek svežih vijolic nam
je poslala gospa Josipina Tavčar iz Šent Jerneja na Dolenjskem. Utrgala je vijolice na domačem vrtu.
— Konj splašil se je danes dopoldne posestniku Francu Slebanji iz Beričevega na Cesarja Jožefa trgu, ko je pripeljal tja prodajat zelje. Mimo je namreč pripeljal neki mesar voz kož, katerih se je Slebanjev konj ustrašil in odskočil z vozom nazaj. Kolo je zadelo za tem vozom vpre-ženega konja posestnika Franceta Žandarja iz Studa pri Domžalah, ki je imel tudi naprodaj zelje ter ga na levi sprednji nogi tako poškodo-doval, da so ga morali oddati živino-zdravniku. Potem je stekel z vozom preko električne proge, kjer je zvrnil voz, in ga vlekel do Mahrove veže. Tam je zadel z ojem v vrata in jih poškodoval. Pri tem so se mu potrgala jermena in je dirjal brez voza po Poljanski cesti, kjer so ga potem prijeli delavci pri progi električne cestne železnice.
— Za vitko ve skrivnosti. Danes zjutraj je priplaval proti Sv. Petra nasipu zavitek, iz katerega so moleli črevlji. Naglo se je nabrala na mostu velika množica ljudi, ki so toliko časa ugibali, kaj bi utegnilo biti v zavitku, da so prišli na idejo, daje v njem umorjen otrok. Neki vojak je šel nato v vodo po zavitek in ko ga je začel razvijati, je množica nestrpno pričakovala, kaj se izvali iz njega. Med tem so se čuli tudi običajni vskliki: „To niso matere, to so svinje; k . . . ., o ubogo revČe itd. !u Hipoma se pa zakrohota vsa zbrana množica. Iz zavitka so se namreč zvalili stari škarpi, cunje in druga homatija zavržene ženske obleke in naglo se je šale zbijajoča množica zopeli razšla.
— Aretoval je veliki orožniški postaj evodj a v Javorju vagan ta Mihaela Jakopina, o katerem smo pred kratkim poročali, da je na Bleiwei-sovi cesti poneveril nekemu kleparskemu pomočniku suknjič. Jakopin je imel suknjič še na sebi.
— Skesan begun. Dne 12. maja je pobegnil od tukajšnjega domobranskega polka prostak Aleksander ViČič. Ker se je pa menda zbal bližajoče se zime in vednega potikanja, se je v Vitrovici na Hrvatskem sam zglasil pri vojaški oblasti in sta ga včeraj semkaj privedla dva dragonca.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 14 Hrvatov in 2 Slovenca. 9 Hrvatov je šlo v Heb, 21 jih je pa prišlo iz Prusije. 30 laških delavcev se je iz Dolenjskega povrnilo v svojo domovino.
v38*— Našel je uradni sluga Martin Eiaenhardt moško uro z verižico in jo oddal na magistratu.
— „Ljubllanska društvena godba" priredi danes zvečer koncert
v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob 8. uri. Vstop prost. — Jutri se vrši v salonu restavracije pri „Levu" (Marije Terezije cestah društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Ljubljanski sekstet na lok
koncertuje danes zvečer ob 9. uri v „Narodni kavami". Vstopnina prosta.
— Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega
društva „Merkur11. V službo se sprejmejo: 2 poslovodja, 1 potnik, 1 kontorist in stenograf, 8 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 3 pomočniki železninske stroke, 2 kontoristinji, 2 prodajalki, 7 učencev. — Službe iščejo: 2 poslovodja, 1 kontorist, 14 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 4 pomočniki železninske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke. 9 kontoristinj , 3 blagajni-čarke, 2 prodajalki.
— Jugoslovanske vesti. —
Z II. jugoslovanske umetniške razstave v Sofiji. V sredo je predsednik jugoslov. umetniškega društva „Lada" prof. Vješin poslal nauČnemu ministru drju. S i š m a -novu pismo, v katerem predlaga, naj bi se sestavila posebna komisija, katere naloga bi bila, izbrati na II. jugoslov. umet. razstavi slike, ki jih bo vlada nakupila za narodni muzej. V to komisijo bi naj poslalo svoje zastopnike naučno ministrstvo in umetniško društvo. Da bo naučni mi-ster dr. Sismanov ta predlog sprejel, je samo ob sebi umljivo.
— Bolgarski trgovski institut. Bolgarska vlada je sklenila, da osnuje prihodnje leto v Sofiji trgovski institut. Za ustanovitev tega instituta je v proračunu za 1. 1907. določenih 100.000 levov. V tem zavodu se bodo vzgojevali dobri trgovci in industrijalci. Gledalo se bo v prvi vrsti na to, da se gojenci nauče čim največ tujih jezikov. Največ važnosti se bo polagalo na iz-učenje francoskega in nemškega jezika. V to svrho se baje nameravajo nastaviti francoski in nemški profesorji. — Bolgarsko naučno upravo bi opozorili na to, da bi bilo neumestno in naravnost neodpustljivo, ako bi na ta zavod klicala nemške profesorje, ko ima na razpolago celo vrsto slovenskih profesorjev, ki imajo vse potrebne skušnje in so nemščine bolj vešči nego marsikateri rojen Nemec! Zakaj bi ne poklicala na trgovski institut mesto Nemcev Slovence?! Bolgarski trgovski institut se otvori 1. 1907. Opozarjamo na to slovenske filozofe, katerih večina pač nima nade, da bi dobila službo v domovini!
— Hrvatsko vseučilišče in policija. L. 1903. za časa velikega hrvatskega pokreta pod banom Khu-enom je policija vdrla tudi v hrvatsko vseučilišče. Ker vlada za to ni hotela dati zadoščenja, je dijaštvo sklenilo, da se ne udeleži nobene inavguracije novega rektorja vse dotlej, dokler vlada ne da satisfakcije. Te dni je pa dala vlada v vseučilišni avli nabiti razglas, da obžaluje, da je policija vdrla na sveta in avtonomna tla hrvatske univerze in daje dotične organe že pozvala k redu. V zadevi vseučiliŠke zastave, ki je bila zaplenjena 1. 1895., pravi vlada, da je ni bilo mogoče najti vkljub naj-vestnejšemu iskanju. Vlada je naroČila rektoratu, naj stavi svoje predloge glede nabave novega vseučiliš-nega prapora.
— Proračun Bolgarske. Kakor poroča „Den", je bolgarska vlada že sestavila proračun za bodoče leto. Po tem proračunu bo imela država 140 milijonov levov stroškov, torej 25 milijonov več nego lani. Naučno ministrstvo je povečalo svoj proračun za tri milijone, vojno ministrstvo za 12 milijonov, notranje ministrstvo pa za poldrugi milijon.
— Jugoslovansko kulturno edinstvo. „Srbska Rieč" priobčuje članek, v katerem razpravlja o jugoslovanski ideji, o idealnem začetku velikega in zvišenega delovanja na polju kulturnega bratstva m edinstva. Da se to doseže, v to najlažje pripomorejo oni, ki imajo v rokah pero in čopič. „Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari naj z zanimanjem spremljajo vsak kulturni korak svojih bratov, naj spoznavajo jezik, književne in narodne umotvore in običaje drug drugih. Srbski maturanti naj po-sečajo hrvatsko ali bolgarsko vseučilišče; slovenska in hrvatska literarna društva naj bodo v najtesnejši zvezi z bolgarskimi in srbskimi. Srbski in bolgarski dramski proizvodi naj se uprizarjajo na pozornicah v Zagrebu in v Ljubljani, a slovenski in hrvatski v gledališčih v Belgradu in Sofiji. Sokolska in pevska društva lahko mnogo pripomorrejo k zbližanju in lahko vidno manifestirajo  za jugo-
slovansko bratstvo, ako pri vsaki p r i 1 i k i r a z o b e s a j o v s e štiri jugoslovanske trobojnioe. . ." Člankar priporoča, da bi Jugoslovani prirejali Čim najčešČe intimne sestanke, na katerih bi se med sabo spoznavali in sklepali prijateljske vezi, ter zaključuje svoja izvajanja z vzklikom: ^Jugoslovanski književniki in časnikarji dali bodo temelj novi zgradbi, ki bo društveno in kulturno združila vsa plemena od Triglava do Balkana!"
— Odbor „Društva srbskih novinarjev in publicistov". Na občnem zboru „Društva srbskih Časnikarjev in publicistov", ki je bil nedavno tega v Belgradu, je bil med drugim izvoljen tudi društveni odbor. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Jovan Gjaja, lastnik in ravnatelj „Naroda"; za podpredsednike Boža Savić, glavni urednik „Ma-lega Žurnala" in Petar Despotovi ć, lastnik „Srbske Zastave", za blagajnika Risto Odavić, lastnik in urednik „Nove Iskre", za knjižničarja pa Jovo Kovačević, lastnik in urednik „Bosansko-Hercegovačkog Glasnika".
— Splitska „Sloboda", glasilo hrvatske ljudske napredne stranke, ki je nekaj časa izhajala po trikrat na teden, izhaja sedaj samo dvakrat na teden. V zadnjem času je bil urednik „Slobode" dr. Ivo Tarta -glia. Z zadnjo številko je pa dr. Tartaglia odložil to mesto in je zopet prevzel glavno uredništvo dr. Josip Smodlaka. V zadnjem času je pri-občevala „Sloboda" iz peresa F. Turne „Pisma iz Slovenije", v katerih se je grdila slovenska narodno - napredna stranka in tudi „Slovenski Narod**. Mi smo težnje hrvatske napredne stranke, katere dalmatinsko glasilo je „Sloboda", podpirali od početka, ko se je ustanovila, naš list je vedno pisal in še piše v prilog ti stranki, v za hvalo zato pa nas napada — „Sloboda"! Da-li je to taktno, ne maramo raziskovati!
* Najnovejše novice. Splošno
vojaško dolžnost vpeljejo na Španskem ter vojni minister že izdeluje tozadevne načrte.
— Velik požar. Velika ogrska vas Maroš-Deda gori že dva dni. Zgorelo je dosedaj že 120 hiš, med njimi tudi pošta z blagajno in vsemi vrednotnicami.
— Plinarna se je raznesla v Ribeju na Danskem. Mesto je brez luči in brez vode.
— Dve novi škofiji, eno nemško, eno češko, ustanove baje na Češkem. Obenem se med škofijami določijo narodnostne meje.
— Tragikomično slepar-parstvo v Kopenicku. seje priredilo že za gledališče, Po Bero-linu že tudi prodajajo razglednice s slikami, kako zasede sleparski stotnik magistrat v Kopenicku. Sleparja še vedno niso izsledili. Govori se, da je bil bivši blagajničar pri gardnem polku, dočim se z druge strani zatrjuje, da je bil le gardni podčastnik.
— Italijanski konzulat se ustanovi v Prizrendu.
— Za 56.000kron menic je ponaredil v So b o ti mestni računski uradnik Szeter ter pobegnil.
* Strah  V gozdu.   V temnem gozdu je stala svoj čas čedna hišica, v kateri je  stanoval  logar  s svojo ženo. Mož je bil junak, ki se nikogar ni bal in se je  v  samotnem gozdu čisto dobro počutil.   Nekega dne pa je imel opravek v tri ure oddaljenem trgu, kamor  se je zjutraj že na vse zgodaj    napotil.    Srečno   je dovršil svoje opravke in vesel, da mu je vse tako gladko   šlo,  si ni mogel kaj da bi si ne privoščil   pri znancu ob cestni gostilni kozarec „boljšega", kije pa tako blagodejno  vplival nanj, da je naročil še enega.   Med tem se je zunaj pooblačilo, in vse je kazalo, da se skoro vlije ploha. Našemu logarju vkljub temu, da se je že delala noč, ni kazalo drugega,   kot da malo počaka. Pozno v noč je že bilo,  ko se je naveličal čakati in jo je s krepko gorjačo v roki mahal skozi gozd. Dež je lil in bliskalo se je,  da je moral biti jako   oprezen,   da   ni telebnil v obcestni jarek.   Kar naenkrat pa se je mož spodtaknil ob nečem in padel po neki dolgi stvari, Tedaj   se zabli-ska in logar je videl, da je zadel ob mrtvaško rakev.  Nekaj časa je Jdvo-mil, ali prav vidi ah* ne,   a zopet se zabliska  in videl je,  kako se je pričel pokrov  na trugi počasi dvigati. Groza  ga    prešine,    vendar on ni bil   bojazljivec,     kmalu     se zave, dvigne     pokrov     popolnoma in začne   neusmiljeno   pretepavati po božji stvari, ki je bila v trugi. Oni notri si  pa  tudi   tega  ni pustil dopasti, mislil je,jda je prišel sam bog-n as varuj in  da bosta zdajle šia. In začel je bridko tarnati, slednjič je pa spoznal, da je to le logar in ga prosil : „Oh   gospod  logar,  pustite me, pustite me, prosim vas!"   »Ha, jaz ti bom  pokazal   tukajle  poštene ljudi strašiti*" je sik al logar in zopet krepko pritisnil.   „U, u!"   vpil je človek v
rak vi in skušal zlesti ven, „saj jaz nisem mislil strašiti, saj me poznate gospod logar, jaz sem vaški mizar. Ravno sem nesel trugo skozi gozd, ko me ujame ploha in ker nisem imel nikamor drugam iti, sem zlezel v rakev, da se ubranim mokroti." Sedaj se je šele logar oddahnil in ž njim vred tudi mizar, katerega so logar -jevi udarci tako krepko obdelavah, da je slovesno obljubil, da ne poj de nikoli več prostovoljno v rakev.
'* Ljubavni prašek. Kake neumnosti se morejo goditi celo v tako civilizovani državi, kakršna je Severna Amerika, dokazuje sledeči slučaj. Nekak doktor White je poslal prospekte mnogim ženam in dekletom po Ameriki priporočujoč jim svoj takozvani „ljubavni prašek". Ako ženska želi, da se zaljubi v njo mladenič ali mož, mu je treba le dati nekaj tega praška v pijačo. Katera želi tega praška, naj mu pošlje za 5 K mark. In ženske so verjele. Na tisoče pisem je dobival vsak dan ta laži - doktor in razpošiljal svoj ljubavni prašek na vse strani. Najeti si je moral 20 uradnikov, ki so na pisalnih strojih neprestano pisali pisma. Vsak dan je moral z vozom pripeljati na pošto svoja pisma. Končno pa je slepar le padel pravici v roke ter bil obsojen na več mesecev zapora. Vrhunec gluposti pa se je pokazal, ko so skoraj vse osleparjene ženske trdile, da jim je prašek v ljubezni res pomagal. Zastonj jim je sodnik dokazoval, da je bil prašek le zdrobljen sladkor pomešan z moko.
* Koliko mleka porabi šest-milijonsko mesto London. London-čani prebivajo v 750.000 hišah. V vsako izmed teh hiš prihajajo mlekarji in mlekarice vsak dan po dvakrat, zjutraj in popoldne in prinašajo vsega skupaj okoli 2 milijona litrov mleka. To mleko pri vozijo nočni vlaki v mesto nele iz bližnje okolice, ampak tudi iz oddaljenejših krajev, kakor iz Derbva, Northamptona. Staf-forda, Oxforda, Gloucestera, Essexa, celo iz Škotske in Danske. Razdelitev tega mleka opravlja okoli 50.000 do 60.000 oseb, ki so v službi okoli 18.000 mlekarskih trgovcev. Ako se pomisli, koblko tisoč ljudi opravlja in molze krave, ki dajo to mleko, koliko ljudi spravlja mleko iz hlevov na kolodvore, se lahko reče, da se okoli 100.000 oseb preživlja z dobavljanjem mleka v Londonu.
* Afera radi črke „j." Nedavno se je mestno zastopstvo v Kodanju resno bavilo z vprašanjem ali se naj piše ime njihovega mesta „Kjoben-havn" ali „Kobenhavn." Po dolgi debati so mestni očetje sklenili, da izpuste črko „j". Toda med meščani je vsled tega nastalo nezadovoljstvo. Začel se je prepir v javnosti in časopisih. Povsod se je poudarjalo, da si meščani ne dajo kar meni nič tebi nič vzeti črke „j", ki je v besedi potrebna, in ako jo more izgovoriti toliko tisoč Dancev, jo bodo izgovarjali tudi mestni očetje.
* Dobljena stava. V Turinu so priredili nedavno slovečemu goslarju Burmestru banket. Na banketu je nekdo izrekel mnenje, da pravi virtuoz izvabi navadnim goslim za 200 lir ravno take glasove, kakor starim goslim mojstra Stradivarija. Znani izdelovalec muzikaiij Bonelli je ugovarjal tej trditvi ter ponudil 20.000 lir stave, ako bi mogel kaj takega storiti Burmester. Burmester je stavo sprejel in Bonelli je dal prinesti popolnoma nove gosli najcenejše vrste in stare Stradivarija. V spremstvu treh prič je šel Burmester za špansko steno ter igral pol ure sedaj na nove, sedaj na stare gosli. In nihče prisotnih, niti Bonelli sam, ni mogel povedati, kdaj je igral na te, kdaj na druge gosli.
* Časopis za umobolne. V blaz-nici Maner-Oehling so začeli nedavno izdajati umobolni svoj časopis. Časopis je zbudil veliko zanimanje vseh psihijatrov in zdravnikov sploh. Dosedaj je izšla šele pr\a številka. Napisali, uredili, zložili in tiskali so jo sami umobolni. Časopis ima uvodnik, podlistek, krajevne novice in celo uganke z nagradami. Izide v zanaprej vsak mesec. Kdor hoče biti sotrudnik, mora biti redni prebivalec v noriš-čnici.
* BurskO vseučilišče. Milijonar Alfred Beit je zapustil oporočno štiri milijone mark in svoje posestvo v Frankemvaldu, kateri kraj se zveze po tramvaju z Johannesburgom. Na njegovem posestvu se mora za ta denar ustanoviti vseučilišče za kaplandsko mladino. Ako bi se vseučilišče v desetih letih ne ustanovilo, zapade oporoka.
* Oderuštvo  na Angleškem.
Neka posojevalka denarja v Londonu je za vsak šiling vsak teden računala en peni obresti, kar da na leto 433 odstotkov obresti. Ker dolžnik ni mogel plačati, ga je tožila. Pri sodišču je priznala, da je računala take obresti. Sodnik je izjavil, da je ta obrestna mera previsoka, dovolil ji pa, da smo računati 80 odstotkov obresti! Potem ni Čudno, da na Angleškem oderuštvo tako bujno cvete!
* Ruske Železnice. Po najnovejši statistiki je bilo leta 1905. na Ruskem 36.700 milj železnic, in sicer 31.530 v Evropi in 5170 v Aziji. Razen tega ima na Finskem 1960 milj prog. 24.450 milj je državnih, 12.250 milj pa privatnih železnic. Po železnicah se je uvozilo 170 milijonov ton v evropsko in 4,700.000 ton v azijsko Rusijo. V železnice založena glavnica znaša 5.606,776.895 rub-ljev.
* Ameriški državljanski katekizem. Ameriški satirični list ,,Life" je priobčil pod imenom ,,Državljanski katekizem" za Američane sledeča vprašanja z odgovori : ,,Katere panoge ima ameriška industrija? Odgovor: Ustanovljanje trustov, oderuštvo z delniškimi družbami in tvorniško proizvajanje južnoameriških vojsk. — Kdo je ameriški plemič? Odgovor: Vsak zločinec, ki ima toliko denarja, da more gledati ječe od zunaj. — S čim se Američani najbolj bavijo? Odgovor: Z reklamo in štrajkom. — Koliko prebivalcev ima Amerika? Odgovor: Zedinjene države imajo 60 milijonov prebivalcev. Od teh je 35 milijonov moških in ravnotoliko kandidatov za predsednika.
* Ameriški humor. Neki ameriški politik pripoveduje: Ko sem nekoč v nekem precej nekulturnem kraju Zveznih držav imel navdušen in ognjevit govor, sedel je v prvi vrsti star domačin, ki ni trenil očesa od mene. Konci njegovega govora je dejal ves razburjen : „To je bil naj-krasnejši govor, kolikor sem jih kdaj čul. Ves čas sem mogel opazovati vaše zobe." — Neko staro ameriško anekdoto ponavljajo ameriški listi tako-le: Neki milijonar iz Čikaga je naročil kopijo Milonove Venere. Ko je kip prispel, je opazil milijonar, da Venera nima rok in zapretii' železnici, da jo bo tožil zaradi odškodnine. Železniška družba je poslala milijonarju svojega uradnika, ki seje uveril, da Venera v resnici nima rok. nakar je družba plačala veliko odškodnino. — Neki človek je prišel pijan ob 3. zjutraj domov. Njegova žena ga je pričakala v spalni obleki in ga vprašala s pretečim glasom: „John, koliko je ura?" — „Draga moja Marija," odvrne pijani mož. „ravno ena popolnoči je." V tem udari ura tri in izda lažnivca. „Marija," reče svečano, „verjemi mi, v istini je zdaj šeie ena popolnoči. Opazil sem že zdavnaj, da ta prokleta ura jeclja."
* Koliko troši Italija za šole
V inozemstvu. V proračunu italijanskega ministrstva zunanjih zadev se nahaja lepa vsota 1,125.000 lir za zdrževanje šol v inozemstvu. Vrhu-tega troši jako mno^o za take š le društvo „Dante Alighieri". Šole. ki jih zdržuje to društvo, obiskuje 7&.000 otrok. Koliko pač odpade pri tem na šole v Dalmaciji in Istri ?
* Trgovina z dekleti v Ameriki. Neki ameriški kriminalni časnik priobčuje strašne podatke o trgovanju z dekleti v Ameriki. Samo v Ne\v Torku je 20.000 oseb, ki se bavijo s tako trgovino. Na vsakih 2000 oseb pride po en trgovec. Trgovci pridobivajo deklice na ostuden način.
V službi imajo lepe mladeniče gladkih jezikov, ki se vsaki lepi deklici, posebno evropejskim, ki so prišle v Ameriko, skušajo približati. Predstavijo se kot pošteni snubci, potem pa zapeljejo svoje žrtve ter jih spravijo ali naravnost v razvpite hiše ali pa skozi roke trgovca. Policija je povsod s trgovci v zvezi ter dobiva velike podkupnine.
* Proti Behringovi tulazi. V
seji mednarodnega društva proti tuberkulozi v Parizu je dr. Bernheim dokazoval, da je Behringovo sredstvo zoper tuberkulozo popolnoma brezuspešno. Celo v živinozdravniških šolah niso dosegli z Behringovo tu-lazo nikakih uspehov.
* Vrhunec raztresenosti. Neki pariški meščan je prišel nedavno na magistrat naznanit, da se ženi. Ko bi moral navesti ime svoje neveste, je izjavil, da ga je pozabil.
* Zakaj so izmrli stari Grki. Profesor Ross, ki je našel prenosljivega bacila bolezni malarije, skuša dokazati, da je ravno malarija vzrok propadanju in končni popolni propasti starih Grkov. Malarija se je zanesla iz Azije na < irsko, kjer je tako razsajala, da narod ni mogel zdržati svoje prve vrste med svetovnimi narodi. Tudi dandanes razsaja na Grškem še vedno malarija taKO hudo, da je n. pr. lani zbolelo za malarijo 9<>0.000 oseb od katerih jih je umrlo H0.000
Književnost.
— „Slovenski Pravnik", številka 10. ima to-le vsebino: 1. Kavč-nik: Družbe z omejeno zavezo. 2. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. a) Motenje posesti ribištva na svetu, o katerem je dvom, spada li v tuzemstvo ali pa v inozemstvo. Pristojnost tuzemskega sodišča po §-u 84 jur. n. ? Razveljav-ljenje soglasnih nižesodnih odločb, ki
4a se izrekli za tuzemsko pristojnost, §-n 42 jur. n. glede na administrativne podatke, da sporni svet leži jejansko (§ 81 jur. n.) na Hrvatskem, jeprav je v zemljiški knjigi in v katastru občine štajerske. (Konec.) b) £ad netko zatraži jednu od mjera, uvedenih u Čl. 73 III. stavak mjemb. zak. to se imade povesti redoviti postupak a nipošto riješiti samu stvar ex primo decreto". Protiv zaključka -ojim se udo volj uje s mjesta tražbi, dopušten je utok. c) Prizivni spis ni po zakonu, če so piizivni razlogi v njem navedeni s pridržkom, da se •temelje šele na ustni prizivni raspravi (§-i 462, 467 št. 3, 471 št. 3, 4S3 in 498 c. pr. r. Kazensko pravo. Od katerega dne je računati dva, oziroma trimesečno dobo koluzijskega zapora po zmislu i?-a 190. k. pr. r. ? 3. Razne vesti.
— Talija. Zbirka gledaliških jorer. Snopič 23. prinaša malomestno šaloigro v treh dejanjih ,,Cigani", spisal Jakob Dolinar. Cena 80 h.
telefonsko in uumm poročila.
Dunaj 20 oktobra. Ogrski ministrski predsednik W e k e r 1 e je bil danes v posebni avdijenci pri cesarju. Avdijenea je trajala celo uro. Za AVekerlom je bil v avdijenci ogrski naučni minister grof A p p o n y i, ki je ostal pet-Jetrt ure pri cesarju. Zurnalistom je Wekerle rekel, da o krizi v ministrstvu zunanjih del še ne more biti govora, ker grof G o 1 u c h o w s k i še ni i e m i s i j o n i r a 1. Pač pa je VVekerle priznal, da je v svoji avdijenci pri cesarju govoril t u d i o e v e n t u a 1 n e m odstopu ministra    G o lu c h o w s k eg a.
Dunaj 20 cktobra. Z^rad? štra-kanja špeditersk»h delavcev v Trstu se mora od danes naprej sprejem tovornega in nabiralnega blaga tudi za Trst c kr. državne železnice, loco, ustaviti Izvzeto je le: Žvali, pivo, tobak, lahko po-kvarjajoče se bl-go, žito, moka, cement in blago, ki se po tarifu nalaga le v nekrite vezove, nadalje tekočine v reservoirj;h Premet za Trs1: prost* luka, c. kr državne železnice, Trst skedenj. Trst S Sibba estace še v naprej neomejen — Generalno ravna telj stvo.
Budimpešta 20 oktobra. V današnji seji poslanske zbornico je prišel na razpravo predlog za-stran pospeševanja ogrske indu strije Zbornica je bila v največji zadregi, ker ni bil navzočen ne poročevalec, niti njegov namestnik ?ri razpravi je posl Baur govoril hrvatski. Minister Kossuth je izjavil, da se s tem zakonom ustanovi okvir, ki omegoči Ogrski in Avstriji, da bodt ta lahko mirno živeli druga poleg drug?.
Beligrad 20. oktobra. Začudenje v; buja dejstvo, da je voj voda Teck, sorodnik angleškega kralja, odpovedal svoj za dva Ini določeni obisk na srbskem dvoru
Petrograd 20. oktobra Po seben carski ukaz določuje popolno enakost vseh državljanov g'ede vojaškega službovanja.
London 20 oktobra. General Okuma je nemškim državnim poslancem, ki potujejo po Japonskem, rekel, da je general S16 s -sel pri obrambi Port-Arturja storil v polni meri svojo dolžnost.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
V začetku tedna se je pojavila na žitnem trgu trdnost, kakor da se je pripetilo kaj posebnega. Zgodilo pa seje samo to, da so mlini posegli dokaj globoko ter nakupavali do-kajšne množine. Ta trdnost pa se je v drugi polovici tedna zgubila; cene so se nekam ustanovile.
Pšenica predvsem je v zadnjih ineh trdovratno naznanjala vedno enake cene, različni momenti jo niso mogli spraviti iz ravnotežja. Oktobrov kurz, ki se je povzpel že na 7-32, odnehal je zopet na 717/ln, od kte-rega se tri dni zaporedoma ne premakne, dasiravno so bili semtertje nakupi večji, pa zopet nezadostni z ozirom na razpoložljivo blago. Posneli bi iz tega, da se je cena pšenici stabilizirala, in da imamo to ceno smatrati normalno za zadnjo letino.
Koruza obeta po zadnjih ogrskih statističnih podatkih dobro uspeti — računi se jo na 40 milijonov metrskih stoto v, tedaj za celih 17 milijonov več, nego lansko leto. Kljub temu pa se majev kurz v zadnjih dneh dviga, iz kterega vzroka, menda nihče ne ve, in ga najbrže tudi ni. Kakovost letine ne more pritiskati na višje cene, ker bo baje tudi v tem pogledu letina dobra.
Oves se ne more ustaneviti. Kurz fluktuira med f> 90 in 7 10, nihče pa ne ve, ali naj bi bil hosist ali besist. Dejstvo je, da je popraše-vanje vedno večje, nego so ponudbe, da je tedaj treba vedno raje več plačati, kakor pa skušati dosezati limite.
Sladkor je pokazal za surovino v prvih dneh tedna nekoliko mlačno lice, od včeraj naprej tendira zopet trdneje. Cene za rannado pa so nespremenjene. Pogajanja med rarinerji in tovarnarji za surovino se nadaljujejo in se utegnejo v kratkem z ugodnim uspehom zaključiti — z uspehom, ki bi cene seveda dvignil.
Riž naznanja trdnejše cene.
Petrolej ima začasno še nespremenjene cene. Kakor se nam poroča, nameravajo rafinerije, ki dobe le malo barelov nazaj, za nove amerikanske pa morajo plačevati visoke cene, petrolejske kupčije delati tako, da bodo dobili odjemalci le toliko petrolej«., kolikor praznih petrolejskih sodov bodo vrnili. Po našem mnenju je to komaj ali sploh neizvedljivo, vendar pa bi se morali v tem slučaju trgovci hočeš nočeš na to navaditi.
Jedilno olje se je znova podražilo.
Milo je cene zopet za 3 krone pri 1(30 kg. dvignilo, nadejati pa se imamo še nadaljnih po viškov.
Južno sadje. Sultanine so dozdevno vendarle slabo obrodile, kajti cene so sedaj nerazmerno visoke, zbog česar bo kupčija s tem predmetom letos zelo klavrna — nasprotno pa so orehi jako ceni.
Kava tendira trdno.
MnogostrunsKa poraba, butove m maćeha zdrav na, katero se da tako mnogo-stransko porabit!, nego ,.Mollo-vo francosko ftgmnje in sol*4, ki je takisto bolesti utesu j( če. ako se namaže ž njim, kadar koga irga, kakor to zdravil" vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da ae priliva kopelira. Steklenica K 1*90. Po poštnem povzetji po&HJa to zdravilo vsak dan (tK^n ar a MOLL, c. in kr. dvomi založnik, I ONAJ. Tuchia.ut.en 9. V zalogah po deželi zahievatj je izrecno HOLl-uv preparat, zaznamovan z varnostno Tum k< hn puri-pirom 6  31 14
Notica. Pri zdravljenju različnih ran se mora najbolj paziti na to, da se rana popolnoma zaceli le tedaj, kadar so odstranjeni iz nje vsi nezdravi deli. Kratko rečeno, potrebno je, da se obvaruje rana takoj v pri-četku vsake nesnažnosti in da se uporabijo hladeča, bolečine olajšujoča sredstva proti vnetju. Staro, dobro in zato posebno uspešno domače sredstvo je najboljše znano praško domače zdravilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvor. dobavitelja v Pragi, ki se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat. b
Neštetokrat se porablja cesarski boraz v gospodinjstvu pri čiščenju in pranju. Natančna navodila v vsakem zavitku (posebno v večjih po 75 v) imajo zelo koristne vsakemu dobrodošle opazke o mnogostranski uporabi cesarskega boraxa kot lepotilnega, zdravilnega in čistilnega sredstva. Pri nakupovanju v špecerijskih trgovinah, parfume-rijah, drogerijah itd. zahtevajte le pristni cesarski borax. Ta se ne prodaja nikdar prosto ampak samo v lepih rdečih zavitkih a 15, 30 in 75 v in je bele in vedno izvrstne, kakovosti.
Se dobi Dovsod
886 neobhodno potrebna zobna Creme 32
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave
rnsiitviio vnrov**no Tanko ponarejanje in |»u-natiafcovanje kaznivo.
Edino pristen je Tfiierryjev balzam
le m zeleno znamko ,,redovnica"
NtaroNlavno, neprekonno
proti alabemu probavljanju, krčem želodcu, koliki, kataru, prsnim boleznim, influenci itd. itd. Cena 12 majbnih ali 6 dvojnatih Btekleuic  ali 1  velika specialna steklenica a   patent, zamačkom K 6'— franko.
Thisrrvjevo centifolijsko mazilo, povsod znano kot non plus ultra
proti vsem še tako Btarim ranam vnetjem, ranit vam, »b-•cesom iu oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K » 60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierrv v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura a tisoči originplnih zahvalnih pisem gratis in franko V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnib Irogerijah. 4060— 44
Po vseh kulturnih državah registrirana
Na drobno
ne prodajava).
F-
srajce ovratnike in manšete
M. Joss&Ldwenstein
c. In kr. dvoma dobavitelja
pr AC A
Proti zobobolu m gnilobi zob
Izborno deluj* dobro znan«
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi d I rano In o d utr a njoj« n^prljHno bm|»o Iz u t*t.
1  mitfU 5« a*Ic*»       UHtoduiu t 14.
BI gorodnemu gospođu HI. Levstiku,
lekarnarja v Ljubljani.
Vaša izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleie priporočam. Obenem pa prosim, pošljite še 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangl, mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 19U5.
Dež, lekarna Mil. Leusiek& v Ljubljani* Resljgva cista it 1
le# rjovozprajenepa Fran Jo?e?oveg*
inbil. m<ystn 48— 41
Borzna poročila.
Ljubljanska
.Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 20. oktobra iyO*>.
Naložbeni papirji
42 0 majska renta.... 42 , srebrna renta   .   . •
4° 0 avsir. kronska renta . .
40 . zlata . . • 4° 0 ogrska kronska renta . 4°. o     „ zlata
4° „ posojilo dež. Kranjske
41 0 posojilo mesta Spljet 4VŠ0 o ■ ■ Zadar 4l "J r, bos.-herc. železniško
posojilo 1902 .   . .
4° 0 češka dež. banka k. o.
4°/0     „      ,      „     ž. o.
41 ..° 0 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke  . .
41 ..° 0 pešt. kom. k. o. z 10' pr......
4! ,° 0 zast. pisma Innerst. hranilnice.....
41'./', zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice .   . .
41 ..° 0 z. pis. ogr. hip. ban.
4 > 0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ...
4- „° . obl. češke ind. banke 4     prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4° 0 prior, dolenjskih žel. . 3' B prior. juž. žel. kup. 1 ,'/, 4*    j avtur. pos. za žel. p. o.
Frečke.
Srečke od 1. 1860* .... od 1. 1864 .   .   . .
„ tizske......
„    zem. kred. I. emisije
p n » ■
, ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100*— „ turške......
Basilika srečke .  . .
Kreditne „ ...
Inomoške m ...
Krakovske        » ...
Ljubljanske        „ ...
Avstr. rdeč. križa „ ...
Ogr.     „      „    ,     .  . .
Rudolfove n ...
Salcburške „ ...
Dunajske kom.   n ...
Delnice.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske     m „       . .
Zivnostenske „ • • Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ...
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr. cekin ......
20 franki.......
20 marke.......
Sovcreigng.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
Dftnar
US G5 y.'7 ; ws 9.) t \t\ 4' i
112 2o
98 60
KK j :%o'
99 3 V
Blago 9^ K5
V 9 95
99 15 \ »t? t»0
94 05 112 4'^
99 nO lUi 50 30
99 70	100 70
	99-75
98 85	99 45
10010	\ 101-10
; 104 85	10585
10«>20	106 70
100—	100 30
100-	100 20
I 100 -	100 20
I 100 —	101--
U 99 90	
	loo- -
31485	316 8*i
100 —	ICO 80
207-	214
275 —	277 —
150 25	162 86
280 —	28/ —
284 —	291 50
857 —	265 —
97	H 5 -
162 50	163 50
21 35	23 3?>
462 —	462 —
78 -	8v
85	92
56 25	62 25
| 46-50	48 60
28 -	2JfO
56-	*0
70	76*
5 2 5u	51250
183 —	184 —
6K0	681 —
1758-—	1768 —
673 —	674 -
811 50	81250
241-75	242-75
706 -	710 —
6 0 75	6'»1-75
i 795	zVJ05- —
681 50	58250
281-	283 -
666	670 —
U7 —	149 50
1J 35	11 39
1913	19*16
2347	23-66
23-99	24 07
117 65	117 76
9650	96 70
252 75	263 75
484	6- -
2itn
K 7
cene v Budimpešti.
Dne 20. oktobra 1906. Termin.
t'šenica za oktober . . za 50 kg
Rž        „ oktober . . 9 60 »
Koruza „   maj 1907 . . * 60 „
Oves     a  oktober . . „ 50 „
EfAlaliV.
Z drž no
7-16 6 60
6 18
7 09
Umrli so v Ljubljani.
Dne 17. oktobra: Darioka Dolničar, poto-valČeva Uči, 7 mes , Resijeva cesta 6t, Kbach.
Dae 18. oktobra; Karol Bi'tder, tovarnar, 48 let, S omškovf. ultee 14' Vsled raka ua jetrih.
V deželni bolnici: Dne 17. oktobra: Emilija Benes, lekarnar-jeva vdova, 44 let, Choletithiađis chron. - Ivan Lotrič, delavec, 39 let, Alkoholismus. — Jožef Matjažič, tesar, 42 let Vulnus scissum gen. sen. — Antonija Lunačtk, p<jatf8tnica, 54 let, jetika.
Dne 18 oktobra : Terezija Mrak, posestni-kova žena, MJ let  Ilermia ua<bilieal.
neteoroiosičiiG poročilo.
i rabili«
hm —	Ćas
O	opazo-
O	vanja
19	9.
20	7. 4.
n	t pop.
Btanje barometra
v mm
o. v-
[e
Nebo
739 2
740 7 740 1
112 si. jvzhod I jasno
I
6 1 brez vetrno' megla 15 6 si. jvzhod pol. oblae.
rtr^dnjavčerajja temperaturi: 13 1°, »sal«: 9 9°   — Ptdavina v mm 0*0
1
Zahvala.
Za neštete dokaze tolažilnega sočutja, izraženega nam povodom bolezni in prerane smrti nepozabne nam soproge, oziroma hčere, sestre, tete in svakinje, gospe
Marije Saje roj. Pretnar
se tem potom najpresrčneje zahvaljujemo vsem, ki so nam na ta ali oni način lajšali bridke ure, vsem, ki so obiskovali pokojnico v njeni mučni bolezni, ji izkazali poslednjo čast ter ji poklonili prekrasne vence.
Posebno pa se še zahvajjujemo gospodu postajenačelniku V. Škofu in ostalemu železniškemu osobju za častno spremstvo na pokopališče.
V Podnartu, 20. oktobra 1906.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za vse izkazano sočutje in izraženo sožalje povodom bolezni in smrti naše ljubljene in nepozabne hčere in matere, gospe
Emilije 3@aeš
roj. Urbas
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo presrčno zahvalo.
Zlasti se pa zahvaljujemo vsem darovateljem krasnih vencev, kakor tudi pevskemu društvu v Šmartnem pri Litiji za tolažbepolno petje.
Ljubljana, 20. oktobra 1906. 3804 Žalujoči ostali.
Zahvala.
Ker mi je nemogoče ustmeno se zahvaliti vsem prijateljem in znancem za izkazano sočutje in častno spremstvo mojemu nepozabnemu, iskreno ljubljenemu soprogu oziroma očetu, gospodu
Ivami Matko
nadsprevodniku drž. železnic
storim to tem potom ter se vsem kar najpresrčneje zahvaljujem.
Iskreno zahvalo izrekam še posebej g. dr. lllnerju za neutrudno skrb in za navzočnost ob smrti rajnkega. Zahvaljujem se dalje naj-topljeje postajenačelniku g. Krašovicu ter vsem gg. uradnikom kakor tndi stanovskim kolegom rajnega za mnogobrojno častno spremstvo ter vsem častitim darovalcem prekrasnih vencev. 3804
V Ljubljani, 19. oktobra 1906.
Žalujoča soproga in otroci.
Zahvala.
Po smrti našega ponesrečenega sorodnika, gospoda
Mihaela Trefalta
ključavničarskega mojstra v Mokronov n
nam je došlo toliko pismenih in osebnih sočutnih sožalij, da se ne moremo zahvaliti vsakemu posebej.
Zahvaljujemo se torej t^m potom bridkim srcem vsem onim, osobito častiti duhovščini v Mokronogu, slavnemu c. kr. uradništvu, ki je prominulemu polnoštevilno izkazalo zadnjo čast.
Iskrena hvala slavni požarni brambi v Mokronogu, ki je polnoštevilno nastopila ter priredil* svojemu Članu pogrebni »prevod, ki je bil črez vse veličasten.
Stotera hvala vsem darovalcem krasnih vencev, trakov .td , kakor tudi gospodom pevcem , ki zaduji t enutek niso pozabili svojega piijatelja pevca.
Vem skupaj tor.j kličemo: Bog povrni Vam stotero !
V Mokronogu, 1« oktobra 1906.
3810 Žalujoči ostali.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za  drnibo »v. Cirila in Metoda:
Gospića Minka Preinfalk v Litiji K 2 68, darovala vesela družba v gostilni pri „Urški" v Litiji. — Iz Litije K 23 — pošiljajo mesto venca na krsto gospe Emilije Beneš roj. Urbas, gospod lekarnar Brilli namreč K 5*—, druge nje čestilke in čestilci pa K 18 — za družbo, ki izgubi s pokojnico zvesto in dobro podpornico. — Gospod Leopold Rebernik iz Cvibelj K 10*— vsled neke kazenske obravnave. Skupaj K 35 68. Srčna hvala! Živeli!
Teško prebavljenje
katar v želodcu, dvspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd., kakor tudi
kcatfiu*! v sapniku.
zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se
alkalicna kislina
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom.        9;—5
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju m Petru Lassnik-u in v vseh iekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Takoj se odda velika, prostorna
vinska
3815
tronzitn
r
v žfratijarniei prej Caks  & Pauer V
Vodmatu, Zaloška cesta 95.
Izšel je
Trsflisti tsleiar
za leto 1907.
Koledar obsega lepe praktične za vsakega poučne trgovske spise. Cena
1 K, po pošti 1 K 10 v.
Trgovski koledar ni zamenjati s Trgovsko - obrtnim koledarjem, Ki gaje izdal nek zasebnik. Naročiti ga je le pri slov. trg. drnštva „Merkur" ali v knjigarni L. Sctvventner v Ljubljani. Cisti dobiček je namenjen sklada za »Trgovski domu. Trgovci in trgovski sotrudniki, naročajte ga in širite zanj zanimanje! 3777—2
Dalje ima drnstvo »Merkuru Še v zalogi knjigo ..Menično pravo", spisal c. kr. sod. pristav A. Kuder. Cena
2 K 50 v., po pošti 30 v. več.
Važno za konzumente plina! C. kr. trgovinsko ministrstvo
je z
d iaunim darilom odlikovalo
(Ooucdermanou
po vseh kulturnih driavah zavarovan s patenti,
ki daje po izvidu
c. kr. ielmol. obrt. muzeja
povprečno do
50
01
o
prihranku
pod  reelnim jamstvom in ob ravnotaki svetilnosti kakor jo dajo doslej rabljeni gorilci.
PoDudbe na glavnega zastopnika
Viljema Ellbogen
podjetje za  štednjo   plina po sistemu Wouwermans
HALBMAYR & Co
na Dunaju, IX,,    3769 2 NiisMlorferstraKSC 14.
Telefon St. 21.312.
IV Glavni zastopnik se nahaja te dni le kratek čas v Ljubljani v hotelu „pri slonu". ^
Iščejo se solventni zastopniki.
Lodnasto športno moderno s okno, perilo za lovce kakor tudi sukno in loden za dame nudi po nizkih
cenah m le v dobrih  kakovostih raz-pošiljalnica
Josip Prunar, Trautenau i/B.
Vzorci na   zahtevo   franko. Blago je carine prosto. 3411—5
Kontorist
samostojen delavec, sprejme SO V pisarno tukajšnje želez, trgovini.
Ponudbe pod ..Samostojen žele znlnar" poštno ležeče.     379.S—i
Prod jni agenti
ki se jim poveri tudi sprejemanje de Darja, dobe v velikem trgovskem pod jetju trajnega posla. 3793
Dopisi pod „S 300" v Ljubljano, glavna pošta restante.
„Ottoman"
Zapomni si, prinesti mi moraš samo cigaretni papir ali stročnice, in naj te ne motijo
slične ponaredbe sUbe kakovosti!
III 3&70-7
: 1 3
»S
4>
t
t:
Sprejema »avarovanj« človeškega Življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno »a v aro vanje na doživele in •mrt s maujšajočimi se vplačili.
Vaak  Slan ima po  preteka   petih let prat i 00 do dividende.
„v,LAVIJA"
-   -   -   -   vzajemno  zavarovalna banka v Pragi.   -   -   - -Rez. fondi: 34,788.837-76 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 87,176.383 75 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države
■ va«»«atomi «!•>• anaka-naredne uprtio.
Vsa pojaaaila Haj«:
Generalni zastop V LJubljani« čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
Zavaruje poslopja ia premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceniuje takoj in najkulantneje. Uživa   najboljSi   sloves, koder poBluje.
Dovoljuje  iz  čistega   dobička iadatn« podpore  v   narodne  in občnokoristne namene.
Parni siru s ii
za T konj«kib sil se po nizki ceni proda \ v Spodnji Šiški pri
Peter fCeršiču I
Kontoristinja
z  lepo  pisavo, vešča   slovenščine in
nemščine,  Črez 20  let stara,  dobi v
mojem   velikem trgovskem podjetju
trajnega posla. 3794
Dopisi pod „S 300" v Ljubljano, glavna pošta restante.
3617—3
tovarna voz.
Stil
J
Revmatiki in
astmatiki
dobe iz hvaležnosti radovoljno in brezplačno  pojasnilo, kako je  bilo mojemu ^očetu pomagano pri zgorajsnjih boleznih
S      Herman Baumgartl
Jo Silberbach pri Grasslitzu na Deškem, štev. 397.
v solnČni legi, obstoječe iz 2 sob, ku hinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo periln-ce in delom vrta je 8 s  terminom   november oddati na Dunajski cesti št. 60. 3318—5
avci
kateri  so   pri strojih  za  obdelovanje j železa vajeni  ali tisti, ki  se hočejo v i tej   stroki   izvežbati,   dobe stalno službo v tovarni z£ stroje
G. Tonnies, Ljubljana.!
3759-2 ■
V najem ali na račun
se odda z novim   letom  1907 dobro upeljana
mesarija
v najlepšem krain na Gorenjskem ob no^i železnici, na kraju, kjer se nahaja znamenito letovišče. Podrobnosti pove iz prijaznosti gosp. Anton Ropret, gostilničar in posestnik na 15i0i.ii. kjer se izve tudi naslov oddajalca. 3744—1
ISGO S
uritn
za pivo.
Ponudhe pod nP. 0i" na uprave.
rSlov. Naroda14. iJ781—2
Dobro izvežban oženjen
itmiiii
Ljudevit Boroviiik
puškar   v   Borovljah (Ferlaeh) na Horoikem
Be priporoča   v izdelovanje vsakovrstnih
P u šok za lovce in strelce po najnovejših uidtemih pod popolnim jamstvom Tadi predeluje stare aamokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno m dobre izvrfiujo. Vse pnSke so na c. kr. preska&e vsJnici in od mene prosfeasene. Ilustro 50 vani ceniki zaatoni. 42
• lor trpi na padavici, krCih in drugih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zastonj in poštnine prosto razpošilja
pri a. Mrh^vjaneii-Apothelao
Frankfurt u. MT.      2514 15
Ustanovljeno leta 1842. U ^
V* ČRKOSLIK£kJ.4. SLIKAR J A aJ •t NdNSOV IN QRBOV isti
\bkata eberl
Miklošičeva cesta št. 6. IgrišUe ulice 5t. 6. ~—
Telefon št. 154.
zopet
ordinira.
37*6 2
3689
vajen tudi sukanja, dobi poleg dobrega zaslužka tudi prosto stanovanje, knrjavo in svečavo.
Sprejme se v trajno delo kot po-pravljavec v papirnici gosp. Charles Molzne v Tržiču. 3775-1
r
BRZOJAVKA!!
St. 37.267.
38; 6-1
Ustanova
za mestne uboge.
Pri mestnem magistratu podeliti je
cesar  Franc Jožefove jubilejske ustanove
za mestne nboge, in sicer 2 pO 50 K
10 pa po 40 K.
Te ustanove namenjene so onim ubogim, ki ne dobivajo redne podpore iz nhožnega zoklada in jih je izplačati dne 2. decembra.
Pročuje za podelitev teh ustanov vlagati je tukaj do 20. novembra t. L
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 16 oktobra 1906.
Prekrasna ura in verižica za samo 2 K 10 h.
20.000
		
' --.rliiii-'	m ■	v
Priporočam sledeče špeclalitete:
Brusnice, doma kuhane Znojemske in francoske kumarice Vino iz dunajske rotovške kleti Tirolski planinski med Prava angl. pomarančna omaka Ananas, malinov, jagodni odcedek Retoško novi, stari in peneči Marelična, malinova, jagodna in borovnična omaka. 8746-2
Specerija, delikatesa in
vinarna
Franja Kham
Ljubljana, Miklošičeva cesta nasproti hotela „Un on •.
nakupljenih zaradi opustitve neke švicarske tvornice za ure, zaradi lega razpošiljam prek/, pozi 36 urno precizijsko uro na sidro z lepo verižico, natančno Muro. za kar se tri leta jamči, za samo 2 K 10 h.
Po povze'ju razpošilja I. zaloga blaga
S. Kohane Krakov št 223
Za neugaj»joče denar nazaj. 3780—1
Panorama Mernational
Pogačarjev trg.
Razstavljeno od nedelje  21. oktobra do vštete sobote 27. oktobra 1906:
Velezanimiv obisk
Kompanjon
za dobro upe'jano trgovino se išče. Podjetnik, ki bi bil pripra%ljen K 14.000 vložiti v to obrt, naj pošlje svoj ofert pod „K 14.000" na uprav. „Slov  Naroda** do koncem tega meseca.
Omeniti je se, da bi se  njegov kapital obrestoval približno na 15°/B. 3648—i)
Pozor, ključavničarji in kouačl!
Proda se zaradi smrti po najnižji ceni dobro ohranjena železna
stružnica
(Drelihank)
z vsem potrebnim orodjem.
Več po^e Celestin Jelenec, Dvor
pri Žužemberku.
3736
i V Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 6
(nekdaj  Tauihornlnn)
se prodala zlsitO in srebrno blago.
Sprejemajo se popravila In nova dela Urarjl popust. 1459 27
Z odličnim spoštovanjem
Ign. Radoš,
zlatar.
Lep stenoTODja
v novih hišah na Selu
tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami
Kub»njn m drnerimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni.
Več ne pmave v Ljubljani, Ambrožev trg št- 7, priti. 3315-29
Kupuje in plačuje
po najvišj h cenah
lepe, bele, suhe gobe, češminjevo zrnje ah češ-minjeve jagode, divji kostanj, bukov žir ali bukvice, hrastov svež želod in smrekove storže
firma Leuz
v Ljubljani 3774—1
pri novem Fran Jo^ipovem mostu
Pozor!
Proda
urorsbo obrt
pri Novem mostu v Ljubljani. Obstoji že 32 let in je dobro upeljana.
Prodajajo se tudi stenske in žepne ure po jako nizki eeni.
Se priporoča s spoštovanjem
Jos. Černe,
3741-2 urar. -+■51
Ustanovljeno 1.1870
SEB. UNTERHUBER
Lastnik FR. BENQUE
Tovarna cementa v Weissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna: v Beljaku, Schulstrasse št 21.
Filijalka: v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 73
nasproti toprxi6axsls:e ^ro3a,šrxIce =  (telefon fitev. 273) ========
se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del iz umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike itd.   Stopnice po naročilu narejene z železno sestavo, Cementne cevi
(rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče iz Cementa (metalique)  preproste   in  z raznimi  vzorci  za tlak   po cerkvah, hišah,
hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in romancement iz VVeissen-
bacha. — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto. 1280 gg
i —se h t mnnr iririTTTTiMiii nm w"snrrmr~it?iD7irnH nWMWsgwraa¥girriiTnnni^ i \niamm
Vajenca
sprejme za brivsko obri
M. Podkrajšek sea :
v Ljubljani, Sv. Petra cesta
se takoj sprejmejo pri 3757
stavbniku F. Trumlerjn
£jubljana, pred Škofijo it 3.
Dobro kavarne
na lepem prostoru v Ljubljani je
naprodaj. |
Ponudbe po   Kavarna" na uprav ništvo BSlov. Naroda". 3182
Prnv ceno se proda:
Prodajalna miza -ondei pripravna za špecenjn, predalnik za moko, več mer in še skoro docela nov salonski kosten. 37*1-3 Već v Linnljaui, Škofje ulice št 15 v trgovini.
Trirafi iiuiii
špecerijske in ielezninske stroke teli
svoje sedanje mesto s 25. oktobrom premeniti.
Ponudbe pod „R. B", na upravniŠtvr: nSlov. Naroda-. 3676-
Pristao leljsto vin
razpošilja od 1 hI naprej
Jože Janežič
Stara vas, Bizeljsko pri Brežicah.
Cena po dogovoru      3748- -
Lepo, donosno
3733
posestvo
v večjem farnem kraju na Dolenjsken: v bližini železnice, pripravno  za tr^ vino, gostilno, zalogo piva, za peka ali mešana, se proda po prav ugodnih
pogojih« — Več pove piflarna za promet z zemljiSČi Jos. Perhauz v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18»
5
53
10
kron
vsak dan lahko zaslužijo gospodje in dame z nena-pornim delom Vpraša na: se od 9 do 11, dopolne v Gosposkih ulicah št 15, v pritličju na levo. siso-a
v
Zenitna ponudba.
Mesar, v lepem kraiu, 25 let st r, prijazne zunanjosti, se želi tem potom ■aradi pomaojksoja znanja. Hezcaniti z gosoodiioo v Mtaroati 20— .5 let, -vsaj 8000 K gotovine in ki bi imet-?efiel)e do mesarskega obrta.
Ponudbe i Bilkami, ki ss zaDJe h tero jamci stroga tajnost in povratci naj se blagovolijo nošiljati pod Šitn 9500 Srečna prihodnjost", poM* Kropa, Gorenjsko. 3 12-
1 s 4 „
33-
ospica na naslov Ivanka 43, naj se oglasi na pošti za pismo, ki se tamkaj nahaja nujno.
3791
Gospodična
i boljšo naobrazbo, s trgovskim tečajem ter perfektna v obeh deželnih jezikih, ieli primerne službe.
Pojasnila daje iz prijaznosti upravn. Slov. Naroda". 3802-1
Dve lepi
meblirani sobi
z dobro hrano se takoj odda ste. — Sprejme se tudi več gospodov samo na hrano.
Kje — pove upravništvo „Slov.
Karodatt. 3790—1
papirnica na Reki
išče za takojšen vstop
k papirnim strojem.
3801—1
Stanovanje
z eno sobo, kuhinjo in drugim pripadki se odda z novembrom na Dunajski cesti št. 69.
Ravnotam se odda tudi meblirana soba takoj, istotako se po ceni proda dobro ohranjen klavir. 3773—1
Večja   tvornica  na   Dunaju išče
bontoristinlo
veščo poleg nemškega tudi slovenskega in laškega jezika, stenografije in pisanja na pisalni stroj.
Ponudbe, opremljene s prepisi izpričeval in fotografijo, je staviti v kratkih potezah v vseh treh jezikih ter v njih naznaniti zahtevo plače ter jo nasloviti pod šifro „Dunaj" na upravništvo „Slov. Naroda". 3784
S Čilll 3807-x naj le kurimo?   S Paulusoviiui
salonskimi briketi
£z kraljice Lujize prem ogokopa v Sleziji. Prešan iz najboljše kakovosti premoga (8000 kalorij kurilne moči) brez vsake primesi, v kockah po 1 kg. Nobenega smradu, prahu ali odpadkov, najpripravnejša kontrola in ureditev: za vsako kurjavo (1 ura 1 vinar) izborno primerno. Pošiljanje na zunaj jako pripravno, da, brez embalaže. Edini depot pri J. Pauliniif lastniku premogokopov v Ljubljani, Nove ulice 3. Tamkaj tudi zaloga najfinejšega trboveljskega kosovnega in orehovnega ter dolenjskega premoga. Zadnji dvefvrsti zaradi zelo nizke cene jako priporočljivi. Trboveljski orehovni premog služi v štedilnikih in pri likanju izvrstno. Na cele vagone po premogokopniških cenah.
Jutri, v nedeljo 21. oktobra 1.1.
t restavraciji jri Leva"
na Marije Terezije cesti
koncert
Društvene sodbe za člane.
Nečlani plačajo 40 vinarjev. Začetek o"b 8. uvi.
Za mnogoštevilni obisk se priporoča 3799 Beti Kos.
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz BSlov. Naroda".)
Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri.
Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. Schwentnerja, knjigujn
v Ljubljani, Prešernove ulioe.
Vsakdo v mestu ali na kmetih
si lahko z majhno glavnico ustanovi dobro eksistenco« če si napravi žganjsko manipulacijo na majhno oziroma majhen žgalni notel za prekapanje (destilacijo) žganjskih in likerakih specialitet. Navodila in primeren pouk zastonj. Dopisi pod „Lucrativ Nr. 127" na anonČno ekspedicijo Edvard Braun na Dunaju, I., RotenturmHtrasse 9. 3803—1
St. 37.460.
Ofertna obravnava.
2t03—1
Mestui magistrat ljubljanski oddaja
izpraznjeuonle straniščnih lam
v mestni topničarski vojašnici
za dobo od 1. januvarja do 31. decembra 1907 eventuelno tudi za leto 1908 potom ofertne obravnave.
Podvzetniki izpraznjevanja jam, katerim preskrbi magistrat brezplačno potrebni pnevmatični stroj za časa vožnje, naj vložijo svoje kolekovane ponudbe, v katerih mora biti tudi izrečeno, da bode podvzetnik jame tndi gošče izčistil na lastne stroške, do 3. novembra letOS pri podpisanem mestnem magistratu kjer se poizvedo tudi natančni pogoji te oddaje.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 17. oktobra 1906.
BRZOJAVKA
3792-i    iz. Ljutomera v „Narodni dom" v Ljubljani.
Pristni sladili vinski most
ravnokar doSel in bo v nedeljo, dne 21. t. m. nastavljen. Točilo se bode tudi priznano izvrstno termalno pivo Delniške pivovarne
in postrezalo z dobro kuho po primernih cenah. Točila se bodo tudi dobro znana  vina  iz   Zajčeve  kleti.   —   Za zabavo bo skrbel priljubljeni
Vstop prost ljubljanski sekstet, začetek ob 8. zveč.
Za mnogobrojen obisk se priporoča    ^   gogOV«, restavrater.
Cea. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Odhod iz Ljubljane |ui. tel.:
7*io zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. že!., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga.
7*17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
II-30 preipoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc.
I05 popoldne Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
4 OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.,v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
7-08 zveder Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje.
7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž.
io-23 ponodi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo.
Dohod t Ljubljano faz. ieL:
7- 09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža.
8- 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta.
h 15 predpoidne.   Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 popoldne   Osebni vlak iz Straže-
Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž.. Trsta c. kr. drž. ž. 8-35 zv«eer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
8- 4-5 z«eoer. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž.iel, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel.
K-34 ponoći.   Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž. Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-OS popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. iO 45 ponodi. Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v LJubljano dri. kolodvori 0 49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. io 59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika. 6-10 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika.
9- 00 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje* evropejskem času.)
G. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn.
Naznanilo in priporočilo!
Podpisani vljndno naznanjam p. n. občinstva na Glincab, Viču, v Rožni dolini in Ljubljani, da sem prevzel in bom 3808 vodil staroznano
aostilno .pri Bobenčku'
V nedeljo, dne 21. t.m. godba in ples.
Potrudil se bom po svoji večletni izkušnji, da bo p. n. gostom v moji gostilni postreženo kar najbolje. Točil bom
—— razna pristna vina ———
kakor tndi vedno dobro sveže pivo, ter postrezal z gorkim! In mrzlimi jedili ob vsakem časa.
Opozarjam na domač izdelek riževih in Jetrnih klobas. Postrežba to^na(  Cene zmerne.
Za mnogobrojni obisk se priporoča z vsem epožtovajem   |yan MaHnŠOk gostilničar
Dvorski tri {L 3
pod Jtorodno kavarno".
Od 21. oktobra do 27. oktobra 1906:
London.
Gostilna
se odda tako) na račun
# v Ljubljani. #
Vpraša se Spodnja Šiška 208,
pritličje.
3785-1
K. št. 36089.
381G
Razglas.
Podpisani mestni magistrat naznanja, da bo Domobranska cesta radi regulacije nivela, od dne 22. pa do 27. t. m. za vozni promet zaprta.
jttestni magistrat ljubljanski,
dne 20. oktobra 1906.
Zaradi bolesni  se daje v Cerknici pri Rakeku v najem dosedaj še edina v vsej cerkniški okolici
z vsem potrebnim orodjem.
V usnjarnici sta veliki dve sobi za izdelovanje kož, zraven sadilna soba, val javka, velika kamnita miza. V delo pride črez 300 tujih kož največ svinjin. Kdor boče vzeti v najem, naj se kmalu zglasi, da se ve podpisani ravnati in kože jemati v delo. Tudi je nsnjarnica pripravna za vsako drugo obrt, ker stoji hiša tik glavne ceste in je voda v bližini. — Na razpolago je tndi velik vrt.
Matevž Završnik,
3812—1
Cerknica   pri  Ealcels vl.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča evo] pripoznano izvrsten Portland - eonteni v vedno jednakomerni, vso od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene prod-dpise glede* tlakovne in odporne trdote daleč nctdliriljujoel dobroti, kakor
tudi svojo priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in n a j s i o v i t e j 8 i h tvrdk ao na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., Mazimlllans
3449—5
sse 8.
Podraženje mila.
Oziraje se na nedavno v skoro vseh dnevnikih priobčeno naznanilo Zveze avstrijskih industrijcev na Dunaju, da so 11. t. m. sklenili tvorničarji mila da zaraai zopetnega rapidnega podraženja tolšč podraže milo, tudi jaz naznanjam svojim odjemalcem, da moram tudi sam iz istega vzroka vnovič podražiti milo
za 3 3( pri 100 kg. 3758-3
V Ljubljani, 18. oktobra 1906.
Pavel Seemann.
•  -  Paziti v Jstri  - -
Naznanjam p. n. občinstvu, sosebno gg. vinskim trgovcem iz Kranjske, da sem prevzel znani restavrant
ki je preskrbljen z najboljšimi vini, pristno kranjsko kuho ter sobami za prenočišča. — Postrežba točna, cene zelo zmerne.
Za obilni obisk se priporoča
Jtnton Cerovac,
3813-1 gostilničar.
G. Vatovca
2 minuti od juž. kolodvora
1
Milna „A1 Trifolio" u Trstu
3800-1 e)
se slavnemu občinstvu za obisk posebno pa cenj. železniškim uslužbencem priporoča najtopleje. o o
Točyo se ceno vsakovrstna o   o   o   o   o   o o
vina in piva prve vrste.
oooooo   Vsak čas   o   o   o   o   o o topla, in mrzla Uultiiijn.
o ii m> n o ii o
6%+4
79999999
55
mm    5327 37
čistilno sredstvo za vsako boljše obuvalo rumeno In črno.
Posebno priporočljivo
■a čavli* ii bozcalls, oscaria-, chenreau-1b lakovega usnja. DUNAJ XIIJ1.
Privatni plesni pouk
v dvorani hotela „pri Maliču".
Usojam si javkati p. n. občinstvu, da v ponedeljek, 22. Oktobra t. 1. zopet pričnem e plesnim ooukom in sicer bodo strokovni tečaji za dame in gospode iz boljših rodovni vsak ponedeljek ln petek ob poluosmih zvečer. — Pripravla so tečaj za otroke.
Posebne ure se dajo vsak Čas dneva za vse stare in moderne plesove po laiki ia hitro p-iačlj vi metodi za zasebnik**, za dražbe v dvorani sami ali pa v privatnih h šah.
Prijave in vpisovanja vsak dan od enajstih do dvanajstih dopoldne in od treh do petih popoldne v hoteln pri Slonu, soba št. 72.
Z odličnim spoštovanjem
Giulio Jfforterra,
3742 2
plesni učitelj.
Stor
nI i orali št« i>
kili, damskih ki otroških lawn-tenrHs ta pristnih
loinenkik gorskih ceilje?.
Elegantna
26 in 1566
jako efcrbna izvršitev po vseh conah.
Najcenejša vožnja v Ameriko!
Boiilo^1"-
New York
najhitrejša vožnja
Nizozemsko-ameriške črte
Bazal-Pariz-Boulogne-Amerika
Vozne liste preskrbi ixi daje brez-1787      plačna pojasnila 24
edina oblastveno potrjena  potovalna pisarna
Edvard Kristan
v Ljubljani
i
Kolodvorske ulioe41 na dvorišču v vili med prvo in drugo hišo na desno
naznanilo otvoritus.
Usojam si vljudno naznaniti, da sem otvoril
o KolođuorsRlh ulicah štev. 35, I. nadstropje
z najnovejšimi stroji opremljeno
delavnico za p
in podpletanje moških in ženskih nogavic, jopičev, gpodojih hlač itd. Sprejemajo se tndi vsa v to stroko spadajoča dela.
Potrudil se bodem,  da ustrežem vsem p. n. naročnikom točno in najceneje. Priporočam se za obila naroČila.
S spoštovanjem
J. KOLENC.
glasbeni instrumenti
stoje glede
preproste, praktične konstrukcije nerazrušljive stanovitnosti elegantne šarene oprave odlične premenlfive glasbe
nedoicžno na prvem mestu.
Vsak hotelir, kavarnar ln gostilničar, ki bi rad
povzdignil promet v svojem podjetja in s tem prevedel se  več jedil in pijač,  naj si da zastonj in poštnine prosto doposlati malo brosnro „Hundert Zeugnlsse fiber Hupfeldsmusikwerke".
; Helios
Zadnja novost
oxcl^estriorx
z elekirišknim obratom.  Nadomešča majhno vojaško godbo. Vsak istrument se lahko posamezno odstavi, tako da igra klavir sam.
Hupfeldov Phonoliszt
najboljši umetni piano na svetu. Sijajna naložba glavnice. Vsekdar pripravljena zabava za goste. Prospekt zastonj in poštnine prosto. Obsežne plačilne olajšave. Za gotova plačila visok rabat.
Ludvik Hupfeld deln. družba
na Dunaju, VI, Mariahilferstrasse 7—9.
V Evropi prva In najstarejša tvornica elektrlšklh klavirjev In orohostrlonov.
37H2-1
44444441AAAAAAAAAA 4444444»
A. KUNST
Ljubljana
Židovske ulice "3L
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno ne Izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in csznamenujejo, — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorec vpo-slati.
E
► ►
►
► ►
1fftf?yyffffffytft»tv?tft?
E lllllllllllllllllllllllllllllllllllll IIIMIIIIHI""-
P«famoyl|eno Uta 1845.
m. REICH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna
= UJHL   p JI I". =
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališce
Šelenburgo^e ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
= 111 e 11111 m 11111111111111111111 j 111111111 ii iihiiiiiiii......iiiiiiimimiim
03
co
Spredaj ravna oblika,
no tišči nželodec,
priporoča v največji izberi
Alojzij perschč
v LJubljani Pred Nfcofajo ftt. 21.
m m m
M
*3
1
s
1 *?
m m
•9
Pekarija slaščičarna
in
It a varna
j. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
= flUjalke: =
Glavni trg 6 . Sv. Petra cesta 26
m m •«
s*
B
ni
m
tU
tU'
Varno I   mm Važno!
gospodinje, trgovce is nrsjsa.
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogvo, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tud po Kneippu, ustne vode ln zobni presek, ribje olje, re-dllne In poslpalne moke ze otroke, dišave, mile in sploh vse tosletne predmete, fofojrraflene aparate in potrebščine, klrurglčne obve-zlla vsake vrste, sredstva ze desln-fekcljo, vosek ln peste ze tle Itd. — Velika zaloga najfinejšega rama in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod ln sollj ze kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
SBam ilvlnone|ee
posebnr priporočljivo: grenke sol, dvojna sol, sollter, enojsn, kolmoi, krmilno epno Itd. — Vnanja naročila bo izvršujejo točno in solidno.
-+* Drogerija h- 42
Anton Kane
LJubljana, Židovske ulice št l
Kupuj« p« naJ*l*>J> trni razna
sseli&Ca (rožo), cvetje, korenine, semena, skorje itd. Itd.
r" h r-r-r-
Y V h r h h i-h
h h
r" h
1-
r
1-
ranejožef!
»pravzaprav reprezenfantgrenčic:
(V.medic.odd.splošne bolnice napunaju.)
3796—1
V •
Pred nakupom
in kaminskega orodja
naj si ogleda vsakdo veliko zalogo tvrdke
Fr. Stupica v Ljubljani
Marija Tereziie cesta št. 1 in Valvazorjev trg št. 6.
U^Ied ugodnega natapa niz!<e cene!
1
.j
j:
i
Št. 36483.
3764-
Razglas nabornikom.
Mestni magistrat ljubljanski glede rednega nabora leta 1907 nastopne razglaša:
1. ) Vsem v Ljubljani stannjočim leta 1884, 1885 in 1886 rojenim mladeničem, neglede na njih rojstni in pristojni kraj,
se je tekom meseca novembra 1906
pri tukajšnjem uradu k zabeležbi zglasiti.
2. ) mladeničem, ki mmajo domovinstva v Ljubljani, je prinesti s sebo; dokazila o starosti in pristojnosti (rojstni in domovinski list).
3. ) začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščenci.
4. ) onim, ki si hočejo izprositi kako v 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona  navedenih ugodnosti, je po predpisu opremljene prošnje vložiti meseca
januarja ali februarja 1907 pri podpisanem mestnem magistratu, najkasneje pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji.
5. ) Onim, ki žele, da se jim dovoli nabor izven pristojnega okraja, je c priliki zglasitve vihti opremljene prošnje, obenem pa lahko oglase in izka-žojo pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene ugodnosti.
6. ) Sinovom vojaških oseb, slutečih v dejanski službi in onim mladeničem, ki so nameščsni pri vojni upravi (vojni mornarici) in so v nabornih letih, se je ravno tako zglasiti.
7. ) Kdor zanemari dolžnost zglasitve in sploh iz vojnega zak-izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičiti z izgovorom, da ni vedel za poziv ali pa za dolžnosti, katere mu nalaga vojni zakon.
Naborniki, ki opuste zglasitev, ne da bi jih pri tem ovirala kaka nepremagljiva ovira, so krivi prestopka in se kaznujejo z globo 10 do 200 kros ali pa s primernim zaporom.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 10. oktobra 1906.
Na svetovni razstavi v St. Lou'su 1904 najvišje odli-
kovanje „Gand Prix".
1327 i 2 n
Zahtevajte povsod
z varstveno znamko
Globus
v rdečem traku
Edini izdelovalec
čistilni ekstrakt
Globus
ker ponujajo mnogo manjvrednih ponaredb.
FRIC SCHULTZ, deln. družba, Lipsko.
i
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3.
Naznanjam, da sem prevzel od ,Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike ln posamezne številke „ljubljanskoga Zvonar' in vse one knjige, katere so izšle v aložbl „Narodno Tiskarne1'. — Te knjige so:
Josipa Jurčiča sbrani spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan k 1 gld.
Posamezne številke M Ljubljanskega Zvona14 po 40 kr.
Zbirka lakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan h 2 gld. 80 kr.
S« ar nI ko vi zbrani spisi. I. zvezek, hrosir.'.ii a 50 kr.
Dr. Ne v e s e k d o: ,.4000". Poveat, bros. a 50 kr.
A.Aškerc: Izlet V Carigrad, bros. a 20 kr.
Targenjev: Otol in sinovi. Roman,
broširan a 50 kr. — Štiri novele, bros. a 20 kr. Benes-Tfebizskv:   Blodne duše.
8
8
9
B
8
s
Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat   nominis  nmbra: Časnikarstvo in nafti   časniki, broširano
a 40 kr.
Jeli nek: Ukrajinske dame. Povest,
broširana a 15 kr. H a 1 e v y: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Razne  pripovedk«,   broširane a 40 kr.
— Dve povesti, bros. a 25 kr. Thenriet:   Undlua   Poveet,   broft. k
20 kr.
A. Trstenjak:  Slovensko gleda
lisce, broširan izvod k 1 gld. Jurčič: Listki, bros. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, bro«
30 kr.
Avstrijski patrijot: „Parteiwesen der Slaven1', broširano A 50 kr.
Roman, broširan a 70 kr.
Po sniženi oenl priporočam: Pran Kocbek, Pregovori, prilike In reki.
50 kr., sedaj Harno so Ur.
Sprejemam tndi naročila na vse modne žurnale, vse domače in tuje časnike ter knjige.
Proj
na
1481
»• TMeleJev razdebeltlnl čaj I    znano uspešna specialiteta proti debe-f    losti.  zajamčeno   neškodljiv. Zavitek K 2-—. — Prodaja ga lekarna ,,pri -p^   Angelu" v Celovcu. 3325- 5
Lepi lokali
•prami za vsako trgovino  ali za pirati se dajo takoj v najem. Odda »e tndi
■lev za dva konja.
Naslov   pove   upravništvo „Slov.
HodV. 2845 33
f   (zdelane postelje
iz rdečega posteljnega inieta! Prav      dobro     napol neno. Pernica ali blazina, 180 cui dolga, '16 cm široka K 10 —, 12-—, K 16     in K 18"— 2 metra dolga, 40 cm široka K 13-,   K 15'   , K 18 , K 2 i  -• Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm š'rok K 3.-. K  3*50 in  K 4 - , 90 cm dolg, ;0 em Širok K in  K 5*50. Izdelujem
tudi po kakršnikoli drngi meri. R delni mo-Jroci iz dlake za 1 posteljo K 27*—, boljši K 33-—. Pošilja se poštnine prosto po povzetja od K 10' naprej. Zamenja ali nazaj ;e vzame proti povrnitvi poštniu stroškov.
Benedikt Sac; sel, Lob s 35. pošta Plac-es* sts* Č^ftfcern*
inogradniki!
I. štajer. trsničarska zadruga
I, Juršinci ima naprodaj cepljene trte: 75 tisoč silvanca, 50   „ burgundca, 120   „ šipona, 190   11   velškega rilčka, 22   „    žlahtnine, 3685—2 35   ,1 braminca, ekaj  dragih vrst  in ine*ano : plaveč, urgundec, modn portugiiec, rantoi m uskut. Vse trte so zajamčeno I vrste, it stane tisoč 160 K.   Odjemalci naj e pridno glase in prilože 10° 0 are.
Trte  se lahko pogledajo pri Jan. legnla v Hlaponcih, l uro od želez. ta)e Možganjci pri Ptuju.
lenima ponudba.
Dobro situiran trgovec išče sodrugo, ■^spodično ali vdovo brez otrok, 35—45 t staro , zaaČajoega vedenja, zdravo 1 prijetne zunanjosti, ki bi imela tudi e^elje do trgovine. Premoženje ai po-rebno.
Le resne ne anonimne ponudbe, ie mogoče s fotografijo, katera se vrne, šljejo   naj   se  pod  šifro „Trgovec itev.  1001"    na   upravništvo „Slov.
.roda~.
Tajnost se jamci a častno besedo ziralo se bode tedaj le na resne ;e anonimne ponudbe. 3713—3
aznanilo!
Podpisani p. n. slav. občinstvu indno naznanjam, da se
kcidenčna tiskarna
id firmo Fr. Iglic ne nahaja več na Mestnem trgu št. 11,
r je omenjena tiskarna sedaj moja hit in sem jo preselil
Ii zmouske ulice štev. 4
r izvršnjora vse merkantilne tiskovine najnizj h cenah. Isti tam   imam  tudi   trgovino S
lapirjem, pisalnim in risalnim trođjem prodajam  vse  po naj-
žjih ceoab.  Zunanja naročila najtoč-
eje, najhitreje in najceneje!
Za   mnogobrojna  naroČila se naj-
pleje priporočam z odličnica spoštovanjem    £a v o sta v Pevalek
ctdenćna tiskarna trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem,
Izubijana, Židovske ulice štev. 4.
Izšla je knjiga
poveš? iz gledaliških  krogov ljub jonskih v polupreteklem času.
(Ponatis iz „Slov. Naroda.) P* povest je jako zanimiva ter izborno Naje  dogodke   neke  koristke izza f**a Moadbeimovega gledališkega ravnateljstva, -sna broširano 80 v., po poŠti 1 K.
Dobi se v knjigarni
L SCHNENTHER o LJubljani
Prešernove ulice*
Naš namen je dosežen!
Velika priložnostna prodaja
se prične danes.
Otvorili smo to razstavo jedino le s tem namenom, da vas prepričamo glede blaga; to je v istini, kar smo zatrdili in tudi ie natanko prcis kujete osebno, še ne boste mogli najti razločka mej
<)<>00<K>0<>0<>OC<>0<>000 416
„Tudor"-
0.
= skimi demanti =
pa pristnimi.
Naša pogodba je že kmalu pri kraju in smo sklenili, da ne vzamemo niti jedne svojih dragotin seboj; zategadelj, se vam pnnuja tudi še jedina priložnost
%Z - « -
w
'IV
Blagovolite upoštevati, da po sklepu te priložnostne prodaje ter naše razstave bodejo „Tudor"-Ski demanti,  narejeni znanstvenim potom od agentov, kojim je gosposka to dovolila prodani po karatih.
Tuje priložnost da si jedenkrat za celo življenje kupite
prstanov, kravatnih igel, broš, manšetnih gumbov idt,
mu
s „TUDOR"-skimi demanti vdelanih, na tisoče prinas prodanih po
kron
za izjemuo ceno, in sicer z obročjem vred. le po
Ml
krone
„Tudor"-ske demante prodaja: v Ljubljani
iott ICHsper, JVSesttti trg št« 21
nn«»i»j«i n^počil^        sss^rjr&ujsrjo po povzetju.
IZBERITE SI
amerikanske črevlje
elegantne, pripravne in stanovitne, samo solidnfga dela
avstr.- AMERIKA nska
zaloga črevljev
LJUBLJANI
Prešernove ulice 50. Za naročila z dežele zadostuje navedba številke.
Krošnjarji-agenti
se proti visoki proviziji ali stalni plači iščejo takoj la prodaianie patent, predmeta. Ponndbe pod ffA. E. 104" odpošilja Rafael * Wlttek Dunaj I. Graben 28. 3616—3
Sode
vinske od 100 do 700 litrov vsebine
proda po nizki ceni 3465 lž
~W^«j«->*^ iilio** mit^^rm IO. Od  -»l*u»**«* «*. kr. vi« hr-  dovolj* >a
privatni učni zavod
za urezanje In fiuanle oblek
v Cjttbljani, Židovske ulice 1.
Učenke se sprejemajo vsak dan od 9. do 12. nre dopoldne. 3517 4
Prodaja krojev po meri.
Iz proste roke se proda skupaj ali na drobno
veliko posestvo
obstoječe \i dveh hiš, v katerih eni se nabaja mlin oa bencin motor z dvema tečajema, v drugi pa stara občeznana gostilna pri „Strnadu", pravica za trgovi o z mešanim blagom in pravica za Žganjekuho. Zraven so vsa gospodarska poslopja, vse v najboljšem stanja in z opeko krito. Pri pose«tvu je tudi zelo velik bukov gozd in manji smrekov, « eliko njiv in senOŽeti. Od cerkve četrt ure, isto tako od žele/.nice Četrt ure oddaljeno, tik glavne ceste, ki pelje na Doleujsko.
Natančneje se izve pri lastnici Fr.
Tavželj v Zdenski vasi, pošta Videm-Dobrepolje. 3740-3
vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim učinkom £ priporoča 2294—18
Peter Wernig
o. kr. dvorni dobavitelj orožja
v Borovljah na Koroškem.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Prostovoljna sodna prodaja
posestvo.
Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 8. oktobra 1906 k st. A 1 7/4-63 se bode vršila
dne 22. oktobra 1906
ob 9. uri dopoldne
na licu mesta prostovoljna sodna dražba posestva vi st. 40 k. o. Gradišče, t. j.
(Gostilna „prl črnem medvedu")
z dvoriščem, gospodarskim poslopjem ter vrtom brez premičnio.
Vuklieuu cena znaša 44.800 K in se poDiidhe pod tem zneskom ne sprejemajo. Dražbeni pogoji so v pisarni c. kr. notarja dr. Fr. Voka na vpogled.
3728 2 Dr Fr. Vok
c. kr. notar kot sodni komisar.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Telefon ftt 163.
Iv jubljani
Telefon št 163.
izborno pivo v sodcih in v steklenicah.
0ŽST   Zaloga v Spodnji Šiški.
Telefon štev. 187. "S£Q
1606-47
Najcenejši nakup
največja zataso
1
priporoča 3696—3
jm> iiHJiti/jh c -na h 1» iz konkurence
J. KEBER
Ljubljano, Stari trs itn. 9.
Br. Novaković
ei|i.
posestniki oinosradov na otoku Braču In v makarskem primorju
SN
sled želie 1
m 3 W C
^ o
# ca
© -C KO
« O 3
'Si «»i
mm VIUU3
r*-
■ Cas
(jO
.5,0
CD C
"5cL
O Q
Čast nam je naznaniti slavnemu občinstvu, da smo vsled želje naših cenjenih odjemalcev odprli moderni
vinotoč
u Sotonskih ulicah itn. 4,
kjer točimo mnogovrstna pristna vina svojega pridelka po najnižji]* cenah«
.Zaradi točne postrežbe in olajšanja truda našim cenjenim odjemalcem, sprejemamo naročila, ozir. prodajamo tudi %' *•■•«► t ocu v sodniških uli«***ia ■* vina, konjak itd. v steklenicah^ po ravno tisti ceni in enake vrste, kakor v skladišču na Starem trgu.
Zahvaljujoč se za do zdaj izkazano nam čast se priporočamo slavnemu občinstvu 3602 5
z velespoštovanjem
Br. Novaković.
o
ca a>
3 5
J±CQ
ta
S" o«
- o
- 0
a
2.
a-
PH prvovrstni avstrijski zavarovalni dru tbl proti požaru In za življenje najdejo
2f>
posredovalci
1660
kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoč se postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovalo! pa dobro trajno službo. — Ponudbe pod „15 305", Gradec, poste reetante.
samo, ampak poizkusiti morate staro preizkušeno zdravilno
llijsžomlečnato milo Steckenpfed
Bergmanna & Co., Dratdane in Decin na Labi
prej    Bergmannovo   lilij skomlecnato milo  (znamka  2  Škrata),   da dobite belo polt  brez  peg in nežno kožo na obrazu.      2349 - 17
Po 80 vin. ga prodajajo v Ljubljani
lekarnar J. MAYR, droug. A. KANO VIKTOR  SCHIFFER,  parf. OTON FETTICH-FRANKHEIM.
O
•9
1
S
j*
>
3 o
"3
k
ca
0
o
JC o ej a.
o
X
s
T e
e
9
vati pr«*«l vsako nesnago
ker ae po tej lahko vsa k a tudi uajmanj&a rana razvije v selo hudo, težko ozdravljiro rano. /t-40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, tako imenovano |»r»vko <ioi»MČe mnzilo kot /...-neriljivo aredstvo za obveso. To obvaruje rane, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
JtaT RajEpoMllJa me v>utk dan 1£Q
1 cela pušica 70 v, l/i , pušice 50 v. Proti predplačilu 3 K 16 v po pošti se pošiljajo 4 pušice, proti predplačilu 7 K 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ograke monarhije.
Vsi deli embalaže Imajo r.akonlf o de-ponevaoo  v**r*t *«mi«> eiihhiKo
——  Glavna zaloga —
B FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna ,,prl frnem orlu" b l»raga       3352- 3
Mali strana, ogel Nerudove ulice 203 fl|     Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.
j  V Ljubljani se dobiva pri go 1 epoi
spodih lekarjih: G. Plccoll, U. pl. Trnkdczv, M. MerdeUchltt-
Umetno in trgovsko vrtnarstvo
M
mi
Sns
$&&
UIKTOft KORSIKA,
3763 1
-e> Rimska cestu ll 5,
Izdemje doplte in spleta vence ter prireja naprave za okraje vanje grobov itd. vse po naj no. vejši obliki.........
Priporoča se slav. občinstvu,  da bi mn sedaj Vrith svetih kakor tudi ob drug h prilikah nafeh, nili mnogo naročil za Šopke, vence itd., ki jih m. delujem okusno in ceno.     o   o   o   o   o   o r
I jSŽ£ŽE'Snm3
Naznanilo preselitve.
A] Vljudno se s tem naznanja, da se je preselila podpisanega
petarija in trp™ i
S
Iz hice štev. 49
M so me podpirali, priporočajoč se jim, naj mi ostanejo zvesti tudi v novem 'Al obrto
u hišo št. 8, o nekdanjo poštno hišo s. Lovra Kaučica
vet Ifledvodah.
Zahvaljujem se tem potom vsem svojim dozdanjim odjemalcem, ki
vaiišču  ker se bom pošteno potrudil, postreči z najboljšim blagom Obračam se tudi do novih odjemalcev, pnporočaje se, naj poskusijo, ^| v čem bi jim mogel postreči.
V Medvodah, dne 18. vinotoka 1906.
JuHj Novljan,
vm- i pek In trgovec.
s?—
?>^y    v^jnr njp*—^
T)cbrc in cene!
J[nton S<
m
C C
t)
C
p
n Ljubljani, 5pito'5k« ulice 5t. £
3565 4
ne»po$ti
konfekcije ja dame in deklice, bluz, deških oblek, modnega blaga ya dame in gosoode, -parhenia, flanelastih odej, garnitur,; najboljše belo blago jar perilo in vsakovrstne preproge.
Največja izbira v boah.
konfekcijski katalogi brezplačno in poštnine prosto. Vzorci na sahtevavanje poštnine prosto/
£olidna postrežba.      Jfajnižjc cene
i i
o
ar
O
a
3 O
i i
t>obrc in cene!
i: pošiljanje blaga oa vse kraje svtta. ^
Najcenejša, J največja nks- ; portnatvrdka. j
H. SUTTNER
urar in trgovec zlatnino in srebrnino
▼ lijuliljaiii
na Mestnem trsu naspr. rotuoža
prej v Kranju,
priporoča svojo veliko zalogo finih
švicarskih ur
briljantov, zia nine in srebrnine
3770-1
v veliki Izbiri
liniAllii «
i S i I 9 s
99 E
oo
w n
Cb "O
O
OD
B>    —■
o a
OB
a
8S
Stenska ura s kukavico, krasno izdelana omara, trpelno kolesje gld. S'75
Budilka, nuj novejše vrnte, lično izdelana, fino kolrsje, gld. 4-75.
Budilkal rajfinejše znamke, trpeftno kolesje, gld. 3 50, navadna okrogla, od gld. 1*75 uapr.
o P
Žepne nre najfinejše znamke, kakor Glasbutte, Schafhausen, Ornega, Cenit, Urania, Intakt i. t. d. iz zlata, srebra,
jekla in niklja po tvornidkih ceaah. Uatnina, irebrnina ln brilfantOV najnovejše fazone, finega izdelka po konkurenčnih cenah. Ker pošiljam svoje blago na vse kraje sveta, imam velik promet, torej l.hko po nizkih cenah prodajam. Ceniki saatonl t Ceniki flBaanitonmf S
i;
I "S.
Is
"O
a
o
v
ro
.30
■
ca ca
r__i_*_i_ _ i J
•___1*1
T.ocfnino   in   fijt      UarA^nA bakarnrt".
D8B
10
2871
9753
65