!tev. 80.
V Ljubljani, g petek, dni 1 aprila 1905.
Leto mm.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13-— četrt leta „ „ 6 50 2-20
za
za en mesec „
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 201— za pol leta „ „ 10'— za ietrt leta „ „ 5'— za <n mesec „ „ 1'70
Za pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo ]« * Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
___dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ni« vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■	Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona štev. 188.
Polico sem!
»Učiteljski Tovariš" zahteva — palice. O prepovedi telesne kazni piše, da se morajo že zdaj delati izjeme, in da je najbolje, de se telesna kazen dovoli.
Kako se naj izvršuje ta pedagoška procedura ? Novi recept za rab« šibe se glasi tako Ie:
Ravnatelj Jehann Drescher je v svojem znamenitem govora „0 vzgojni nalogi šole in oblastni)" pri deželni skupščini v Gradcu dne 12. septembra 1898 dokazoval, da je za zanemarjene otroke zanikrnih staršev šiba potrebna, a otroci se naj kaznujejo le zaradi večjih, natančno določenih pregreškov, a ne kaznuje jih naj učitelj, temveč občinski sluga, in sicer v občinski hiši ali v šolskem poslopju v navzočnosti člana krajnega šolskega sveta in šolskega voditelja; vselej pa se morajo starši o tem obvestiti. Kjer bi pa hoteli starši otroka primerno kaznovati pred pričami v domači hiši, pa »aj ne bo kazni v šoli ali v občinski hiši. Na ta način bi se najbrž tudi zabranilo tisto nesmiselno i n d i v j e p r e t e p a n j e otrok, ki je v nekaterih ro-dovinah v navadi.
To bi bil pač jako birokratičen način šibne rabe. Mislite si le učitelja, ki bi moral celo občino spraviti po koncu, da bi po dolgih obravnavah in pisarijah dosegel, da bi dobil zanikrn frkolin po vseh pravilih svoj udarec v občinski hiši v navzočnosti krajnega šolskega sveta! In še tega zadostila ne bi smel imeti trpeči učitelj, da bi sam izvršil zahtevo pravice, ampak bi moral ta del pedagogiških poslov prepustiti občinskemu slugi!
Uredništvo »Učit. Tovariša" je pripisalo še jako lepo opazko k temu receptu:
.Največkrat je vzrok popačenih otrok nemarna vzgoja in lahkomiselnost staršev, zato bi morala tudi te zadeti prva in občutna kazen. Najprej torej palice tistim, ki so je najbolj potrebni!"
Po teh palicah nemara liberalni učitelji še bolj hrepene, kakor po šibah za otroke. To bi bili ginljivi prizori, ako bi v občinski hiši polagali na klop tudi starše in bi občinski sluga po protokolu segel po palici, in---
A dovolj te grozote! Kar v Rusiji odpravljajo, to hoče pri nas uvesti »Učiteljski Tovariš"!
Vendar stvar ima tudi svoje resno lice. Ali niso liberalni učitelji vedno blatili starih „klerikalnih šol zaraditega, ker je imel učitelj v njih več pravic, kakor jih ima zdaj? Ce je kak katehet potegnil kdaj nemarnega učenca za njegove kodre, je „Na-rod" pisal uvodne članke o »klerikalnem barbarstvu". Zdaj pa priznava tudi »Učit. Tovariš", da je včasih prav tako . . .
Ko so se naši pedagogi zarili brez vsake kritike v ideje, ki so jih po nastopu nem-
idealistiške filozofije zastopali začetkom 'n sredi 19. stoletja nemški vzgojeslovci, so se seveda jeli tudi zgražati nad uporabo telesne kazni, češ, kako je barbarska. Neko sila pikantno stran je imelo to vprašanje tudi zategadelj, ker so se lahko pri tem znašali nad cerkvije, ki je seve vse surovosti p]fa in omega. Zadnji in nepobitni razlog za odpravo vsake telesne kazni je bil in je našim liberalnim »filozofom* ta, da se ona ne strinja z dostojanstvom človeškim. Da, številka »Učiteljskega Tovariša", o ka-
teri sedaj govorimo, je celo postala tako pobožna, da navaja proti telesni kazni razlog, da je človek bitje po božji podobi, ki se ga ne sme pretepati. Da, gospodje, res je, da je človek bitje po božji podobi, da, še več: ta človek je posinovljenec božji, ki bo kdaj celo deležen božje narave, njegovega na mistiški način neskončnega fl|stva, vsem pravilom logike je, da stajll tejga kaj proti uporabi telesne kazni. " ^
Drugi razlog, ki je dokaj pametnejši, je ta, da treba pri vzgoji otroka začeti pri koreniki, da ga treba dvigniti do prave etiške samoodločbe z zgolj intelektuvalnimi in moralami sredstvi, ne pa s silo in telesno kaznijo. Ker je podlaga te ideje — vera v absolutno popolnost in dobroto človekovo — popolnoma pogrešena, tudi ta razlog malo velja, dasi ima v sebi precej resničnih momentov. Pa naj si že bode kakor hoče, dopisnik „T o v a r i š e v ki se je spravil nad § 24., si želi nazaj tisti čas, koje vladala v šoli palica! Pa ne samo to, gospod je hotel biti malce originalen, pa je hotel svoj reakcionarni nasvet malo modernizirati: on konštatira prvič, da proti upornosti dostikrat ni drugega pripomočka kot palica — kako je to ginljivo, da ste vendar enkrat uvideli, da je absolutna dobrota človekova neka kimera — drugič pa nasvetuje, naj se palica ne rabi v šoli, ampak občinski sluga naj v navzočnosti člana krajnega šolskega sveta izvsši to proceduro! „Das ist der Weisheit letzter Schluss." Če veljajo razlogi, ki ste jih vedno trobili i svet, potem je tudi taka javna in oficijelna kazen barbarska, naj si potem bo pri tem pretepanju zraven še okrajni glavar. In če ima kaj smisla na-| čelo avtoritete učiteljeve, potem je nujno in ! brezpogojno potrebno, da kaznuje učitelj I sam in če le mogoče takoj, ko se izvrši | prestopek!
Pustite učitelju vsaj toliko pravice!
I Državni zbor.
D u n a j, 6. aprila.
Obrtno nadzorstvo.
Sinoči je proračunski odsek rešil proračun za obrtno nadzorstvo. Troški se pro-računavajo na 619.770 kron. Ker se množi osobje nadzornikov, rastejo tudi troški. Lela 1896. so znašali troški 334 820 kron, letos skoraj že dvakrat več. Ta naprava pa je jako potrebna in splošna želja je, da bi obrtni nadzorniki čim večkrat nadzorovali razna podjetja.
Poljedelsko ministrstvo.
Danes je odsek pričel razpravo o proračunu poljedelskega ministrstva. Na vrsti so: Osrednje vodstvo (1.314 601), poljedelske šole in preizkuševališča (613 753), deželna kultura (5 470.825), rudniške oblasti (756 370), gozdarske šole (44.700) rudar, šole (408.133), konjereja (4,505 632), skupaj 19 934.728 K
Govorili so razni poslanci. Poslanec R o b i č je opozai jal na predlog glede polje delske šole na Spod Štajerskem s slovenskim učnim jezikom. Svoj čas so zahtevali slovenski poslanci, naj država ustanovi to šolo. Ker pa se je omajal štaj. dež. zbor in je dne 11. jan 1.1. sklenil, da je pripravljen ustanoviti tako šolo in bode deželni odbor že v bodočem zasedanju predložil dež. zboru primerne nasvete, naj bi poljedelsko ministrstvo podpiralo to podjetje. V ta namen nasvetuje resolucijo: .C kr. vlada se poživlja, naj dovoli za nameravano slovensko poljedelsko šolo na Spod. Štajerskem primeren prispevek za ustanovitev in letno podporo".
Druga važna zadeva je uravnava Pesnice. Obravnave so se vršile leta in leta, storilo se je le malo. Ker je deželni zbor štajerski letos sklenil dotični načrt zakona, naj vlada skrbi, da bode zakon kmalu potrjen in da se delo hitro prične Govornik opozarja vlado na plazove v vinogradih in na trgovinsko pogodbo z Nemčijo, ki bode jako neugodna za naše poljedelstvo Z*to
f vlada tem izdatneje podpira polje-stvo.
Vobče se kaže, da se je jako ugladilo leto nasprotje med industrijo in poljedelstvom. Tudi industrijski zastopniki priznavajo, da je poljedelstvo še vedno najmočnejši steber naše države in da potrebuje tudi največje podpore Zal, da je bilo doslej poljedelsko ministrstvo vedno le pastorek raznih vlad. K vsaki seji proračunskega odseka so bivši poljedelski ministri pripeljali veliko število uradnikov, ministri so zagotavljali svojo dobrohotnost, toda samih obljub je tudi skromen človek hitro sit. Deli-berante Roma Saguntum periit. Kaj pomagajo razne resolucije, vsi najlepši govori posameznih poslancev, ako vlada samo razmišlja, kako bi pomagala. Kmetijske šole, zadruge, državne podpore, posojilnice itd., so jako lepe in koristne naprave. A te so le postranski pripomočki, ki olajšujejo in podaljšujejo bedno življenje malega kmeta. Vse to pa ga ne reši, ker navzlic temu vidimo, da od leta do leta leze v nove dol-gr. V Prva naloga vlade je, da s primerno I carinsko in železniško tarifno politiko vsaj j na primerni višini vzdrži cene poljedelskim • pridelkom in živini. Ako so kmetovi letni str. ški vedno višji, nego dohodki, so vse podpore le homeopatične kapljice. Druga naloga vlade je, da sporazumno z državnim zborom najde pota in sredstva, s katerimi se morejo kmečka posestva razbremeniti ne znosnih dolgov. Ako država v prospeh industrije in trgovine žrtvuje neštete milijone za razna prometna sredstva in dela vedno nove dolgove, gotovo bi mogla in morala isto storiti tudi za poljedelstvo. Mnogo bi vlada storila, ko bi odločneje zahtevala od vojne uprave, da naravnost od producentov kupuje razne potrebščine.
Rusko-ioponsko volsKo.
Iz japonske rfenzive se da sk'epati, da je japonskemu armadnemu vodstvu mnogo ležeče na tem, da v prvi vrsti dospe k reki Sungari, da se polasti tega, za rusko ar mado in za razvrščevanje pri Harbinu tako važnega ozemlja Obojestransko premikanje čet vzhodno od železnice v smeri proti Kirinu kaže veliko strategično in taktično . vrednost tega važnega kraja (glej „Slovenca" 1 št 70. od 27. marca) Ruska armada si bo ; vsled tega prizadevala, da pod vsakimi raz-! merami obdrži to točko ; kajti ako izgubi ta kraj, ki je opirališče levega krila ruske armadne fronte, potem je črta Sungari skoro nevzdržljiva.
Lega Kirina povzroča, da je v nevarnosti vsak napad na črto Sungari na obeh straneh železnice, dokler je Kirin v ruskih rokah. Vsled tega bodo Japonci poizkušali vzeti Kirin, naj stane kar hoče. Da so Rusi zasedli postojanke, kakor je n pr. Gunčulin, oziroma Cančun, ima najbrže namen, zadr-žavati prodiranje japonske armade toliko časa, da si Rusi pridobe časa, izpopolniti tehnične utrdbe ob reki Sungari. Da se ruska armada z uspehom lahko ustavi japonski ofenzivi ob reki Sungari. je treba najvažnejše točke dobro oborožiti. Tako n. pr. se morajo postaviti na železniške in navadne cestne mostove in druge prehode čez reko topovi velikega kalibra itd. Za taka fort.fi katorična dela pa je treba časa in zdi se, kakor bi hotelo japonsko armadno vodstvo z naglim prodiranjem proti Sungariju onemogočiti dopolnitev teh utrdbenih del
Prodiranje japonskih čet ob morski obali prnti Vladivstoku (glej „Slovenca" št. 61. od 15. marca) pa pomenja prodiranje glavne armade proti Harbinu, ozir. preko
Kirina na glavno železnico Harbin Vladi vostok, da poslednjega izolira ter mu one--mogoči vsako dovažanje po železnici. Poročila z bojišča.
London, 6. aprila. Zadnja poročila z bojišča izvirajo iz neke brzojavke maršala Ojame v kateri poroča o manjših praskah japonskih prednjih straž z zadnjimi oddelki umikajočih se ruskih armad Mnenja o prihodnjih operacijah so jako različna. V Londonu so mnenja, da bo Linevič zavzel stališče med Kirinom in Bodune.
Peterburg, 5. aprila. „Rus" poroča iz Harbina : Na fronti je popolnoma mirno. V mestu vlada veliko razburjenje. Kitajski trgovci svoje blago prodajajo zelo po ceni ter zapirajo svoje prodaialne. Na postaji .Mandžurija" so se dogodila grozna plenjenja.
Peterburg, 5 aprila. Iz Harbina dohaja poročilo, da se je uredništvo „Vest-nika mandžurske armade" premestilo nazaj v Hundulin. Japonci na videz konceritrujejo svoje delovanje proti Kirinu, da izvabijo Ruse od železnice, glavne svoje sile pa koncentrujejo pri Tjelinu. Kitajci povdar-jajo, da nevtralnost Mongolije ni bila nikdar kršena, torej je popolnoma neresnično, da bi stale ondi redne japonske čete; pač pa se gre tu za Hunhuze, ki nosijo uniformo japonskega topništva. Iz Mukdena vrnivši se vojaški zdravniki so polni hvale nad ravnanjem Japoncev z ondotni mi ruskimi ranjenci. Japonci zelo pazijo nanje in so jih deloma že prepeljali proti jugu. Pač pa Japonci brezobzirno ravnajo s Kitajci.
T o k i o , 6 aprila. Uradno poročilo pravi: Del japonskih čet v bližini Kaijuana je pregnal 4. t. m. popoldne Ruse iz Kuju-hua, tri milje severnovzhodno od Minen-huahiha, in zasedel ta kraj Dne 3. t. m. popoldne je prodiral sovražnik z jahajočo artiljerijo in strojnimi puškami od Tave proti jugu. Dne 4 t. m. popoldne je pričel bombardement na Cinčeatun. Obenem ja prodiral močan ruski pehotni oddelek od glavne ceste, med tem ko sta dva ruska oddelka obšla obe naši krili. Zvečer ob 6. uri so Rusi prišli 400 metrov do japonskih pozicij. Ruski napad je bil popolnoma odbit in sovražnik vržen nazaj. Na japonski strani je bilo ranjenih 27 mož. Ruske izgube niso znane, vendar pa se cenijo nad 200 mož.
Peterburg, 6. aprila. General Harkovič je brzojavil danes generalnemu štabu: Pred fronto naše pehote se je pojavil sovražni oddelek na mandarinski cesti in na cesti, ki pelje iz Cantafua v Majmakaj. Pet vrst od Kilčijua je imel naš oddelek boj s sovražno pehoto. Sovražnik je bil potisnjen iz dveh pozicij in z ognjem naših oddelkov in kazaških napadov raz-
Linevič namerava novo bitko ?
London, 6 aprila. „Daily Tele-graph" poroča iz S-ingaja: Tu splošno pričakujejo, da se bo general Linevič spustil v nov boj na <*rti med Kirinom in Cančunom, kjer teče lahka železnica.
Stotnik grof Szepticki.
Neki dunajski list poroča, da je v naše vojno ministrstvo došlo poročilo, da se je Szepticki, naš vojaški ataše pri ruski armadi 26. marca nahajal v Hajlunčenu, 130 km. južno od Kirina pri dobrem zdravju. To je druga vest o njem od muklenske bitke.
Poneverjenja.
Moskva, 6 aprila. V upravi „Rde-čega križa" so odkrili nova škandalozna poneverjenja. Oba glavna krivca, brata kneza U r u š o v , bosta vsled tega postavljena pred sedmo kriminalno sodišče. Obravnava se vrši 10. t m.
Rusko poročilo iz Gunčžulina.
Gunčžulin, 2. aprila („Nov.Vr".) Našaarmada sejezbrala. Prednje čete so ob postaji Sipingaj, severne pri Suanujaodzi približno vzporedno z reko Lo-mihe. V kratkem ni pričakovati boja, a vse
kaže, da se hočejo Japonci raztegniti in pod pokritjem svoje konjenice iti daleč na okoli, kamor mi ne moremo. Svoje poizvedovalne čete bi mogli le na ta način okrepiti, da bi žrtvovali visoke vsote za ogleduštvo. Morali bi podkupovati ne le navadnih Kitajcev, ampak tudi uradnike in Hunhuze. Oba ta elementa se odlikujeta po veliki samo-pridnosti, in na to struno bi bilo treba za-brenkati. Postajo Cantafu so vzeli Japonci. Pri vjetih japonskih ogleduhih smo našli ruske zemljevide. S fotografijo so jih povečali in namestu ruskih ustavili japonska imena ter zemljevide izpopolnili. Kitajski uradnik je našel dvokolko, na kateri je bila blagajna mukdenskega »Rdečega križa" V njej je bilo vrednosti za en milijon rubljev. Izgubljene so pa blagajne raznih oddelkov.
Skozi Ledeno morje.
Peterburg, 5. aprila. Prometni minister knez H i 1 k o v in razni drugi visoki uradniki v tem ministrstvu so predlagali, da se ruska armada za nadaljevanje vojske preskrbi s potrebnim provijantom, naj se pošlje v Sibirijo skozi Ledeno morje z živežem naloženo brodovje. V ta namen je ruska vlada naprosila angleškega kapitana W i g g i s a , naj pride v Pariz, kjer se bo razgovarjal z visokim uradnikom prometnega ministrstva, da prevzame vodstvo tega brodovja. Cuje se, da vlada obenem namerava odpreti ob vzlivu reke Jenisej svobodno luko. Evropski trgovski svet je nad izvršitvijo tega načrta zelo interesovan
Kitajci se gibljejo.
Ruski dopisnik poroča: Cuje se vedno pogosteje, da se dvigajo tudi Kitajci. J u -a n š i k a j in M a sta baje že predlagala cesarici, da prelomi nevtralnost in se zveže z Japonsko.
V mukdenski provinc ji se je osnovalo društvo „Hunjuančan" za propagando japono-filstva. Isti namen ima društvo „Czaili" v cicikarski provinciji. Na čelu mu stoje poglavarji Hunhuzov. V Velikem Hinganu imajo že velike zaloge streliva, tudi je že prišlo nekaj tucatov japonskih inštruktorjev. Na mongolski meji čaka baje že oddelek japonske konjenice, da pritisne h Kitajcem.
Ruski rezervisti.
London, 6. aprila. »Standard" poroča: Stanje ruskih rezervistov v Nikolajevu je silno slabo. Vojaki so slabo oblečeni in trpe lakota. Zato trumoma beračijo in jem ljejo kruh, kjer ga morejo dobiti.
General Batjanov.
Mihael Ivanovič Batjanov, poveljnik tretje ruske armade, je star 70 let in je na glasu kot energičen junak. Odlikoval se je v sevastopoljski in kavkaški vojski. Najprej je služil na morju, kjer si je pridobil križ sv. Jurija. Ko je padla 1. 1854. bomba v smodnišnico, mu je rekel admiral Istomin: „G!ej, priložnosti, da se odlikuješ! Pojdi in pogasi!" Batjanov je šel in izvršil povelje, pri čemer se je hudo opekel. Nekoč se je pri Sevastopolju podrl most, ko je jahal čezenj. Padel je v vod«, kjer bi bil skoro zmrznil, a je priplaval na breg. Bil je večkrat ranjen. L. 1893 je postal član vojnega sveta.
Neznosno stanje v Bosni in Hercegovini.
Jugoslov. korespondenca poroča: Pišejo nam iz Sarajeva: Zastopniki velikih sil na berolinskem kongresu imeli so gotovo dobre namere, ko so dovolili okupacijo Bosne in Hercegovine po avstro ogrski monarhiji, ker so se nadejali, da se bo na ta način izbolj • šal položaj naroda, ki je zgrabil za orožje, da strese s sebe neznosen turški jarem. Ali zgodilo se je nasprotno pričakovanjem Ev rope, ker je stari sistem avstrijske politike tekom 27 let okupacijske uprave, narod v Bosni in Hercegovini tako potlačil, da mu ni nikoli hujše bilo, kakor mu je sedaj. Samovolja avstrijskih uradnikov in orožnikov je večja od samovolj: turških uradnikov in orožnikov. Uradniki žalijo, zapirajo in globijo, a orožniki pretepajo vsakega, ki količkaj svobodno misli. Agrarno vprašanje ne samo da ni rešeno, nego je z njim še slabeje kakor pod turškim gospodstvom —• a ravno radi agrarnega vprašanja je Evropa dala Avstro Ogrski mandat za okupacijo Bosne in Hercegovine, ker ono je bilo glavni vzrok večnim nemirom. Uradništvo te svoje zadače, katera mu je bila naložena, ni izvršilo, nego je sistematsko delalo na tem da domače ljudstvo osiromaši in uniči, da bi bilo mesta za nemške doseljence, katere okupacijska vlada podpira na ogromno škodo domačega prebivalstva.
Mednarodni poljedelski zavod.
Rim, 5. aprija. V današnji seji pripravljalnega odbora za konference glede ustanovitve mednarodnega poljedelskega zavoda je priobčil predsednik, da so pozvali druge vlade, naj do 28. maja svoje poslanike odpošljejo na konferenco. Program bodo objavili v kratkem.
Nemiri v Yemenu.
Carigrad, 5. aprila. Na zadnjem turškem vojnem posvetovanju, ki mu je prisostvoval sam sultan, so pretehtovali sredstva, s katerimi bi udušili nerede v Yemenu Odločili so poslati tjakaj 35.000 vojakov.
Makedonski pokret.
(Poročilo jugoslovanske korespondencije".)
Četudi vlada med makedonskimi organizacijami popolno razsulo, opaža se vseeno živ pokret posameznih delov njihovih. Posebno delavna je vnanja organizacija, ki je poslala že večje število čet v Makedonijo. Sicer se le os ne misli na kako večjo akcijo, ker se čaka na rezultate reformne akcije, ki se morajo pokazati — ako sploh bo kakih rezultatov — začetkom prihodnjega leta, do kedaj so evropske velike sile stavile Turški rok za izvedbo predloženih reform Cela akcija revolucijonarnih organizacij bo letos omejena na manje medsebojne boje za prvenstvo, a razun tega se bodo borile makedonske narodnosti ena proti drugi.
Turška se je dobro pripravila za brambo proti okupatorskim težnjam Avstro Ogrske in proti notranjim revolucionarjem. Zato bolgarsko časopisje resno svari revo lucijonarje, naj za sedaj mirujejo, ker je jasno, da Turška čisto resno namerava za-treti vsako vstaško gibanje a v tem bi ji pomagale tudi velike sile, ki hočejo, da se izvedejo reforme Makedonsko prebivalstvo ne bi imelo od revolucije nobanih koristi, pač pa ogromno škodo, ker bi turška vojska postopala z njim tako kakor pri po slednji vstaji. Reforme sicer nimajo onega uspeha, kakor se je pričakovalo, aH s časom gotovo pride do popolne avtonomije Makedonije pod zaščito velikih sil.
Sestanek italijanskega kralja in nemškega cesarja v Neapolju.
V Neapoliu sta se 6. t. m. sešla italijanski kralj Viktor Emanuel in nemški cesar Viljem. Sestanek je bi gotovo velike politične važnosti, ker sta itilijanskega kralja spremljala italijanska ministra za vnanje stvari Tittoni in pa mornarični minister Mirabello. Kralj se je podal na ladjo »Hohenztallem", kjer sta ga prisrčno po zdravila nemški cesar Viljem in pa pruski princ Adalbert. Godba je igrala italijansko himno. Ob pol 1. uri je bilo na „Hohen-zollernu" kosilo, pri katerem so bili tudi: ministra Tittoni in Mirabello, nemški podanik v Rimu, gref pl. Monts de Mazin, prvi pobočnik italijanskega kralja general Brusati, italijanska admirala Gualterro in di Bro chette in več zastopnikov italijanskih obla-stij. Vladarja sta napila drug drugemu. Po končanem kosilu je spremil Viljem kralja do izkrcevalnega mostu. Italijanski kralj se je podal na italijansko oklopnico »Regina Margherita", kjer mu je vrnil obisk nem ški cesar. Ob 3. uri 20 minut popoldne je Viljem obiskal italijanskega kralja v njegovi palači. Vladarja sta se peljala skupaj v odprtem vozu skozi mesto v akvarij Pozneje sta se peljala na izlet v avtomobilu. Kralj Viktor Emanuel je priredil Viljemu na čast v kraljevi palači obed. Italijanski kralj je napil Viljemu. V svoji napitnici je rekel, da ga nad vse veseli cesarjeva navzočnost osobito zato, ker je tudi cesarjeva soproga s cesarjevimi sinovi na italijanskih tleh. Vedno bolj se tako utrjujejo vezi medsebojne naklonjenosti, ki tako zajamčuje mir in srečno bodočnost zvezanih narodov. Viljem je v svojem odgovoru naglašal, da ga veseli, ker je bil boter italijanskega prestolonaslednika. Zahvalil se je za sprejem, ki so ga Italijani priredili njegovi soprogi in sinovom. Cesar se je spomnil trozveze, ki jamči za mir. Zvezani narodi se vesele najlepšega razvoja svojih močij pod varstvom trozveze. Značilno je, da italijanski kralj ni ome-njal trozveze, ki jo je morebiti ravno zato nemški cesar v svojem odgovoru tako naglašal.
Pameten svet italijanski vladi.
Na shodu železničarjev 5. t. m. so zagrozili milanski železničarji s stavko, ako ne bo vlada ugodila železničarjem. Z ozirom nato piše »Corriere della sera": Italijanska vlada bi storila najbolj pametno, ako bi opustila svoja stremljenja na Balkanu in se ukrepila tako, da bi se z Avstrijo prijatelj sko pogodila. Na ta način bi lahko milijone, ki jih izdaja italijanska vlada za vojne namene, prihranila in jih izdala za izboljšanje plač železničarjem, poštnim uradnikom, ru darjem itd.
Dogodki na Ruskem.
Peterburg, 6 aprila. Ministrski odbor je imel 4. in 5. posvetovanje, kako stališče naj zavzame vlada pri nameščanju j Poljakov v javnih službah Sklenili so odpraviti dosedanje omejitve pri nastavljanju
poljskih uradnikov, le za višja mesta bodo ostale v veljavi omejitve. — Sklenili so, da bodo mogli biti uradniki v 9. vzhodnih gu-bernijah zmožni poljskega, oziroma litav-skega jež ka.
Peterburg, 6. aprila. „Novoje Vremja" poroča: V predvčerajšnji seji je sv. sinod končno sklenil da se skliče koncil, ki bo volil patriarha. Sklep bodo predložili carju. Koncil bo v Moskvi. Po kanoničnih določilih bo kandidiral najvišji svečenik stolnega mesta, peterburški metropolit Antonij. Sv. sinod ostane kot patriarhov posvetovalni zastop. Odpravljeno bo mesto višjega prokuratorja. O razmerah pravoslavne ruske cerkve bo poročal carju novi patriarh. To pravico je do slej imel višji prokurator.
T i f 1 i s , 6 aprila. Iz gorskega okraja poročajo o velikih kmečkih nemirih. Kmečke čete so plenile in pož gale, opustoševale gozde in ropale denar na cerkvenih in plemiških posestvih. Kazaki in policija so nastopali proti vzbunjenim kmečkim četam — Več oseb je bilo ubitih in ranjenih.
London, 6 aprila. V Peterburgu so mnenja, da je višji prokurator svetega sinoda Pobjedonoscev že odstopil. Car mu ne bo imenoval naslednika, ker hoče zopet uvesti dostojanstvo patriarha ruske pravoslavne cerkve, ki ga je odpravil Peter Veliki.
Varšava, 6 aprila. Danes so nameravali pokopati one osebe, ki so bile ubite pri nedeljskih izgredih. Ker se je pa zbrala velika množica judov in delavcev pred bolnišnico in so se zbali, da nastanejo nemiri, so odgodili pokop.
Peterburg, 6. aprila. Kijevski generalni guverner je zapovedal policiji, naj polagoma preišče vse hotele, če ne stanujejo v njih judje, ki nimajo posebnega dovo ljenja.
Moskva, 6 aprila Člani kongresa proti koleri, ki je že zaključen, so danes nameravali prirediti na konservatoriju sejo. Svojega sklepa pa niso izvedli, ker je policija zastražila vse vhode in ni nikogar pustila na konservatorij.
Berolin, 6. aprila. »Lokalanzeiger"-ju poročajo iz Varšave: Vojno sodišče je obsodilo dva delavca na smrt, ker sta med stavko napadla policijo, ne da bi bil kdo ranjen Vojno sodišče bo sodilo vse udelež-nike demonstracij. Policija je zaprla moža, ki je v ponedeljek streljal v bolnišnici na policista Sarapa. Znorel je policijski komi sar Rastjegajlov, ki je bil svoj čas ranjen na cesti.
Varšava, 6. aprila. Iz Pabjanice poročajo: V Enderjevi tovarni so namenoma zastrupili z arzenikom veliko delavk.
Peterburg, 6. aprila. Dae 1. apr t. 1. so bili v Palovi predilnici veliki nemiri Neki nepriljubljeni mojster se je zamogel oprostiti množice le tako, da je streljal iz revolverja Ranil ie dva delavca in enega umoril. Dašlo je 20 policistov na konjih, ki •so delavcem iztrgali mojstra in ga odvedli v ječo. Dilavci so metali na policijo kamenje in steklenice. Ranjenih je bilo dvanajst policistov
Peterburg, 6. aprila. V Peterburg so došli donski kazaki. Odposlali so jih v Carsko selo, Varšavo, Rigo in v Reval. — Generalni guverner Trepov je p9zval iz Moskve 50 policistov in 50 orožnikov. Policija je zaplenila pisma anarhistov, ki poživljajo na splošno vstajo dne 1. majnika po pravoslavnem koledarju. Car je 5. t m. zaslišal Trepova in pravosodnega ministra Ma-nuchina.
Zarota v carjevi palači.
London, 6.'aprila. »Times" poro čajo iz Peterburga: Ob ponedeljkih sprejme car častnike, ki poveljujejo palačnim stražam. Pretekli ponedeljek so v Carskem selu prijeli neko osebo, ki je nosila obleko ka-zaškega častnika. Namišljeni častnik je imel opasano sabljo pehotnega častnika in ne kozaškega, vsled česar je postal sumljiv. — Kmalu potem so našli v palači dve bombi. Pri nadalinih poizvedbah so prijeli dvanajst tajnih policistov, ker so bili sokrivci namišljenega častnika.
Pariz, 6. aprila. »Echo de Pariš" poroča iz Peterburga: V Carskem selu prijeti našemljeni častnik, ki je hotel izvršiti bombni napad, noče ničesar izpovedati. Pri sebi ni imel nikakih spisov, iz katerih bi bilo mogoče izvedeti njegovo ali pa njegovih sokrivcev ime. Varstvene odredbe v Carskem selu so poostrene.
Ženske občinske svetnice na Angleškem.
Angleška poslaniška zbornica je pretekli petek odobrila v drugem branju zakonski načrt, ki določa, da smejo biti tudi ženske izvoljene za občinske in mestne svetnice.
Kralj Edvard in predsednik Loubet.
Angleški kralj Edvard je 6. t. m. zjutraj odpotoval v Marseille. Ob 1. uri in 40 minut je došel v Calais, kjer ga je pozdravil predsednik trgovske zbornica. Ob 5 uri 52 minut popoldne je došel vlak na postajo Pierrefite, kjer ga je čakal predsednik Lou-
bet v spremstvu načelnika vojaškega tajništva Duboisa in angleškega poslanika. Kralj je prijazno pozdravil Loubeta in ga povabil, naj ga obišče v vozu, kar je Loubet tudi storil in se peljal s kraljem v St. Denis. — Splošno mnenje je, da je ta sestanek povzročil obisk nemškega cesarja v Tangerju
Književnost In umetnost.
*	Velik simfoničen koncert ,,Glasbene Matice" nam je sinoči zopet pokazal, da se kosa Ljubljana na glasbenem polju z vsakim tudi večjim mestom. Poslušali smo že velike in male orkestre v velikem mestu, na Dunaju, kjer so igrali le izurjeni, dovršeni konservatoristi, a ne vemo, če so igrali bolj fino in z večjim čutom, kot se je igralo vse včeraj. Vojaška godba tukajšnjega polka je bila še pomnožena z nekaterimi člani »Glasbene Matice", tako, da je bilo vse popolno, vsi instrumenti dobro zastopani, tvorili so veliko celoto, kot je od Hartmannovega oratorija sem še nismo slišali. Udeležba nam je pokazala dovolj jasno, da vemo ceniti zasluge „Glasbene Matice" in da uživa naše najtoplejše simpatje. Ker je prinesel naš list že pred koncertom lep komentar zlasti k Smetanovi „ Vltavi", zato tu ne bomo več natančneje omenjali njenih posebnosti. Slišali smo zopet nekaj posebnega. Občudovali smo originilne misli v kompoziciji i spretno proizvajanje pod osebnim vodstvom vrlega vojaškega ka-pelnika g Christofa. Buren aplavz je pokazal jasno, da je bil uspeh sijajen. Občudovali smo zlasti tudi spretnega čelista g. Krausa, kateremu je pa do uspeha pripomogel veliko tudi g. Proch&zka s svojim spretnim spremljevanjem na klavirju, ki je dalo zelo lepo ozadje „soloigranju". In kaj naj rečemo o drugih točkah? Je pač težko ocenjevati take komade in tako igranje, ki nas iztrga iz zemeljskega nuročja in nas dvigne v novi svet Lepote in Umetnosti, da se zbudimo konec točke kot iz trdega sna, kot bi bi bili presanjali sladke sanje. In prav tak je bil vtis vseh točk na poslušalca. Preverjeni smo, da je bil vsakdo popolnoma zadovoljen z uspehom; užitka so imeli dovolj tudi najboljši muziki. Takih koncertov se pri nas ne nudi vsak teden, kot po večjih mestih, zato je bila stvar bolj naštudirana, nekako bolj zbrana, in zato tem večjega pomena Z nestrpnostjo bomo pričakovali, da nam ponudi slavna »Glasbena Matica" kmalu zopet kaj podobnega, kaj klasičnega. Sinoči smo videli, da je slovanska glasba tudi na tem polju dovršena, da se lahko kosa z največjimi simfoničnimi deli druzih narodnosti.
*	Katoliška liturgika za šolski in domači pouk je ravnokar izšla. Knjigo je spisal g. profesor Jakob Kavčič. Kot učna knjiga je pripuščena po vis ukazu c. kr. ministrstva za bogočastje in pouk z dne 17. svečana t. 1. št. 3345, Knezoško-fijski ordinariat lavantinski je odobril knjigo z odlokom dne 17. aprila 1904 , št. 1191. Cena v platno vezani knjigi 2 K. Natisnila in založila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — S poštnino 2 20 K.
Dnevne novice.
Izjava dr. Susteršičeva in Italijani. Trst, 6. aprila. Dr. Šuster-šičeva izjava, da se predlog glede italijanskega vseučilišča ne sme brez prvega branja izročiti odseku, je v Trstu Italijane precej vznemiril. Doslej se niti najmanj niso ozirali na Slovence in so z zaničevanjem prezrli „Slovenčev" predlog, da se naredi „iunctim" med slovenskim in italijanskim vseučiliščem. .Piccolo" zdaj piše, kot bi bil od »Slovanske zveze" razžaljen. Pravi, da je s tem prišlo v nevarnost tržaško vseučilišče, ker utegnejo Cehi potegniti z Jugoslovani. Huduje se tudi nad Vsenemci, ki nasprotujejo italijanski zahtevi.
Katoliško-narodna zmaga. Danes dopoldne smo dobili brzojavko, d a je pri občinskih volitvah v Mavčičah katoliškonarodna strankavvseh treh razredih zmagala. Tako je izpodnešen stolec dosedanjemu liberalnemu županu J o s u Novaku. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah je bil Novak kandidat liberalne stranke na Gorenjskem. Sedaj so mavčiški kmetje i niim obračunali in pokazali, da ne marajo na častnih mestih mož, ki podpirajo izdajalsko liberalno politiko.
Vojaške vesti. Glede na bodoče razpoloženje čet se nam javlja, da je za eventualne akcije v Albaniji določenih ne-i kaj čeških in poljskih polkov. Slovenci bi i — v stučaju vojske — ostali na severu ob italijanski meji. Ponovili bi se torej časi Radeckega. Priprave ob meji, zlasti ob gorskih prelazih, so jako napredovale. V par
urah je mogoče dvigniti vse, kar je potrebno.
Imenovan je za župnika na Raki i, g. župnik Jožef Borštnar.
—	Predavanje. Die 9. t. m. bo predaval v D o I u pri Ljubljani v „Katol slov. izobraž. društvu" g. stud. phil. V a -lentin Rožič, član katol. slov. akad. društva „Zarje" o »postanku in zgodovinskem razvoju Avstrije*. Začetek ob 4. uri popoldne.
—	V košu je umrl v Dobovcu občinski revež Peter P 1 a n i n š e k , ki je hodil od hiše do hiše. Ko že revež vsled osemdesetletne starosti, mraza in snega več ni mogel hoditi, s« ga prenašali od hiše do hiše v košu. Tako ga je tudi nesla kmetica iz Završja k sosedu. A ko pride tja s Peterčkom, strese iz koša že trdega in mrzlega mrliča. Revež je ljubil .ta kratkega", in to mu je pomagalo, da ga je mraz zmogel.
—	Nemci v Avstriji imajo osem obrambnih društev, v katerih so za ohranitev in razširjenje nemške posesti lani nabrali 769 500 kron.
—	Ponarejale! avstrijskega denarja so bili obsojeni v Cievelandu. Ivan Ktkovic je dobil 21etno ječo, Miha Omersa in Ivan Horvat pa sta obsojena v 18mesečnn ječo.
—	Za male obrtnike. V Trstu se ta mesec otvori tehnična knjižnica za male obrtnike.
—	Mrtvega otroka-novoro-jenčka našel ie dne 4. t. m. neki fant blizu Predoselj pri Koritnici o priliki ko je listje grabil Otrok je bil moškega spola in po zunaniosti soditi, komaj nekaj dni star. Truplo je ležalo kakih 10 dni v vodi. Ker se je očividno zgodilo kako hudodelstvo, naj se okoliščine, ki bi utegnile pospeševati zasledovanje še neznanega storilca, naznanijo c. kr. okr. sodniji v Kranju.
—	Potres so čutili 2. t. m. na raznih Vraiih po Gorenjskem.
Čebelarski shod in ustanovni zbor podružnice slov. čebelarskega društva bo prihodnjo nedeljo 9. t. m. popoldne ob 3. uri v Šinartnem pri Litiji v gostilni gospoda Arko-ta. Na shodu bode govoril g. župnik Jarc in tajnik slovenskega čebelarskega društva, g. A. Bukov i c. — Čebelarji litijske okolice, pri-hitite v obilnem številu!
—	Vegov Životopis. Naučno ministrstvo je naročilo za knjižnice kranjskih učilnic 50 izvodov Kavčičeve Vegove biografije (tretje izdaje).
—	Šibenik vojna luka. V s»i-benik pride dne 15 r. m. 18 častnikov avstrijske vojne mornarice, da izdela načrte za bojno luko. Dela bodo trajala tri leta.
—	Taščo je vrgel v vodnjak, kjer je utonila kmet Avguštin Kavčič. Pred tržaškimi porotniki je dobil za to osem let težke ječe.
—	Pravosodni minister o kaznih mladoletnih. Pravosodni minister je izdal odlok na vsa višja državna pravdništva o zadevi cbsodb mladoletnih hudodelcev. Ministrstvo opozarja na obsodbe, pri katerih bi bilo boljše, da bi se umaknile tožbe ali pa oprostili mladoletni obtoženci Minister je naročil državnim pravdništvom in osobju pri okrajnih sodiščih, naj postopajo pri preiskavi in pri glavnih razpravah milo, osobito ako imajo soditi slučaje mladoletnih hudodelcev, ki so šele pred kratkim dovršili 14 leto.
—	Vlom v pušico. Dne 1. t. mes je neki 18letni tat, ki je v črno oblečen, vlomil v Jančah pri kapelici v dva nabiralnika in pokradel iz njih 10 do 20 kron denarja.
—	Umor iz ljubosumnosti. V
Trstu je 181etni agent Henrik Furlan ustrelil svojo zaročenko 161etno Josipino Rodica. — Vzrok: ljubosumnost
—	Dijaki v Rimu. 400 poljskih srednješolcev pojde 17. t. m. skozi Reko v Rim ooklonit se sv. očetu. — Tudi med slovenskimi srednješolci se pripravlja potovanje v Rim, kamor pojdejo okolu Velike noči.
Llubllanske noulce.
lj Občinske volitve. Danes širijo z izvestno komando nezadovoljni obrtniki po Ljubljani naslednje oklice in lepake: »V o 1 i 1 c i III razreda, pozor! Vsi volilci III. razreda dne 10. aprila n a volišče samo proti kandidatu Josipu Turku in namesto umrlega Škrjanca. Volite soglasno naše kandidate ! Namesto Josipa Turka gosp. Jerneja K a 1 a n a , gostilničarja in posestnika t Ljubljani Namesto Škrjanca g. Josipa Mačka, gostilničarja in posestnika v Ljubljani. Turk mora pasti! — Zavedni volilci !" — Govori se, da ta odpor na živce nekaternikov jako slabo vpliva. G. Turk je menda posebno hud, ker volivci na letakih obema kandidatoma pravijo „gospod", samo njemu ne.
lj Hišni posestniki! Občni zbor I društva hiš posestnikov v Ljubljani bo dne 8. aprila 1 9 0 5 ob 8. uri zvečer v steklenem salonu č u". Dnevni red : 1. Upravno poročilo za leto 1904. 2. Poročilo revizijskega odseka. 3. Sklepanje o nadaljnem obstanku društva. 4 Prememba pravil. 5. V» litev odbora. 6. Razgovor o projek tovani kanalski pristojbini in o zvišanju občinskih doki a d. 7. Eventualni predlogi, kateri se pa morajo po pravilih poprej naznaniti odboru. Glede na važnost dnevnega reda naj se p. n. člani polnoštevilno blagovole udeležiti zborovanja. Zborovanje se vrši pri pogrnjenih mizah.	Odbor.
lj Občinski svet bo imel i z -redno sejo v soboto, dne 8. t. m., ob šestih zvečer r mestni dvorani. Na dnevnem redu je točka : D i r e k t o -rijamestne elektrarne psr«-č i 1 o o nasvetu upraviteljstva v zadevi nabave četrtega parnega stroja in dinama
lj Beg in lov. Ganljivo sta se poslovila pri svojih tovariših danes ob pol 2 popoldne prisiljenca cigan Miha Brajdič iz Postojne in ljubljanska srajca Maks Potočnik ter se urnih nog spustila z noži v rokah v beg od dela pri šentpeterskih na sadih. Pri splošnem lovu, ki se je uprizoril na begunca, je bil cigan v 20 minutah zopet vjet, Potočnika pa še nimajo. Temu je baje pisala njegova bivša znanka, da je nevesta drugemu, kar je Maksa tako užalo-stilo, da je storil nepremišljen korak. -Maksu želimo, da pride skoro v roke pravice, njegovi znanki pa, da dobi boljšega znanca, kot je on.
lj Na kamniških planinah je padlo včeraj dokaj snega. Temperatura je padla pri nas zadnja dva dneva «d -j- 12 na 5 stopinj R.
lj Glavni nabor za mesto Ljubljana se vrši letos 28., 29. aprila in 1. maja v dvorani ..Mestnega doma".
lj Pred Kolezijo je do zdaj zgrajenih devet poslopij.
lj Delavcev je prišlo v teku zadnjih osem dni v Liubljano 130.
lj Mestna hranilnica se preseli v času ©d 1. do 15. maja v svoje nove pro store v Prešernovih ulicah (I. nadstropje). V ravnokar razposlanem računskem zaključku je tudi slika tega poslopja.
lj Koncert društvene godbe vrši se jutri, dne 8 t. m., t »Narodni kavarni", Gosposke ulice. Začetek ob 9. uri zvečer; vstopnina prosta.
lj Prihodnja javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinski kleti bo jutri, v soboto od 7.-9. ure zvečer.
lj Regulačni načrt za Vod-mat je bu v zadnji obč. seji principijelno sprejet. Mestni magistrat bo izdelal še podrobne načrte. Načrt je izdelan na podlagi že obstoječe regulačne črte oziraje se na projektirano razširjenje južnega kolodvor*. V načrtu sta opuščena dosedanja prehod čez železnico pri Martinovi cesti in na poljski poti, ki vodi od Friškovca k Tovorni cesti. Namestu teh bodo po razširjenju južnega kolodvora napravili pod železniškim tirom zvezo v smeri Metelkove ulice in en prehod preko železniškega tira v smeri ulice, katero bodo na novo otvoriSi in ki bo vodila od Vodmatskega trga proti severovzhodu. Od železniškega prehoda pri Zaloški^ cesti bo vodila 12 metrov široka cesta ob železnici do Martinove ceste, ki je na severozahod. delu posestva garn bol. deloma gotova. Druga glavna cesta je projektirana od Vodmatskega trga naravnost na Martinovo ce sto. 14 metrov široka cesta bo v severovzhodni smeri tvorila zvezo Vodmatskega trga z železniškim prehodom dolenjske železnice. Sedaj obstoječa „Stara pot" bo vodila v ravni smeri od Vodmatskega trga do železniškega tira dolenjske železnic«. Ze prej projektirana 12 metrov široka in paralelno z Martinovo cesto izpeljano pot so ohranili, a so jo z ozirom na novo mestno ubožnico in na rezervirano stavbišče za projektirano Cesarja Franc Jožefa zavetišče nekoliko pomaknili ptoti vzhodu. Ta cesta bo rezala „Siaro pot" z tik ob tiru dolenjske železnice projektirano potjo. Da sc omogoči boljše zazidavanje, sta projektirani še dve 12 metrov široki cesti, in sicer med podaljšano „Staro potjo" in omenjeno paralelno z Martinovo cesto novo projektovani cesti. Na krajih, kjer so projektirane omenjene glavne ceste, stoji že nekaj hiš
Ijati se je hotela v Splet, kjer je že enkrat služila.
lj Veliko nadlego je delala Neža Livričeva z Viča doma in v mestu. Nadlegovala je povsod ljudi z njenimi „dolgimi" prsti. Občinstvo na Viču je jako zadovoljno, da so L^vričevo oddali na Studenec.
lj Mojstru grozil. Včeraj so izročili sodisču dimnikarskega vajenca Franca Šetino zaradi nevarnega pretenja svojemu mojstru.
lj Prijeli so včeraj dve nočni veši, ki sta brez vsacega zaslužka letali po mestu. Vrhu tega sta imeli tudi prepovedan po ▼ratek.
Štajerske noulce.
š Slovenski romar v Rimu umrl. Dne 2. t. m. je umrl v Rimu eden najveljavnejših, najznačajnejših jareninskih kmetov Jožef P o 1 a n č i č. Z dunajskim romarskim vlakom podal se je 22. marcija zdrav in čvrst v večno mesto, minulo nedeljo pa namesto, da bi se podal zopet v domači kraj, moral je nastopiti od kapi zadet drugo pot pot v večnost. Bil je pokojnik eden najboljših naših rodoljubov; bil je že več let odbornik jareninski.
š Umrla je v Konjicah gospa Ana Ogorevc rojena Planinšek.
š Taxova zadeva. Z zadevo predstojnika mariborskih mestnih uradov Taxa poverjena preiskovalna komisija obč. sveta je sklenila, naj se Taxa odstrani. Ker v tajni občinski seji ta predlog ni dobil večine, so odložili svoje mandate podžupan P f r i m e r in ohč. svetnika L i e b i s c h in S c h m i d Danes bodo v mariborskem občinskem svetu Taxovo zadevo zopet razpravljali.
š V Gradcu je umrl profesor na ondotni tehnični šoli Viljem Heyne.
Razne stvari.
Najnovejše.
Občinske volitve v Lincu so se vršile te dni za četrti razrtd. Soc. demokratje so dobili okolu 4500, nacijonalci ©kolu 2700, ktšč. socialci okolu 2700, Scbo-nererjavci okolu 1586 glasov. Ožje velitve bodo v petek.
S pokvarjenim kislim zeljem je bila zastrupliena v Sjarbriicknu na Češkem cela rodbina.
Ustrelil se je v Belovaru poročnik K n o r r.
Grofica Montignoso. .Leipz Neueste Nachricbten" poročajo iz gotovega vira, da gre afera grrfice Montignozo proti svojemu koncu. Grofica se je zavezala, da bo malo princezinjo Moniko v maju ali ju niju oddala pooblaščencu saškega dvora. Tega dovoljenia pa saški dvor ni dosegel brez znatnih fiaancielnih žrtev.
Demonstracija naborni kov. Iz Prage poročajo: K naboru v Rakonicah so prišli soc. demokratje s črnimi trakovi in s črnimi ovratnicami, na čelu sprevoda s črno zastavo Orožništvo je zaplenilo zastavo. Uvedla se je preiskava.
Roosevelt v nevarnosti. Iz New Yorka poročajo v London: Ko se je peljal pretekli torek predsednik Zedinjenih držav Roosevelt v posebnem vlaku, je našlo železniško esobje na železniškem tiru dina-mit, ki ga je pa še ob pravem času od stranilo
Turški topovi. Sultan je izdal irado, ki odrejuje naročbo topov iz Krup-pove tovarne.
"Telefonska In brzojavna poročila.
lj Umrli so: Fran Zgarec, delavec, 71 let, Radeckega cesta št. 11. — Jurij Weingartner, tovarniški delo ■ vodja, 66 let, Predilne ulice 11.
lj Nesreča. Danes ponoči so pripeljali delavca Jakoba Leskotšeka iz Nemškega Grabna na Štajerskem v deželno bolnišnico Padel mu je na nogo neki tram in mu jo zdrobil.
lj Na južnem kolodvoru je sinoči prejel nadstražnik Večerin služkinjo Ivano Findevo iz Preddvora pri Kranju, ker je sumljiva, da je ukradla svoji materi bra-nilnično knjižico z vlogo 1300 kron. Pri nji so dobili samo 26 kron 86 vinar. Odpe-
Osek, 7. aprila. Bi s kup Stross-m a y « r je nevarno obolel. Včeraj ob 7. uri zvečer je bil previden s sv. zakramenti za umirajoče. Oi tedaj leži v agoniji. Zdravniki pravijo, da bo skoro nastopila katastrofa.
Dunaj, 7. aprila. Min. predsednik Gautsch je obolel na akutnem šenu. Včeraj je imel 40 stopinj vročine Noč je bila mirnejša. Iz postelje ne bo smel 14 dni
Dunaj, 7. aprila. Bolezen se je da nes Gautschu zopet poslabšala. Dopoldne je imel 41 stopinj gorkote.
Dunaj, 7 aprila. Jako kočljivo vprašanje tvori v proračunskem odseku vprašanje celjske gimnazije to vprašanje vedno odlaga in bo ta rešena šele po Veliki noči. Kakor znano, je parlament leta 1902., četudi ne z veliko večino sklenil, da slovenska gimnazija ostane v Celju. Korber je pa p r e k o tega parla mentarnega sklepa ustavil v proračun sedaj že tretji rok za zgradbo poslopja za samostojne slovenske gimnazijske razrede p r i Celju. Slovenci smatrajo to za kršenje od parlamenta jim priznanih pravic in zahtevajo, da proračunski odsek Korberjevo besedilo popravi. Pojavili so se zopet posredovalci,
ki hočejo posredovati med Slovenci, a Slovenci stoje na stališču, da bi morala prevzeti v tej zadevi inicijativo vlada.
Budimpešta, 7. aprila. Danes je zbornica nadaljevala debato o Košutovih predlogih. Košuta radi bolezni ni bilo k seji. Seja je bila jako b-irna, Znana Košu-tova predloga je utemeljeval poslanec Gyul-ner. Ko je izjavil, da je bila lex Daniel nepostavno sprejeta in da je predsednik zbornice takrat nepostavno zapustil svoj prostor, je šef stenografskega urada zmajal z glavo. Poslanci so ga strahovito opsovali. Tisza je tudi govoril, a večina je grozno ropotala pri vsaki njegovi besedi ter kričala : »Končajmo komedijo!" Prvi predlog Košutov proti lex Daniel je bil sprejet s 188 glasovi proti 86 glasovom, adresni predlog pa tudi z veliko večino. Adresni odbor voli zbornica jutri.
Varšava, 7. aprila. V Petrikavi je bil nevarno obstreljen ravnatelj gimnazije. Napadalec je pobegnil.
Varšava, 7. aprila. Teroristiška komisija poljske soc. revolucionarne stranke je izdala oklic, v katerem pravi, da pokliče na odgovor vse policaje in policijske uradnike, ki so nastopili proti demonstrantom in stavkujočim. Napad na Nolkena je bil njeno delo. Obžalovati je, da so pri tem žrtve tudi nedolžni ljudje, a to so žrtve na altar svobode. Teroristiško delo bodo revolucionarji nadaljevali.
Varšava, 7 aprila Izvrševalni odsek poljskih socialistiških železničarjev je izdal oklic v katerem poziva vse železniške uslužbence naj v slučaju mobilizacije na ruskem Poljskem ustavijo delo, da ne bo mogel noben vlak na bojišče.
Peterburg, 7. aprila. „Nov. Vr." poroča iz Htrbina, da je tam samo 307 oseb podpisalo 180 000 rubljev za novo rusko posojilo. Filijala ruskokitajske banke v Harbinu bo kmalu zopet otvorjena.
Peterburg, 7. aprila. Morilec velikega kneza Sergija je sin policijskega inšpektorja iz Varšave, K a 1 a j e v. Bil je vseučiliščnik, a bil leta 1899. relegiran. Njegovo identileto so dobili pri zaslišanju radi nameravanega atentata na carja aretiranih oseb.
Peterburg, 7. aprila. Vsa višja uči-lišča bodo zaprta do 1. septembra. Ce se bodo tudi potem profesorji in učenci ustavljali pričeti s poukom, bodo najstrožje kaznovani.
Peterburg, 7. aprila. V Kišinevu so pričeli stavkati pekovski pomočniki. V libavski okolici so gospodarji povišali težakom plače, vender delavci ne stavkajo. V okolici so na dnevnem redu požigi.
Krakov, 7 aprila. „Nova Reforma, poroča iz Varšave: Na dnevnem redu so hišne in telesne preiskave. Govori se, da so v grajskih zaporih ustrelili zadnje dni zopet 40 poljskih revolucijonarjev.
London, 7. aprila. Neki peterburški dopisnik poroča tukajšnjim listom, da višje izobraženi del pravoslavne cerkve teži po zedinjenju z Rimom.
Pariz, 7. aprila. Zarota je vedno jasnejša. Več poslancev je izjavilo, da so dobili še februarja pisma, da so bili povabljeni v raznih polkov častniki, naj se udeleže kompleta. Takrat stvar niso smatrali za resno — Pisma so sedaj izročena notranjemu ministrstvu. Tudi Rouvier je to izvedel ter izjavlja, da je zadeva jako resna. Kom-bi se razširil proti republikiv
zato se točka
plot
korist princa Viktorja Napoleona z napadom na Elysee, vojno ministrstvo, notranje ministrstvo, državno zbornico in Francosko banko. Več uglednih oseb je koinpromitiranib; tudi general Negrie in baje tudi polkovnik Mar-chand. Aretiranih bo mnogo oseb.
Pariz, 7. aprila. Vsled demonstraci medicincev ostane univerza zaprta za nekaj tednov.
Belgrad, 7. aprila. Radi napadov na vlado v večmesečni zapor obsojeni Balug-džič je pobegnil v Semlin.
London, 7. aprila. Japonci vztrajno prodirajo proti severu. Na vzhodu so ob železnici in ob man;'arinski cesti s sovražnikom v vedni dotiki.
Dnnajska borza
dne 6 aprila.
Skupna 4% konv renta, maj-nov. Skupna 4% konv. renta, jan.-julij Skupna 4 2°/0 pap. renta, fcb.-avg. Skupna 4-2% sreb. renta, april okt. Avstrijska zlata renta . , . . • Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Avstrijska invest. renta 3'/»%> • •
Ogrska zlata renta 4%.....
Ogrska kronska renta 4% . • ■ Ogrska invest renta 3 '/,%> • • . Delnice avstro - ogrske banke . .
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark ..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Cekini...........
o M Q	Čas opazovanja	Stanje barometra T mm	Tompe-ratura P" Celziju	Vetrori	Neb«	^ M s i ► ° a Is* o.
6	9. zveč.	728 4	+4'1	sr. svzh.	jasno	27
	7. zjutr.	733 9	— 0-7	brezvetr.	»	
7	2. pop.	734'4	+7-8	sr. zah.	w	
Srednja včerajšnja temp. +5 6°, norm. +7 9°.
Zahvala.
Za, povodom bolezni in smrti nepozabnega, predragega soproga, očeta, tasta in strica, gospoda
Tomaža Hafner=ja
posestnika in mesarja v Škofjiloki
izkazana nam sočutja, prekrasne vence in za premnogoštevilno spremstvo pri pogrebu si štejemo v dolžnost izreči tem potom, globokoužaljeni, najsrčnejšo zahvalo.	705 1—1 Škofjaloka, 6. aprila 1905.
672 3—2	■ ■ w
Enonadstropna I1IS3
z velikim sa
vrtom
100 45
100'35 100'90 100 90 11995 100 50 93 55 110-65 98 15 i-9'90 16 49 666--239 90 117-12'/, 23-42 19-06 95-'5 11.28
ffleteorolojično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
O. kr. i^j^v pri v.
tovarne za platneno, namizno in dainastno blago
NORBERT LANGER & SINOVI
Šternberk, Oskau, D-Liebau in Hronov n.|M.
Zaloga pri
Antonu SarCU v Ljubljani
— Sv. petra cesta Stev. 8 » specialna trgovina z opremami za neveste.
Vsi izdelki se prodajajo po tistih cenah, kakor v tovarni sami. 809 52-48
SMe-
Strešno cement-opeko \ww zaga se proda
pričnem kmalu izdelovati. Kdor jo potrebuje, naj se oglasi osebno ali pismeno pri Mi-
| haelu Lakota, št. 61 pri Novaku p. Moj-; strana, Gorenjsko.	597 2—2
iz proste roke tik okrajne ceste, pet minut od železniške postaje. Kdor želi kupiti pod ugodnimi pogoji naj se oglasi pri Antonu Pogačnik, županu v Podnartu. 683 5—4
z velikim sadnim in zelenjadnim kakor tudi gospodarskim poslopjem 0 0 se takoj proda.
Več pove upravništvo Slovenca".
Ia mast
1 kg 78 v poljubni množini razpošilja franko
688 (29-2) Lad. Urban i dr. Praga-Žižkov.
208 b l—l	12. januarja 1905.
Gospodu
l ekar ju Piccoli
Ljubljana.
Prosim, pošljite mi 12 škatljic Vaših i z bornih salmijakovih pastil.
1 'ti {: postov anjem
Julija Milischka,
Dunaj XIV./, Goldschlagstr. 1.
Družbeni razglas.
V svrbo oddaje stavbenih del pri zgradbi nove šole pri sv. Trojici se bo vršila zmanj-ševslna dražba istotam dne 13. aprila t. I.
714 1—1
Črna damska
krila najmodernejše fa^one, z nakitom ali brez njega; kakor tudi v vseh modnih barvah so najfinejše narejena.
Največja zaloga kostumov za dame, joplčev, paletotov ter oblek za deklice in otroke.
Ovratniki za turiste iz veljblodne dlake so dobiti od 5 gld. višje.
Isti za dečke............... 3„ „
Angleški površnik?, karirani in progasti . . . . „ 14 „ Temno-sivi površniki in dolge športne suknje > . „ 6 „ Pralni kostumi za dečke od 3. do 10 let . . . „ 1 „
Isti iz sukna............... 2 „ „
Suknene obleke za dečke.......... 3 „
Klobuki za gospode in dečke najmodernejše oblike „ 1 „ „ Angleški površniki in obleke za gospode po meri se najfinejše izgotove v Londonu, Berolinu in Dunaju.
Velespoštovanjem Angleško skladišče oblek,
709 3—1	O. Bernatovič, Ljubljana.
ffenrader)
najnovejši modeli 1905
so na ogled pri edinem zastopniku
Ivan Jax & sin, Ljubljana
Dunajska cesta 17.
V zadnjem času so priporočali trgovci s kolesi kolesa, ki jih imenujejo „Waffenrad" za ceno 55 — 65 gld, ki pa niso bila nikaka kolesa „Waffenrad" iz avstrijske orožarne v Styru, marveč so bila izdelana v ,„Meteorwerk" - delavnici v Gradcu z znamko „Waffenfabrik Suhi".
Opozarjamo kolesa kupujoče občinstvo, da naj ne zamenjava teh koles z znanimi in priznanimi kolesi „Waffenrad" iz orožarne v Styru.
Na zahtevo preskrbimo tudi mi gori označena po 55—65 gld. ponujana kolesa za ceno po 49 gld.	693 3-2
i Leopold Tratnik
00 pasar v LJubljani 00
priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom, svojo veliko zalogo cerkvenih [f posod in orodja.
k Slavnemu občinstvu pa električna svetila in druge kovinske izdelke n. pr.: križe, sv. razpela v raznih veti-rjm kostih, podobe i. t. d.
LTi
Masti n
za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, perutnino, konje.
Le pod tem imenom, katero je zakonito zavarovana znamka, dobite zanesljivo pristni doktor pl. Trnk6czy-jev kranjski redilni prašičji prašek. Najboljši dodatek krmi, zdravo in dietetično sredstvo za pitanje. Ta zdravi dodatek krmi je dobil tisoče zahvalnih pisem. Na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju najvišje medajle. — 1 zavoj velja 50 vinarjev in se dobi pri vseh trgovcih; po pošti po 5 zavojev iz glavne zaloge: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Trjuvcl Itd. dobijo popust. 1963 26-11
D 2
673 3-2
Repno seme,
čebuljček za seme, zgodnji krompir,
beli amerikanec in rožnik, tudi kislo zelje, repo, fižol in čebulo kupuje po najvišji ceni
Jožef Leuz v Ljubljani
pri novem Fran Jožefovem mostu.
681 5-4
Hlad, oženjen
Kurjač,
dobro izurjen tudi pri strojih in električni razsvetljavi išče službe. Naslov pove upravništvo »Slovenca".
r
Martin Klemenčič
umetno pohištveno in stavb, mizarstvo.
Delavnica :
Vrhnika, Stara cestalOl
Zaloga:
Ljubljana, Trž. cesta 47.
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v nabavo najraznovrstnejšega pohištva po 713 3—1 najnižjih cenah, visoki omari (šifonier) ....
posteljnjaka........
nočni omarici.......
umivalna miza.......
sobna miza ........
Torej popolna hišna oprava po najnovejšem slogu le ... .
K 35--„ 14.-
. n--
» 13--. 6"-
K 82--
Zahtevajte pri nakupu
671 60-64
chicht-o
mmi&imSsik
Ono je
W*T zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi Pere izvrstno.
o
il
z znamko „jelen".
Kdor hoče dobiti zares jam če no pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „ JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Varstvena znamka
Dobiva! se povsod