Stev. 273 TRST, v nedeljo I. oktobra 1911 Tečaj XXXVI nmtemm* IZHAJA VSAK DAN Mfl rt Betfotyah Ia prazidkft ob 5., ob (MBSdalJklfa tf 9. zjutraj. PmibMm štCT. se prodajajo po S nvč. (6 sto t.) v mnogih tobmkmrnah v Tasta in okolici, Gorici, Kranja, 8t. Petro, Foc&ojni, Seiaai, Nabređdni, ®v. Luciji. Tolminn, Ajdov-ičtai, Dornberga ttd Zutartk Itar. pa 5 nvć. (10 stot.) OOLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE V Sirokosti 1 kolone. OSNE: Trgovinski is »trtni oglasi pe 8 st. mm. •emrtaice, zakvala, paafautlca, aglaai demarnik zavodov po SO st. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka aada^jaa vrsta K Mali »glasi po A sto t. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglaaa apnf ama InseraAni oddelek uprave ^Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". PtaUJIva la ioHJJvo v Trstu. Glasilo političnega društvi .Edinost" za Primorsko. nV edinosti je moč t" NAROČNINA ZNAŠA xa cclo lato 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na- ročbe brez doposl&ne naročnine, se uprava ne ozira. ■utialAft m MđalJU« lsaanj* „KDINOSTI" ataa«: MU l«t* Krom 5*2O, It pol leta Kron 2 SO. Yai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- rana pisma aa ne aprejeniaja la rakopisi se ne vrafiaje. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica GLorgio Galattl 20 (Narodni daa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŽTEFA>T GODIM. Lastnik konsarcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna „Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio G&latti štev. 20. Poštno-hraitllnRnl račun Stev. 841-652. TELFFOrt {t. 11-57 Politično društvo „Edinost" sklicuje slovenske volike iz okolice in iz mesta — na JAVEN SHOD ki se bo vršil danes v nedeljo 1. oktobra 1.1. ob 10. uri predpoludne v veliki dvorani „Nar. doma" v Trstu. G. državni poslanec dr. Otokar Ryfiaf bo poročal o minolem zasedanju drž. zbora in o sedanjem parlamentarnem položaju. Odbor pol. društva „Edinost". Vojna med Italijo in Turčijo. Trst, 30. septembra. Vse se zdi, da bodo med Italijo in Turčijo v stvari Tripolitanije odločevali topovi. Vsa afera se Je razvila z naravnost kinematografsko hitrostjo. Italiji je nekega lepega dne padlo v glavo, da bi zasela Tripolis. Obenem se je začela oboroževati in naznanila Turčiji svojo namero. Ne da bi se italijanska diplomacija s Turčijo sploh pričela pogajati, je italijanski minister za zunanje st»ari di San Giuliano predvčerajšnjim poslal Turčiji ultimatum, v katerem je kratkomalo naznanil, da Italija zlepa ali z zgrda okupira Tripolis. Ta ultimatum je provzročll v Carigradu veliko konfuzijo. Ministerstvo je demisioniraio, vendar je turška vlada našla v sebi toliko moči, da je to italijansko zahtevo odbila in ponudila le nekaj gospodarskih koncesij. S tem je bila stvar gotova in vojna med obema državama sklenjena stvar. Italijansko bro-dovje že par dni blokira tripolitansko obrežje in italijanske čete se že v Neapoliju ukrcujejo na parnike, ki imajo odpluti v Tripolis. Tako stoji stvar v tem trenutku. ftaltja in Turčija se nahajata v vojnem stanju od predvčerajšnjem, petka, 2. ure in pol popoludne. Ko to pišemo, ni še gotovo, ali se Turčija upre italijanski okupaciji z »boroženo močjo. Turška mornarica je za nič in se z italijansko niti od daleč ne more meriti. Kar se tiče armade, imajo Turki sicer dobre vojake, a ker sedaj italijanska mornarica blokira tripolitansko obrežje, je Turčiji onemogočeno, da bi ojačila svojo posadko v Tripolisu z novimi četami. Turčija je torej prešibka, da bi mogla preprečiti okupacijo obrežnega ozemlja. Bila je pač od Italije presenečena. V Carigradu gotovo niso pričakovali, da Italija tako hitro izpolni svojo grožnjo. Zlasti še, ker se je Turčija sklicevala na humaniteto in..... Evropo. 0 ta sveta Evropa! Kolikorkrat ni PODLISTEK. Jug. Historičen roman. Spisal Prokop Ohocholoušek Poslovenil H. V. Angora. „Bismillah I," so se rotili, „kaj nam koristi tak sultan brezverec? On, zavržen izpred obličja Allahovega, nas še strmoglavi v svojo pogubo. Greh je še dalje služiti prokletemu; samo za čisti alkoran bojujemo, ne za odpadnika ! Allah je edini Bog in Mohamed njegov prorok! — Hajdimo, ubijmo brezverca! Naj se valja vina pijan po tleh, naj se veseli v razkošjih svojega harema! Ubijmo ga in njegove zaklade razdelimo medseboj — zaklade in saltimbanke in njegove kadune 1" In komaj da so hodže odpeli jutranjo molitev, že so hitele divje gruče proti Brusi z vriščem in grožnjami, vihteč orožje nad glavami. Dobro je umel Kosančič divji naval teh hord in prišel je s svojim zaupnikom Jefre-mom skozi drugo vežo obenem z njimi v Bruso; in videl je, kako so te gruče vreščeče v nevkročeni razkačenosti; čim so že vodila Turčijo za nos in se hlinila prijateljico, ako je bila kje kaka prilika Turčiji kaj ugrabiti. Pravijo, da se prijatelj prav spozna v nesreči. A sedaj, ko je bilo treba to pokazati, je Evropa pustila ubogo Turčijo na cedilu! Celo Nemčija, „najboljša" prijateljica otomanskega carstva, je Turčijo tolažila, češ, da naj se uda usodi in naj ne dela ovir italijanski okupaciji. Avstrija seveda caplja za Nemčijo, a druge države so molčale. Turčija je tako ostala osamljena in na nji je, da v sedanjem trenotku stori, kar se bo ji zdelo prav. Vprašati se pa moramo : Ali je bilo ravnanje Italije opravičeno ali ne? Ali ima Italija sploh kak pravni naslov z zasedanjem Tripolitanije ? S pravnega stališča, s stališča pravičnosti označuje ravnanje Italije samo ena beseda namreč: ropi Cisto navaden rop je to, kar si Italija dovoljuje s Turčijo ! A apelirati na pravo in pravico v mednarodni politiki, bi pomenjalo nositi vodo v morje. Vsa svetovna zgodovina je zgrajena na nasilnosti, na revolucionarni evoluciji. Stvar se pripravlja in razvija, ako dozori, "pade stvar kakor bi kdo utrgal zrelo jabolko z drevesa, potom kakega nasilja, kakor fait accompli na pozorišče. Na pravo in pravičnost se države, ki bi morale pravzaprav biti najvišje čuvarice pravice, v takih slučajih požvižgajo. Človeštvo pač ni še tako daleč napredovalo, da bi pri njega dejanjih, odločeval izključno čut prava in pravičnosti. Žal, da odločuje še vedno, kakor v barbarskih časih, pest močnejšega. In s tem dejstvom je treba računati. S pravnega stališča je torej korak Italije vreden najstrožje obsodbe. Pa tudi sicer zna provzročiti okupacija Italije nevarne mednarodne zapletljaje. Turčija se bo brez dvoma ljuto maščevala nad vsemi Evropejci in prične izganjati ne samo Italijane, temveč tudi Avstrijce in Nemce. Bog ve, če ni najnovejši korak Italije samo predigra splošnemu razkosanju Turčije? — Italijanski pregovor pravi: L' appetito viene mangiando. Turčijo so evropske velesile že davno obsodile na smrt. Vzlic nasprotnim interesom so si v tem vse edine, da je treba Turčijo pognati čez Bospor nazaj v Azijo. To je samo še vprašanje časa, kakor je tudi vprašanje časa, da pride po Tripolisu na vrsto Albanija... Če se Italiji res posreči zasedenje Tri-polisa, se njeno težišče brezdvomno obrne s severa na jug. S Tripolisom pridobi Italija teren za svoje izseljence, ki morda ne bodo več v taki meri poplavljali naših slovenskih primorskih dežel in tako odjedali kruh našim ljudem. V Tripolisu čaka Italijane ogromnega dela. Če se ji tudi okupacija posreči, bo morala potrositi ogromnega denarja, da si vzdrži mir in povzdigne gospodarsko to sedaj pusto in nerodovitno deželo. — Italija doživi dan, ko se bo kesala svojega koraka. Eno je gotovo: da vsaj za nekaj časa italijanski šovinisti ne bodo tako škilili na naše primorske pokrajine. Zato moramo s slovenskega narodnega stališča le želeti, da Italija čim več svojih moči izrabi v Afriki. V tem krvavem konfliktu med Turčijo in Italijo si moramo kakor človekoljubni prodrle v mestne ulice, pa so naenkrat utihnile, zrle v zadregi na-se, in se nekako nesigurno razkropile po ulicah mesta. „K vragu !" se je jezil Kosančič, opa-zivŠi to njih trenotno onemoglost, „kako suženjsko je to pleme I Iz daljave vrešči, toda komaj da se vidi blizu svojega cilja, poveša glavo kakor čreda plahih ovac. Ej, sveti Sava! Tako bedno ne sme končati ta upor, ki nam v enem mahu obljubuje osvo-bojenje. Pojdi Jefreme, in vmešaj se mednje ; vrži tu in tam jedrnato besedo, da se razvnamejo njih strasti! Toda oprezno, da se ne obrne proti tebi njihova nejevolja, kajti ta nepočesana tolpa ne tehta vestno svoje nejevolje, in ubiti kaurina, bi bilo slaščica za te poganske pse! Samo tako nekaj o sultanovih zakladih, ali pa o krasoti njegovih odalisk, pripominjam, to zadostuje; zlato in pohotnost sta temu prana-rodu povsodi v povod vsakemu činu. No, saj sem te že naučil, kako postopati ž njimi!" je dostavil, popravljajoč si svoj pas. „Bog mi je priča," je menil Jefrem, ki ni kazal posebno velikega veselja na svoji nalogi, „da bi se rajše vmešal med čredo svinj, ali pa še boljše: razcepil bi nekaterim izmed njih buče." „Saj si jih razcepijo sami," se je nasmehnil Kosančič, „sultanovega seraila ne zavzemo tako lahko; toda, čim več jih po- Ijudje želeti le eno: da bi se prelilo kolikor možno malo krvi, če se že vsa stvar ne bo mogla rešiti mirno. Dolžnost Evrope je, da upliva v tem zmislu na oba nasprotnika. Zločin bi bil, ako bi grehe diplomacije moralo nositi ljudstvo obeh vojujočih se držav, ker postopanje italijanske diplomacije je bilo vse prej nego korektno, četudi vse javno mnenje v Italiji odobrava postopanje Giolittijeve vlade. — Tudi v slučajih vojne se ne sme pozabljati na humaniteto. 75-letnlca ustanooltue austrl]ske$a Lloyda. Kakor smo že omenili na kratko, je praznoval avstrijski Lloyd dne 28. m. m. 75-Ietnico svoje ustanovitve. — Po Napoleonovih vojnah se je po vseh državah Evrope pričela dvigati trgovina in ž njo tudi parobrodarstvo. Tako je tudi v prvi avstrijski luki v Trstu nekoliko mož — med njimi baron Bruck — ustanovilo leta 1836 „Pa-roplovno družbo c. kr. priv. avstrijskega Lloyda", ki je bila v prvi vrsti namenjena za promet z Orijentom. Izdano je bilo 1500 delnic po 1000 goldinarjev in 1300 jih je bilo takoj pokritih. Ni še minulo od tega osem mesecev, ko so spustili v Londonu v morje prvi parnik avstrijskega Lloyda. Dne 12. aprila 1837 je priplul ta novi parnik „Ludvik, nadvojvoda avstrijski" v Trst. Ta prvi parnik je odplul iz Trsta dne 16. maja, nakrcan z raznim blagom za Orijent; na svojem potu v Carigrad se je dotaknil An-kone, Krfa, Patrasa, Pireja, Sire in Smirne. Meseca julija 1837 je dospel iz Angleške drugi Lloydov parnik „Ivan nadvojvoda avstrijski", v avgustu tretji „Grof Kolovrat" in meseca novembra „Knez Met-ternich". Parnika „Kolovvrat" in „Metternich" sta bila namenjena za paroplovno progo Trst-Aleksandrija; ali koncem omenjenega leta je dobil Lloyd koncesijo za dvakratno vožnjo na teden med Trstom in Benetkami. Lloyd je sklenil z avstrijsko vlado tudi pogodbo za prevažanje pošte. Leta 1842 je dobil Lloyd tudi koncesij v inozemskih državah, ki so bile neobhodno potrebne za paroplovbo. Tedaj je imel Lloyd 12 parnikov. Uvidevalo se je tudi korist, da se radi prometa in v povzdigo trgovine uvedejo nove paroplovne proge za Istro in Dalmacijo. Leta 1845 si je Lloyd osvojil vso Levanto in je prodrl do ustja Donave ter je pridobil del materijala ondotnega paroplov-nega društva. Zveza med Avstrijo in Turčijo je vsled voženj na raznih progah postala tesneja in še le tedaj je pričelo vse podjetje prinašati dobička, deliti so se začele obresti od delnic in ustanovil se je rezervni fond. Skozi šest let se je razdeljevalo po 8%. Toda, Čim je Lloyd napredoval in prodiral na vse strani, je postajala tudi tem hujša konkurenca paroplovne družbe „Pe-ninsular", ki je z vsemi možnimi sredstvi ovirala mlado avstrijsko družbo. Ali Lloyd je napovedal konkurenčno vojno „Peninso-laru" in je povzročil, da je bila ustanov- gine, tem bolje ; Bog sam jim meša možgane !" In vedno nove gruče so se valile v mesto; z rastočo množico pa je rastla tudi njih možatost. „Naj pogine sultan brezverec!" je za-grmel naenkrat po ulicah, fanatičen vrišč, „zaklade in kadune svoje naj nam izroči v plen, pojdimo in prevrnimo zidove ser&ila na glavo nevrednega sultana in njegovih emirov!" „Haha!" se je smejal Kosančič in si je mel roki od radosti, „dobro podpihuje Jefrem, dobro! No Bajazete," se je obrnil v stran proti serailu, „kako slavno probujenje te čaka na današnji dan ! Hoj, gospod Bog, čast in hvala tebi na višavah! Bisurman nad bisurmana, Brusa za Kosovo!" je vriskal kar neprevidno glasno, če bi ne bilo njegovo vriskanje v občem kriku izginjalo kakor šepet. Te jezne, kričeče postave divjih bojevnikov pa so se valile v eni smeri proti, serailu ; divjost jim je gorela v očeh, nevkro-čena strast, togota do blaznosti, se je penila okoli njih usten. To so bili otroci Azije, ki ne poznajo mej niti v strasti, niti v suženjstvu; sedaj je vladala strast nad njimi, in tigerska pohlepnost po krvi jim je svetila iz oči, vela iz vročega diha; pogled na nje je vzbujal grozo, gnus. Kdo ne bi ljena nova družba „Eastern Steam Naviga-tion Companv", v katero je vstopil Lloyd kakor družabnik z 90 000 sterl. lir. To novo podjetje je odprlo pet novih prog, a Lloyd je pridržal za-se stare proge. Drug hudi boj je moral izvojevati Lloyd z francosko paroplovno družbo „Message-ries", ki je hotela imeti v Levanti izključno nadvladje. Toda Lloyd je premagal tudi tega nasprotnika s tem, da je pomnožil svoio glavnico in tako razširil svoje podjetje. L. 1853 je Lloyd izvršil dve podjetji: zgradil je lastni arzenal in pričel s paroplovbo na reki Padu pod vladno zaščito. V tem času je imel Lloyd 47 parnikov s 23 665 tonela-tami. Treba je bilo torej pogostih popravljanj ladij, kar je v inozemstvu stalo mnogo in sosebno še radi tega, ker so pričeli tudi graditi železne parnike. Radi tega si je družba omislila lasten arzenal, ki je stal 5 milijonov goldinarjev. A zopet so nastale nove težkoče. Pa-roplovba na Padu, ki je služila skoraj izključno vojaškim svrham, je prinesla 1,400 000 gld. izgube in so jo morali opustiti. Sledila je leta 1854 Krimska vojna, vsled česar je nastala draginja, izlasti premoga. Ker je bila družba po poštni pogodbi vezana vzdrževati razne proge, ki jej niso donašale dobička in je morala biti državi na razpolago v politične svrhe, zato so zopet inozemske paroplovne družbe skušale malo po malo izpodriniti Lloyd. Tedaj je Lloyd sklenil z avstrijsko vlado prvo subvencijsko pogodbo in v zameno finančne podpore se je obvezal, da razširi orijantalske proge in da nudi s svojimi parniki večo hitrost. Angleške ladjedelnice so tedaj zgradile za Lloyd več novih parnikov. _ (Pride še.) Draginja in učiteljstvo. Poziv! Neznosni materialni položaj, ki pritiska na slovensko učiteljstvo s tako mo-rečo močjo, da je prikipela naša sila in potreba do vrhunca, je prisilil podpisano vodstvo, da sklicuje s tem javno izredno zborovanje delegacije, ki se vrši v sredo, dne 4. oktobra 1911, v veliki dvorani .Mestnega doma" v Ljubljani, ob 4. popol. Edina točka dnevnega reda: „Draginja in učiteljstvo". Tega zborovanja delegacije se morajo udeležiti tovariši delegati in vse tovariŠice delegatinje, ki so jih okrajna učiteljska društva izvolila za zadnjo glavno skupščino Zaveze, vršečo se o binkoštih t. 1. v Trstu. Nihče ne sme ostati doma; sedaj ni nobenega izgovora! Resni čas kliče s poveljujočim glasom: Vsi do zadnjega v Ljubljano! V središču vsega slovenskega sveta naj govori vse slovensko učiteljstvo v tem težkem času, ko je zmanjkalo kruha, a treba vendarle še vedno vršiti vse dolžnosti stanu in roditelja! Upravni odbor Zaveze in vsi poročevalci se zbero istega dne ob pol 3. uri popol. na posvetovanje v pisarnici načelstva „Učiteljske tiskarne" v Frančiškanski tulici štev. 8. Vodstvo Zaveze avstr. jugosl. učiteljskih društev v Ljubljani. sedaj vedel v naprej, da je današnji dan zadnji izmed Bajazetovih ? In vendar so te divje gruče naenkrat obstale, utihnile, le zadnje so silile naprej ter vriščale: „Ubijte sultana brezverca, naj nam izroči zlato in svoje kadune, nam pravovernim ! Mi nismo nikdar odnehali od prokovih zapovedi!" Toda oni, ki so bili spredaj, so potiskali nazaj. „Naj vas pogoltne gehenna !u so zmerjali, „mari ne vidite ?" — in s pestmi in z orožjem so se branili navala zadnjih, ki seveda niso mogli videti derviša, čegar sesušeno telo je samo za silo pokrival razcapan plašč, pred katerim so se pa vendar-le tudi najdivjejši sinovi puščave ukrotili in se umaknili s spoštovanjem. Pojavil se je naenkrat sredi ulice, s katere se je videlo v veže seraila, derviš Abdallah, kakor bi bil zrastel iz tal; desnico je grozeče stegnil proti upornikom, in je zrl na nje s strogim, karajočim pogledom. Tako moč je imel nad temi divjimi sinovi puščave in gora polunagi starček, katerega so vsi smatrali za svetnika. Njegovo strogo življenje, njegov fanatizem, vreden fakira, je bil v njih očeh dokaz o njegovem občevanju s prorokom samim, in nagota je bila halja njegove svetosti; ni v Brusi, niti v taborih okoli Bruse ni bilo nikogar, kdor bi bil dvomil nad svetostjo Abdallaha. Danes Vsi k Veliki slaVnosti 10-letnice in razvitju zastave Št. Jakobške Čitalnice. ===== Zbirališče ob 2. uri popoludne v „Kons. društva« nasproti cerkve. — Odhod ob 3. uri na veselični prostor „Jadran". ■■ Stran II. ►EDINOST« St. 273 V Trstn, dne 1. oktobra 1911 Tripolitansko vprašanje. Topovi so že začeli grmeti. - Ena turška torpedovka potopljena. -Angleški listi enoglasno obsojajo postopanje Italije. - Črnagora in Srbija mobilizirate? - Bombardiranje Tripolisa začelo. Obstreljevanje Tripolisa pričelo. RIM 30. „Messaggero" zatrjuje od zanesljive strani, da je zvedel, da se dbstre-ljevanje mesta Tripolis, ako pride do tega, prične po mednarodnostnih pogodbah, še le 24 ur po pozivu, da se mesto proda. — Ta poziv je včeraj lomilec torpedov „Gari-baldino" priobčil turškemu poveljniku. 24-urni rok poteče danes ob 6. uri zvečer. Do tedaj ne pričnejo sovražnosti. PARIZ 1. „Ag. Havas" poroča iz Tripolisa, da je italijanska eskadra pričela streljati na mesto in sosedne forte ob 10 30 dopoludne. Italijanske ladije pred Smirno in Solunom. PARIZ 30. „Ag. Ha vas" poroča iz Carigrada : Govori se, da so se italijanske vojne ladije pojavile pred Smirno in Solunom. LONDON 30. „Daily News" poročajo o pogovoru med italijanskim častnikom in turškim poveljnikom v Tripolisu, da sta se razgovarjala povsem prijazno. Pri tem ni prišlo do nikakega incidenta. Poveljnik je obljubil, da odgovori v nekoliko urah. Nato je italijanski častnik odgovoril, da se dovoli nebojevnikom rok 6 ur, da zapustijo mesto. Potem ko sta se oba uljudno pozdravila, se je italijansko odposlanstvo vrnilo k brodovju. V Solunu je mir. SOLUN 30. Vkljub velikemu razburjenju mohamedancev vlada tukaj popolen mir. Odbor za edinstvo in napredek je doslej skrbel zato, da ni prišlo do nikakega incidenta, sosebno ker ni še definitivno sklenjeno, kako naj se postopa nasproti italijanskim državljanom. Odbor je v živahnem pogovoru z odborom v Carigradu in Tripolisu in je trdno odločen, da odbije napad na obstanek Turčije do zadnje kaplje krvi. — Odbor izraža vladi z ozirom na nje postopanje svoje popolno zaupanje. Neki parnik, ki je vozil pod ameriško zastavo, je bil pri Fortu Karaburu naprej s slepfm potem z ostrim strelom prisiljen, da se je ustavil in je zamogel nadaljevati svojo vožnjo v Solun še le proti jutru. Ta strel je dal povoda govorici, da je italijanska flota obstreljevala obrežje Panomi. Italijanski konzul v Tripolisu. RIM 30. „Messagero" javlja iz Tripolisa: Italijanski konzul ni zapustil konzulata, dasi mu je zapovednik oklopnice „Napoli" naznanil, da mu je dal na razpolago Čoln. Konzul Galli zapusti Tripolis z italijansko kolonijo in časnikarji le v slučaju bombardiranja. RIM 30. Vrhni zapovednik italijanske armade v Tripolisu general Caneva je prišel po noči sem. Glasom poročila „Vite" bo konferiral danes z vojnim ministrom in potem odpotoval v Napolj. Zaplenjena turška transportna ladija. RIM 30. „Messaggero" javlja danes iz Tripolisa: Turški transportni parnik „Derna" je bil zaplenjen koj, ko je bil naznanjen izbruh sovražnosti med Italijo in Turčijo. Poveljnik in posadka se niso uprli. Zaplenjen je bil tudi del še ne raztovorjenega blaga. Italijanska flota pred Tripolisom. LONDON 30. „Daily Chronicle« poroča iz Tripolisa: Ko je včeraj popoludne neki častnik italijanskega lomilca torpedov „Ga-ribaldino" z enim mornarjem, ki je nosil belo zastavo, stopil na kopno, so turški vojaki obkrožili oba. Častnik je vprašal po turškem poveljniku, kateremu je formelno naznanil, da je italijanska flota dobila nalog, naj zasede Tripolis. Zato je zahteval, da se takoj preda vsa posadka. Turški poveljnik je odvrnil, da ne more ugoditi tej zahtevi ter je očitno odklonil predajo. Navdušenje v Italiji. RIM 30. Tukaj je bila razglašena napoved vojne, v mnogih italijanskih mestih so se vršile navdušene manifestacije za italijanski Tripolis. V Genovi, Milanu in mnogih drugih mestih so se o tej priliki vršili obhodi. Armada je bila povsodi akla-movana. Vedenje Angleške. PARIZ 30. „Arg. Havas" poroča iz Tunisa od 29. t. m.: Glasom neke iz Malte došle, doslej Še ne potrjene govorice, odpluje baje križarka „Medea", da zasede Bombo, naravno pristanišče med Derno in Aleksandrijo. RIM 30. „Ag. Štefani" poroča iz Carigrada : Angleška vlada je odredila, da se vkrcajo vsi angleški častniki, ki so v službi turške vojne mornarice. Angleško časopisje obsoja postopanje Italije. LONDON 30. Listi se bavijo splošno s tripolitansko krizo. Listi enoglasno o b-sojajo postopanje Italije in se sploh nadejajo, da bodo posredovale vlasti, da se ozemlje konflikta omeji. LONDON 30. Angleški listi enoglasno obsojajo postopanje Italije. — „Daily Graficu meni, da se mora vest Evrope celo v zadnjem trenotku dvigniti proti postopanju Italije. — „Daily Mail" pravi, da se nikakor ne more Italijo oprostiti od dejstva, da je delala z nepotrebno naglico. — „Daily Telegraph" piše: Anglija mora pri vsej simpatiji, ki jo ima za Italijo, dati izraza čustvom, da postopanje Italije ogrožava mir Evrope. — „Standard" izjavlja, da celo najbolji prijatelji Italije morajo pritrditi, da po vedenju Turčije niso odredbe Italije opravičene. — „Daily Express" pravi: Bodoče stališče Italije med vlastmi bo stališče roparja. — „Daily Chronicle" meni, da je postopanje Italije čisto navaden razbojniški pohod. Italija bo imela še prilike, da bo obžalovala izgubo svojih prijateljev. Turčija ovira poslovanje italijanske pošte. SOLUN 30. Italijanska pošta je bila otvorjena danes kakor po navadi. Vendar stoji pred isto turška policija, ki ovira razdelitev doŠIe pošte in prevzemanje poštnih pošiljatev. Razburjenje je izvenredno poraslo posebno zbog alarmujočih vesti od albanskih obali. Nemčija zastopnica turških podanikov v Italiji in italijanskih državljanov v Turčiji. BEROLIN 30. Na željo turške vlade je Nemčija prevzela varstvo turških podanikov v Italiji. RIM 30. Nemška vlada je prevzela varstvo italijanskih državljanov v Turčiji. Turška okrožna nota velevlasti m. CARIGRAD 30. Okrožna nota, ki jo je porta danes opdoslala velevlastiro, se glasi: Vzlic zelo kratkemu roku 24 ur, ki ga je Italija določila v ultimatumu, smo se podvizali, da smo odgovorili dolgo pred nego je potekal rok, tako da ni bilo italijanski vladi potreba, da dobi od nas jamstva v Tripolisu in Cirenaiki radi gospodarskega raztega. Mi smo se izjavili pripravnimi dati ta jamstva, v koliko ne kršijo naše teritorijalne integritete, pri čemer smo se obvezali, da za časa pogajanj ne spremenimo v omenjenih pokrajinah našega vojaškega položaja. Ne da bi na to pomirljivo ponudbo niti odgovorila, nam je italijanska vlada poslala formalno napoved vojne v istem času, ko je odposlala svojo floto in še pred pretekom tega roka je dala v Jadranskem morju napasti eno naših torpedovk. Mučno presenečeni od teh nepričakovanih sovražnosti, ki niso po našem vedenju nasproti Italiji nikakor opravičeni, menimo, da je še čas, da se vspričo pomirljivega razpoloženja, ki nas navdaja, prepreči pogubonosne posledice vojne, ki nima nikakega dejanskega povoda. Zato se obračamo na miroljubno in človeško mišljenje ter na prijajateljske p. n. vlade, da proteste tira pri Italiji in jo prepriča o naših resničnih željah, da se hočemo ž njo pogajati, da se prepreči prelivanje krvi. Topovi že pokajo tudi ob albanski obali. RIM 30. — „Agencija Štefani" objavlja sledečo vest: Iz vesti, ki so zadnje dni pri-hajale|v ministerstvo mornarice, je bilo razvidno, da so se v Prevesi zbrale torpedovke v očividno svrho, izpluti v Adrijo v svrho! plenjenja italijanskih trgovskih ladij, da bi nadlegovale naša utrjena mesta in eventuelno zakrivila naša prevažanja. Bile so zatoukre-njene mere, da se te namere prepreči. Vojni minister je dobil od vojvode abruškega sledečo brzojavko : Dospel sem predpoludne pred Preveso ter odredil križarenje naših vojnih ladij. Ob treh je zapovednik eskadre torpedovk javil, da sta dve torpedovki šli ena za drugo mimo Prevese. Začeli smo lov na prvo torpedovko, ki je skušala ubežati proti severu. Po kratkem medsebojnem streljanju s topovi se je torpedovka obrnila proti kopnemu. Na krovu torpedovke je začelo goreti in ista je sedaj nerabna. Druga, od dveh lomilcev torpedovk napadena turška torpedovka se je vrnila nepoškodovana v Preveso nazaj. Izrazil sem poveljniku za njegovo akcijo brzojavno zahvalo. V Tripolisu. RIM 30. „Agencija Štefani" javlja včeraj iz Tripolisa: Italijanski lomilec torpedovk „Garibaldino" je zavozil ob 11. predpoludne v pristanišče ter izročil italijanski ultimatum. Turki se niso hoteli udati. Ob eni popoludne je bila na konzulatu in na hiši frančiškanske misije sneta italijanska in razobešana nemška zastava. Pričakuje se začetek sovražnosti. Izkrcavanje italijanskih čet je že začelo. J TRIPOLIS 30. — Do danes ob 9. uri predpoludne tu ni prišlo do nikake sovražne akcije. Toliko Italijani, kolikor Turki se drže rezervirano. Vendar se širijo od urojencev izvirajoče vesti, da so zapadno od Tripolisa že bile izkrcane italijanske čete. Turčija in razstava v Turinu. RIM 30. „Messaggero" javlja iz Genove: Kakor se čuje, je tukajšnji konzul dobil br-. zojavno ukaz, da odstranijo grb na konzulatu ter gre takoj v Turin, da umakne iz turškega paviljona tam razstavljene turške predmete. Italija obvešča velesile. RIM 30. „Vita" zatrjuje, da je consulta (italijansko ministerstvo zunanjih stvari) velesilam sporočila o raznih fazah konflikta. Krvave protitripolitanske demonstracije v Italiji. RIM 30. Iz Madere javljajo, da so se tam vršile velike demonstracije proti okupaciji Tripolisa. — Demonstrantje so prisili trgovce, da so zaprli svoje prodajalne in delavce po tovarnah, da so ustavili delo. Prišlo je do krvavih spopadov med oboroženo silo in demonstranti. Mnogo oseb je bilo ranjenih, a en demonstrant je bil ubit. Italijanski diplomatje zapuščajo Turčijo. RIM 30. „Agencija Štefani" javlja iz Carigrada: Voditelj italijanskega poslaništva odpotuje z vsem osobjem naravnost v Rim takoj ko dobi potne liste. Italijanskim konzulom je naročeno, da zapuste turško ozemlje. Italijanska vojna ladija ob epirski obali. PARIZ 30. „Ag. Havas" poroča iz Soluna od dne 29. t. m.: Neki italijanski oklopni križar je v preveški luki streljal na turško torpedovko in jo pogreznil ter izkrcal vojake na kopno. Vojaške oblastnije so odposlale tja dva batalijona vojakov. CARIGRAD 30. (2 uri zj.) Ministerski svet je zboroval v palači do pozno v noč. Porta pošlje vlastim apel, v katerem izjavi, da je bila mučno presenečena nad postopanjem Italije ter apeluje na miroljubno in humanitarno čutstvo vlasti, da preprečijo nepotrebno prelivanje krvi. Neka italijanska vojna ladija je včeraj pri Prevesi dohitela dve turški torpedovki. Ena je ušla, druga je bila zadeta in se je razbila. Moštvo se je rešilo. Govori se, da se je pri Tripolisu razbila italijanska vojna ladija. Srbija in vojna. Mobilizacija Srbije in Črnegore. BELGRAD 20. O priliki izbruha vojne med Turčijo in Italijo se izjavlja na mero-dajnem mestu, da bo srbska vlada tudi v bodoče ohranila dosedanje korektno stališče ter se izogibala vsega, kar bi utegnilo kaliti na Balkanu mir. Ona je mnenja, da so pod sedanjimi razmerami interesi baikan-kih držav solidarni in v tem vidi težišče položaja, da bi nepremišljen korak ene balkanske države mogel imeti za posledico nesrečo vseh balkanskih držav. Večina srbskih listov se omejuje na to, da beleži na izbruh vojne se nanašajoče, iz Rima, Carigrada in Pariza prihajajoče brzojavne vesti. „Tribuna" izraža, razpravljajoč o vojni, mnenje, da pride Srbija v položaj, ko bo; prisiljena vzeti v zaščito sonarodnjake v Stari \ Srbiji In Makedoniji. Zato bi morala Srbija | takoj po Izbruhu vojne mobilizirati svojo \ armado in ob čuvanju suverenih pravic sul-j tana za dobo vojne zasesti Novopazarski sandžak. RIM 30. „Tribuna" poroča, da se med1 Belgradom in Cetinjem vrše pogajanja glede ' stališča, ki naj ga obe vladi zavzameta. List j zagotavlja, da bosta Srbija in Črnagora mobilizirali. Stališče Avstrije. DUNAJ 30. „Fremdenblatt" ki izide jutri, piše : Ne da bi se spustili v razpravljanja o predzgodovini tripolitanskega vprašanja, hočemo povdariti še enkrat, da si je avstroogrska vlada od začetka prizadevala, da bi povspeševala poravnavo diferenc. Dogodki pa so se tako prehiteli, da je manjkal potreben čas za začetek novih pogajanj v svrho mirne rešitve. Italijanska vlada si je bila gotovo svesta velike odgovornosti svoje akcije in je gotovo mislila tudi na morebitne posledice daljnega razvoja njenega razmerja napram Turčiji in morebitnega upliva na bližnji vshod, kateremu je, samoobsebi umevno, obrnjena direktna pozornost avstro-ogrske vlade. Tem dragoceneja so od italijanske strani prihajajoča zagotovila glede ohranitve „status quo" na Balkanu, na katerem imajo tudi druge velesile največji interes. Zato se zdi vsako podpiranje aspiracij, ki so naperjena proti obstoječemu, že v naprej izključena in gotovo je, da bodo ista najodločneje odklonjena. To more biti tudi otomanski vladi v njeni stiski v pomlrjenje in posredno uplivati na njeno razumevanje položaja. Ona more pereče vprašanje mirneje rešiti, ako je gotova, da more v bližnjem orijentu računati na pomoč velesil. To zagotovilo ima, ako bo, kakor dosedaj, delovala pomirjevalno na javno mnenje. BRZOJAVNE VESTI. Francosko-nemška pogajanja. PARIZ 30. Ministerski svet je vsprejel nekatere od Nemčije predložene spremembe. Glede drugih pa vztraja pri francoskem stališču. Poglavitne težkoče glede Maroka se tičejo še vedno sodstva. Vzlic temu se zdi, da pride v kratkem do sporazuma. Petrograd 30. Turšfci poslanik se je povrnil semkaj. Stokholm 30. Ministerstvo Undheim je odstopilo. Oklic železničarjem Železničarji! Tovariši! Na številnih shodih ste vedno stavili enoglasno zahtevo, da se mora vlada do najdalje 30. septembra izjaviti, ali in kako je pripravljena spolniti nujne zahteve, stavljene v spomenici nacijonalnih železničarskih organizacij. Gospod ministerski predsednik je sedaj naznanil državnim poslancem nemške narodne zveze in češkega jednotnega kluba, da še tekom prve polovice oktobra predloži poslanski zbornici predlogo za uravnavo, oziroma povišanje Vaših dohodkov na podlagi naše spomenice, in da bo tudi vlada delovala na to, da se bo predloga nujno obravnavala. Sicer bo pa g. ministerski predsednik takoj po zopetnem sestanku poslanske zbornice v svojih izvajanjih o nameravanih na-redbah proti draginji tudi že omenjal predlogo, ki jo hoče vložiti vlada za zboljšanje Vašega položaja. V ta namen bodo potrebne precejšne denarne svote. Vlada ne bo nasprotna parlamentarični razpravi hipnih naredb, ki bi imele vzvratno veljavo od 1. oktobra. Ker se s tem, da je vlada pravočasno odgovorila, spolnuje Vaša zahteva, Vas poživljamo, da se kljub mnogim nasprotnim težnjam držite naprej normalne službe in normalnega dela. Nemška nacijonalna zveza in češki jed-notni klub sta izjavila, da stojita za našimi zahtevami. Mi pa smo vladi obljubili, da bomo osobje poživljali k normalni službi in normalnem delu do tistega *asa, ko po parlamentarični razpravi Vaših zahtev pridemo popolnoma na jasno, t. j. do 15. oktobra. — Burival. Černigoj. Ertl. Gr^f. Hartinger. Hingler. Navratil. Richter. Škerjanc. Sternzdt. Tabaczinski. Vojna. Dnevne vesti. Moč agrarcev v državnem zboru. „Die deutsche soziale Rundschau" je prera-čunila, da je v avstrijskem parlamentu v nemškem Nationalverbandu 39 agrarcev „ krščansko socijalni stranki 68 „ „ vsenemški skupini ... 2 mej Čehi.......45 „ „ Jugoslovani.....34 „ „ Poljaki......48 „ Malorusi......29 „ Italijani......20 „ Romuni .... . . 5 Skupaj 280 agrarcev proti skupnemu številu 51b poslancev. Volitve v Črnigori v narodno skupščino so izpadle ugodno za vlado. Imela bo močno večino. Izvoljeni so bili tudi vsi ministri. Proti zapiranju čeških šol na Dunaju se je vršil istotam velik protestni shod češkega dunajskega delavstva. Na shod sta bila povabljena tudi nemška socijalno-demo-kratična poslanca Winarsky in Silberer, ki se sicer shoda nista udeležila, ki sta pa poslala pismo, v katerem najstrožje obsojata ta nekulturni čin dunajskega magistrata. Sploh zavzemajo v tem vprašanju nemški socijalisti popolnoma korektno stališče in je njihovo glasilo „Arbeiter Zeitung" obsodilo najnovejše nasilje proti dunajskim Čehom. Pivovarska razstava v Pragi je bila otvorjena minolo nedeljo. Razstava nudi zanimiv vpogled v napredek pivovarništva v poslednjih letih zlasti na strojnem polju. Odlikovana policijska načelnika. — Predsednik policije Brzerovsky na Dunaju je povišan v v/težki stan, a dvorni svetnik Gorup je dobil Leopoldov red. Značilno je, da je to odlikovanje sledilo kmalu po krvavih dogodkih radi draginje, iz česar se sklepa, da se visoki krogi popolnoma strinjajo s postopanjem policije ob tej priliki. „Neue Fr. Presse* pravi, da je ta dogodek precej nenavaden in bi bilo boljše, ako bi bila oba policijska načelnika odlikovana o kaki drugi priliki. V sedanjem trenotku da to odlikovanje ne more najti simpatičnega odmeva. tiSTREDNl BANKA ĆESKfCH C PODITE I ru PODRUŽNICA v TRST: Oruni I C. L L H ^ piuia bel poiteeosjo j. r. Tlojie na tnjifice *l/4°/0 PrtmljeTe Tloge 5 l/4% Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. VADIJE u KAVCIJE - - - MENJALNICA- - Uradne ure od 8. zjutral do 7. zveder. mmiuunuhiiiiiiiniiui.iii!n i r i Iti i ulii i i i m i ititiijtoj«' Avtorizovani civ. Meter:: Kristjan Pertot:: Trst, Wfl Commertlale fl. 3,1. nadstr. 180*»»»» Telefon St 23-76. «**»«* V Trstu, dne 1. oktobra 1911. »EDINOST« 5t. 273 Stran III Domače vesti. Imenovanje na finančnem ravnateljstvu. Kancelist na tukajšnjem c. kr. fin. ravnateljstvu gosp. Joško Cvek je imenovan oficijalom v X. plač. razredu istotam. Čestitamo iskreno I Tržaški deželni zbor bo imel jutri, v ponedeljek, dne 2. oktobra sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Predložitev načrta glede nekaterih prememb določitve zakona o malih stanovanjih. 3. Resolucija, s katero se deželni odbor pooblašča, da izvrši nebistvene premembe na zakonih, ki jih je deželni zbor sklenil, ali ki jih sklene v tem zasedanju. 4. Predložitev načrta glede delne spremembe stavbenega zakona. Predrznost odpadnika. — Na trgu Lipsia se nahaja lokal, ki je občinstvu tega okraja dobro znan. Toči sicer dobro ka-plj:C3 vendar so ga Slovenci morali zapustiti radi nesramnosti točaja, ki je v tem lokalu. Ta pristni Lah (doma je namreč iz ajdovskega okraja) misli, da si lahko nasproti poštenim ljudem dovoljuje vse. Brezobzirno žali Slovence, ki pridejo v lokal. Pravi celo, da so vsi Slovenci I u m p j e, ter da od Slovencev sploh ničesar ne potrebuje. Na poti so mu celo hišni stanovalci, ki govorijo slovensko. Prisluškuje pogovorom na dvorišču, in če je ta slovenski, takoj se ta možiček oglaša z lepimi izrazi. Ni nam toliko do tega objestnega točaja, pač pa nam je za lokal, ki je bil dosedaj poznan kakor slovenski. Za sedaj naj zadostuje toliko, v slučaju pa, da se stvar ne izpremeni na bolje, hočemo objaviti še kaj več o tem človeku. Več prizadetih. Na pomoč našim dijakom! Komaj je nastopilo šolsko leto in so se odprla vrata učilnic, že prihajajo neŠtevilne prošnje za podporo dijakom, ki pohajajo tržaške srednje šole. Pretežna večina njih izhaja iz onih vrst našega naroda, ki mu ni bila usoda mila, da bi jih obdarila z bogatstvom, pač pa si z znojem služijo vsakdanjega kruha. Ni čuda torej, da marsikateri naš nadarjen in priden dijak s strahom prestopa šolski prag, ker ne ve, zmore-li razne stroške, ki naraščajo tudi pri današnjem šolstvu. Edina podpora jim je bilo do sedaj naše „Dijaško podporno društvou v Trstu, ki jih je vsikdar podpiralo s šolnino, stanarino, obleko, hrano, knjigami i. t. d. Toda ob ogromnem letošnjem številu dijakov in vedno množečih se prošnjah za podporo ne more to društvo nadalje zmagovati tega dela, ker darovi so skoraj popolnoma izostali in je le redek slučaj, da se ta ali oni spominja tega našega prekoristnega, dobrodelnega društva in žnjim naše mladine, slovenskih dijakov. Kaj nam pomaga, da vedno tarnamo in se pritožujemo o pomanjkanju potrebnih močij te ali one stroke, ako pa si ne vzgajamo sami naraščaja in nasiedstva 1 Ni-U slov. dijaštvo poklicano v to, da stopi nekoč na branik za naša prava, za bodočnost in napredek našega naroda ?! 1 Zato pa ne le z besedami na delo za našo slovensko mladino, temveč tudi z dejanjem I „Dijaško podporno društvou v Trstu vrši že več let to plemenito delo pomoči revnim slovenskim dijakom in visokošolcem ; zato bo pa vsak dar, bodi še tako skromen, vsprejet z veseljem in hvaležnostjo. Z malim zneskom letnih 2 kron postane lahko vsak podporen član tega društva, a komur dopuščajo pa sredstva, ta naj se ne ustraši redne članarine 10 kron na leto. Nujne pomoči je treba; da otmemo svojo mladino, podpirajmo jo, da bo za-mogia tudi ona nekoč podpirati našo slov. domovino. Darove in članarino novo pristoplih članov vsprejema društveni blagajnik g. dr. Josip Abram, odvetnik v Trstu, ulica Cam-panilte št. 11. Avskuitant?, ki ne poznajo deželnih jezikov. „Indipendente" se zgraža, češ, da je na okrajni sodniji avskuitant, ki ne zna deželnčga jezika — laškega. Prav ima „In-dipendente" ! Na naših sodiščih bi morali vsi uradniki in služabniki poznati popolnoma oba deželna jezika. In ko bi bilo to, bi se ne dogajali slučaji, da morajo ljudje, državljani, ki so v sodni preiskavi — sedeti cele tri tedne v zaporu le zato, ker kak avskuitant ne pozna niti besedice — slovenskega deželnega jezika I Korajžni Italijani. Iz Mesine poročajo, da je tamošnji polk moral določiti 400 mož za odhod v Tripolis. Zato so najprvo pozvali, naj se oglasijo oni, ki hočejo dobrovoljno oditi v Tripolis. Oglasili da so se vsi podčastniki in skoro vsi vojaki. Zato so morali potom žrebanja določiti one, ki naj odidejo v Tripolis. To je gotovo zelo lepo in napravlja impo-nujoč utis o italijanski hrabrosti na onega, ki ne pozna italijanske šarlatanerije in Širo-koustnosti. Nam pa, ki prav dobro poznamo obe ti dve in še druge lepe lastnosti naših sosedov, nam to čisto nič ne imponira. Če je že pa italijanska nrav nagnjena na širo-koustnost in šarlatanerijo, velja to v podvojeni meri o Južnih Italijanih, ki so znani zbog svojega velikega junaštva — na jeziku namreč. Tako je tudi s tem tripolitanskim junaštvom. Italijani gredo v boj z velikim navdušenjem, ker se nadejajo, da sploh ne nalete na odpor, da bodo Turki in Arabci kar bežali, čim le zagledajo lepe italijanske uniforme in svitle puške italijanskih vojakov. Pri tem si pa mislijo ti junaki tako, kakor so rekli njih furlanski bratje, ko so odhajali v vojsko in pričakovali sovražnika: „Se no i vien, batin dur, se i vien, — scampin". (Če ne pridejo, bomo pogumno udrihali, če pa pridejo, — zbežimo). Ker da znajo bežati, to so Italijani dokazali že pri Adui v Abesiniji. V Tripolisu bodo zopet imeli priliko, da se urijo v tej umetnosti! Čožoti sramote domačinke. Minoli petek sem bil slučajno na ribjem trgu. Naše okoličanke so imele, kakor vedno, najlepše in najsvežje ribe. Kupovalcev so imele vse polno. Čožoti, ki so na našem ribjem trgu nekaki patentirani gospodarji, so naše prodajalke zmerjali s „porke di ščave" le radi tega, ker so one imele več kupcev! Neki gospej, ki je tudi kupovala pri naših, so vpili: „Vara anche quella porca de cappe-lina va comperar dalle ščave. (Glej, tudi tista s.....s klobukom hodi kupovat k šcavam)! Nad to čožotsko nesramnostjo so se zgražali celo pošteni Lahi. Ni-Ii nikake pomoči proti tujim impertinentnim žaljivcem ?! Priporočljiv gostilničar. Gostilničar Kovačič v ulici Giulia, nasproti tramvaja, je navel italijanščino kakor občevalni jezik. Posvarjen radi tega od slovenskih gostov, je rekel, da se...... na vse Slovence 1 Ker so gostje tega velikega Italijana od tam nekje — iz Štajerske izključno Slovenci, jim ga moramo kar najtopleje priporočiti I Dobra srca. Iz Sv. Ivana: Pred meseci je poginil ubogi vdovi Jožefi Švab lep vol. Andrej Udovič je začel nabirati med domačini in je nabral K 314*07 (med temi je darovalo društvo na Frdeniču K 10), katere je naložil v hranilnico. Zahvaljuje se iz srca vsem darovalcem v svojem in uboge vdove imenu. Ker pa so tudi nekateri drugi nabirali, želi g. Udovič vedeti, kam so izročili denar. Shoda poštnih in brzojavnih ter državnih uslužbencev. Sinoči so imeli v gostilni „Al telegrafa" shod poštni in brzojavni uslužbenci. Govorilo je več govornikov v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Shod je bil zelo viharen. — Isto-tako so imali sinoči v dvorani ex-Mally shod državni uslužbenci. Ta shod se je vršil mimo. Govorila sta tudi drž. posl. dr. Gasser in Pittoni. Glasbena šola podružnice „Glasbene Matice" v Trstu. Danes je zadnji dan za vpisovanje. V interesu rednega pouka (kise prične še to sredo) je, da se vsi, ki reflek-tirajo na glasbeni pouk v tej Šoli oglasijo danes mej 10. in 12. uro v Šolskih prostorih v ulici Acquedctto št. 20. Sedaj se še lahko ozira na posamezne želje glede ur pouka, pozneje pa to ne bo lahko možno. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu naznanja, da s prihodnjo soboto posluje od 9. do 12. ure zjutraj in od 3. do 5. ure popoludne, kakor po starem. Razglednice nove Ciril-Metodove Šole pri Sv. Jakobu prodaja tobakarna Lavrencič na trgu pred veliko vojašnico v Trstu po 8 stot. komad. Železniško gibanje. G. Kamposch je prišel v naše uredništvo ter nas je prosil, *naj z ozirom na poročilo o železniškem .shodu, dne 28. t. m. v „Edinosti" od 30. pr. m. pojasnimo, da on, da-si ni organiziran, ni in ne misli biti izdajalec železni-čarskih koristi. Ko bi on bil besedo „izdajalec" čul na shodu, bi bil on že tam proti temu protestiral. „Dramatičnemu društvu* v Trstu so se zavezali plačati v svrho pokritja potrebščin za sezono 1911/12 deloma takoj deloma v obrokih sledeči gg.: Matejčič Fran, dež. šolski nadzornik; Anton Kallster, zasebnik; Jakob Perhavc, trgovec; dr. Josip Wilfan, odvetnik; Z adnik Tomaž, mesar; Gor up Ivan, zastopnik Češke zavarovalnice na življenje; vsak po 50 K. Dr. Fran Gabršček, odv. koncipfst; dr. Ernest Rekar, odv. kon. in Kari Pirjevec, c. kr. profesor; vsak po 25 K „Dramatično društvo se zahvaljuje gori imenovanim podpirateljem, ter izraža željo, naj bi našli še mnogo posnemovalcev. Nadaljne prijave ozir. prispevke vsprejema društveni blagajnik, Anton Muha. Promet avstrijskega „Lloyda". Generalno ravnateljstvo avstrijskega „LloydaH javlja z ozirom na glasove, da bodo posamezne črte ustavljene, da ostane promet v Sredozemskem morju popolnoma nespremenjen. Razpis štipendija. Početkom prvega poluletja šolskega leta 1911/12 se ima podeliti en državni štipendij v letnem znesku 420 K. Pravico vživanja tega štipendija imajo dijaki iz Istre ali poknežene grofije Goriško-Gradiščanske, ki obiskujejo višo poljedelsko šolo na Dunaju in pred vsem slušatelji poljedelskega oddelka omenjene visoke šole in ki se zavežejo s formalnim reverzom, da uporabijo potem svoje znanje v lastni domovini. Prošnje je vložiti potom tozadevnega rektorata na tržaško namest-ništvo do 31. oktobra 1911. C. kr. avstrijske državne železnice. Včasih se dogaja, da se na sebi izpolnjive želje v voznorednih stvareh tako pozno prijavljajo, da se jih v rokih premembe voznega reda ne more več uvaževati, ne da bi |7,Alla citt& di Lione", Trst, Borzni trg il f ZIMSKA IJ4 JESENSKA SEZONA. * | Velvets pravi angleški fsviletiine za kostime in obleke, velour du Nord za jopiče in plašče, Sealskin-Peluches angleški za obleke. za toalete, obleke in bluze v bogatem izboru po tovarniških cenah I: - Uzorci za deželo franko. i j fllfr. frankel (Delniška družba) 2rst, Corso štev. 27. Podružnica: ulica Cavana štev. II Podružnice: v Ljubljani in v Zagrebu Nobena razprodaja in nobena množina blaga ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v listni tvornici. 109 fllljalk. — 1200 delavcev PRIMER: Moški čevlji . od K 7-— do 17 Ženski čevlji . » K 6*50 » 18 Nizki ženski . » K 3, 3-80, 5, 7-50, 10,13 Otroški Čevlji. > K 2*— dalje Galoše iz gum. > K 4*— do 8*- Na debelo bi se dovolile razprodaje le v nekaterih mestih Istre, Goriške in Dalmacije. ČREVLJI Grodjear Welt Arturo Modricky Prodajtlnloa manufakturnoga b'aga In drobnih predmetov. Trst, ulioa Belvadere 32 Novi dohodi za sezono, perkali, piquet, satin, balist, zefir in panama, kakor tudi bombaž-nato in volneno blago. Odeje bombažnate in volnene vseh vrst in cen. Trliž, žima in volna za žimnice in bombaž za odeje. Perilo iz zčane tovarne Mattousch - Sohn. Ovratniki, zapestnice, kravate. Dežniki, moderci in drobnarije v veliki izberi. UhAR in ZLATAR Romeo Pnnserl ul. Barriera vecchia 19 popravi vsako žepno uro za K 2, ista cena za vsako mogočo poškodbo Za repert. kronometre in druge komplicir. ure nizke cene. Popravki s« Izvršijo takoj, natanko, ločno Fratelli Rauber Trst, ulica Carduccl 14 (prej Torrento), Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin ca Čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje« Henrik pl. Chitdiio Via Stadion 35. Velik izbor Plaque-verižic garantiranih in priveskov. Naprstniki, zapestnice, igle z ali brez dijamantov. Zlate, srebrne, ulkeliiate ali jeklene ure. — Regolatorji iz prvih tvornic „ZENIT, OMEGA". Sprejema vsako popravo z garancijo enega leta Dr.ALMllMi Cesare Cosciancich koncesijonirani zobo-tefinik ordinira od 9.—1. In od 3—6. Trst, Barriera vecchia 33 II. nad. Telefon 1708. idesi STRUCHEL & JERITSCH manufakturna trgovina Trst, vogal ul. Nuova-S. Cate rina NOV PRIHOD fuštanja, baržuna, božnhovlue, malij, rokavic, ženskega in mol kega blaga. — Odeje prešite in volnene, srila, modrci, svila, ^^ okraski in drobnarije. ^^ ^nn--:nn# Jfovo izžle knjige : Amicis, Jurij novela.......K 1*50 Cankar, Volja in moč......„ 2*— Feigel, Pol litra vipavca.....„ 180 Gabršček, Narodne pripovedke v Soških planinah......„ 3*— Gorki, Drobne povesti.....„ 120 Klepec, Zbirka slovenskih citatov in aforizmov..........2*50 Knaflič, Sozializem.......„ 4*— Machar, Rim..........„ 3*— Remec, Kralj Matjaž........2-— Ozvald, Volja in dejanje.....„ —-70 Slovenci načrt slovenske socialne zgodovine...........1*— Kozarci iz aluminija praktično za u žep po 30 in 40 vin. Lepilo za muhe, razglednice, spomini na Trst itd. itd. se dobi u jedini naši Slovanski knjigarni in trgovini papirja JOSIP GORENJEC Trst, ulica Caserma 16. Telefon št. 21-15. Brzojav Gorenjec Trst. Naročbe se izvršujejo takoj in točno. ALEKS. FRASC MATER - TRST žgalnica kave TELEFON 1743. SalboUil Tir sa dobivani« pe4*a* kav« Veliko skladišče Klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, iziadsk. platna ^^n^^HHM žepnih robcev, muških nogovic itd. itd. K. CVENKELI^^-—32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. 2066 Narodna trgovina. Veiika zaloga in tovarna pohištva |E| ANDREJ JUG - TRST «St| S. Lucia 5-18 Via S. Lucia 5-18 g SI S ? BOGATA IS LEPA IZBEKA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU t> " 3 DELO SOLIDNO U lUkoiriUlb »lolle. CENE ZS1EBNE. flfj. dtran IV. „EDINOST*4 St, 27S, V Trstn, 1. oktobra 1911. == CENTRALA Y PRAGI. = Ustanovljena leta 1868. PODRUŽNICE V Brnu — Budje-vicah — Iglavi — Krakova — Lvoru — Mor. Ostravi — Olo-mucu — Plznju Taboru — Par-dubicah — Pro-stjejovu — Kla-tovu — Dunaju Libercih-Kralj. Gradcu - Piseku ■m ZIVNOSTENSKA BANKA Podružnica v Trstu, Delniška glavnica: K 80 milijonov. Reservni in varnostni zaklad: K 20 milijonov. Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst. Telefon 21-57 in 10-78. Izvršuje vse bančne posle. == Sprejema borzna naročila. Obrestuje vloge na vložnl kojlžlel po Na tekočem računa po dogovori, d»-vrtd- Knpnje in prodaja vrednotne papirje, " ■ -----TO£ na i »lioje SI BENE in CARINSKE KREDITE. Dajo p*o- in valute. Daje PREDUJ nostne papirje in blago. Dovoljuje STAV ----- ------------^ E mese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kureni izgubi. O-tfcrbnje inkaao na vseh Vu-zemskih in inozemskih trgih P 3 mm Trst, Corso 2. Telef. 1071. Linoleum Haas Pristni linoleum......K 2 50 m Podolgaste preproge 67 cm. . , 1*80 met.. Preproge v vseh velikostih z ' varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7;90 j 200/300 K 15 — itd. | Gospodarski predpasniki iz voSCenega I platna............K 250 j Mamizni prti 85/115 cm....... 2 80 „ 65/150 cm.....- 1*80 j PoorJnlRI Iz sumila od K ZO dalle. Podrjuhe.........PO 70 stot. Ovratniki iz kavčuka .... „ 50 » ManSete iz kavčuka..... » 60 „ Pn&iiln » tudi na deželo. -136 AQROP A 13 kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico ■ ODUUMlt za nikeliranje, posrebrnenje, bakran?e itd. itd. Trst, Via Gaotsno Donizetti 5. - Telefon 126, Rom. IV. Popravlja priprave za točenje piva, motoije na gas in bencin, sesaljke, šivalne stroje, motocikle, bicikle in izvršuje druga dela, ki spadajo v stroko mehanikov, priprave za električno razsvetljavo, električne motorje in vzdigovalnice, električne zvonce, telefone in vsako delo elektrotehniško. - Zalaga žarnic, stekel za gaa In elektrike In EDlNOSTc St. 273. Stran V. K železnicarskemu gibanju. Naš list se je v zadnjem času že prav temeljito bavil z zahtevami železničarstva in njegovim gibanjem, ki naj bi mu prineslo uresničenje teh zahtev. Poročali smo o shodih, na katerih se je razpravljalo o konferenci „Koalicije" na nacionalni podlagi organiziranega železni-čarstva in njenih zahtevah, katere obsegajo šest glavnih točk, in sicer: draginj-sko doklado, regulacijo stanarine, delavskih mezd, avtomatično napredovanje vseh ka tegorij, zlasti delavstva, regulacijo provizije in penzije ter nočnih doklad. Poročali smo tudi, da voditelj železniškega ministrstva dr. Roll ni sprejel deputacije „Koalicije" in da mu je „Koalicija" poslala svojo spomenico po pošti, določivši rok za. odgovor na 30. septembra 1911, torej na včeraj. Da bo naše občinstvo dovoljno poučeno o vsej stvari, naj izpregovorimo danes tudi o vladnih ukrepih, s katerimi hočejo gospodje na Dunaju zadovoljiti železni-čarstvo. Takoj, ko se je začela kazati v že-lezničarstvu odločna volja, da ne mara več prenašati svojega, vsled vedno naraščajoče draginje vedno obupnejšega položaja, je razposlalo ministrstvo dnevnemu časopisju nekako poročilo, v katerem se naštevajo razni poboljški, ki jih je priznalo, ali ki jih namerava priznati ministrstvo usluž-benstvu državnih železnic. Ministrstvo se sklicuje na to, da je v časa od 1. 1906 do 1910 zboljšalo prejemke železniških uslužbencev v toliki m«-ri, da znaš-.jo vsakoletni izdatki za to zboljšanje okrog 35 milijonov kron. Uvedlo se je časovno napredovanje uradništva z vsakoletnimi stroški enega milijona kron in zboljšali so se prejemki ženskega osobja i a vsakoletr.ega pol milijona kron. Ministrstvo pravi, da imajo državne železnice okrog 100.000 definitivnih nameščencev (z mesečno plačo), poleg teh pa ravno toliko stalnih delavcev (z dnevno mezdo) in da bi zboljšanje plač in mezd zahtevalo prevelikih izdatkov, ki bi jih državna blagajna ne mogla utrpeti. Zato da je mogoče zboljšati položaj le najbolj potrebnim, najnižjim kategorijam, zlasti delavstvu. V ta namen se zvišajo mezde delavstvu v on.h krajih, kjer se to še ni zgodilo, in uvede se avtomatično napredovanje v mezdi. Ministrstvo obljubuje potem, da bo skrbelo, kolikor le možno, za stanovanji železničarjev. Iz sredstev zakladov za starostno oskrbo in onemoglost (penzijski in pro.vizijski fond) se je že zgradilo 329 stanova-jskih poslopij z 2978 stanovanji in stavbnimi stroški 16,350.000 K, sedaj se gradi 127 hiš s 1058 stanovanji; v načrtu pa je še zgraditev nadaljnih 125 hiš s 1635 stanovanji s skupnimi stavbnimi stroški 17 milijonov kron. Zniža se tudi stanarina v železničarskih hišah. Dovoljujejo se nadalje delavcem po polletnem službovanju prosti vozni listi za nakup živil, in za dostavitev živil za zimski čas se dovoljuje vsem uslužbencem prosta voznina do 500 kg teže. Ustanovi se dom za rekonvalescente in morsko zavetišče za otroke uslužbencev (za 50 otrok). Za vse vrste delavstva se izdajo delavni redi. To so torej dobrote, poboijški, ki jih obeta ministrstvo uslužbencem in delavcem, da ublaži ž njimi vsled draginje nastalo bedo. Ako le nekoliko bolj natančno pogledamo te poboljške, se pač le prehitro vsa to skupaj razbline v prazen nič, in prav zato tudi hočemo pojasniti te „poboljške", da ne bi morda naše občinstvo smatralo plev za čisto zrnje in da ne bi v slučaju, da železničarstvo resno nastopi za svoje zahteve, morda z ozirom na te vladne „poboljške" očitalo železničarstvu, da zahteva preveč, da njegove zahteve niso upravičene, češ, ker je vlada itak že dala in hoče dati toliko! Glede na zboljšanje prejemkov železniškega osobja v letih 1906 do 1910, ki stane državo na leto okrog 35 milijonov, pripominjamo le, da je bilo to „zboljšanje" tako polovičarsko, da železniško osobje s temi „zvišanimi" prejemki ne more več živeti. Od leta 1906 sem so se vse potrebščine podražil v toliki meri, da. zvišanje prejemkov, ki je leta 1906 le za 1 silo odpomoglo tedanjim slabim živl en-skim razmeram železničarstva, nikakor ne zadostuje več ; saj se je od leta 1906 sem vse, kar rabi človek za ^yoje življenje, podražilo za 30 do 50 in še več odstotkov. In potem naj železničar izhaia z istimi prejemki, ki mu so že 1. 1906 le še komaj in komaj z/idostovali za najpotrebnejše! Ako je vlada spoznala za potrebno, da n. pr. zviša med tem prejemke častnikom, ne vemo, zokaj ne bi storila isto tudi železničarjem, ki so po svoji službi gotovo prav tolikega, ako ne večjega pomena za razvoj splošnega napredka v državi, nego pa častniki 1 Vlada pravi, da bi biLo tu treba zadovoljiti okrog 200.000 železniških nameščencev, in d* ji ie to nemogoče, ker ni denarja v državnih blagajnah. Čudno! Za eno samo bojno ladijo pa dajo nad 60 milijonov kron. En sam dreadnought bi vsakemu izmed teh 200.000 železničarjev lahko zvišal prejemke za 300 K, ali razdeljeno na tri leta, tri leta po 100 K; in to je že nekaj, to je že veliko, to se znatno pozna v takem bornem gospodarstvu, kakor je gospodarstvo železničarjevo ! Ministrstvo obljublja tudi zvišanje delavskih mezd, ne pove pa, v kaki meri. Naše občinstvo najbrž še ne ve, da je tisoče in tisoče železniških delavcev, ki dobivajo na dan ogromno mezdo K 2-40, K 2 50. In s tem naj človek preživlja morda še yečglavo družino! Računajmo torej, da ima delavec na dan K 2*50, na mesec torej 75 K. O, da, ko bi bilo to res ! Odračunajmo na mesec 6 nedelj in praznikov: ostane še 24 dni. V deževnem vremenu se ne dela: odštejmo torej še dva dneva na teden, kar popolnoma odgovarja dejanskim razmeram. Imamo torej še 8 dni manj, potemtakem 16 delavnih dni na mesec In zato tudi le 40 K zaslužka. S tem naj človek izhaja še s petero šesteroglavo družino ! In ministrstvo bi dovolilo kakih 10 vinarjev na dan po-boljška ! Sedaj pa železničarska stanovanja! Železniška upava je zgradila in zgradi 5671 stanovanj za — 100.000 definitivnih uslužbencev. Kaj torej z ostalimi 94.329 definitivnimi uslužbenci in s 100X00 ostalimi delavci ? Pa denar za te stavbe! Lahko se je bahati s tujim denarjem! Te tuše. se vendar grade iz sredst-.v penzij-skega in provizijskega fonda, in to je denar uslužbencev, ne pa železniške uprave; saj ga jim odteguje uprava v visokih odstotkih od plače. Ta denar mora biti naložen pupilarno varno, se mora obrestovati po 4%; kako naj pa se obrestuje taKo. ako hoče železniška uprava znatno znižati stanarino v teh hišah ? Nemogoče ! Stanovanja v železničarskih hišah stanejo okrog 30 K mesečno, najmanjša namreč: za delavstvo s K 2 50, ali K 3-— plače, kakor nalašč tako stanovanje ! Služi 40 do 60 K na mesec, stanovanje naj pa plača — 30 K!! Poboljšek glede na voznine prosto dostavitev živil do teže 500 kg je tako malenkostno, da ne pride niti v poštev, ravno tako tudi dovolitev prostih voznih listov za nabavo živil delavcem po polletnem službovanja. Dosedaj je imel pravico do takega voznega lista delavec po enoletnem službovanju. Poboljšek pom*nja torej dobroto za ljudi, ki so komaj prišli k železnici, za stotisoče starejših uslužbencev ne pomenja prav nič. Železniška uprava je dovolila tudi kredit, da morejo uslužbenci na dopust, tudi če je zanje treba substituta. Tu pač ne vemo, za koliko ta ukrep zlajša — draginjo ?! Dom za rekonvalescente in morsko zavetišče za otroke — to so sicer lepe stvari, toda radovedni smo, koliko delavcev in nižjih uslužbencev ter njihovih otrok najde tu zavetišča, kajti prednost imajo ponavadi v takih zavodih — gospodje z zlatimi ovratniki. Delavne rede imajo že zdavnaj vsa privatna podjetja; ako jih državna železnica uvaja šele sedaj, na pritisk usluž-benstva, pač to ni nikaka zasluga, temveč kvečjemu le sramota, ker jih ni uvedla že zdavnaj, predno so jih uvedla privatna podjetja. Kakor je torej jasno razvidno iz vsega tega, se ministrstvo ni bogzna kako izkazalo s svojimi „poboljški". Sklicuje se pač na to, kar je „dalo" pred leti in kar je bilo že tedaj premalo; novega pa ne da nič, ali pa le iz tujih, uslužbenških sredstev. Razumljivo je potemtakem, da se železničaiji ne morejo zadovoljiti s takimi „poboljški" in da odločno vztrajajo pri svojih zahtevah. Edino, kar je med temi poboljški res nekaj vrednega, je mezdna avtomatika, avtomatično napredovanje v mezdi; toda, tudi tu ne povedo, za koliko se zviša mezda vsako leto, in skoraj gotovo je, da tudi tu pridejo s kakimi 5 ali največ 10 vinarji! O zahtevah uslužbencev južne železnice ne govorimo posebej, ker se krijejo z zahtevami državnih železničarjev in je južna železnica v smislu svojih izjav prisiljena priznati svojemu osobju enake poboljške, kakor jih priznava državna železnica svojemu. Sicer naj pa reče kdo, kar hoče, beseda je sicer ostra, toda človek, ki misli resno, ne more reči drugače: to niso ukrepi v ublaženje železničarske bede, temveč norčevanje iz te bede. Upamo, da bo naše občinstvo po vsem tem umelo gibanje železničarstva in da nakloni svoje simpa ije njegovemu upra- j vičenemu boju za zboljšanje njegovega neznosnega položaja !__ Societe tiee Papiers Abadle. SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih : knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-::: govežka naročila. :::: J07IP G0R6NJ6C Trst, ul. Caserma 16. ::: POLEG KAVARNE COMMERCIO ::: Brzojavna adresa: ::: :: .tu GORENJEC - TRST TELEFON 21-15. Poštna naročila obavljaju se isti dan. Najbogateja zaloga krgig, papirja in pisarniških pori:: :::: trebščin. :::: n: Velika zaloga mnzikalij, molitvenikov in časopisov ra bolehne in rekonvalescente Provzroča voljo do Jedif utrjuje želodec ii ojačuje tudi organizem Priporočeno od n&jslorečih zdravnikov p rseh slučajih, kadar se je treba po bolesni o jači ti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah ln s nad 6000 zdravniškimi spričevali Izborni okus. "^Ni (V izborni okus. Lekarna Serravallo - Trst SVARILO! Fer so prišli v zadnjem času razni posnetki naše splošno znane in priljubljene znamke cigaretnega papirja RIZ ABADIE (Riz dorć) 471 v razprodajo, prosimo naše P. T. odjemalce,^ naj pazijo na ime Abadie, katero hočejo posnetki nadomestiti z raznimi drugimi besedami. Svarimo Ered nakupom kvalitativno manjvrednih imitacij, er bomo proti njim nastopali z vsemi zakonitimi ar«datvi Sooloi* do« Papl*r« Abadl«. : Na obroke! Jakob Duiiins : Na obroke! Trst, ulica dell'Olmo štev. 1, II. nadst., Trst velika izliara toMjei offi n gospode manufakturnega blaga ter možke in ženske suknje. Ugodni pogoji za plačila na obroke. Cene brez vsake konkurence. — Solidna postrežba. HOTEL TRATNIK „ZLATA KAPLJA" Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 (v bližini kolodvora) Lepe zračne sobe. Električna luč. Priznano dobra kuhinja. Izborne pijače. Nizke cene. Lepi restavracijski prostori in povsem na novo - urejen velik senčnat vrt. -- Poktorica:: Klara Kukovec ima SVOJ AMBULATORIJ za ženske in otroške bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II. Ordlnuje od 3—4J/2 ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdela) št. 1049. TELEFON 19-86. n ■ ■ ■ s ■ ■ :: ZOBOZDRAVNIK :: Dr. Hinko Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro št. 23. Sprejema od 9—1, 3—6. Pekarna, slaščičarna s tovarno biskotov in zalogo vin v buteljkah. — Skladišče ——— moke iz prvih mlinov. ■■■ Prevzemajo se pečenje in naročila za iženitve in krste. — Kruh (svež trikrat — na dan pri — FRANCESCO BLAZINA Trst, via Giulia št. 25. •a Odlikovana krojačnlca Avgust Štnlar TRST • Via detle Poste štev. i 2,1. nad. - TRST izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme. Cene zmerne. - Delo solidno. m: dor odpotuje naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. AR NS TEIN „Ali'Alpinista' v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebSčin itd. MLUVI ČESKY I MLUVI ČEŠKI! Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. II priporoča slavnemu občinstvi «vo|o Minolestoln In kolonUalnegi Masa. &J2S5V in na deželi še pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - posti eže enako dobro si. občinstva z blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, koruis ln mok«. — PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. — Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestviu v ulici Farneto 10. Stran VI. ►EDINOSTc~St. 273. V Trstu, dne 1. oktobra 1911.' ZGANJAR ROBERT OIEHL priporoča svojo doma žgano štajersko slivovko, borovničevec, brinjevec, lropinovec, vinsko žganje c^ in KONJAK. : Ifinazlo Potocnig: Ulica Riloreo 28, ropi nI. Becciierie. VELIKA IZBERA {zgotovljenih moških oblek za odrasle in za dečke; specijaliteta: volneni in platneni kostumi, jopice iz alpagpsa. Velika Izbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. — Cene, da se ni bati konkurence. Hermangild Trccca Barrierst vccchia štev. S ima veliko zalogo mrtvaških predmetom VENCI »d porcelana in biserov vezanih s deno iico, od umetnih cvetic s trn* ko vi in napisi. Sliki bi pircelMtttih pbičab za spsaesikt Najnižja koaknror>5ne ooaa. ANTON ZAVADLAL Trst, ul. Istria 12 (pri sv. Jakobu) Prlponia nrojo PEKA EHO In SLAČČldAJtKO TMkrmt n* lu irefi krah ln alaićloe. Zalog« mok« mki mit 1« prvih mlinov. Likerji in vino T itt-kltnlo&h. Poatreib* na dom. — Priporoča tad i trojo staro In dobroznano pekarno v ollol Marco Pollo it. 6 (vogal Cosoordla) katero rodi gospodar um. V dobroznani žganjarni Ferdinand PečenKo - Trst ulica Miramar Št. 1 317 dobijo se vedno pristne pijače prve vrste, kakor n. pr. žganje, slivovec in brinjevec, kakor tudi mrzle pijače frambois, tamarindo in šemade. za moške in volneno za ženske obleke, nove mode, razpošilja — najceneje — Jugoslovanska razpošiljalna R. STERMECK1 v Celju. Vzorci vsakemu poštnine prosto. ——* Nora prodajalna zlatarja - urar j a ^lessandro Caraaro, Črst Corso štev. 23 BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, priveski, apestnfce, zlate In srebrne ure, stenske ure itd, Itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. IzvrSuje tudi vsakovrstna rezbarije. Gane smerna. Cena sme : na. mninoPDiP brez aik°h°ia me- wHLUrLKLL šana z mineralno vodo Selz je izborna osvežujoča pijača. Jovarne Valdperle, JKoritz £ow, Joto }CusoYice Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec SPREJEMA V IZVRŠITEV t vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoč« izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettigr-ovem patentu itd. Proračuni ln načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce ln cene. Parketna tvornica stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino 1 Stmgarsti oiielet nnili ?se t strngarsto stroto spaiajcCe iziette. - JAMSTVO! Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka - interesentom brezplačen. 329 ■SBSI .r Jrsou.- obrtna zadruga v Jrstu via S. Francesco d' Assisi 2, I. n kjer Je b!!a prej „Trž. posojil. !n hranilnica"-Poitna-hranllnlčnl račun 74679. TELEFON 16-04 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi Če ni Član. in jih obrestuje ggsr 4,|2°|O ""^R Sprejema tudi vloge po 1 K na teiea, tako, da ae po 260 tednih dobi Kron 300 — Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizuje ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Daje posojila na rasne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. - Deleži so po K 20 in po K 2 Sadsljna pojaanila ae dajejo t aradn mod aradnimi aiaml, ki «o : bo delavnikih od 9. do 18. d op. In od 3. do 5. pop. TBGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA Hffiff S H Otvoritev nove trgovino iS W v Trstu, ulica Nuova 41 i ANEL1A MARTIHICO — BOGAT IZBOR — i zgotovljenih oblek za žeaske in punčke, ženske vestalije, bluze in izbrano perilo. Vsprejemajo se naročila po meri. Najzmernejše cene. Najzm«rnejSe cene. *X30000OCfo TOOOOOC B5! Dr. Kari Ernst unlv. med. zobozdravnik !s Trst, Piazza C. Goldoni St. 5, 11. nadstropje. <03 Sprejema od 9—1. (n od 3—6. pop. Krolačnlca za civiliste In uoIaKe Franjo Polanec v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6, IL n, Priporoča Be slavnem občinstvu in vojaštvu za vsakovrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, cene znerai. Ker se v nekaterih javnih lokalih razpečuje navadno črno pivo z prostim označenjem ,;pivo dvojnega kvasa" zato se cenj občinstvo opozarja, da je pristno edino tisto pivo dvojnega kvasa, katero nosi varstveno znamko ST. STBFAM Za novoporočence! Kuhinjske potrebščine, galanterije, razni predmeti za darila, torbe za trg in torbice za gospe. - CENE ZMERNE. Trst - trg Ponterosso 6. Avtorizovana dunajska šola. «a — — uBtano vijena — — rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila AtfA HOVflK ~ TSST - ulioa Ban Las zar o 16, XH. — FR. ŠEVČIK, puškar, Ljubljana, priporoča svojo Židovski ulica štev. 7. ===== svojo veliko zalogo PUŠK In 8AMOKRE3OV lastnega izdelka, kakor tudi belg'jskib, sulsklh in Češk.h strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke tro-cevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brezdimni smednik. Priporočam tudi veiko zalogo vseh lovskih potrebščin po nej-|j nlžj'h cenah - Popravila in na-ročbe se izvršujejo točno in zanesljivo. - Cenovniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Točna in solidna postrežba. >^ova slovenska trgovina "aga Izgotovljenih obleta ® MARTIN SKUPIN TKST — ulica Arcata štev. 19 — TftST VELIKA IZBERA oblek za moške in dečke, hlače, jope, platnene obleke ter raznotero perilo. Sprejemajo se naročila po mBri vseh gori omenjenih predmetov. Specijaliteta hlača za delavce. — Vse po konkurenčnih cenah. Bogomil Fino = = urar in zlatar — = Trst, ulica Vincenzo Bel lini št. 13 EasDioti cerfcve sv. Aniona loveza Bug;at Izbor ur vtake vrr-te, kakor tudi nhunor, prstanov z dijamanti In brez dljaman-tov, žci.sfee »erlžice, zlate ln srebrne za moške, vse po konkurenčnih cenah. ♦550235 .■ V- • ' . ' «1;.:. -*r . > 1 •: Slovenci! Slovani! ^seMi edino slovenske urarne fn zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojimi Udani ALOJZIJ POVH. »m I -1- Slullo ReMerjea -i- TRST, ulica Giosue Carduccl žtev 23 :: :: TELEFON 813 :J ; rarg-ifino orodje, ortopelldnl aparati, ja>icrcl, umetne roke in ao^e, berglje, kilni pasi, elastični pasi ln nofovlee, elektroterapevtične prlpraie, aparati aa Bta8BBswBraitB8saa inhalacijo. m JSKEa AX)XŠO£ tjoaji fotrfbailo« lx gum-'m lu blag*. ; : ; : ; ; J ; g ODLIKOVANA tržaška prodajaln, obuval ULICA GlOSUČ CARDUCCI ŠT; 21 Raznn različnih izberov najfinejših mo5kih in žen-3kih obuval po najnižjih oenah se prodijajo tudi po izrednih cenah : Usnje Boscalf 3 trakovi . . . . po K 10 — Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po K 10*— Usnje Boxcaif oblika Derby . . po K 10 50 Usnje Bozcalf z zaponami Trlumph po K 10 50 Enaki za dečke 1 K manj. - Vsakov. blago L vrste. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. UMETNI ZOBJE Plombiranja soboT Izdiranje zobov brez S vsake bolečine 0r.J.Čermak V. Tuscher : zobozdravnik : koncesij, zobni tcknU - TRST - ulio i delU Gaserm& it. 13, II. a. r TOVARNA VOZOV KERSIC v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana (Kranjsko) Pismena priznanja visokih osebgso na upogled. Cenike in proračune razpo§iljam brezplačno. Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Postni vozovi patent Keršić št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo. Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim. Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi. I £evljamica „Alla Sartorella", Trst | ^ VIA BABBTKRA VBOOIIA iT. 19 (MAIPBOIl IL A 1>Ć1ĆAMBB OATTSj Velika Izbera vsakovrstnih čevljev za n moške, ženske In otroke. — Blago iz- vrstno ln cene zmerne. I V Trstu, dne 1. oktobra 1911. > EDINOST c št. 273. Stran VII. Cea. priv. in kr. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica In reserve 243,000.000 kron). Podružnica v TRSTU Piazza Nnova št. 2 (lastno poslopje) sprejme v svoje Jeklen« varnostne celice zdelane od svetovne tvrdke Aruheim v Berolinu zajamčene proti požaru ln vlomn, pohrano ln a p m vijanje vrednot, kakor tudi iaao pohrano zaprtih zavojev, tor d& v dotičnih jeklenih celicah v najem varnostne shrambice (safes) :: različnih velikosti, v katerih Be lahko shranijo vrednostni papirji, lističe, dragulji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke veajemno z banko. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižic- in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3 V/. Rentni davek pisca direktno zavod. Bavl se tudi z vsemi b&nkoTnlml posli, ter zavarovanjem proti zgub&m na žrebanju • CIRIL ŠUO TRST ul. Concordia št. 4 TRST KU Radni odhodi nemških fcrzlh I« poštnih pamlkov. Odpremanje potnikov v vse dele sveta posebne n« prugih Hnmburc-Arg&^tis Hambjrg-Er^iiija hanburg-ksii -». a Hansfejra-Kul)- ii.i tnlurji-Meksiko Hamburg.Afrika Haa-.burg-Ang'eško K i. ai buru-Francija Podpisani si usoja naznaniti slav. občinstvu, da je prevzel na svoje ime Kopališče ,Oesterreicher4 v ulici Lazzaretto vec. 52 uhod tadi i* zagate 8. Eufemia Stev. 1 nadaljevanje ulice SS Martiri ter da bo akušal pripraviti vse potrebne izboljšav* da ustreže s av. občinstvu. Kopallifie Je odprto vsak dan ob 7. zj do 7. pop. Cena enkratne kopelji v vaški, v sladki vodi, gorki ali mrzli K — 99. Abonmna za privatne in društva po znižanih cenah. — Upajoč, da me bo si. občinstvo čim najbolje obiskalo beležim udani P. Lantschuer. m Zcbavna pcaorska putovanja: Okoli sveta; n« izhod (CrijeatJ; v sredozemskem morju; v rahojno ImMjo; v južno Ameriko; a* sever do Drontheima, Isinrda, Sfernega Kapa, 1 r Šplcber^a; porova:ije na Nilu. Informcdje Najelo in pošiljajo se brc^plačn" Hamburg-Air^arika Linie, Abtcilung Pcrsor»onverk«hr. Hamburg. Jako zanimiv, zabaven ln poučen LIST S j SLIKAMI je = \Jlusfrov. tednik j ki Izhaja vsak petek, ter stane četrtletno lč ■--— 1 krono 80 stot. = ]Zahtevajte ga povsod! — Naročite ga Im inserlrajte v njem! Naslov: ILUSTROVANi f::—::—:: TEDNIK, LJUBLJANA. ::—:: 3« dtec-fc -s - 'v^V.v. • • »1 Pod najugodnejšimi pogoji Prtcerefl* alarafema obfiaetta itoJ« tr^tfll* U. ■tv OrtJp fclaff*. Testenin« „r»- KArSI", 4©» »će ln napdita««)™, trerlMMk« (TrerlM) ter !■ t»r*rae bratje ZATtA. — VlB* V ■t«M«ni»aa. poilfla s« tali na Hm t«r pe pošti. Paketi oe S kllsgramov naprej. ^Cene brez konkurence ^^ VZAMEM V NAJEM loterijske liste, drž. rente in zajemne liste drugih bank s povračilom v mesečnih obrokih aH naenkrat. IGNAC NEUMANN, menjalnica Ustanovljena 1858. Trst, ulica Ponteroeso 4. Ustanovljena 1858. ENRIC0 ZER0UENICH trgovina z izgotovljenim perilom, mode za gospode itd itd. Trst, Pasto S. Giovannl 2 (Nasproti lovla obokoa) VELIK IZBCR moških srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, malij, spodnjih hlač, nogavic, rokavic iz niti in usnjatih, žepnih rut, naramnic in irpodvez. Dežniki za gospode in gospe ter palice ed K 2-50 dalje - Izdeluje se moško perilo po meri. Dobro blago. Cene zmerne. , C. kr. priv. Riuniona Adriatica di Sicurtž Glavnica in rezervni zakladi društva glasom bilanc ^^c^cccocco 31. decembra 1^10. cccco^^^s*^ i Zadružna glavnica (popolnoma iz- pisJJara)........... i{ 10,000.00? ? Sezarvm zakladi dobitkov.....12,OOO.OOC „ saklad proti vpadanju vrednostij javnih efektov ... K 2,066.679 Šezervni zaklad premij za zavarovanja ............. 130,463.979 Zavarovnja na življenje v veljavi 31. decembri 1910 ...... . 472,578.525 Izplačane Škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1910] „ 695,189.189 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi valed razstrel ujomu kakor tudi prevozov po suhem in merju sklepa pogodbe za zavarovanje Življenja po razne vrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive t-t Življenja ali po Bmrti zavarovanca, doto otrokom Hoja pred Štiridesetimi lati ustanovi]«** I* j se obrtni razstavi v Trstu odlikovana tovarna sodov i IvrSuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino i špirit, likere, tropinoveo, olje, slivovec, marafikin itd. Jamčim za dobro delo i* po nizkih cenah, da m na bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenik«. 2422 Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44. i Pekarna In slaščičarna j Josip Zavadlal Trst, Via S. Marco St. 15. Kruh svež trikrat na dan. Vino in likeri v ( steklenicah. Sprejema se kruh in drugo v j pecivo. Postrežba na dom. i Pridni In žtedllton žosgodlnm Kupale KOLINSKO CIKORIJO! Zaloga obuvala -: = in lastna delavnica — j MATIJA PAHOR, Trst ulica Arcata štev. 19 Zastopstvo ra zaloga glasovitih piAjrnrov GUSTAVA HOFBAUER, DUNAJ o. k. dvorni založnik in drugih svetovnih tvrdk v novi zalogi glasovirjev JOS. MIMftlK - TRST Piazza Gol doni št. 12, 1. nad. Pianini od 500 kron dalje. Eleganca — solidarnost — jamstvo. Poprave — zmerne cene obroki — na posodo — nglažanja. j Ferdinand Fiirst s s TRST :s ulica Miramar štv. 21. Telefon št. 17 03. Velika z&loga koruze, krompirja in ovsa. \ Velika izbera čevljev za moške, žensk« in otroke. - Sprejema naroČila po meri ter tudi popravlja :: po jako ItlzkHl = iii zmernih cenah. JtfJH TOVARNA GLASOVIRJEV ecsur & Saksida v Trstu, ulica della Fornace št. 8. Prodaja, popravlja in menjuje glasovir]«, pi-janine, harmonije, ork««trijone itd. ~ TJglaše-vanj« izvrstno in točno po nizkih cenah. ^si/hrli^o LAT vseh vr8t crne In i OlvIdUlbOo KOi barvane, vteh vrst rumene in črne za čevljarje In sedlarje z delavnic« gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne In rumene (Bokskaib). "oičha na najbolje vrste 2a barvane čevlje. Naročbe za vse kraje deželo Izvršuje točno In hitra Lorenzo Gaggianelli Trst, ul. Čase ma 11 (poleg kavarne Sociale) Žrebanje nepreklieno dne 11. novembra 1911 Zadnji meseo ! ob 8. zvečer, Sckortenring 11 (Policijiko ravnateljstvo) Zadnji mtseo ! loterije c. kr. dunajskih policijskih uradnikov k m njlhoulh udov in sirot Ena srečka 1 Ena srečka 1 K I. eobitek 30 000 K vrednosti. — Vrednost vseh dobitkov 70.000 kron. _ Srečk« v v««h menjalnicah, loterijskih holektorah ln trafikah. nmrrrrar II—n ifin mt*?***? Berite in čudite se! 600 komadov, med temi pozlačena ura za K 4*20. ~mm Krasna, pozlačena, najfineja ara Anker-Remont s pozlačenim številnikom ; i^ta ima dobroidoče 36-urn« kolesje, za kar se jamtt 3 leta, 1 krasna ovratna igla s 8imili - brilantom. 1 pozlačen pratan a pon. kamnom za gospode ali gospe, 1 krasen coliier iz okolu 150 t rijentalskih peri, najmodernejši nakit za dame, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice, ovratnike in prst, zajamčeno 3% Double-zlata 3 patentiranim zatvorom, 6 platnenih robcev, 1 eleganten žepni črnilnik iz nikla, 1 krasno zrcalce, 1 teomai dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležnica 73 angleških peres, 20 različaih komadov za korespondenco in še 396 drugih predmetov ki so koristni ia neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato uro vred, ki sama velja dvakrat toliko, stane samo K 4 20. Odpošilja po povzetju eksportna tvrdka H. SPfNGARN, Krakovo št. 240. Kdor kupi 2 paketa dobi še zastonj zraven iep no-tč z dvemi iezili Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po 1 nožič. Za to kar ne ugaja, se vrne denar. Torej je izključen vsak riciko. OhiaL Brod & C TRST ^Gl^vro zastopstvo in zaloga: V. JANACH in drug., Trst, Via Sanitž Stev. 25. Ulica Rossini 26, vogal ulice della Zoata opozarja slavno občinstvo, da je na novo uredil SVOJE VELIKE SOBANE t modernim pohištvom vsakega štlla ki je je nakupil pod takimi pogoji, da je zamore nuditi svojim cen j. odjemalcem po tajnlžjih cenah Katalogi na zahtevo zastonj. ŽIGA VVORTMANN tvornica likerjev ^^^^ SUŠAK - REKA a&Tžr Glavni zastopnik za Trst, Istro in Priporoča svojo izborno slivovko, brinjevee, Narodni liker Sokol in Velebit, Cognao in Pelinkovae medieinal ter sploh vsa v tej stroki spadajoča vina in likerje. Goriško je s S. H. ŠKERL - Trst, Sv- Ivan, Stran VIII. »EDINOST« St. 273. V Trstu, dne 1. oktobra 1911. se provzročilo s tem zakasnenje v tiskanju voznih redov in njih ponovno grajano zakasnenje izdaje in publikacije. Torej se bo moglo v prihodnje pri takih željah glede voznega reda misliti na vspeh le tedaj, če se jih glede zimskega voznega reda naznani do konca aprila, za prihodnjo poletno perijodo pa najkasneje v začetku oktobra c. kr. ravnateljstvu avstrijskih državnih železnic v Trstu. Tržaška mala kronika. Pohod redarstva. Včeraj je redarstvo zopet enkrat napravilo obisk ljudskemu prenočišču, da preišče, ali se tamkaj morda ne nahaja med gosti kaka sumljiva oseba. Plen je bil silno obilen. 53 takih dvomljivih subjektov, deloma izgnanih iz Trsta, deloma zasledovanih od oblasti, je našlo preiskujoče redarstvo in jih spravilo v zapor. Tatvina z vlomom. Tvrdka porcelana in stekla Zenaro & Gentili ima svojo skladišče in pisarno v ul. Pier Luigi Palestrina št. 5. Skladišče in pisarno zapirajo od po-ludne do 2. ure. Včeraj se je v omenjenem času dal zapreti v zalogo eden težakov, skril se je namreč med zaboje. Ko je bil sam, je v pisarni ulomil pisalno mizo blagajnika Henrika Kramerja in ugrabil 360 K, potem je s silo odprl tudi mizo skladiščnika in si tudi iz nje prisvojil 143 K. Ko je dovršil svoje delo, je odprl vrata, ki vodijo v ul. sv. Frančiška in se od znotraj zapirajo samo z zapakom ter izginil. Popoludne so aretirali kakor sumljivega omenjene tatvine težaka Angela Custerlina roj. leta 1883 v Trstu, stan. v ul. Media, ki je delal v skla-diššu. Popoludne ni namreč prišel na delo in ko so ga aretirali, je imel na sebi nove čevlje, ki jih je baje kupil z ukradenim denarji. Nesrečno padla. — 70-letna učiteljica glasovirja Marija Kvasel, stanujoča v ulici Barriera vecchia štev. 25, je predvčerajšnjim zjutraj ob 6.30 uri, ko je Šla v cerkev h kapucinom padla na stopnjicah, ki se nahajajo v ulici Guerrazzi, tako nesrečno, da se je hudo poškodovala na čelu, zadobila tudi na. telesu težke poškodbe in si najbrže razbila tudi čreplnjo. Prepeljali so jo v bolnišnico, pozneje pa na njeno stanovanje. Nezgoda na delu. Predvčeranjim ob 7. uri zjutraj je 32-letni zidarski mojster, l Herman Gandrus, stanujoč v ulici Guardiai 23, zaposlen pri stavbi neke hiše v ulici S.' Vito 7, padel tako nesrečno iz tretjega nad-; stropja v pritličje, da je zadobil poškodbe; po vsem telesu in si vrhutega razbil tudi čreplnjo. Spraviti so ga morali v javno bolnišnico. Loterijske številke, izžrebane dne 30.' septembra 1911 : Gradec 64 86 22 85 90 Dunaj 13 61 48 44 51 Koledar ln vreme. — Danes: 17. ned. po BinkoŠtlh. (Rožnivenska nedelja). — Jutri: Leodegar šk. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 23 Cels. — Vreme včeraj: oblačno, veter, pop. dež. — Vremenska napoved za Primorsko: Nestanovitno, padavine, temperatura malo spremenjena, vetrovi od severo-vzhoda. Porotno sodtšoe. Zločin poneverjenja. Včeraj je sedel na zatožni klopi pred porotniki 41-letni privatni uradnik Artur Beck, ki je bil tožen zločina poneverjenja. Razpravi je predsedoval višesodni svetnik, dr. Andrich votanta sta bila sodni svetnik bar. Farfoglia in sodnik dr. Spongia. Državno pravdništvo je zastopal namestnik državnega pravdnika dr. Zumin, a branil je toženca odvetnik dr. Laneve — Razpravi je prisostvoval tudi računski za-prisežani izvedenec profesor Maksimilijan Schreiber. 11 obtožnice je posneti, da je toženec Beck poneveril kron 11.079 24 na škodo društva „Fratellanza Artigiana" ko je bil pri tem društvu v službi kakor blagajnik, in sicer od 22. julija 1908 do 10. maja 1. 1910. Toženec je vstrajno trdil, da je nedolžen. Skušal je zvaliti krivdo na Ivana Linda, ki je sluga istega društva. Povedal je, da je nekoč našel na svoji pisalni mizi ključ, s katerim se je moglo odpreti predal pisalne mize, dočim je on imel pravi ključ v žepu. Ko je vprašal Ivana Linda, od kod da je oni ključ, mu je Linda povedal, da ga je on našel med drugimi ključi. Ob tej priliki da mu je Linda pokazal nož, in rekel: „Ta nož za onega, ki bi mi hotel škoditi" 1 Kakor priča so bili zaslišani bivši predsednik „Fratellanze" Cezar Valerio, kontrolor istega društva Karol Blasig, pregledovalec računov Atilij Canziani, sluga Ivan Linda in njegov sin Marij. Dočim je prej toženec direktno dolžil Ivana Linda, da je on vkradel denar, si pa tega ni upal trditi, ko je predsednik zasli-šaval Unda kakor pričo. S ednjič je bil zaslišan tudi računski zapiiseženi izvedenec prof. Sbhrtiber. Porotnikom je bilo stavljeno eno samo vprašanje, kateremu so pritrdili z vsemi 12 glasovi. Na podlagi tega pravoreka, je sodišče obsodilo Becka na 3 leta težke ječe, ter odredilo ob enem, da je bil takoj areto-van, ker je bil dosedaj na svobodi. Nate gledališče. Danes zvečer ob 8. uri odpro se zopet vrata naše Talije z uprizoritvijo krasne Voj-novićeve dramske pesmi SMRT MAJKE JUGOVIĆEV v treh delih: Snahe, Avet, (Strahovi), Kosovo. Conte Vojnović je brezdvomno danes najboljši jugoslovanski dramatik. „Smrt majke Jugovićev" je njegovo poslednje literarno delo. Ta dramska pesem je imela v Zagrebu in Belemgradu velikanski uspeh. Kosovske tragedije ni še noben pesnik tako vzvišeno opeval. Osebe Kraljevića Marka, Miloša Obiliča, Carja Lazarja so postale že davnaj simbolične slike ujedinjenega jugoslovanskega plemena, torej nimajo le Hrvatje in Srbi pravice imenovati omenjene junake svojo last, marveč so ti heroji last vsega slovanskega naroda. V občinstvu vlada veliko zanimanje; opravičen je torej up, da s to predstavo prične letošnja sezona kar najnado-budneje. Pri predstavi bo prisoten tudi avktor slovenskega prevoda, prof. Wester. * * * Conte Ivo Vojnović je spisal svoje veliko delo še tedaj, ko je bil okrajni glavar v Sv. Petru, v Dalmaciji. „Smrt Majke Ju-govićev" so na to prvi krat vprizorili v Belemgradu, dne 21. aprila 1906., a dne 16. februarja 1907 v Zagrebu. Naše gledališče je torej tretje na vrsti, in — kar je za naše razmere zelo značilno — prvo izmed slovenskih gledališč, ki uprizori Vojnovićevo delo v prekrasnem klasičnem prevodu prof. Westerja. Toda marljiva uprava našega gledališča nas je hotela iznenaditi še s drugo novostjo : poskrbela je muzikalen komentar mistični strani drame same. V koliko da se je mlademu g. Poliču posrečilo, da nas svojimi akordi uvede v prvo dejanje, in potem, da vzveliča carski moment, „Najdenja glave kneza Lazara", bomo videli nocoj. Jenkova ouvertura „Kosovo", ki jo bo izvajala vojaška godba med drugim in tretjim dejanjem, je že znana in spisana, kakor nalašč za to predstavo. Čudeže, ki je napravila uprava na malem odru našega gledališča, bodo občudovali tudi najskeptičneji. Ta predstava bo torej prava tour de force naših igralcev in v prvi vrsti neutru-jenega g. Dragutinovića. * * Hotel sem še tukaj upozoriti naše širše sloje, ki pridno zahajajo v naše gledališče, na dve glavni karakteristiki Vojnovićeve dramske pesmi: na misticizem, ki igra v njej tako veliko ulogo in na patrijotično struno, je tako sebi dosledna in harmonična od prve besede Majke do zadnjega vskiika naroda na Kosovem. Ali ta uvod se mi je raztegnil preko mere ter se bojim, da me pregoreča ljubezen do Vojnovičevega remek-dela ne zavede med — — „gnjavatore". Radi tega — dosta I Besedo imajo sedaj igralke in igralci, ki morajo tudi publiko operet in Šaljivih iger znati prisiliti, da se vglobi v tajne lepote one poezije, ki se je porodila na Kosovem. Nocoj hočemo videti personificirano življenje, zgodovino svojega naroda. Jwski. Opozarjamo si. občinstvo, da je klasični slovenski prevod te Vojnovićeve drame dobiti v knjigotržnici g. Gorenjca. Č'ani „Narodne Delavske Organizacije" in „Zveze Jugoslovanskih Železničarjev" imajo tudi za sezono 1911/12 popust pri gledališčnih predstavah „Dramatičnega društva" kakor lansko leto. Društvene ■i ^E&i Wr Telovadno društvo „Sokol" dela, v Trstu. Zaradi naraslega Števila telovadcev in da se omogoči pohajanje telovadbe tudi onim bratom, ki jim je večerna ura prekasna je vaditeljski zbor lazdelil in razširil telovadbo članstva na dva sicer se vrši od jutri naprej redna članska telovadba v ponedeljkih, sredah in petkih, prvi oddelek od 7. do 8. ure, drugi oddelek od 9. do 10. ure zvečer. Brate člane, ki še niso telovadci, poživljamo torej, da stopijo v naše vrste ter pomnožijo delavni del članstva v največjem številu. Telovadnica je ob teh dneh odprta od šestih do enajstih zvečer. Brez razlike stanu, vsi k resnemu delu za neprecenljive smotre I Vaditelj-ki zbor. Slavnost lOletnice in razvitja zastave št. jakobške Čitalnice se torej vrši danes. Upamo, da bo naše narodno občinstvo upoštevalo važnost čitalnice ter da se v velikem številu vdeleži te slavnosti. Zbirališče ob 2. uri v „Konsumnem društvu" nasproti cerkve. Ob 2. in pol bodo vsprejemi. Ob 3. uri odhod na veselični prostor. Slavnost se odpove le v slučaju skrajno neugodnega vremena. Vinska trgatev, ki jo priredi v nedeljo, dne 8. t. m., pevsko društvo „Trst" PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v Cjnbljaai. Podružnice v Gorici, Celovcu, Sarajevea ln Spljetn Delniška glavnica K 5,000400. Rezervni zaklad K 610.000, obavlja najkul&ntneje vse bankovne ln menjalne posle ter kupnje ln prodaja pod jako povoljniml pogoji devize In ose orjte denarja. - Olose na knjižice obrestuje ia sedaj s čistimi ^L \mk J 2290 Prodaja srečka na majhne mesečne obroke. DE CROATIA ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU. Edini domači zavarovalni zavod. Ustanovljena leta 1884 = Glavna zastopstva : Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske in Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo, Preradovićeve ulice. Centrala tni hiši, vog eradovićeve t Podružnica: v Trstu, Via del Lavatoio št. I. II. nad. 3) ---Telefon 25-94 --- 3 Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja : 1) Ha življenje 1) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti, 2) Zavarovanje dote 3) Zavarovanje življenske rente. 2) Proti škodi po požaru 1) Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgraud in tovaren, 2) Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga gospodarskih strojev, blaga itd. 3) Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3) Zavarovanje steklenih sip. Zadružno imetje v vseh delih znaša..........K 2,31»,OG8-21 Od tega temeljna glavnica..............K 800.000.— Letni dohodek premije s pristojbinami.........K 1,221,748*41 Izplačane škode...................S 4,328,268-44 Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natanjčneje informacije dPodružnica „Croatiae" Trst, Via dol Lavatoio št. 1. n. n. in glavno zastopstvo „Croatiae" v Ljubljani (Tvrdka Kmet in Slivar) TVRDKA M zelo j j močen jj ■ » Trst, via Nuova 36-38, vogal S. Lazzaro si usoja naznaniti svojim ei odjemalcem in si. občinstvu, da je nakupila pod tovarniško eeno kolosalne partije blaga same predmete za jesen in zimo, kakor n. pr. Lawn-tennis visoki 70 cm, več zbranih desenov pO K -"42 Lawn-tennis „ , Fuštanj velour najlepši deseni FuStanj V6l0lir zelo debel visok 70 cm, mod. barve „ PiqUet fuštanjasti, debeli, sijajni deseni . Fuštanji kašmir, des. modemi, zajamčene barve J? Fuštanji piquet, Angleško blaQ0 za ženske obleke, mod. barve 0(1 K Zavese iz blaga, velikanski izbor, par , . „ Zavese iz čipk, z robom, bele in krema, par « „ Garniture za posteljo v blagu, 2 odeji, 1 preproga Preproge na meter V velikanskem izboru, jute, cocco, in linolej, na meter........ j, ~ VELIKANSKI IZBOR posteljnih odej iz bombaŽevine, volne ln prešite, lastnega izdelka; enako velik izbor platna, bombaževine, trliža, volne in žime za žimnice. Malje vseh vrst in cen in razne vrste izdel. perila za Ženske in moške. —•54 —•56 —78 — 84 1 — 1-10 1*50 dalji 2'50 „ 2-70 „ 12 — 50-350 Prodaja vseh teh označenih predmetov prične v gori omenjenih prostorih jntri po zelo znizan'h in primernih cenah. V T) BIH, dne 1. oktobra 1911. ,EDINOST" št. 273. Stran IX v prostorih „Narodnega domaM v Barkovljah, je edina prireditev te vrste v Trstu. Pri veselici sodeluje moški zbor pevskega društva „Trst", ki je pod vodstvom g. Poliča lepo napredoval, in pa salonski orkester, ki bo tudi sviral pozneje k plesu. Ker je polovica čistega dobička name-, njena skladu za stavbo šentjakobške Šole, pripomore občinstvo s svojo udeležbo tudi k zgradbi šolskega poslopja. ' Začetek „vinske trgatve" je ob 4. uri popoludne. Vstopnina je 50 vin. za osebo; vstopnina k plesu posebej za gospode 60 vin., za dame 50 vin. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. • Veselični odsek „Trgovskega izobraževalnega društva". Danes zvečer od 7. do 12. prvi letošnji plesni venček, v društvenih prostorih ulica S. Francesco št. 2, I. nadst Med plesom šaljiva pošta. — Popoludne od |3. do 5. plesna šola za začetnike pod vodstvom g. prof. Umeka. Pevsko društvo „Ilirija" vabi vse svoje pevce in pevke, da se gotovo snidejo danes ob 2. uri pop. v društvenih prostorih, da pojdemo skupno na slavnost. Pevci in pevke, ki ne morejo priti do zgoraj navedene ure v društvo, naj gotovo pridejo naravnost v društvo „Jadran". Glasbena šola Št. jakobške Čitalnice. Danes od 10. do 12. ure dopoludne vpisovanje v Čitalnici, Campo S. Giacomo 5, I. Šola prične dne 15. oktobra. Poučevalo se bo: teorijo, vijolino, klavir in eventuelno pihalne instrumente. Vpisnina 1 K. Natančni podatki se dobe pri vpisovanju. Odsek tržaškega „Sokola" v Rojanu. Od sedaj naprej bodo vaje za ženski oddelek ob sredah in sobotah, od 8. do 9. ure zvečer. Telovadba za člane in naraščaj ostane kakor doslej ob navadni uri. tomboli je 129 K 14 stot. Od te svote dobi ker so vse v glavnem sive. Sedaj pomislite' rihemberška šola 64 K 57 stotink, s katerimi nakupi Šolske knjige za uboge otroke ; drugo polovico t. j. 64 K 57 stotink pa CM družba. Činkvino je dobil g. Ant. Ličen, železniški delavec, tombolo pa g.ca Marija Mrevlje, oba iz Rihemberka. Vseh srečk je bilo razprodanih 1324. V znamenju napredka. — Iz D u -tovelj: Pri nas čitamo .Edinost" vedno in z zanimanjem. Postala nam je nenadomestljiva. Radi čitamo, kako napredujejo bratje v Trstu in drugod Širom naše slovenske domovine v kulturnem, socijalnem in narodno-gospodarskem oziru. A kako redko čitamo kak članek iz naše občine! Zdi se, kakor bi ne eksistlrala in vendar je ena najnaprednejših kraškik občin. Da ne bi Imel kdo o nas preslabega mnenja, oglašam se za enkrat jaz s svojim skromnim člankom, ki pričaj svetu, kako zelo smo napredni 1 Nam, občinarjem, pa bodi ta dopis nekak izkaz o dejanju in nehanju (brezdelju); bodi nam glasen memento, da se v svoji namišljeni „naprednosti" ne prevzamemo in da se resno poprlmemo dela, s katerim tudi dejansko pokažemo svojo „naprednost", ki jo nosimo doslej — le na jeziku! Dragi soobčinarji! Nočem nikogar grajati, nikogar napak ne obešam na veliki zvon. Vaš sovaščan sem, med vami in z Mali oglasi ■ meblovana soba. zračna, se odda takoj Acquedotto 69. vrata 3. 1713 kakega poveljnika divizije, ki ima nalog, da prodira proti sovražniku. Cez nekoliko časa __ opazi prve sovražnikove vrste. Prične se boj. I pnr| Nakrat nastane vprašanje, je-li to v resnici pred nami sovražnik, ali_ naš zaveznik, ali ~ JT" nad oročaik želi ker e tu neznan" morda celo naša vojska. Častniki uprejo dalj- CaSIMK, priD^mo^ozaansUo^ro^lo^-noglede, ali ne morejo zazreti ničesar dru- sovanje. Pismene ponudbe pod .Mars 2" na šnaeratni zega nego sive uniforme. — Kaj početi ? j oddelek Edinosti. 1704 Sedaj je torej vzlic tej uniformi možno, p gOBpe in gospodičoe ! Redka prilika nor da se dogodi kaj sličnega, kakor se je to I Ui.Ur pletilni stroj za nogavice je na prodaj, dogajalo že za časa Napoleonovih vojen. V i Scalasanta 262. 1706 neki Napoleonovi vojni sta se sestala dva Qf i se še dobi v gostilni „A. Stare" sovražna si ordonanca. Pozdravila sta se in j O Id* L t/Idil meneč, da pripadata isti bojni stranki, Bta dogovoru, pričela sledeči razgovor: v Križu pri Tomaju. Cena po 1707 Mi imamo nalog, da napademo Angleže.... Iščem koncesijo ) , žaSki okolici Naslov pri Edi O ne, ti prijatelj bo varaš, menda smo , mi Nemci, zavezniki Angležev, a vi ste Rusi1 isto tako naši zavezniki. Kaj ? Saj jaz sem Italijan !,.. oziroma vkupim za prodajo vina po tr-in osti 1708 Odda se postelja za delavca. Stokelj, Scorcola via Romagna-Coroneo 5t. 668. 1709 Koliko takih tragikomičnih položajev bi j KTcISIIcI 8oblca odda se v ullu *trnerti vami — vaša sreča, moja sreča; vaša škoda j dvema psoma in domačo mačko. Pes je ležal — moja bolesti Molčati pa k napakam ne;pred vrati dvorišča nekega vestfalskega bo-pomenja dobro želeti. Zato vam danes tako-'gatega kmeta, da je pazil na vse, ki so pri-le precej obzirno odkrijem rano, ki jo prav- bajali in odhajali. Domača mačka je pa zaprav že vsi poznamo, ker boleha na njej mirno počivala blizu psa na vzvišenem me-naša občina že dolgo 1 Pokažem vam skupno 8tu. Ta miren počitek pa ni dolgo trajal, l_« _____ _fl ________ ____• 1_ f _ _ — __ Irn C 4-Z 25.nl Z i-.t t «%An Cm W m rtln OA IA ITFIO I _ vrata 22, proda se bicikelj ravnotam utegnilo nastati še le dandanes! Leta 1870 _1710 se je dogajalo, da so mnogokrat francoski ivv 1 vajenca za čevljarsko obrt: dobi pe-infanteristi preganjali lastne francoske strelce, loUclTl rilo, obuvalo, hrano in stanovanje. I5čem ker je njihova uniforma bila od daleč po- tudi 2 p,močnika za mešano delo. Schenk, Bilve-dobna pruski. V bodoči vojni bo še težje; dere 32. Im._1711 razločevati svojce od sovražnikov. i flrlHoj*] se vuajem, posestvo iz lepimi prostori Pes In mačka. Navadno se pes in mačka i UUUdJ«! ZSL stanovanje, in sprustori za shramb« sovražra, v sledečem slučaju, ki ga navede-kmetijskik pridelkov in orodja hleve za živino in „ • _ _ xi • x-i .. senik, zemljišče obst iji z vinogradom in vrtom z "" tremi vodniakami, zelo po niski ceni, oglasiti se je pri Sv. Mariji Mag i. Spod. St- 1022. A. Laurenčič. 1701 mo je pa mačka priskočila psu na pomoč Evo dogodek, ki se je resnično odigral med Nar. del. organizacij«. Slavnosti Št. jakobske Čitalnice se vde-leži NDO z godbo in zastavo. Zbirališče ob 3. uri popoiudne v prostorih „Konsumnega društva" pri Sv. Jakobu, odkoder se odkoraka skupno z drugimi društvi na slavnostni prostor. Plesni odsek NDO. — V veliki dvorani NDO v ul. sv. Frančiška štev. 2, II. nadstr. se bo vršila danes od 4. do 5. in pol popol. plesna vaja. Učnlna za 3 mesece oziroma 12 plesnih vaj znaša za člane 8 K, za nečlane 12 K. Plesne vaje so tudi ob sredah od 8. do 10. ure zvečer. Po končani plesni vaji bo vsako nedeljo od 5.30 do 9. ure zvečer društveni ples. Vstopnina k plesu za nečlane 70 stotink.__ TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. TEATRO FEN1CE. „La Bufera" (Nevihta), opera kapelnika Gialdini-ja se je sinoči vprizorila. Opera sama na sebi, ki je vzeta iz črnogorskega življenja, 'je čisto v italijanskem stilu komponirana. Naravneje bi pač bilo, ko bi bil skladatelj vporabil morda srbske narodne motive, sploh jugoslovanske narodne pesmi, ta nedvignjeni zaklad. Na sujet iz črnogorskega življenja pa italijanska muzika ne prija prav posebno. SIcer se gospodu skladatelju pozna, da je učitelj glasbe in v svoji operi mnogokrat posnema razne avtorje. Ploskalo se je večkrat, ne le na koncu, temveč tudi med igro — pač največ iz vljudnosti do navzočega kapelnika skladatelja. Pred opero je orkester dovolj precizno in uglajeno izvajal tri koncertne točke, kar je nudilo lep umetniški užitek. Danes popoludne „Carmen" ob ljudskih cenah. DAR O VL — Za narodno zbirko Akad. fer. dr. \ „Balkan" daruje „Delavsko konsumno društvo" pri Sv. Jakobu 10 K. Srčna hvala! — Za drugi kamen rojanskega omizja je nabral g. Lavrenčič Matija v gostilni „Konsumnega društva" v Rojanu v veseli družbi K 15. _ Vesti iz Gori&ke. V Podgori imamo na novo otvorjeno „Tovarno sodovke". Vsi slovenski krčmarji v Podgori (izven enega se poslužujemo pri novi tovarni. To je prav, ker obrt je v slovenskih rokah. Le en slovenski krčmar boj- j kotira novo tovarno. Naroča šifonke in po-| kalice v laški Cosovelovi tovarni v Gorici.! Želeti bi bilo, da bi tudi ta mož sprevidel, '' da je korist občini in narodu, ako se podpira domače podjetje. Krčmar. Rihemberk. Podružnica sv. C. in M. za Rihemberk se tem potom zahvaljuje v prvi vrsti slavnemu županstvu, ker si je nabavilo za učence 60 srečk za rihemberško in brej-sko šolo in vsem onim, ki so šli društvu na roko in s tem pripomogli, da se je pri tomboli doseglo po voljen vspeh. Nadalje se zahvaljuje tudi g. Franu Cinku, čevljarskemu mojstru v Trstu, za dar K 2, g. R. Brajniku K 2 in g.ci Mariji Mrevlle, ki je prepustila od tombole K 4. — Čistega dobička pri rano, ki nas polagoma uničuje, in bi nas v doglednem času tudi uničila, ako je ne začnemo korenito lečiti. Ta rana je nesloga. Posledice nje so brezdelje, brezbrižnost in delo uničujoče nasprotstvo. Kdo je kriv, da trpimo tako pomanj- kajti prišel je tuj peB in kmalu se je vnel ljut boj med psoma. Že je domači pes oma-goval in je bilo videti da podleže v boju, ko je nakrat dobil novega sobojevnika in sicer mačko, ki je skočila na hrbet svojega prijatelja in je od tukaj s svojimi ostrimi kremplji posegla v boj, ki je slednjič kon- kanje pitne vode ? Nesloga 1 Ste mari že, čal v prilog domačinu p3u, kajti tuji prite-pozabili, koliko vas je stala voda ravnokar j peneč se je oddaljil tuleč. Mačka se je minolo poletje, ko ste jo hodili z vozovi j dala še nekoliko pota nositi od svojega pri-beračit V sosednje občine ? ! Mar ni ta be- i jatelja in še le ko je bila prepričana, da je račija poniževalna za tako dično, premožno j vse varno, se je zopet mirno povrnila na in veliko našo občino ? 1 Toda porečete mi: svoje mesto, kakor da bi se ne bilo zgodilo „Bila je letos splošna, huda suša". Res je, < ničesar, a naša občina je vendar najbolj izpostav-' ljena suši in najslabše preskrbljena z vodo. Se-li ne pokazuje skoro vsako leto potreba, da nam drž. železnica dovaža vodo ? Ali to nič ne stane ? Ali nič ne stane vožnja s postaje domov ? No, priznati moramo, da v času suše vse govori in sklepa o vodovodu, o novih vodnjakih za pitno vodo in o na-pajališču za živino. A kakor hitro nas je potolažil prvi dež, gredo vsi lepi sklepi po vodi. Ako je mož zazeval in ulovil par kapelj dežja v odprta usta, ugašena mu je prva žeja in hitro pozablja na prejšnje pomanjkanje. Kdo bi se Še-le brigal za bodočnost ? 1 Že nekaj let je poteklo, kar je občina menda izposlovala nek zelo drag načrt za vodovod. Pravijo pa, da je ta dragi načrt neizvedljiv. Jaz ne vem. Vem pa to, da po načrtu samem, dasi je zelo drag, nam voda Še ne priteka v vas. Oj to uboštvo! (Zvršetek pride.) Gabrje. Plesna veselica, napovedana za dan 24. t. m. se ni vršila in se bo vršila danes, dne 1. oktobra. — Začetek ob 3. uri pop. Ker je čisti dobiček določen za ustanovitev društva „Sokol", vabimo na obilno udeležbo. Iz Renč. Za goriško dijaško kuhinjo se je nabralo ob priliki poroke g.ce Julke Pahorjeve Iz Renč z g. dr. Josipom Malom K 25 60. POZOR! --- POZOR! Podpisana javljam slavnemu občinstvu da sem prevzela v ulici Cecilia de Ritt-meyer St. 8 (na vogalu ulice Belvedere) prodajalno kruha, mleka, jajc, surovega masla, moke, sladčice, bonbonov itd. — Tri krat na dan sveže pecivo, velika izbera sladčic, biško-tov za čaj ali vino. — Brezplačna po-- strežba na dom. - Za obilen obisk uljudno prosi lastnica MIRA TOMAC. fincnnH rna Chagouri bo zopet dajala lek-UUopUUilslla cije iz francoščine: slovnica, slovstvo, konverzacija, trgovska korespondenca. Via Zovenzoni 4. III. lt>87 Modistinja Nuova 45. prodaja elegantne klobuke okrašene in različne popravlja ul. 1442 Slovanske igralne karte r^ knjigarna J. Gorenjec, ul. Gaserma 16., Gregor Zidar & C , Kocol 263, tobakarna Segolin, ulica Industria (8v. Jakob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgovac. 1472 flHHo Be 'ePa> svetla, meblovana sobica, ulic« U U Ud Farneto 44, pritličje, vrata 20. 1542 se svetla sobica pri slovenski družini. Ulica Farneto št. 43, vrata 17. 1692 Odda Kupi 8e dober pes čuvaj. Ponudbe .Kooeumno društvo" v Rojanu. 1696 Mleka Odda 300 litrov se 1*6« takoj. Plamene ponudbe pod „Mlekar" na Iaaeratnl oddelek Edinosti.__ se lepa soba v ulici Gommerciale štev. 9, II. nadstropje. 1648 UalSIfO pitane zajce Schwab, ki dosežejo do VClIKU 30 funtov mladi od K 1*50, za pasmo od K 6-— naprej prodaja Schwab Dunaj Ulimmer-gasse 1. Cenik itd. zastonj. 1385 Mnifffe pohištvo spalne sobe za dve osebi e« Nil V U proda takoj po ceni. Naslov pove inse-ratni oddelek Edinosti. 1680 Antonio Alberti barvanje kožukovine ▼ Trstu, ulica Ponziana 131. Telefon 23—56 Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožubovin. Prevzema naročbe in vsako popravljanje. Cisti in pere vsako vrsto kožuhorine. 157fr Br. 3888. Oglas natječaja. Otvara se natječaj na mjesto općinskog liječnika zdravstvenog okružja združenih op- Razne vesti. Vzrok podraženju sladkorja. — Iz „Landwirt. Marktzeitung" posnemamo: Ne dvomimo, da se je cena sladkorja zvišala vsled dejanskega položenjaf ali ravno tako gotovo je, da bi ne bilo prišlo do teh cen, ako bi ne bila posegla vmes nesramna, nikdar sita borzna špekulacija. Še začetkom prosinca t. 1. je bila cena septemberskemu terminu 9 K, a že 11. septembra Je poskočila na K 18. Kako morajo merodajni krogi, ki imajo vpogled za kulise, trpeti, da v času, ko traja po vsej državi tako neznosna draginja živil, (ki jo baje tudi naša vlada skuša ublažiti), na drugi strani borzni špekulantje umetno višajo ceno sladkorju ?! Vsled pretirane cene postajajo neuspešna vsa prizadevanja za povišati konsum sladkorja. Pri tem trpe producenti, kmetje in tovarne, ki izdelujejo sladkor. Ubogo delavstvo in nepremožni sloji meščanstva računajo, da je suša sama vzrok povišanja; ne, vzrok podraženja sladkorja so nikdar siti, krščeni in nekrščeni Špekulantje. Neprllke novi* vojaških uniform- Pariški , Matin" je priobčil sledeče razmišljevanje: Mislimo si, da izbruhne velika evropska vojna, v kateri bi sodelovali Angleži, Francozi, Avstrijci, Rusi, Nemci in Italijani. Vsi ti imajo vojaške uniforme skoraj jednake, ljeno pohištvo in tapecarije. Naročbe po dopisnici. Naj zmernejše cene Zajamčeno solidno POHIŠTVO G.kerbler,UlaHolfnoasenta7. . ,_,„ „ , . . ... , . , čin Buzet-Roč sa sjedištem u Buzetu i to temelju pokrajinskog zakona od 12./8. 1907 br. 39. Sa tom službom skopčana je godišnja plaća od 3500 kruna za liječenje siromaha. Ova plaća ostaja u krijeposti i nakon ure-djenja zdravstvenog opsega za mjesnu općinu Roč sa nekojim poreznim općinama CVS mjesne općine. Osim te plaće zaslužiti će liječenjem ne siromaha, cijepljenjem kozica, prigodom sudbenih komisija i za vrijeme epidemija. Uz kvalifikacije ustanovljene u gore pomenutom zakonu mora natjecatelj poznavati hrvatski ili ostali koji slavenskih jezika i po mogućnosti talijanski. Molbe su odposlati do 15. oktobra 1911 na predsjedničtvo ovoga zdravstvenog okružja putem općinskog glavarstva u Buzetu. Predsjedničtvo zdravstvenog odbora združenih općina Buzet-Roč u Buzetu, dne 29 septembra 1911. Predsjednik: Sancin v. r. Llnlment Capsici Co. nadomestek za SJDRO-P &IN-EXPEI.I.ER je kot najboljše, bolečine lajšajoče in odvajajoče sredstvo za drgnjenje pri oze-bljenju splošno priznano ; dobiva se za 80 vin., 140 K in 2 K v večini lekarn. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se vzame le originalne steklenice v škatljicak z našo varstveno znamko „Sidro", potem se je gotov, da se je dobilo pristni izdelek. Dr. Rlchterja leKarna Elizabetna ulica št. 5, novo. MANUFAKTURNA TRGOVINA Brosch & Laurenčič - v Trstu ulica Nuova štev. 40 - (vogal ulice S. Glovanni) uljudno naznanja svojim cenjenim odjemalcem in si. občinstvu, da je otvorila podružnico v ulici Nuova št. 41 (PALACA SALEM) z veliko zalogo perila, čipk, zeflrja, volnenih In izSIvanlh odej Itd. Vse blago prihaja iz prvih tovaren, a cene so zelo ugodne.__ Vsaka gospodina katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje „pravega : F r a n c k a s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni. Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo. Stran X. »EDINOSTc št. 275 *_ T Trstu, dne 1. oktobra 1911. 7ADRANSBA BAlfU TRST, VIA CASSA DI mSPARflUO ST. 5 (LASTNO POSLOPJC). KUFUJE TS PRODAJAs ▼BJESJT08TKB PAPIRJE, RE5TH, OBLIGACIJI, ZA. 8TATHA MflJtA, P&IJOBITSTB, DELNICE, SBECfcE 119« VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI ■A TMD503TNE PAPIRJE IN BLAGO LBIECB ▼ JAVNIH SKLADIŠČIH. SAFE - DEPOSITS. — PROMESE. BRZOJATT: JADRANSKA. " MT MENJALNICA. "M OD DNEVA VLOGE VLME NA KNJIŽICE DO DNEVA VZDIGA 4% MfNTNI DATK PLACVJE BANKA IX SVOJEGA. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. živahna zveza z ahereko. - akreditivi. URADNE URE: 9—12, 21/*—51/«. BSKOHTITJE: meficb, bbvtzb in fakture. ZAVAROVAJTJE T&KBICBRTHL& PAPIRJEV P BO TI K URINI IZGVBL ErVIZMA ZRBBANJA 6BBCK ITD. BREZPLAČNO. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITL KJK»m PROTI D*KUlflNt«M U KRČANJA. BORZNA NAROČILA. - INKASO. __TpLaFOgli 1463, 179».__ FII IJalke v Opatiji In Ljubljani 227 iff 3BE g m RESTAVRACIJA AURORA Jrsi, nI. Cardncci št. 13. Podpisani se časti naznaniti cenj. občinstvu, da koncertira v restavraciji »Aurora« renomirani dunajski damski orkester VINDOBONA obstoječ iz 5 dam in 2 g-ospoda pod vodstvom g-ospe ANNIE LACINE. Vsak večer KONCERT od 7. ure do polnoči. - Zmirom izbran in nov glasbeni in pevski program. Ob nedeljah in praznikih se vrši MATTINEC. S y=,- Od 10. predp. do 1. pop. Večerni koncert od 4. pop. do polunoči. Za mnogobrojan obisk se priporoča JOSIP DOMINES. TVRDKA OIUSTO STR%\SIAK Ulica Nuova štev. 23, vogal ulice S. Spiridione štev. 6. Ponuja veliko partijo bele volne za žimnike po K 2*40 za 1 kg, debelo platno za žimnike po K 1*10, 1*20 in več na meter. Največja zaloga čipkastih in platnenih zaves, odej, preprog, jute in koka. Volnene odeje in pernice. Živalska in rastlinska žima za žimnike. Blago iz najboljših tovaren po resnično nizkih cenah. Velika zaloga platna in bombaževine. - Točne ure prodaja Emilio Muller najuglednejša in najstarejša prodajalni ca ur v Trsta, vt& S. Antonlo (vogal ulice S. Nicold). VELIKA IZBERA eeriiio, sit tih, srebrnih, kakor tudi stenskih ur vsake vrmte. Ustanovljeno lato 1850. i cntipipo pivu izdelozatelj in trgovec lesnega oglja izključni liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa ▼ Dobrempoliu na Kranjskem, ponuja prve ▼rste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. ▼ s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah. Podrobna prodaja o ul. del Toro 4. Pisarna ulica del Toro št. 1, I. nadstropje. - TEIiFFOK 20—56. - £"2 Zalega aiki prva vrsta. £~2 Aleks. Rupnick & C? - trst ulica Squero Nuovo št 11 Zastopstva In slavna zalogo oalOna urst pšenične moke In krmnih Izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO /AflJDlČ-a v Krapju. TJ - - |rx«Javi: Jdcksriipalck — trst -- ALESJflHDRO PANCIROLLI Platneno in bombažnato blago = Trst ==== ulica San Sebastiano štev. 6. Tehnična poslovnica i Pozor Slovenci! Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini ,ALLA CITTA' Dl TRIESTE" Trst. nlica Biosia Cariucci ll 40 (prej Tomjite) Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke * * „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2*14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd ALLA CITTA' Dl TRIESTE s mL ulica Gi&sne Cariicci itei. 40 (prej Torre&te) ■MBMHHHMnBnBOI : NIKI S : naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje pekarne in sladči-čarne na trgu S. Francesco 7 tudi PRODAJALNICO SLANINE f kateri se dobijo razni salami, sir, mast, praške in graške gnjati ter gorke dun. in kranjske klobase. Priporoča se za obilen obisk. 2014 OflH« treba aaafcvijatl aa InaarataJ ttfdtitk ,JL*n—H" FRAJfC & KRAIC, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) dobavata: Tangyes najizvrstnejše motorje na bencin, plin, npojni plin in motorje na nafto, sistem „Diesel" stoječe in Itžeče nstrojbe. Lokomobile na benzin In paro. Prevzemajo delo indnstrijalnih tovaren kakor : Mlini za moko, stroji za proizvajenje oja, tovare« led*, stroji za karcenrome, stroji in tovarne za cement, stroji in nameščenja za mizarsko obrt, centralno knrjatev, stroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd. NamešČenje za električno razvetljavo in prenos moči. Električna vzdigala za osebe (Llft) sistem Pedretti. kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaiko in druge obrti. Moderne transmisije. Sesalke in cevi vsake vrsti. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi. Orodje in stroji za poljedelstvo in preše za vino. Olje, zamahi, pipe i d. „Andoro" najbolji in najcenejši pokrov hiš. _ — — Proračuni ln oblak mernikov saatonj. — — — I IZREDNA PRILIKA! Velikanski popusti pri vseh zlatarskih predmetih pri urarju in zlatarju Nolierto Mtipll ul. Nuova št. 41. (PALAČA • SALEM) IVAN KRZE Trst - Piazza 3. Ctlovanni št. 5P O kuhinjskih in kletarskih potrebščin ^cilU(|Ct od lesa in pletenin. Škafov, breot čebrov in hlld, *odčekov, lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in matel ter mnogo dragih v to stroko spadajo- D^irkA^AAO svojo trgo , čih predmetov. - rTipOrUGrt ^ a ku. hinjsko posodo Tsake vrste bodi jd jorcelana, zemlje emaila, kositerja ali cinka, nadalje paBamanterje-kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, lemljeno in stekleno posodo zavino. KT ZOBOZDRAVNIK UNIV. MED. Dr. m Bnrry Brillnnt V. Caserma št. 17, II. (Hiša Terni) Izdeluje zadela*je z em»Jlem, porcelanom, srebrom ln zlatom. Izdelaj« posameme umotnc zobore, kakor 187 tudi celo zobovje. I ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma št. 2. — Telefon 952. ima no razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomn in pciaru, v kateri so SHRAMBICE, ki se oddajejo strankam v najem in sicer za oelo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en meseo „ 6 Shrambice so 24 cm visoke, 24 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti. IS* Oddaja hranilne pusice katere priporoča posebno starišem, da na ta nainovejši in najvspeSneji način navajajo Stediti nvojo deco. Nadaljna pojasnila daje zaved eb uradnih urah. >firodilnica Jfar.o ferlin Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽNICA: Sv. Marija M. zgornja 386 bivši Rud. Skerl. Velika Izbera kraiueulj, barv, šip, i žeblje v, petroleja 1. t. d. Redilni prašek za pitanje svinj, krav, konj, itd. itd. lekarnarja dr. TRNKOCZY-ja v Ljubljani. Prodaja na droono in deoelo. Prodajalnica ur Jrst, Campo S. gucono 5. (slovenska bi?a) - Velik izbor ur na sidro in za gospe. - Izbor verižic vnake \rsie. - Budilniki E 2-30. Regulatorji Kron 20. Poprave po najzmernejih cenah. 51 Zapomni si podobo In Ime y.O f-TOMAN" (Cigaretni papir ali ovij- ke), ki^jti s poBarjenaujem lio^e konsumente zavajati!