—   40   —
Novičar iz mnogih krajev.
Po naj višjem ukazu se imajo v tistih deželah, kjer je že stanovitni kataster zemljišnega davka vpeljan, že zdaj c. k. deželnim davkovskim vradnijam posebni stanovitni vradniki pridjati; ker pa tega katastra se ni, pa pozneje. Ti vradniki se bojo imenovali kata-stralni inšpektorji; njih opravilo bo: čuti nad tem, da se kataster zmirom v razvidnosti derži, in da pri ka-tasterskih cenitvah opravljajo tehnične dela. — Cesarski ukaz od 19. dec. p. 1. je določil službe, v ktere se imajo prihodnjič edino le dosluženi vojaki jemati; vsled razpisa c. k. ministerstva notranjih oprav od 23. p. m. je pa volja cesarjeva, da razun imenovanih služb se imajo v cesarske pisarnice posebno dvakrat izsluženi korporaii ali feldvebeljni tudi za druge pisarnične službe jemati, ako so za tiste opravila pripravni in lepe obnaše.
—  Iz Oršove se je za gotovo zvedilo, da so vse z va-laškim žitom naložene ladje srečno skoz ^železne vrata" prišle; je pa 180.000 vaganov tega žita, ki bo gotovo žitno ceno znižalo, kamor bode prišlo. — Tudi v Vidmu bo začeli za reveže skerbeti, ktere sedanja dragina grozno tare; mestna gosposka jim prodaja moko prav dober kup.
—  V Dobelhofu poleg Badna blizo Dunaja  se je začela
goveja kuga. — Tista novica, da sta tista dva človeka ki sta zadela veliko srečko vloterii, ubogim le 30 kraje, dala, se je preklicala s tem, da stana drugem mesta siromašnici 850 L1. darovala. — Oči celega sveta so> obernjene sedaj v London in v Pariz, od kodar se pričakuje odgovor aogležke in francozke vlade na vprašanje čara rusovskega: kaj imajo pomeniti njo, barke na černem morju? To vprašanje ni rusov-skemu ljudstvu v Petrogradu nič všeč bilo, ker pravijo, da vsak Rus to ve, kako da bi vlada tega ne vedila in še le za to prašati mogla. Odgovor, ki ste ga vladi dale, še ni znan; znano pa je, kar sta francozki in angleški admiral b tem še pred naznanila: varovati turške kraje in turške barke. — Radovedno se je pričakovalo, kaj bo kraljica angležka zavolj rusovsko-turške vojske rekla v govoru, s kterim je 31. januara začela deržavni zbor. Po telegrafu se je zvedilo sledeče: Kraljica žaluje, da se upanje za pomirjenje Rusov in Turkov vresničilo ni, čeravno je v serčni vzajemnosti & francozko vlado in združena z zavezniki svojimi vse storila ohraniti mir, za kterega si bo še naprej poganjala. Ker pa je ta vojska nevarna deželi njeni in celi Europi, je za potrebno spoznala, pomnožiti svojo armado na suhem in na morji, da bo tako večjo veljavnost dala svojim nasvetbam in končavi vojake". Na večer se je pretresovanje v pervi zbornici deržavnega zbora začelo: kakošen odgovor naj bi se dal na ogovor kraljice , ia pri priliki je napadel lord Clanricard nestanovitnost vlade; minister CIarendon jo je zagovarjal rekoč: »Ru-sovski car je zagotovljal ne razrušiti Turčije, in angležka vlada mu je verjela, da le svete mesta so edini predmet prepira s Turčijo; še le, ko so Rusi obsedli Moldavo in Valahijo, smo smeli misliti, da sega rusovski car dalje. To pa, kar se je zgodilo pri Sinopi, je nagnalo an-gležko in francozko vlado, krepko stopiti na noge, in one v popolnama odkritoserčni zavezi pričakujete sedaj: s čem bo rusovska vlada odgovorila na odhod naših bark na černo morjett — Od kake veči bitve se te dni nic slišalo ni; okoli Kalafata ni skor mogoče se vojskovati, pota so tako mehke, da se topovi ne morejo skor pre-peljavati. Knez Gorčakov, ki je pregledoval unidan stan rusovske armade, je mogel v svoj voz 8 volov vpreči, da je mogel naprej.