DUHOV
Ano XV. - NUM. 248 SETIEMBRE 1S48
LA
N O
VIDA
ŽIVLJENJE
ESPIRITUAL
LETO XV. - ŠTEV. 248 SEPTEMBER 1948
PRIREDITEV “DUHOVNEGA ŽIVLJENJA”
El festival de "LA VIDA ESPIRITUAL"
se realizara el dia 17 DE OCTUBRE a los 15 horas en el Salon San Jose, Azcuenaga 164. Debido a los inconvenientes de orden tecnico tuvo que postergarse.
Figura en el programa la obra dramatiea “EL KOGAR”. Vari os coros y una orquesta esiovena amenizaran la fiesta.
Las entradas serän de $ 2.— mayores, y de $ 1.— menores.
Adquieranse con anticipaeidn en : Vaz Solda n 4924, Paseo 431, Con da reo 508, A v. Francisco Beim 5388.
Consigannos avisos para el nümero de programa!
Mändennos premios para la tradiccional “Rifa de 200 premios”.
PRIREDITEV DUHOVNEGA ŽIVLJENJA sv preloži na 17. oktobra radi tehničnih ovir. Ta <lan se bo prireditev začela točno ob 1Ö uri in menda pač ne l>o poštenega Slovenca, kateri bo la dan izostal.
se bo vršila v salonu San Jose, Azcušnaga 164 (blizu Plaza Onee)
17 OKTOBRA ob 15 uri.
Na sporedu je “DOM”, narodna igra v 4 dejanjih, spisal Jalen. Nastopil l)o številen pevski zbor in slovenska godba.
/a smeh nam bo poskrbel en slovenski in eivtukajšni humorist. Prosimo dobitkov za sreeolov.
Poskrbite nam oglasov za programsko številko, ki izide 7. oktobra.
Sveti angelj, varuh moj...
Pogosto se v življenju dogode stvari, ki človeka začudijo. Stvar, katera se je zdela obupna, se čudovito razplete v človekovo korist. Pa spet doživljamo nerazumljivo hudobijo ljudi in grozotne dogodke, ki ženejo v obup posameznike in v razvalino ustanove. Očitno je, da so na delu skrivne moči, katerim išče človek raznih razlag. Neverni se skrijejo za nepoznane naravne sile, pri čemer se zapletajo v razna protislovja. Mi pa, v luči božjega razodetja, slišimo besede evangelista sv. Janeza: “To je zmaga, ki premaga svet, naša vera” in sv. Pavla: “Pravični živi iz vere”, in vemo, da je mnogo skrivnega, česar človeška modrost nikoli ne bo razvozlala, in verjemo, da je svet ustvaril Bog in da ga tudi On vodi in vlada. Če znanost odkriva skrite sile in jih človek nato zna uporabiti v svojih delih, s tem nikakor ne more razveljaviti resnice o Bogu, duši, stvarjenju in o vsem, kar božje razodetje uči.
Ker bi bilo nesmiselno terjati od vsakega vernika, da naj sam poišče v obširnih knjigah svetega pisma božji razodeti nauk, zato je Bog dal človeštvu sveto Cerkev, katera nezmotno uči vero in moralo. Zemljanu ni potreba, da bi si sam belil glavo o dokazih verskega nauka. Dovolj mu je, da ta nauk spozna in se po njem ravna. Seveda lahko sam pogleda v knjige božjega razodetja, toda bolj enostavno, a tudi bqlj varno je zanj, če zaupno sprejme, kar mu sveta Cerkev predloži že kot gotovo resnioe.
čas .je že. <!a politična napetost zgine. Saj sedaj lahko vsakdo jasno sprevidi, da Duhovno življenje predstavlja res edino pravo smer gledanja na sedanjost in na večnost. Tisti, kateri so se smatrali zn tako modre, da so naše delo obsojali, so sedaj obmolknili ali pa so se vrgli po zavoženi smeri še dalje proti prepadu, toda ne bodo mogli več slepiti ne sebe ne drugih, da delajo za blagor domovine. Sedaj, ko je tržaška “Špela” na tako jasen način povedala, da je bila vseskozi za marksizem, pač ne bo noben zaveden Slovence več pričakoval narodne rešitve od komunizma. Ko je Tito poskusil komunizem nacijonalizirati, je doživel čudne stvari. Za vsakega prevdarnega človeka je sedaj jasno, kani tista pot vodi.
Zato pričakujemo, da se slovenska ja v nosi ne bo več ozirala na obljube, laži, prošnje in spletke rdečih agentov, temveč bo pomedla z nizkotno gonjo proti “izdajalcem s krvavimi rokami”. Prav na dan prireditve Duhovnega življenja naj pride do izraza skupno zadovoljstvo in mirno sožitje vseli Slovencev, starih in iKivociošUh.
Ta dan pridite vsi, da se medseboj spoznate, se pogovorite in tudi skupno razvedrite.
Spored bo odličen. Na odru bo krasna narodna igra “DOM” (spisal Jalen), nastopil bo odličen pevski zbor in tudi godba nam bo zaigrala.
Med temi verskimi nauki najdemo tudi poglavje o angelih in hudobnih duhovih, ki takole uči:
“Bog je s svojo vsemogočnostjo od začetka časov ustvaril iz nič obojno stvarstvo: duhovno in telesno, angelsko in zemsko; potem je napravil pa še človeško, v kateri sta telo in duh združena”, tako je izoblikovala ta nauk sveta Cerkev na 4. lateranskem koncilu (1. 1215), ko je najbolj cvetelo čarovništvo in je bilo nujno, da so ljudje na jasnem glede vere v nadnaravne duhove.
ANGELI VARHI
Od vsega početka je izvoljeni narod imel vero v angele. Zato najdemo angela na pragu raja; skozi vso judovsko zgodovino srečavamo angele kot vodnike, svetovalce, rešnike, maščevalce in božje poslance, vse do Gospodovega Vstajenja in Vnebohoda.
Toda poleg službe, katere ti božji duhovi vrše, imajo za posebno nalogo, da var j e jo tudi ljudi.
Ko je Abraham poslal svojega služabnika, naj gre iskati ženo sinu Izaku, mu je govoril: “Bog bo poslal pred teboj svojega angela, ki bo poskrbel, da boš iz tiste dežele pripeljal ženo mojemu sinu”.
Angel je vodil Izraelce skozi puščavo. Takole govori Bog Mozesu: Glej, jaz pošljem- svojega angela pred teboj, da te bo varval na potu in
DUHOVNO ŽIVLJENJE
Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48 - 33151 (48 - 0095) Kliči od 11—13 ure In po 8 uri zvečer. Ob sredah in petkih ni doma. Uprava: Paz Soldän 4924 Telefon 59 - 6413 Naročnina-5.—• $ letno.
CERKVENI VESTNIK
5. SEPT.: Na Avellanedi maša za starše Šeruga.
Pri sv. Rozi ob 12. uri za Martin Turk.
MOLITVE na Paternalu.
12. SEPT.: Maša na Avellanedi za Anton Starc, na Caballito za -j- Jože Nemanič.
19. SEPT.: Maša na Avellanedi za Staneta Golob.
Pri sv. Rozi za Ano Hoecker.
MOLITVE na Avellanedi.
26. SEPT.: Maša na Avellanedi za Bogomil šerek.
Pri sv. Rozi za -J- Jožefo Strehar.
3. OKT.: Maša na Avellanedi za -J- Jožef švigiligoj.
MOLITVE na Paternalu.
SLOVENSKA SLUŽBA BOŽJA
Da bo kar najbolj olajšano rojakom, da pridejo vsako nedeljo ks v. maši in slišijo slovensko besedo božjo, Se vrši sedaj sveta maša na treh krajih:
Na AVELLANEDI, Manuel Estevez 630 ob 10.
CABALLITO v ulici Belgrano 3863, ob 10. tiri.
V	SAN MARTINU FCCA ob 8.45 uri v farni cerkvi.
PRILIKA ZA SPOVED
V	SAN JOSE DE FLORES (Rivada-via 6900) vsako dopoldne od 8 do 9. Ob nedeljah pa od. 10-13 ure. Spoveduje P. Gabrijel Arko.
SANTA JULIO, Juan Bautšsta Alberti 1195, P. Antonio Orehar, vsak dan do 11. ure, ob nedeljah in praznikih do 9. ure, ko odide v kapelo, kjer je sv. maša in pred 'mašo prilika za spoved. Popoldne spoveduje v četrtek in soboto od 17.—21). ure.
SANTA AMELIA (Belgrano 3409 in Liniers) P. Anton Grčman vsako dopoldne, tudjn edeijo, do 11. ure, pop. čet. in sob. od 17.—19. ure.
SVETA ROZA, (Belgrano 2200 in Pasco) P. Janez Hladnik, vsak dan do 10. ure, pop. sob. od 17. ure dalje, pon. in čet. od 18. ure. Ob nedeljah do 9. ure.
NTRA S. DE MONTSERRAT (Bel-vrano 1151) P. Janez Knafelj, na razpolago vsak dopoldne do 10. ure.
SAN FERNANDO FCCA P. Mirko Gogala vsak dan razen torek do 11. ure. V nedeljo do '3.30 ure, popoldne pa čet. in soboto od 17.—19. ure.
V	SAN MARTINU vsako dopoldne P. Škulj. Ob nedeljah pred in po maši. Običaj je tukaj tak, da ima vsak spovednik lastno spovednico, na kateri je ime navadno napisano in je zvonček, da se spovednika pokliče. Treba je pozvoniti in počakati; če je morda zvonec pokvarjen ali nihče ne pride, potem se je pa potruditi do zakristaiia in prositi “padre esloveno para confesar”.
Da ne bo kdo v zadregi, naj ve, da je spoved stvar za sebe in zato ni treba
TITO - NACIONALISTA Y CG O SLAVO
El desarrollo del entredicho entre el Cominform y el Partido Comunista yu-goeslavo continua. El misterio va acla-randose. Ahora ya es de dominio puhlico, de que acusan a Tito de tres erro-res grandes contra la fe ortodoxa comunista.
Primero, porque se atrevio a proce-der como si Vugoslavia fuese un esta-do soberano e independiente. En la concepcion comunista, cuyo ideal es un estacJo proletario linico que prescinde de raza, religion y cultura, pretender aulonomia economica o politica es un grave crimen. Tito no hacla caso de eso, pues mantenia relaciones y concluia convenios con el muncto Occidental sin previas consultas a Kremlin; dejaba pasearse libremente por Belgrado a los embajadores de potenci as ‘‘čapitalistas” y hasta se at revi 6 a fiscalizar el proce-der de los mandatarios sovieticos en Vugoeslavia.
Claro que Tito no tuvo ntas remedio que hacerlo asi, porque la escasez de muchos articulos, que solo pueden ser adquiridos en los ‘-paises čapitalistas”, lo oblig'6 a eso.
El segundo pecado que comete es su audaz pretencion sobre Trst y Macedo-nia, territorios que economica, histö-rica y etnicamente correspoiulen a Yu-goslavia. Los intereses yugoeslavos no son identicos con los comunistas, pues esas l'egiones quieren teuer el comunis-mo como base para la infiltracion a Italia y Grecia y le conviene por lo tanto favorecer alli el elemente del pais večino. Tito, si bien comunista integral, por temor de perüer todo apoyo en el pueblo, cedid al patriotismo y dib pre-ferencia a los intereses nacionales pos-poniendo los comunistas.
Hay otra razbil mas para su conde-lia: En vista de la gran merma de los productos agrarios, condicidn vital de la economia yugoslava, desistib de for-zar la colectivizacibn agricola. He auqi su tercer crimen contra el comunismo. cuyo ideal es la socializacibn de todos bienes raices. Queriendo salvar su pais del hambre clioco con la teoria comu-nista.
Tito, el santo N 2 del calendario comunista de hace poco, llegb a con-vencerse de que el comunismo es un error. Pero los dirigentes comunistas no admiten que liailie piense con su cabeza aunqiie sea iTto. ;He aqui el conflicto! El modo que aprendib Tito en la escuela comunista, de imponer su razbil mediante balas y torturas, lo po-ne en practica tambien contra sus ac-tuales adversarios, hasta hace poco sus principales colaboradores y ayudantes. Va estän llenas las carceles de los par-tidarios del Cominform y caen asesina-dos por todas partes aquellos que se de-clararon contra Tito.
V otra vez, quien tendra que sopor-tar las gravlsimas consecuencias, sera el pueblo märtir, que no quiere ni el comunismo de Tito ni .tampoco aquel de Stalin, sino quiere vi vir tranquilo en su pais libre. El pueblo, depositando su esperanza en Moscii, recurrib al her-inano pueblo rušo, esperando hallar alli la ayuda para salvar sus derechos nacionales en el limite italiano, austria-co, hungaro, rurnano y griego y alba-nes, pero ahora, los que lo enganaron y metieron en la tram pa del comunismo, quieren que vuelva a derramar su san-gre, para defender los intereses personales de el los que se lian apoderado de poder mediant assinatos, torturas, ca-lumnias, sacrilegios, robos, falsificacio-nes y crimenes que no tienen nombre.
Para los observadores objetivos el caso de Tito es el primer sin torna de la profunda crisis interna del comunismo, que ya no puede asimilar los pueblos centroeurojieos conio sucedio con los de Itusia, que jamäs lian vivido la vida de ciudadanos libres, y para quienes el cambio del zar Alejandro por el comunista Stalin no era en realidad mäs que cambio de nombre. El Cominform se pone firme contra Tito para prevenirse contra igual tentativa en Checoslova-quia. Polonia, Romania y Hungria. Puede ser que Stalin se imponga, pero dificilmente podrä cerrar del todo la brecba abierta, pues el comunismo, que es una mentira y en contradiccibn con la mišma naturaleza y verdad eter-na, no podrä sostenerse indefinidanien-te. Los frutos de ese ärbol son deina-siado amargos para engaiiar al mundo para siempre.
LA ATMOSFERA EN VUGOSLAVIA V EN LA ARGENTINA
Dado que Tito se siente todavia fuer-te en el poder, y estä decidido a con-servaido, aflojo un tanto la mordaza, con que tiene acallado al pueblo. Eso se nota hoy muy especialmente en los asuntos religiosos. Ultimamente lian dejado en libertad a muchos sacerdotes detenidos. El nies de julio es el mes de las primeras misas. No ha sido del todo imposibilitada la formacidn del cle-ro, si bien muy impedida. En la dibce-sis de Liubliana, donde habia termino medio 15 sacerdotes ordenados por aiio, hubo este aiio 3. No se lian puesto ma-yores dificultades a la ordenacidn y las fiestas de las primeras misas se lian desarrollado en plena libertad y entre clamorosa concurrencia del pueblo.
En general no se impide la inisa do-minical. Contra el obligatorio trabajo “voluntario” de los domingos por la maiiana, se introdujo, con indulto es-pecial del Vaticano, la misa por la tar-de, en la cual tambien puede recibirse la comunion, previas dos horas de ayu-uo eucaristico.
Esa situaciön es un poco consecuen-cia del apuro de Tito, que trata de apa-ciguar a la gente, otro poco es, porque ya se liizo a todos evidente de que el impedir a la gente la concurrencia a la iglesia es contraproducente. De todas las cartas se desprende de que jamäs se l'ezaba tanto como ahora, y gente, que antes no tenia en cuenta su deber de la concurrencia a la misa y a los sa-cramentos, se lian vuelto catolicos modelu, y, no nor razones futiles sino por intima y sincera conversiön. En los lugares donde carecen de sacerdo-te, se reune la gente sola para rezar el rosario y leer los libros sagrados.
Aqui en la Argentina el sequito de Tito quedo muy desorientado. Los que ya antes lian sido bolclievizados, si bien en los ulltimos anos querian monopoli-zar el patroitismo yugoeslavo — que antes desdenaban — Se ban declarado ya partidarios del Cominform; pero los autenticos patriotas yugoslavos, que tenian a Tito solo por siinbolo de la lu-cha de la liberacičn, se hal lan en una dificil alternativa. Ponerse con el Co-ininforin, que ahora ya no puede disi-mular la responsabilidad de liaber per-dido Vugoslavia a Trieste, Goricia, Ca-rintia, Macedonia, es traicionar a su patria; quedarse con Tito es cosa liarto arriesgada porque no se sabe que se hara de el. Reconocer su error y dar razön a los que lian luchado contra el comunismo desde el principio, es una klimi llacion dificil, de la cual solo serän capaces los que son verdaderamente buenos catolicos y eslovenos, amantes de la verdad y justicia tambien cuando impone sacrificios.
misliti, tla mora spovedenec še potem posebe duhovnika pozdravljati, če mu ima kaj povedati, naj ga pozneje poišče. Običaj, da se moški spovedujejo pri vrat cih, je razvada, na katero ni treba nič gledati in zato kar svobodno vsak vzame mesto ob strani kot je naša navada od doma.
SAN MARTIN ROČA. č. g. svetnik Karel Škulj je povabil nove in stare rojake k posebni slovenski službi božji in se je pozivu odzvalo tako lepo število, da je bilo veselje in se služba božja kar lepo nadaljuje in Bog daj, da bi še bolje napredovala. Sveta maša bo do na-daljnega vsako nedeljo ob 8.45 v farni cerkvi. Tudi je med mašo zelo lepo petje.
CORDOBA. Kot znano je v Cordobi več slovenskih salezijanskih bogoslovcev, ki se mnogo trudijo za rojake tam in se pripravljajo na duhovski stan.
G. Ciril Kump je 31. 7. dobil ton-zuro, č. g. Polde Kavčič je 1. 8. prejel red dijakona.
ČILE-SANTIAGO. č. g. IVAN METLIKA, ki je letos imel novo mašo, je sedaj profesor na salezijanskem liceju v Cisterni. BOGDAN METLIKA bo 38. nov. prejel subdijakonat. Istočasno bo prejel isti red tudi č. g. GRIL. FRAN PETEK pa bo posvečen v mašnika.
SAN FERNANDO FCCA je sedaj bivališče stalnega slovenskega duhovnika. Tam je nastavljen za kaplana č. g. MIRKO GOGOLA in imajo zato tudi Slovenci tam priliko za spoved v svojem jeziku. San Fernando je na potu proti Tigre.
7OO-LETNICA. Znameniti jubilej je praznoval ves katoliški in krščanski svet ob priliki 700-letnice kelmorajnške stolnice. Ta najbolj karakteristična gotska katedrala in največja cerkev na nemških tleh je iz sive davnine že bila romarsko središče iz vseh dežel. Tudi naši davni predniki so romali v Icelnio-rajn še v tistih časih, ko so hodili peš in porabili tri mesece do pol leta za to romanje.
Cerkev je doživela vsakršnih časov in je bila v pretekli vojni hudo poškodovana. S sodelovanjem vsega krščanskega sveta je bila sedaj obnovljena in 14. avgusta spet odprta za 700-letno proslavo, ki je privabila pol milijona romarjev od blizu in daleč. V tej cerkvi časte na poseben način svete Tri Kralje.
CABALLITO — SLOVENSKA MAŠA. Ker je kapela v zavodu Marionistov postala pretesna, zato je bilo treba poiskati primernejši prostor. Tako se je s 15. avgustom preselila redna nedeljska maša v kapelo salezijanske gimnazije v bližini cerkve San Carlos. Vhod v kapelo je na Belgrano 380:1. Maša je ob 10. uri.
POROČILI so se LUDVIK HREN in ŠTEFKA ČUK ter IVAN ZAJC in MARIJA ZGONC.
KRŠČENI SO BILI na Avellanedi JOŽEF MARIO ROME. V MEN DOZI je povečal slovenske vrste novorojenček 'Vladimir Mule, krščen 1. avgusta.
KRŠČENI SO BILI tudi GORIŠEK MARJAN, KOS JANEZ, PERGAR MARIJA, PEČEK ANA MARIJA; GRE-BENCOVI so krstili sinčka, FURLANOVI pa hčerko.
PROTESTANTI IN KATOLIČANI. Bridka preizkušnja, katera je zadela nemški narod, je močno uplivala tudi na versko miselnost in se zadnja leta, posebno pa ob priliki kolinskih svečanosti, vrše lažni posveti, razgovori in preučevanja, katerih namen je poiskati
te pripeljal na kraj, ki sem ti ga določil. Zato bodi spoštljiv z njim, poslušaj njegov glas in ne bodi mu nepokoren, če boš poslušal njega in spolnil vse, kar sem ti naročil, bom sovražnik tvojih sovražnikov in bom ponižal tiste, kateri hočejo tebe ponižati” (Ex 23).
V	psalmu beremo: ‘‘Angel Gospodov obdaja z varstvom vse tiste, ki se ga boje, in jih rešuje” (Ps. 33, 8) in na drugem mestu: ‘‘Svojim angelom je zate zapovedal, da te bodo varvali na tvojih potih in te nositi na rokah, da tvoja noga ne zadene ob kamen.” (Ps. 90, 11).
Judita je v zaupanju na Boga in svojega angela storila svoje junaško delo. Tobijo je angel Rafael na vsem potu spremljal. Judje v babilonski sužnosti so imeli nepopisno tolažbo v besedah, kot jih je zapisal prerok Jeremija: ‘‘Z vami je moj angel, ki se trudi, da vas pri življenju ohrani”. Tri mladeniče v ognjeni peči je angel Gospodov varval. Angel je skrbel za Daniela v levnjaku.
V	novi zavezi pa je Gospod Jezus sam potrdil vero stare zaveze s ponovnimi izjavami, izmed katerih naj omenimo besede, ko je svaril pred pohujšanjem otrok: ‘‘Povem vam, da njih angeli vedno gledajo obličje mojega očeta, ki je v nebesih”.
Ta in uruga mesta svetega pisma so služila Cerkvi kot vodilo, ko je določila naulc o angelih, kateremu je posebno viden izraz dala s tem, ua je postavila praznin angelov varhov in nam tisti dan polaga na jezik tole prošnjo: "O Bog, ki si v neizrekljivi previdnosti milostno poslal svete angele varhe, aa nas varjejo, daj nam> ki te prosimo, da bomo vredni njihovega varstva in postali deležni njihove večne družbe”.
Kdor s ponižno vero prizna, da je njegova pamet prekratka, da bi meril z njo večnost in globine božjih skrivnosti, bo pač z radostnim srcem sprejel ta tolažilni nauk in se zaupno izročal svojemu angelu varhu.
KAKO VARJE ANGEL ČLOVEKA:
Ker je bistvo človekovega življenja v borbi proti lastni slabosti, zapeljivemu svetu in hudobnemu duhu, zato človek najbolj nujno potrebuje dobro roko, ki ga vodi skozi zemske zmotnjave, da ne podleže grehu, ki bi ga spravil v večno pogubo.
Zato je logično angelovo varstvo osredotočeno pred vsem v sva-renju m odvajanju od greha. Glas vesti, svarilo staršev, vzgojiteljev, dobrih ljudi, dober zgled in dobra knjiga, to so sredstva, katerih se an-gelj poslužuje v vršenju svoje naloge. Posebno nasproti zalezovanju huaounih dunov je angelski glas in njegovo naravnavanje človekovih stopinj izdatna pomoč. Psalm 90 je posebno tolažilen in poučen. Nazorno opiše varstvo, katero daje angel človeku na poti skozi trume razbojnikov in čez strupene kače, pri čemer predvsem misli na dušne nevarnosti.
Angeli nosijo pred božje obličje človekove molitve in dobra dela in posredujejo zanj pri Bogu.
Včasih angel človeka tudi kaznuje, zato da bi se poboljšal.
Toda tudi glede telesnih potreb skrbe angeli. Posebno nebogljen otrok je neštetokrat naravnost čudežno deležen angelovega varstva. Vsaka krščanska mati bi vedela za svoje lastne otroke povedati dogodke, ko je vidna izredna pomoč božja. Posebno nazorno nam slika delo angela varha zgodba mladega Tobija, katerega je spremljal nadangel Rafael na nevarnem potu v daljno deželo in ga je tudi nazaj privedel. Bil je na videz mladenič. Na podoben način, ne da bi bilo na pogled očitno in šele iz učinkov razvidno je navadno delovanje angela varha.
Pač je znanih malo slučajev, da se je angel vidno prikazal, kakor v življenju svete Frančiške Rimske, ki je svojega angela gledala (umrla leta 1440), ali svete Cecilije, katere angela je videl njen zaročenec po svetem krstu, in je bilo to zadostno, da je bil tudi on pripravljen na mučeniško smrt.
Posebnega telesnega angelskega varstva je deležen otrok, ki sam nevarnosti ne vidi.
Sicer ni verska resnica, da ima vsak človek svojega posebnega angela varha, a verski nauk je, da Bog pošilja svoje angele ljudem na pomoč v njihovih telesnih in dušnih potrebah. Tudi posamezne ustanove, družine, družbe, narodi in škofije ter sveta Cerkev sama, imajo svoje nadnaravne varhe. Varuh svete Cerkve je nadangel Mihael. Tudi vsak narod ima svojega varha.
Toda delovanje angelov je odvisno od človeka ali skupnosti. Kdor se za angela varha nič ne zmeni, kdor ga na pomoč ne kliče, kdor se za njegove navdihe ne meni, kdor svoje človeško dostojansvo ponižuje z nečistimi grehi kljub glasnim opominom vesti in ljudi, kdor noče uporabiti zveličavnih prilik, s katerimi ga angel skuša rešiti nevarne
grešne priložnosti, kdor ni angelu za njegovo varstvo hvaležen, postane nevreden te posebne dobrote božje in prepuščen samemu sebi pade seveda v svojo pogubo po lastni krivdi.
Dolžnosti, katere imamo do angela varha, povzame sveti Bernard takole: “Zato mora biti veliko spoštovanje do angela, zvestoba do njega in zaupanje vanj: spoštovanje, ki ga kažeš v njegovi navzočnosti, zvestoba za njegovo dobrohotnost in poslušnost za navdihe, s katerimi te vodi.
HUDOBNI DUHOVI
Vera nas uči, da je velik del angelov postal Bogu nezvest v davni preteklosti, predno je bil človek ustvarjen. Tudi angeli so bili postavljeni na preizkušnjo in so morali Bogu dokazati svojo zvestobo. Nekateri so podlegli napuhu. V svoji domišljavosti, ker so se čutili tako zmožne, so Bogu odrekli poslušnost.
Angelska narava je pač silno zmožnejša od človekove, kajti angel ni navezan na telo ne na kraj; zato more razpolagati z vsemi ustvarjenimi silami, v kolikor mu to Bog dovoli. Vse, kar je človek naravi izvabil po dolgem iskanju, kakor gonilne sile, elektriko, atomsko silo, radijske valove, to je angeljem na, razpolago vsak trenutek, če Bog to dopusti. Prav to je bil vzrok, da so se nekateri angeli prevzeli in bili nato za kazen zavreni izpred božjega obličja.
Toda Bog je tako mogočen, da se njegovi sili nič ne more izmakniti, in zato mora vsako bitje njegovega stvarstva na nek način njemu služiti. Dobri angeli so njegovi poslanci in izvrševalci njegove volje pri vodstvu sveta in ljudi.
Hudobnim angeljem ki so od Boga zavrženi in ga sovražijo ter obupno preklinjajo svoje pogubljenje, je Bog prepustil nalogo, da tudi ljudi skušajo. V silnem sovraštvu do Najsvetejšega si prizadevajo, da bi ljudi napeljali v to, da bi Boga žalili. To pa posebno zato, ker je človek svoboden in je zato njegov greh globoka žalitev Boga. Bog to njihovo rovarenje dopušča, ker samo tisti človek more postati res vreden večne blaženosti pri Bogu, kateri je vztrajal zvesto skozi vse skušnjave.
Zato se vrši skrit boj med dobrimi angeli, ki človeka navdihujejo z zveličavnimi mislimi in ga navajajo na pot čednosti, in med zavrženimi angeli, kateri se poslužujejo najrazličnejših posvetnih, mesenih in varljivih mikov, s katerimi skušajo človeka zaslepiti, da bi zapustil naporno pot lepega krščanskega življenja po božjih in cerkvenih zapovedih in da bi se podal v naslado, sebičnost in hudobijo ter tako padel v pogubo.
Sredi teh dveh sil je človek postavljen v izbiro. Ima svobodno voljo in zato bo vreden neskončnega plačila v večnosti, če se odreče zapeljevanju hudobcev; bo vreden prav tako po lastni krivdi večnega pogubljenja, če bo gluh za lepe opomine in nehvaležen za skrbno varstvo svojega angela varha.
Bog je nezveste angele zavrgel v večno pogubljenje, ni jim pa odvzel izrednih zmožnosti, katere angelski naravi pristojajo, zato so hudiči zmožni prečudnih in silnih stvari, katere dostikrat ljudi zapre-pastijo.
Njihovo delo je, da vsako koristno iznajdbo človeštvo obrne več v svojo škodo kot v prid. Silne gonilne sile na tleh, na vodi, pod vodo in v zraku postanejo po delu pekla grozotni uničevalci. Nikdar ni zgolj slučaj, zakaj se gode najbolj grozotne vojne v času, kadar človeštvo Bogu hrbet obrača. Kolikor bolj človeštvo božjo postavo v nič deva, kolikor bolj brezbožni postanejo ljudje, toliko večjo oblast dobi nad narodi hudič in zato nujno sledi delo, katero je peklenskim silam lastno.
OBSEDENOST je stvar, o kateri neverni ljudje čisto po svoje .sodijo. Z zdravniškimi odkritji skušajo razložiti čudne pojave človeške duševne nenormalnosti. Res ni lahka stvar ločiti med tem, kje se konča bolezen in kje se začne obsedenost, toda kdor obsedenost in z njo seveda sploh hudobnega duha taji, je svojo vero zatajil "in s tem tudi zapravil ključ, s katerim se morejo razjasniti razni nerazumljivi pojavi v ljudeh in v človeštvu, med njimi spiritizem.
Danes se marsikdo norčuje iz srednjeveške vere v čarovnice in v pogodbe s hudičem in podobne stvari. Pravijo, da je bilo vse tisto bajka in trdijo, da se danes to ne godi in da se torej tudi preje ni.
Ne vedo pa tega, da je hudič vedno najbolj moderen. Danes ne hodi več okrog z repom in rdečo kapico v čudni maškeradni obleki. Njemu ni zato, da bo vlekel za seboj tiste, kateri bi se danes s tem še dali
l>ot, kako zopet Verni nemški narod, ki je zašel v protestantizem, združiti s katoliško Cerkvijo.
LOGATEC — NOVA MAŠA. Pismo 20. julija. Takega dne Logatec pač dolgo že ni videl. Kljub težkim časom so ta dan ljudje pozabili na težave. 18. julija je Gorenji Logatec postal zbirališče vseli okoliških ljudi, čudež je napravil Bog, ker je hotel dati veselje novomaš-niku in ljudstvu. Trije tedni dežja, sobota, ko se sonce ni pokazalo, je bilo slabo znamenje, toda v nedeljo zjutraj je pa sonce tako krasno vstalo, da so se vsa srca radostno smejala.
Ivan Merlak, po domače reški Ivan, nečak g. Hladnika, ki ga tam vsi gotovo dobro poznate, je imel novo mašo. Čudežno je bil ta mladenič rešen splošnega pokolja leta 1943. Prav tedaj je namreč ležal s prestreljeno nogo in ga je tako maščevalna partizanska roka zgrešila, čeprav je zaklala dva njegova brata, Vinkota in Slavkota.
Toliko naroda pač Logatec že dolgo ni videl. Novomašni govor je imel č.g. liamšak, vrhovski župnik. Logaški župnik Mons. Furlan se je kar pomladil, ko je doživel spet novomašno veselje. Navzoč je bilč . g. dii. Levičnih, ki je pred 58 leti pel novo mašo v isti cerkvi. Tudi rovtarski župnik Stanko Jeglič je biL navzoč. Prišel je iz zapora in bo spet šel nazaj v Rovte.
Vsi pa smo pogrešali biseromašnika č. g. Janeza Hladnika, dekana iz šent Vida na Dolenjskem, ki je stari stric no-vomašnika in je na prav isti dan pred <>1 leti imel novo mašo v Rovtah. Zdravje mu ni dopustilo na pot. Prav isti dan smo se spominjali tudi 21-let-nice nove maše č. g. Janeza Hladnika, ki seveda za ta dan ni mogel priti iz Argentinije.
Vso organizacijo cerkvene in zunanje svečanosti je vodil novomašni tovariš France Mihelič, salezijanski bogoslovec iz. Logatca. V Logatcu je mladina priredila novomašniku svečan sprejem, v Reki, v žiberšah pa so fantje in dekleta poskrbeli, da je bilo vse v mlajih in rožah.
Pač se nam je čudno zdelo, kako je mogoče, da se tak dan doživi v teh čudnih časih. Kar pozabili smo na žalost in bridkosti.
Prihodnjo nedeljo bomo šli pa v črni vrli, kjer bo 23. julija imel novo mašo č. g. STRANCE RUPNIK, štefkov iz Zadloga iio domače.
Res moramo tukaj marsikaj nevšeč-nega pretrpeti, pa prav to nas je približalo Bogu. Mi molimo za Vas tam, Vi pa molite za nas tukaj, da bomo vredni ohraniti največji zaklad: vero upanje in ljubezen mi in da tega zaklada Vi tam ne bi izgubili ker kadar se človeku dobro godi kaj rad na Boga pozabi.
TRST. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO. Kakor v Gorici na Riva Pia/.utta 18, tako je sedaj tudi v Trstu že v razmahu dobrodelna pisarna, katera pomaga z nasveti i dejanji tudi beguncem. Naslov je Via Machiavelli 22-lL Vsi rojaki v daljnem svetu so tudi povabljeni, naj priskočijo s svojimi prispevki na pomoč.
TRST. CIRIL-METODOVA ŠOLA, dokaz slovenske narodne zavesti, ki jo je zgradila v Šent Jakobu v Trstu še v časih stare Austrije za 000.000 zlatih kron, katere je zbral ves slovenski narod, je postala sedež kominforma medtem, ko so tržaški Slovenci brez poslopij za šole. Zavedni Tržačani so nad tem zelo ogorčeni.
El primer (lomingo de setiembre se Ilama en Eslovenia el Domingo de los Angeles.
En los tiempos actiiaies, en vista de grau decadencia de la fe, hay que sub-rayar la doctrina consoladora de los Angeles y con inayor cuidado todavia toiiiar en cuenta la actuaciön disiinu-lady de los Angeles malos, enemigos infernales de la salvacion de las almas.
TOMAJ — SVETE VIŠA RJE. NOVO MAŠO je zapel tomajski novomašnik Albin Germek 11. julija. Bilo je v snežnem cvetju, ker je prejšnje popoldne zamedlo, pa je vseeno prihitelo čez 300 ljudi samo iz Trsta in še premnogo bližnjih vaščanov. Pri. novi maši sta pela združena pevska zbora iz Opčin in Sv. Antona. Openska in Proseška dekleta so pa celo slavolok postavila. Ker domačini novomašnikovi niso mogli tja gori, novomašnik pa ne domov, zato so pa tržaški verni Slovenci storili neverjetne stvari, da je bila nova maša res nekaj izrednega. Novomašni govor je imel openski kaplan č. g. Marjan živec. Bil je prisoten samo en brat slavljenčev.
SVETI KRIŽ PRI TRSTU. 11. julija je bila nova maša, katero je zapel č. g. RUDI BOGATEČ, katerega družina je živela v Genovi, kamor je bil oče prestavljen kot železničar, a Rudi je študiral v Gorici in hodil na počitnice k stricem v Sv. Križ. Med vojno je bila vsa družina ubita ob bombnem napadu v Genovi, samo mati in ena sestra, ki sta bili takrat na obisku pri sinu, sta bili rešeni. Prav ta grozota pa je dala nadebudnemu Rudiju misel, da bi se ljudem miru, katerega svet ne more dati
TRST. Vse slovenske narodne sile so bile razgibane ob zaključku šolskega leta, ko se je vsa javnost zavedela, kako močan je slovenski narodni element v Trstu kljub vsej razcepljenosti in nasprotovanju 1200 slov. srednješolcev je dalo izraza svoji narodni zavesti.
VIRGILIJ ščEli, eden najbolj znanih primorskih duhovnikov, je 0. julija podlegel težki operaciji v Ljubljani, širno je bil znan kot slovenski narodni borec. Poslednji dogodki so ga zajeli kot večino Primorcev, ki niso imeli časa, da bi se prav orientirali in je tako zašel v čuden položaj, ker potem, ko je zmoto uvidel, ni mogel več iz nje. Sedaj ga je Bog iz zanke izmotal in naj bo deležen obilnega plačila.
vleči. Danes je treba bolj modernega dela in zato se skuša polastiti tiska, radija, kinematografa, društva, politike, mode in vsega, kar ima vpliv na človeško življenje.
Ne hodi okrog v taki noši, ki bi ga osmešila in tudi ne v taki, da bi ga razkrinkala. V prejšnjem stoletju si je oblekel frak; sedaj mu pride prav tudi delavski kroj. Glavna njegova modrost je v tem, da se skrije in skuša človeka celo prepričati, da ga ni. Dobro ve, da je najbolj uspešen takrat, kadar nihče njegove bližine ne sluti.
Zato se danes ne kaže rad v očitni obsedenosti, a njegovo delovanje je vidno ljudem, ki so tega vredni.
Kdor meni, da danes ni obsedencev, naj gre v bolnišnice in kaznilnice, kjer bo našel marsikaj, česar psihijatri ne morejo ne razložiti ne zdraviti. Ali nismo vsak dan priče grozovitih zločinov, katerih človek sam gotovo ni zmožen, ker njegova hudobija ne gre tako daleč.
Kdor je videl in poslušal nastope “velikih narodnih vodij’’, ki so bruhali bes, sovraštvo, prezir, bogokletja in podpihovanje na zločine m morilno vojsko, je videl, da jim iz oči gre drugačen plamen, kot je ogenj človekovega duha; mogel je zaslediti skrivne steze, po katerih danes hudič vrši svoje peklensko delo v pogubo duš in v nesrečo človeštva.
Ni danes manj obsedencev in ne manj delovanja hudičevega, kot v času Kristusovem ali v srednjem veku, pač pa je tako zamaskirano, da se dajo z lahkoto preslepiti tisti ljudje, katerim je vera opešala in so se oddaljili od cerkve.
BRATJE, BODITE TREZNI IN ČUJTE
Ko bi človek živel na zemlji le za zemeljsko srečo, bi njegovo življenje teklo brez zapletkov, kakor jih ne pozna žival na svojem kratkem potu. Toda ker je človek namenjen v večnost, zato je postavljen v življenjski boj, da v kratkih dneh zemskega bivanja premaga v sebi tisto, kar ga vleče proč od Boga. Dobri in zavrženi angeli so priče njegovega boja in aktivno vanj posegajo.
Dobri angeli mu pomagajo v tem boju, toda Bog je v svoji dobroti hotel tudi sam poseči direktno v človekovo pot z zapovedmi, s katerimi mu je naročil zatajevanje lastnega telesa, katero je tembolj odtegnjeno uplivom hudiqevim, kolikor bolj dobi qlovek oblast nad lastnimi neurejenimi željami. Zatajevanje, post, pokcrenje, čisto življenje ter druga spokorna dela so nevernim v zasmeh. Tc je pač delo hudičevo. Pravičnemu so pa bojno orožje, s katerim stre moč zapeljevanja.
Poleg življenjske modrosti nam je pa Gospod Jezus dal tudi zakramente in dar svete maše. Veren kristjan, kateri te darove prav ceni in uporablja, je varen in se ne bo zgubil. Toda hudičevo delo je ravno v tem, da človeka odtegne od cerkve in zakramentov.
Človek, kateri neha spolnjevati nedeljsko dolžnost, katerega ni videti pri spovedi in svetem obhajilu, kmalu neha tudi moliti in se sramuje svoje vere in jo bo tudi ob prvi priliki zatajil.
Kdor danes javno življenje velikega mesta pogleda, pač razume, zakaj ni treba hudiču več srednjeveških čarovnij. Saj je od večine ljudi že dosegel svoj glavni namen, da jih je odpeljal od pota krščanske pravičnosti, ker jih že tako malo hodi v cerkev, kot da dežela sploh ni več krščanska. Ne da bi se mu bilo treba očitno pokazati, svoje delo mojstrsko izvaja, ker 'ima na vseh krajih svojih pomagačev v izobilju.
Vsakdo je v nevarnosti, da podleže. Podlegel pa samo tisti ne bo, kateri bo zvesto izpolnjeval navdihe svojega angela varha in kateri se bo pri obhajilni mizi hranil z Božjim Kruhom in se boril, da ohrani čisto srce in neoskrunjeno telo.
ČASA
OLAZABAL 2336 pol kvadre od vogla Cabilda 2300)
Trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in nakitom. Slovensko podjetje z lepo in okusno izbiro. — Popravila ur in zlatnine vestna in točna. Našim rojakom, slovenskim kupcem dajemo poseben popust. Obiščite nas, da se prepričate!
Odprto vsak dan od 9. do 12.30 in od 15 do 20.
MOLITVENIKI
Na razpolago so Kristus Kraljuj ($ 5.—) in Večna Molitev ($ 10.—) nova izdaja.
SLOVENIJA V SLIKAH
Album 250 izbranih slik iz vseh strani slovenske zemlje na razpolago. — Cena 15.— $.
P ro m es a s Enganosas
Cap. X.
ALGUNOS DATOS INTERESANTES
La propaganda comunista hallo siempre en el mundo muchos simpatizantes que no podian resistir las ganas de gozar del paraiso comunista. He aqui las opiniones de algunos.
Andres Smith, comunista norteamericano mandado a URSS por el partido comunista pašo 16 anos en Rusia y deposito sus exneriencias en el libro “Yo fui obrero en la URSS”. Segün relata el, un obrero ideal, el “udarnik”, debe reunir las siguientes condiciones: 1? nunca mas de 3 minutos de atraso en un mes. 2? cumplir con rapidez el programa fiiado de antemano. 3? concurrir a todas las reuniones, 41 suscribir todas las loterias, con-tribuciones y emprestitos de estado, 51 pertenecer a las organizaciones prescriptas. 61 votar sin discutir las dis-posiciones del partido comunista. 71 dar un dia por mes el sueldo, 81 no dar nunca motivo para quejas al jefe de taller.
El obrero oue abandona su trabajo, aunque sea por motivos de salud o para mejorar el. sueldo o por motivos familiäres, solo puede hacerlo con la autorizacion de inumerables secretarios, directores y empleados. Sin esas interminables formalidades. exactamente cumplidas, re-sulta un “desertor” que pierde los bonos para el pan y en su libreta figura una mancha tal, que ya no puede ser admitido en ningun establecimiento.
Relata Smith la conversacion. con una “companera” que trabajaba en “koljos” (estancia comunista) en Saratov :
“/.Estäs contenta con tu suerte? Ganas lo suficiente? /.Puedes comprar lo oue necesitas?”
“No, companero. Mi salnrio no es suficiente. Pero /,de que me serviria ganar mäs? Aqui no hay nada. para para comprar. Lo ünico que se puede obtener es el que-so. dos bocados por 40 kopeikas. Al pan no lo vemos jamäs”.
/.No tienes derecho, segün reglamento, a cierta canti-dad de pan. čarne, manteca y o tros alimentos?
“Si. Tenemos boletas, pero no podemos obtener lo que alli figura...”
En el cap. 41 afirma Smith que en URSS existe un re-gimen. debaio el cual unos viven esplendidamente. mien-tras que millones de seres humano« mueren de hambre.
“En resumen”, dice en la pag. 298, “me parene a mi, modesto obrero, oue todo lo ane aprendi yo n detestar y contra lo oue luche yo en USA esta en pleno auge aoui. Y todavia en la forma mäs odiosa. Nadle s° atreve a levantar la voz contra este regimen abominable que reina en la repüblica de los proletarios... ”
En la discusion se le afirmaba. oue solo cuando llegue a triunfar el socialismo podran vivir en las mismas eon. diciones con los americanos. a lo cual contesta Smith furioso: “/.Porque entonces se mete el partido comunista en Norteamerica, si aUi ya existe el paraiso prometido al obrero?”
Istrat.i en su obra “Rusia al desnudo” ataca violen+n. mente la disposicifin de los comisaHos del pneblo 23-1-1931 que establece la pena de diez anos de prision nara, los que faltasen al regin,mento n oue por traba.ios deficientes, fuesen causa, de a.Vün accidents o de alarma desorvnniza cion del trafico. Todo eso se califica de “sa-botaie” v si existe la sospecha de la, “negligencia inten, cinnal” hav pena de muerte. /.Donde en el mundo el obrem es mas esclavo que en la Rusia Sovietica?
Kleber Legay. excomunista frances, convertido en Rusia, a donde fue como comunista entusiasta. relata entre otras cosas lo que le pašo en Ig mina Gorlovka,
donde hallo diez categorias de salarios con jornales entre 3.70 y 10.50 rublos. Indignado pregunto al direc-tor de la mina por que se permiten en Rusia socialista salarios inhumanos que no dan al obrero ni para la mas humilde existencia v recibio In. siguiente contestacion:
“No es justo querer asegurar el pan en cantidad suficiente a todos. Las desigualdades son necesarias para estimular el fervor en el trabajo, para obligar a los obreros a producir mas v mejor y para perfeccionarse”.
A pesar de la afirmacion de Stalin, de que la explota-cion del obrero es la enfermedad del canitalismo, no hay otro pais donde el obrero fuese menos libre y mas exnlo-tado Dice A. Rudolf, oue visito tres veces Rusia: “El obrero en general trabaja 40 horas en cinco dias. Du-rante todo el ano el obrero rušo trabaja 400 horas mäs que el frances.
Pero präcticamente debe trabajar el obrero sovietico entre 16 y 21 horas por dia, ocupado en varias tareas, para ganarse lo necesario.
El trabajo por pieza existe mäs oue nunca El que es capa z gana mäs que su ca™ a ra da de menos salud o menos listo. Cuando el trabajo falta, el obrero queda sin salario y sin pan.
Los salarios varian entre 150 y 5000 rublos por mes... Despues de tres advertencias previas todo obrero puede ser despedido.
El comunista belga Zenon Schefs, que pašo 7 anos en Rusia escribe: “En la ca,pital se carecia de viviendas adecuadas v los obreros debian contentarse con una, ali-mentacion nrecaria, puestoque en los comercios del estado no habin, ni siquiera los articulos de primera nece-sidad. (1932.)
Cuenta tambien de Sebastopol. donde los obreros del arsenal organizaron un mitin de protesta con t°rribles acusaciones contra, los dirigentes comunistas. O.uerian pan, pan en cantidad suficiente y no ese masacote ma-rron, pesado, indigesto. Al final decidieron mandar 27 representantes hasta el camarada Stalin, para reclamar-le oue les proporcione el nan o la muerte.
Los 27 obreros fueron detenidos y jamäs se supo nada de ellos. i Les habrän dado no el nan sino la, muerte!...
El mismo autor relata las nalabras de Jules Lefevre con motivo del 151 aniversarin de la revolucion ruša: “Hace ocho anos que vengo a Rusia pero les dov mi pa-labra oue no deseara pasar n,qui los anos de mi descan-so. Čada dia veo mäs miseria y mäs injusticia.
51—Organizaciones profesionales libres
Uno de los postulados principales de la clase obrera es el derecho de organizarse para Ja defensa, de sus in-tereses profesionales. En el primer periodo de su actua-cicn consideraba tambien el comunismo este punto como algo esencial. Los sindieatos comunistas en otros pafses todavia proceden asi.
Pero ni bien 11 e ga el comunismo a imponerse en algün nais. los sindieatos ya dejan de ser instrumente de defensa de los derechos obreros nuedando ta,n solo como instrumente pasivo en poder del estado totalitario. Ya no tienen otra mision que llevar adelante la explotacion de la masa obrera.
Ya en 1928 el poder sovietico hizo desanarecer los sin-dicatos libres con pretexto de que el plan ouinouenal exige de los obreros una mayor colaboradön con el estado. Fueron destituidos los dirigentes sindicales y re-emnlazados por otros, de mayor confianza y con mayor entendimiento comunista. La nueva dmeccion puso en seguida de manifiesto de que la finalidad principal de los sindieatos es: 11 mayor rendimiento en el trabaio, 21 disciplina mäs firme de los trabajadores y 31 reduc-cion de los ga sto s en la produccion. En el noveno con-greso de los sindieatos gremiales (1932) se formulo el deber de los sindieatos con los siguientes t.rminos: “El
objeto principal de los sindicatos es elevar la cantidad de producciön, disminuir sus gastos y mejorar la cali-dad. Es necesario poner en accion todos los recursos para que el programa economico no solo sea alcanzado sino sobrepasado. Con la aynda de los obreres ejemplares hay que bregar para la mejora de la disciplina entre los trabajadores”.
Resulta pues claro de que los sindicatos no deben vi-gilar por los intereses del obrero, sino al contrario, for-zarlo, explotarlo y reducirlo a la funcion de un instrumente ciego de la producciön. Los sindicatos controlan las condiciones de trabajo y sueldo, fiscalizan la con-ducta de los obreres, regulan la aceptaciön y Suspension del personal, pues todo eso se realiza mediante la comision central de la fäbrica, que se compone del di-reetor de la fäbrica, representante del sindicato y su secretario, adernas del confidente del partido comunista. Este organo determina el sueldo, las horas de trabajo, calificaciön moral, profesional y politica del personal, la altura de las contribuciones para el partido, sindicato, obras püblicas y otros tributos que ban de aportar los felices ciudadanos del paraiso comunista. Mas toda-via: Esa comision fiscaliza tambien la ideologia, el pen-samiento, el entusiasmo por la causa comunista de todo el personal y cuida colosamente para que no se intro-duzca en la empresa nadie que no sea de confianza para los comunistas.
Los sindicatos ya no son hoy otra cosa que la oficina del estado, donde el obrero no tiene ya ninguna palabra, Alli solo habla el estado, o mej or dicho el partido comunista que es el ünico impresario. El ocupö el lugar del tan odiado capitalista, los sindicatos empero le ayu-dan a explotar al obrero a quien ya nadie puede defender. 6°—Los sueldos sovieticos
En las condiciones actuales no se puede tratar este tema, pues se desconocen las condiciones economicas in-ternas de Rusia, Polonia, Yugoslavia y dernas paises bajo la dominacion comunista. Una idea acerca de este tema nos brindan las cifras de antes de la guerra. Los planes quinquenales ocasionaron grandes modificaciones en los precios y sueldos durante el periodo entre las dos grandes guerras, A pesar del enorme progreso industrial sovietico en ese periodo, el obrero rušo no salio ganando. Produjo, si, eso es cierto, tanto, que llevo a la Sovietia a una altura desde donde pudo hacer competencias & America, pero con enormes sacrificios del obrero y cam-pesino, los cuales, lejos de salir ganando con la indus-trializacion y mecanizacion del pais, salieron perdiendo. Sin entrar en detalles indicaremos solo el siguiente he-cho que cualquiera puede entender:
En el ano 1914 pudo adquirir el obrero de la categoria comün por su sueldo mensual 53 kgs de čarne vacuna o 202 kgs de harina de trigo o 21 kgs de manteca. En 1938 pudo comprar el mismo obrero en las mismas condiciones 29 kgs de čarne o 76 kgs de harina de trigo o 13.6 kilogramos de manteca. ^En que consiste pues la ganan-cia del obrero?
Si bien hay algunos obreros especializados y capacita-dos “Stahanov” que ganan mejores sueldos, son muy contados, mientras que la gran mayoria sufre peores condiciones sociales que en los mismos tiempos zaristas.
Tan miserables eran los sueldos sovieticos en 1937 que se viö obligado el conse.io de los comisarios (gobierno) a subirlos, para que en la categora A no hay a sueldo inferior a 115 rublos v en la categoria B 110 rublos. Y eso en el tiempo en que “oficmlmente” se consideraba el sueldo medio de 218 rublos. Tan es asi Gin babia como 5 millones de obreros en la Sovietia que -n 1937 gana-ban mensualmente apenas el equivalente de 7 kgs de manteca.
En el asunto de vestidos sufre el obrero rušo la mišma dificultad. Los trajes que reparte el fisco no alcan-zan para nada v por eso debe čada cual preocuparse por su cuenta, pero los articulos resultan tan caros, que en 1937 necesitaba un obrero de buenas condiciones tres sueldos mensuales para adquirir un sobretodo (600 rublos). Un sombrero de hombre costo 34 rublos. una car-tera de mu j er entre 20 y 120, una camisa d edeporte 14 rublos, mientras el sueldo de la gran masa apenas pa-saba los 115 rublos mensuales.
Las referencias de los oue visitaron Rusia, como los comunistas franceses Andres Guide, Dorgeles Citrine y otros mas, entre los Ultimos el uruguayo Lauuro Cruz Goyena, salieron de Rusia desesperados. pues alli se die-ron cuenta. que el obrero rušo estä peor situado que en ningun otro pais del mundo.
7a—gl seguro social
En el pais del paraiso comunista deberia estar asegu-rada la salud y la viejez. Los testigos afirman que en este sentido no hay en Rusia nada mejor que en otros paises, pero si que no habian visto peores viviendas y conventillos en ninguna otra ciudad que en Moscu, des-provistos de los elementos higienicos mas elementales, y ni siquiera hablar de las comodidades.
Cierto es que en los diarios sovieticos se hace a veces gran alarde acerca de la necesidad de mejora de las condiciones higienicas en algün establecimiento, pero los observadores criticos no tardaron en deseubrir la ver-dadera naturaleza de aquellos articulos y maniobras. Por un lado se queria dar asi impresion de existir el de-recho a la critica publica, pero el otro aspeeto era muy diferente: tratäbase de algün caso particular, donde la autoridad mišma tenia interes en desembarazarse de algün direetor u otro empleado de alta categoria. En tal caso se permite a los obreros levantar su voz que luego no tarda el partido en aprovechar para sus fines pro-pagandistas.
La propaganda comunista habla mucho de los “ho-gares de descanso” en los cuales pasa el obrero sovietico sus vacaciones. No sabemos que queda todavia ahora de aquellos hogares, pues su mayoria se hallaba en la Crimea donde la guerra arrasö con todo. Pero lo que sabemos es que los permisos para ir alli daba el co-
Parte de los concurrentes al almuer-zo social (|ue organi zo la sociedai’ ‘‘Eslovenia” en Avellaneda el 1. de agosto. — Figura entre ellos tambien el Pbro. Francisco Glavač, te-niente de Dolores FCS.
Slika nam predstavlja veselo družbo na kolinah 1. ang. Prav tedaj se je med rojaki mudil tudi č. g. France Glavač (na sredini) ki deluje v Dolores FCS.
misario para la salud publica (ministre) y que a razon de 10.000 obreres correspondian 12. Ahora, como esos permisos pasaban por las manos de la comisien directiva de las fäbricas, llegaron muy pocas basta los simples obreros. Tan es asi que el diario ‘ ‘ Komsomolskaia Pravda” (N? 93, 1837) afirma: ‘‘En nuestros descansos solo se hallan jueces, direetores y altes empleados y eso con los pases otorgados para los obreros”.
Pero aunque le llegaria al obrero tal pase, no podria aprovecharlo, porque la vida en esos hogares costaba entre 625 y 900 rublos, de los cuales un obrero no dispo-nia. La mišma cosa es con los sanatorios que con el costo mensual entre atencion medica, remedios y pension so-brepasaba los 700 rublos mensuales.
El seguro para accidentes tampoco esta en proporcion de la necesidad. La subvencicn o la indemnizacion no se determina por la .necesidad del caso sino por la califi-caciön que se tiene de alguna persona en el concepto politico de el. Los “Stahanovs”, los ‘‘udarniki”, los de grandes meritos para el partido comunista, son quienes reciben el Importe completo, mientras que a los demas se les da entre 20 y 80 rublos por mes. Que significa eso lo comprendemos, si sabemos que muy pobremente pudo vivirse con 200 rublos mensuales. Por cierto que nadie tiene ganas de fingirse enfermo ni tampoco de adelan-tar su jubilacion.
9‘1—La conclusion
La prometida igualdad de condiciones sociales para todos los ciudadanos del paraiso comunista se desvane-ciö. La culpa la tienen, segun los proceres comunistas, los enemigos del proletariato y, lejos de reconocer el error del comunismo, exijen la fe ciega de sus victimas y que hay que seguirse sacrificando basta que desapa-rezcan los enemigos del proletariado y hasta que los obreros de todo el mundo lleguen a convencerse, de que solo el comunismo puede salvarlos de los males de este
mundo. Quien se atreve a razonar con su propia cabeza, no tardarä en experimentar que son las ‘‘purgas” comunistas. Nadie tiene derecho de razonar de otra ma-nera que el representante sovietico en la conferencia economica internacional de Ginebra en 1927, camarada Osinski, quien presento a los asombrados expertos de otras naciones cifras sencillisimas: en Eusia čada obrero trabaja 7 horas v 57 minutos por dia. Ese resultado ob-tuvo el famoso estadista con sumar las horas de trabajo eumplido y dividir por el nümero de todos los trabaja-dores... En la mišma manera presento tambien el pro-medio del salario...
Asi ha de razonar tambien el simple obrero, porčue si se atreviera a presentar alguna exijencia para la mejora de sueldo el direetor le contestaria sencillamente que su-rnando todos los pagps v dividiendo con el nümero de los trabajadores de la empresa a el le paga mas de lo que el mismo reclama... Ante tamana ldgica un verda-dero comunista no debe sentir su propio estomago, sino que ha de ser feliz, si van llenos los de sus camaradas; debe inclinarse con gran reverencia, feliz, de poder ser-vir a la causa “proletaria” con sufrir harnbre. Ninguna religion impone a sus fieles sacrificios tan grandes y obediencia tan ciega como el comunismo en nombre del prometido paraiso proletario.
Por el momento el paraiso sovietico estä bastante mal, pues el obrero sovietico, comparado con el obrero de los tiimpos del zar, esta peor. Mucho mas mal šale todavia, si se lo compara con las condiciones sociales de cualquier pais euroneo o americano.
La protecciön social del obrero, las medidas de pre-caucion, la libertad de accičn, su dignidad humana, no estan tan mal en ningün otro pais del mundo como en el pais del reinado del proletariado, donde el obrero es mas esclavo y el ‘‘senor” mas irresponsable de lo que jamäs recuerdala historia.
Za vedno nas je zapustila naša mamica
ANA MELINC por. Hoecker stara 64 let. Po daljšem bolehanju jo je zgrabila pljučnica in 21. julija je za vedno zatisnila oči, na zadnjo pot prav pripravljena, ter je sledila materi, ki je prav tam umrla pred pol leta.
Maša za rajno bo 19 sept. žalujoča družina Hoecker v Plo-tier-Neuquen.
EIHEMBERK - LJUBLJANA. Iz Škrbcev je bil 72-letni ALOJZIJ LISJAK
.ki je za vedno zaprl oči v Ljubljani in bil prepeljan v Rihemberk, kjer je bil 27. junija položen k večnemu počitku.
Doma žalujejo za očetom sinovi Lojze, Stanko in Milan, ter hčere Helena (v samostanu) in I Zofija. Tukaj pa sta Dominik in ■ Andrej.
STARA GORA. 4. julija so blagoslovi ii 17 m visok križ, ki bo vsako noč razsvetljen in bo viden na daleč po videmski škofiji, pa tudi čez mejo ga bodo mnoge vasi videle.
DOBERDOB. 8. julija sta zapela dva nova zvonova.
OD LJUBLJANE NA DOLENJSKO.
Nekoč so bili ‘‘furmani” gospodje. Za mal denar se mu je dobro godilo doli po cestici proti Novmu mesteci. . .. Sedaj ne več tako, kot poroča dopis Slov. Poročevalca v Ljubljani z dne 1:5. jun.
‘‘Na Grosupljem kmalu spoznaš, da ne boš postrežen in da se ne boš okrepčal. Gorke ali mrzle jedi ne dobiš. Pivo in jabolčni sok, to se dobi; tako ti hitro pojasni uslužbenka. V njenih očeh vidiš skromno željo, da bi se čim prej o lite pot zanese v Št. Vid pri Stični ter se v gostilni krajevnega odbora pod Ivančno gorico, kjer ti dobrodušni gostilničar pojasni, da nima ničear. Ko pa tej) ot zanese v št. Vid pri Stični ter se utrujen vsedeš v gostilno krajevnega odbora, se ti oči zaiskre ob pogledu na lepe prostore, pa si misliš: “O, tukaj pa bo nekaj”. Toda kmalu spoznaš, da so se vsi naučili ene in iste besede: ‘‘Nimamo” če sitnariš z raznimi Vprašanji, ti uslužbenec ali uslužbenka vljudno pokaže hrbet, kakor bi hotela reči: ‘‘Kaj si pa prišel!” Ti greš seveda naprej z ne naj lepšim spominom na gostilno krajevnega odbora”.
POEZIJE — GORICA. Pesnik Venceslav Se.javec je izdal pod naslovom ‘‘Bežni oblaki” zbirko novih liričnih pesmi, v kat. tiskarni v Gorici.
GOčE PRI VIPAVI. !>!). junija je bil posvečen za mašnika č. g. dr. Stanko živic, ki je imel novo mašo v Tramon-tn pri Padovi. Zbrala se je slovenska družina v Padovi, posebno visokošolci, ki so mu zapeli tudi novomašno pesem V cerkvi in več drugih slovenskih na-
božnih, zunaj j>a potem tudi nekaj narodnih. Pač je bilo teško novomašniku, da ni mogel ne on domov, ne domači do njega za ta lepi praznik.
PREKMURJE, če daš zrnje, dobiš bone. Brez bonov namreč ni mogoče nič kupiti, ker v prosti prodaji so cene nemogoče, po vezanih cenah se dobi le na bone. To je imelo tak vpliv, da so si Prekmurci odtrgali od ust najpotrebnejšo hrano, da na zimo ne bodo zmrznili in so nekatere vasi oddale celo več zrnja in jajc, kot je predpisano. Kdor nima kaj oddati, bo pa seveda ostal nag in lačen.
DOLINA pri Trstu. Cerkveno opravilo se je vršilo na dan Sv. Urha kot navadno. Bilo je tudi prvo sveto obhajilo. Ob tej priliki pa je vladala velika žalost, ker je župnik v zaporu in tisti, kateri so ga spravili vedo, da po kri-\iei in zato vsi v tla gledajo, ker jih je sram.
SVETI IVAN V TRSTU. Slovenska šola je priredila lepo razstavo ročnih del. Zaključna predstava je bila zelo lepa. V slovenski šoli je spet začel prevladovati zdravi slovenskid uh in je velika večina otrok vedno hodila k nedeljski maši, kamor so .jih. tudi učitelji spremljali, šola je imela 300 otrok.
Slovenska maša je ob 7. in 10. uri. Zelo lepa je bila procesija svetega Ivana, katere se je udeležila vsa mladina.
NABREŽINA. Slovesnosti prvega sv. obhajila je bila dvakrat. Slovenski otroci so jo imeli -2. junija, italijanski pa O. junija,
V DNEH GROZOTE
ŽIVLJENJE ZA ČASA NEMŠKE OKUPACIJE
Slovenska zemlja je po laškem propadu leta 1943 imela tri gospodarje. Po glavnih mestih in prometnih križiščih so gospodarili Nemci, po manjš:h mestih in vaseh so imeli oblast v rokah domobranci, po hribovskih vaseh pa so imeli bolj ali manj besedo komunisti. Ljubljana in vsi večji kraji ob železnici Maribor-Trst so imeli nemške Orts-komandante. Nemci niso zaupali tu domobrancem. Novo mesto pa je bilo večjidel pod domobransko kontrolo prav tako tudi Kočevje in dru gi večji kraji.
Partizani pa so si lastili kot svoje ozemlje vse bolj odmaknjene predele slovenske zemlje kot Cerkljansko, Banjško planoto, Bloke, Kočevsko Suho Krajino, Belo Krajino itd. Iz svojega ozemlja so udirali ropat na področja, ki so jih varovali doombranci. Kraji kjer so imeli absolutno oblast Nemci in kjer ni bilo domobranskih posadk ali policije, pa od partizanov niso bili nikdar ogroeni. Vasi, Id so bile sredi med partizanskim in domobranskim ozemljem pa so bile najboli udarjene. Tam so hodili partizani najraje ropat, ker je bilo najbližje, tam so se vedno vršile bitke med obema nasprotnikoma. Partizani so v takih obrobnih vaseh požgali vse večje hiše, zlasti pa razne društvene domove in šole, ker so se bali, da se ne bi nekega dne notri naselila domobranska posadka in jim tako skrčila njihov teritorij.
V partizanskem teritoriju so ljudje živeli izklu.jč-no od tega kar so pridelali sami. Toda še ta pridelek je bil manjši kot sicer, ker so bile ženske edina delovna moč. Kar je bilo možkih, so bili vsi ali domobranci ali pa partizani. Zares veliko telesno hibo je moral imeti možki, da ga ni nihče mobiliziral, če je bil kdo kruljav, to ni bilo vedno zadosten vzrok. Saj partizani niso potrebovali elitnih čet, ki bi delale parado po mestih, ampak so potrebovali število. Celo partizanske bojne pesmi niso bile kake koračnice, kot so jih vaj ona naša ušesa, ampak boljše rečeno poskočnice, ker so morali skakati čez grmovje in robidovje. Zdravniška spričevala pri partizanih niso nič izdala. Kdor je nosil hlače je moral z njimi. Osnovali so nekake čete, ki so služile kot v nekdanji jugoslovanski vojski mule ali pa kot “jecpi” v amerikanski vojski. Njihova naloga je bila, da so nosili za partizane m uničijo in živež. Ta splošna mobilizacija pa je imela to slabo stran, da je partizanska vojska ob vsakem porazu bila ob ves živež in municijo, ker je nosači na begu niso mogli in tudi ne hoteli dohajati. Vsak je odvrgel svo jtovor za prvim grmom in krenil po najbližji stezi v domačo vas, dokler ga spet niso staknili partizani in mobilizirali znova.
Ozemlje, kjer so se partizani počutili gospodarje so hoteli urediti čimbolj po vzoru ruskih kolhozov. Da so ljudje prišli ob vse in bili vsi enaki v revščini, so poskrbeli že poporej kot so začeli uvajati novo oblast. Za prisiljeno vzgojo najboljši pomoček je lakota, ki celo leva naredi pokornega. Ljudje si niso vedeli s čim pomagati. Po moko v Furlanijo niso mogli, ker se ni izplačala. Koliko žensk je poskušalo, pa so jim partizani pobrali ves živež, ko so se vračale in jih še zaprli povrhu, češ da samo pošto prenašajo domobrancem, in da sporočajo kje se nahajajo partizani, da bi jih domobranci prišli napast. Da bi pokazali, da skbe tudi za prehrano ljudstva so nekoč delili po 10 dkg sladkorja na osebo na mesec. To je bilo vse.
Človek pa ne šivi samo od kruha. Ta beseda je prišla prav tudi partizanom. aKkor so malo skrbeli za prehrano, so se pa toliko bolj brigali za duševno hrano. Da bi ljudje lažje prenašali lakoto in imeli manj časa za godrnjanje, so skoro vsak večer prirejali prireditve ali mitinge, kjer so govorili partizanski politični komi-
sarji, ter prepevale in igrale tovarišice partizanke. Da bi bolj vzbudili zanimanje so vedno postavljali datume, kdaj bo vojske konec.
V	adventu so govorili, da bo z novim letom vojna končana. Ko ob novem letu ni bilo nič, so prestavili datum na vePko noč. Toda velika noč je minila, vojna je pa še trajala. Za kres bo gotovo! Toda tudi o kresu ni bilo nič. Ob trgatvi bo konec, so napovedovali nato; pa je že bilo povre!o vino, vojna je pa še trajala.
“Do konca leta pa ne bo več trajala vojna”, se je pridušal politkomisar. “Glavo si dam odrezati.”
Ni si dal odrezati glave, vojske pa tudi ni bilo konec.
Ljudje so se naveličali teh prerokovanj in se pričeli norčevati.
“Konec vojne bo prvega.”
“Katerega prvega, zakai ravno prvega?”
“Zato ker vsi trdijo, da se bodo borili do zadnjega.”
Ljudje so iz partizanskega ozemlja vedno pogosteje bežali v kraje kjer so imeli oblast domobranci. Saj doma itak niso imeli kaj jesti, če so pa zbežali od doma so vedeli, -da bodo dobili živila na karte in še dobri ljudje jim bodo kaj dali. še bolj kot živeža pa so si želeli miru, ki ga na partzanskem ozemlju ni bilo nikdar. če je šel kdo iz vasi v vas, je že bil obdolžen špi-jonaže in se je moral skrivati, ker ga je iskala partizanska policija VDV. Poleg tega pa stalno menjavanje gospodarjev. Partizani so se ob vsakem domobranskem' pohodu umaknili. Vojska pa je vojski podobna. Vsak, ki vdere na sovražno ozemlje ravna z ljudstvom, kot da je istega mišljenja kot pregnana vojska. Zato so toliko bolj bolela očitanja: “Vi ste komunisti!”
KAKO PA LJUDJE?
Preprosti kmečki ljudje niso bili ne rdeči ne beli. Bili so za mir, da bi lahko obdelovali zemljo, ki so jo podedovali od svojih očetov. Partizane so mrzili, ker so se norčevali iz njihove vere in surovo z njimi postopali. Domobrancev pa skraja poznali niso in so trepetali pred vsakim, kdor je vstopil v hišo s puško na rami. Ko so spoznali da je namen domobrancev braniti zemljo in vero svojih očetov, so bili z vsem srecm zanje. To je pa že tudi zadostovalo, da so morali pobegniti od doma, če so si hoteli rešiti življenje, kadar so spet partizani zagospodarili,
V	krajih, ki so bili pod varstvom domobranskih posadk, je bilo boljše. Izobilja tudi tu ni bilo, toda ljudje so dobili vsaj nekaj živil na karte, tako da so s kupljenim in doma pridelanim shajali. Hodili so pa tudi v Furlanijo in od tam nosili moko, da niso imeli samo od danes do jutri.
Glede prehrane je bilo dosti slabše, odkar so deželo zasedli Nemci. Prej so Italijani iz same napihnjenosti, da pokažejo novo zasedenim krajem svoje bogastvo, pritrgavali svojim provincam in vozili živež v Ljubljano. Tedaj je bilo vsega še zadosti. Krušne karte so dobivali celo kmetje, ki pred vojno niso nikdar kupovali moke. Tedaj jo živilsko karto dobil vsakdo, samo da se je prijavil zanjo.
Na razglasih je bilo sicer ukazano, da mora vsak prijaviti koliko pridela in da sme vsak kmet obdržati za svojo uporabo le po 200 kg žita na osebo, drugo pa vse pod strogo kaznijo izročiti Prehranjevalnemu zavodu v Ljubljani, ali “Prevodu”, kakor so ga ljudje imenovali. Tudi je bilo treba oddati ves pridelek krompirja in bi se smelo obdržati doma le po 80 kg na osebo. Na 6 oseb je bilo dovoljeno zaklati samo enega prašiča.
Ljudje so se seveda na vse načine izmikali tem obveznostim. Nekateri so pridelek, ki je presegal zakopali, drugi so prijavili, da jim je pridelek uničila suša, črv ali našli kak drug izgovor.
Ko pa so po laškem polomu deželo zasedli Nemci, pa je bil takoj glede nakupa in prodaje živil uveden strožji red. Nemci so takoi zahtevali, naj si dežela pomaga sama in živi od pridelkov, ki jih pridela sama.
To pa je bilo v Sloveniji nemogoče. Saj nam vsa statistike slovenskega gospodarstva dokazujejo, da so bile vse slovenske pokrajine glede živil pasivne, razen Prekmurja, ki vsaj žita pridela dovolj za svojo lastno uporabo.
Druga težava pa je bila v tem, ker je bila delovna moč na kmetijah tako zmanjšana. Sai si v nekaterih vaseh zastonj iskal moškega. Po krajih, kjer so bile domobranske posadke, so domobranci hodili pomagat na delo na polju, da je bilo več zemlie obdelane. Ni pa imel slovenski kmet tistega veselja do dela kot v mirnem času, ker nihče ni vedel zakai bi delal. Čez noč je pridivjala preko vasi bojna vihra in zjutraj se je znašel siromak brez strehe, brez živeža in z vničeno letmo.
Vsa preskrba z živežem ie bila zda j na ramah Slovencev samih, da si pomagajo kakor si vedo in znajo. Nemci so obljubili, da bodo dali živež kakor sladkor, moko, riž, itd., česar Slovenija ne pridela, toda le v zameno za pridelke, ki jih je Slovenija zmožna pridelati in izvažati. Kot take so navedli sadje, vino, žganje, meso, slanino in les.
Toda kje vsega tega dobiti v Sloveniji v tem času, ko je krvavela v revoluciji. Dobiti les je bilo skoraj nemogoče, ker si nihče ni upal v gozd; marsikdo še za lastno uporabo ne, ker se je bal tam srečati s partizani. Tako se je zgodilo, da je prezebala Ljubljana in celo drugi kraji, ki stoje takorekoč sredi gozdov.
Isto ie bilo z vinom; Slovenske vinske gorice so v hribih, kjer so pa večinoma stolovali partizani in je bilo treba iti po vino a gore z močno oboroženo vojsko. Povrhu tega pa so si tudi partizani privoščili obilo vinske kapljice — po zgledu Mice Kovačeve seveda.
Uradništvo, ki je imelo na skrbi prehrano, si je belilo glavo, kako prehraniti tisti del Slovencev, ki niso kmtje in tudi najti nekaj v zameno za ivež, ki ga Slovenija ne pridela.
K sreči so Nemci z ustanovitvijo Jadranskega Primorja uredili, da je bila Slovenska Primorska z Ljubljansko pokrajino gospodarsko še vedno naslonjena na Italijo in so zaradi tega Italijani, ne da bi imeli v teh krajih kako odločilno besedo, morali še vedno dajati živež in plačevati vse stroške okupacije. Lira je zaradi tega še ostala v veljavi in leto in pol nemške okupacjie Nemcem ni prišlo na mar, da bi vsiljevali svoj denar.
Tako ie bila italjanska državna banka prisiljena plačevati slovensko uradništvo in vzdrževati slovensko domobranssko vojsko. Tega Italija seveda ni bila vesela in se je na vse načine hotela izmikati. Toda vedno je imela Ljubljanska pokrajina nekaj odprtih računov. In tak račun so bile domobranske plače.
Ker je bila Italija prisiljena vzdrževati slovensko domobranstvo, se je zadolžila pri Ljubljanski pokrajini vsak dan za najmanj 3 miljone Lir. Na ta način je Ljubljanski Prevod kupoval moko in koruzo v Italiji.
Če ne bi bilo tega, bi otroci, starčki in slovenske žene pomrle od lakote, ne samo tiste, ki so rodilo “izda-jalce-domobrance”, ampak tudi tiste ki so rodile partizane.
Tako je bilo pod italijansko fašistično okupacijo. Italijanski uradniki so se bolj brigali, da je v njih kuhinjo priromala kaka tolsta kokoš, kot pa da se izpolnjujejo ukazi in razglasi, ki so v slovenskem in laškem jeziu viseli nabiti po zidovih in drevesih. Tudi se jim je zdela važnejša naloga širiti “laško tisočletno kulturo”, za katero pa so bile dovzetne edino vojaške vlačuge.
Če bi slovensko domobranstvo ves čas svojega obstoja samo lenarilo, bi naredilo vseeno okupatorjem več škode kot pa so jo partizani z svojim draženjem okupatorja.
Res je. da so domol-ranci dobivali od Italilanov izdatno podnoro. a dobil jo je ves narod, Italijo je pa to drago stalo in ji silno škoodvalo.
ČRNA BORZA.
Med vojno se is razvila trgovina, ki smo ji rekli “črna borza”. Trgovec, ki ie imel na videz nrszno trgovino ie dobremu znancu za. dober denar prinesel hlaga kakršnega si ie poželel. Trgovina se j« nnmakn;la za stoletja, nazaj, ko se ie daialo blago za blago in nie za denar. Km°t,. ki je šel v mesto, ie vtaknil v torbo kos slanine in žo so mu bila v=a vrata in vsi predali odprti. Beseda “mazati” je prišla do popolnega izraza.
Na črni borzi ie bila. vrnka reč vsaj desetkrat draž’a. 7. nio so se ukvarjali vsi stanovi in vseh vrst trgovci. Urar ie imel na prodaj tudi slanino, ker ur m hotel popravljati drugače kot za slanino; čevljar je imel kože in maslo; krojač prav tako.
Nekdo je na cesti čisto nedolžno nrodaial zobotrebce. zraven pa. pripomnil, da ima tudi nekai za v usta. da je potem- kaj trebiti. In iz nekoliko odebeljene hlačnice je privlekel svinjsko gnjat.
V	tistem času je bila najboli spoštovana oseba kmet in najplememteiša žival prašič. Meščani so vrtali po starih zapiskih in izročilih, kje je njih izvor in kje so njih soordniki.
Največia reveža sta bila delavec in uradnik. Uradnik ni med svojimi akti našel nič užitnega, razen če je bil v službi pri Prevodu. Nekoliko boljše je bilo za delavce, zlasti za podjetnejše. Iz delavca v usnjarni ie čez noč posta,1 trgovec z usnjem. Sai je bilo v vsaki fabriki navada, da so delavcem dali nekai plače v denarni in nekaj v blagu, da ga je lahko zamenjal za živila.
Ker je živeža tako primanjkovalo so tudi v Ljubljani vse parke spremenili v vrtove. V Zvezdi je rastla solata in paradižniki, v Tivoli na je bila kar cela farma. V botaničnem vrtu ljubVanske univerze je bila najboli občudovana rastlina fižol in grah. Na muzejskem vrtu, na grajski rebri, vsepovsod krompir, zelje, fižol.
Ker je bila črna borza že tako razširjena, da “Prevod” za redno preskrbo ljudstva ni mogel dobivati mesa, masti in drugih pridelkov na noben način, je bil prisiljen uporabljati način črne borze tudi zase.
V	vseh krajih, kjer je bila občina, so uredili “Pre-vodove” trgovine, če je kmet hotel dobiti sol, tobak, kvas, vžigalice itd. je moral zato prinesti masla, moke, jajc. masti itd. Vse kar ie potreboval za svoj dom je dobil po nizki uradno določeni ceni, če je tudi svoje pridelke dal po isti ceni.
Kmetje so radi kupovali tu, ker so za poceni prodano tudi poceni kupili, vedeli pa, da z oblastmi ne bodo imeli sitnosti zaradi tega.
Ko sem se že toliko razpisal o bojih s partizani, o njih spletkah i no procvitu črne borze, pa naj omenim še
KULTURNO ŽIVLJENJE POD OKUPACIJO.
Pod Lahi je vsako slovensko kulturno življenje zamrlo, razen nekaj knjižnih izdaj raznih prevodov.
Šole so še ostale slovenske, toda povsod so silili mladino, naj se vpiše v fašistične organizacije. Teda brez uspeha. Na univerzi so celo zaprli nekaj oddelkov, krr se akademiki niso hoteli vpisati v fašistično organizacijo.
Ko smo prišli pod nemško zasedbo. Nemci niso nikogar silili v nemške organizacije, pač pa so ovirali kakršnokoli slovensko gibanje. Ljubljanska univerza je s prihodom Nemcev nehala s predavanji, prav tako je bila tudi šola na gimnazijah vedno bolj skrčena.
Ni pa bilo to tohko zaradi preganjanja slovenske kulture kot radi potrebe delavcev za TOT. Kdor ni bil pri domobrancih ali pa zaposlen v industriji, važni za vojsko, ali v poljedelstvu, je vsak moral v TOT.
Tako so vsi ljubljanski gospodiči, ki zaradi “narodne zavesti” niso marali med “izdaialce domobrance” šli rajši k TOT-u in so kopali jarke za nemško vojsko.
Sicer pa danes ni več potrebno dopovedovati, zakaj so nekateri tako neumno trobili v vse druge rogove, samo v slovenskega ne. Kdor ima glavo na pravem koncu, te stvari sedaj že lahko razume. Doma jih sedaj strašno dobro umejo in čutijo.
“Danes meni jutri tebi”, pravi naš pregovor.
Včeraj so Ofarji vpili na nas: “izdajalci, hlapci kapitalizma, morilci lastnih bratov”. Danes pa, ko je spregovoril Stalin in bruha ogenj na izdajalce, hlapce kapitalizma in morilce pa te besede ne veljajo nam slo-
venskim domobrancem, ampak Ofarjem in vsem, ki trobijo v njih rog.
Zato mirne duše neham popisovati vse rdeče sleparije jugoslovanskih in slovenskih komunistov, ker ga bo “tovariš Stalin” bolje opravil, ker njemu bo marsikdo raje verjel kot meni.
Nace Hladnik
Zgodovinska slika iz leta 1931. Beloki-a.inski fantje z dr. Korošcem na Mirni gori. Sredi poslanec Jože Nemanič.
AVELLANEDA. 8. ang. se je zbrala obilna družba prijateljev blagega očeta KLElvLA, za katerega je bila ta dan sv. maša.
PROCESIJA na praznik Marije Vne-bovzete je zbrala pod slovensko zastavo tako veliko naših rojakov, da je zbujalo to splošno pozornost.
kaj se GODI v RAB.MOžANSKEM LOGU
Lansko jesen pa tudi ešče celo letošnjo zimo se je med prekmurskimi Slovenci dosta gučalo, ka bi se v rad/-iiiožanskoin logi brž Marija prikazovala. Objavimo tudi nekaj pisem, ki so jih. s staroga kraja pisali svojim ljudem v Ameriko. Sodbo od vsega toga pa imejmo kak so jo gospod KlekI in drugi duhovniki povedali. Ne pravijo, ka je to ne istina, liki tudi ne, ka je isti na. “Cerkev čaka. naj I log svoje potrdi, če je od njega’’.
_Leta 194 7 15. jun. se je staremu (78 let) Vogri v radmožanskom logi nad nekšim hrastom prikazala Marija. Tudi deci i potli ešče mnogim drug ni. Kda se je razvediIo. so Velke množice naroda vsakši den hodile gledat. Tudi iz oddaljenih krajov (Maribor, Cel ie. Zagreb, Belgrad). Svetlobo so vidili mnogi, Marijo eli druge svete reči pa tudi dosta, liki jako različno. Kda se Je začnolo prikazovati, je ljudstvo od straha, veselja i želje ka bi videli, glasno molilo, jokalo, brečalo. Nato je oblast začnola z miličavi narod preganjati, ar zakon ne dovoli, ka bi se ljudstvo po mili voli zbiralo. Narod so lotili, zapirali in ga na prisilno delo pelali. Prepoved izda stoji. Od letos nemarno poročil, če hodijo izda gledat. Miličari so tudi vidili svetlobo, so pa ludst vi pravili, ka to Američani z radiom delajo.
č. g KlekI so pisali 3. jantiara 1048:
V čarnom logi nega nikših čud. Neš-teri so vidili prikazni, a samo nešteti, cerkev ne ešče preiskala te zadeve i točnoga nikaj ne vemo. Narod je s tem sfalo, da je mesto zapovedane meše po
nedelaj i svetkaj bodo k hrasti. To je proti božoj zapovedi. Takse prikazni so bile tudi na Hrvatskom i v Dalmaciji. Cerkev svojega stališča ne odkrila, ne nikaj preiskala, je tiho. čaka, naj Rog svoje potrdi če je od njega. Marija je v Fatimi oblubila, da njeno Srce premaga hudobijo sveta, če bomo verno Bogu služili. Od nas zavisi. Pokora reši svet.
Objavimo nekaj poročil:
STARI KRAJ, sept. 17. 1947. Ljubljena sestra, raz.mi dobro ka ti pišem. Ne zosagajte se. Prečti vsakomi eto moje pismo. Zdaj ti pišem od veselja. Razlili, kaj ti pišem. Ti znaš, kde je to. Tam doli v balinčkom logi se je Marija prikazala. Vsakši dan na jezere i jezere ludi ide ta gledat. So taksi, dekle, ženske. kda vidi, te dol spadne na zemljo. So pa takši k ne vidijo. Tak Se vlili Marija mati Jezusa s si nekom in sveti Jožef. Drugi vidijo Marijo svetoga čisla, kapelico z Marijo, dve križni drevi i zastavo. To je eden radmožanski Vogrin 78 let star prvi vidio, te pa tri deklice radmo’anske. Ve so vse zanrli, ka so to ven dali. Vsakši den idejo trume gledat to mesto. Tu ni daleč v rad-možanskom logi na ednom hrasti. Tak pravijo, ki so videli, ka prihaja odkraja velka svetloba v zraki. Toda jaz sam toga ne vido.
STARI KRAJ. 1. okt. 1947. V toni mamo velko veselje, k a se nam Marija skažuje, pa Jezus, pa sveti Jožef, pa križ, pa sveto Trojstvo, pa angeli, na velka svetloba Jaz sani tudi vidila Marijo. Vse v belom gvanti pa je mela si-neka na rokuj ne levoj roki. Videla sam lepi beli križ pa pod njim rože. Videla sam svetlost, tak če bi se neba odprla. Ne smo mogli ta gledati. To se skažuje v logi blizu pri Radmožancaj nad tremi hrasti. Ta hodi gledat to na jezere ljudi, že je več ljudstva zvedelo pa se po mašinaj ta vozijo gledat. Tam je vsaki den plin log ljudi, šče vnoči tan so. To se najprle skazalo na Vidov den vdnomi stai čeki. To jemi znan Bog tak-šo miseo dao, ka naj ta ide sedit pod
METLIKA - ŽELEBEJ - MOŽAKOVO. .Po mnogih bridkih pre-skušnjah, po zavednem1 boju za pravice slovenske Bele krajine in za katoliška načela svoje ožje domovine, je dokončal življenjsko pot 66-letni
MARTIN NEMANIČ ki je bil več let narodni poslanec in med najpomembnejšimi voditelji političnega ter gospodarskega življenja v Beli Krajini, posebno v Metliki.
Bridke preskušnje so ga čakale zadnja leta, ko so ga tirali v zapor in mu na vse načine nagajali.
Slednjič je vzel slovo in zapustil v bridki žalosti ne le svojo ljubljeno družino, temveč vso vas, faro in okolico ter vse prijatelje, katerih je imel mnogo med najvplivnejšimi možmi. Saj je njegova zidanica bila poznana vseširom, njegov dom pa je bil streha vsem slovenskim' popotnikom.
1. avgusta je bil pogreb, kakr-vnega se zlepa ne vidi.
Maša zanj bo na Avellanedi 12. septembra.
tisti rast. Tan je sedo pod tistin rastoin i molo čislo. Pa si premlšlavao, ka je stari pa volki sirinalc, da ga nišče ne pošt uje. Potem mu je pa brado gor rivalo, ka naj gleda gori. Pa je Marijo vido. Te je pa zazvao dvoje dece, ka so trije videli. Njemi ne l>i verovali eli pa je ne on vupao vendati. Deca se pa vidala, te so je pa zaprli vse tri. Te pa ljudstvo zvedelo. Vsikdar den za dnevom več je prišlo gledat. l*a se vsaki den skažuvalo vsefele formo. Ed ni so videli, takši pa več bilo, ka so nej videli. Tisti so pa (e nej verovali, ka bi kaj Ido. Nato so .se že iz Zagreba, iz Maribora, iz Celja vozili gledat. Včasih je pun log bio biciklov, ljudi — kak na Tvlovo. Ed ne so tak nore bile, ka je te jokala, ka je nakla spadnola, kda je (Nadaljuje na strani 142)
m
QRomeco j4p[cista<Io
Esta novelita de Muaser, joven escritor esloveno es una ilustracidn de lo que hau pasado miliares de eslovenos deportados durante la guerra pov los inva-sores. Segün el modo de pensar de ellos, la. persona humana no vale mas que im brote de cualquier yuyo.
Bab. Gonars, Belsen. Dachau lian sido mataderos de los euales nmy pocos eslovenos regresaron.
Martin Vozel regresaba hacia su patria del cam-po, donde estuvo internaclo. j A su časa! i A su dulce kogar!
En el horizonte, deträs de el se penila el camino blanco en la lejanla confusa de la Uanura italiana; dc-lante de el la carretera se internaba en mi verde bos-que. Los campos (pie travcsaba estaban blaneos de pol-vo; mugriento y eansado segala Martin. Sus lastima-dos ples le sangraban en llagas abicrtas, la camisa empapada de sudor, se le vala en pedazos.
; Oh! j Que lejos estaba todava la časa! Camina v camina. descansa mi rato, torna un trozo de pan que dio un alina caritativa, y un sorbo de agua; [Adelan-te, siempre adelantc... Dos horas de rnarcha y —son cineo kilometros!— Faltan todavla eien y mas aun...
Martin estä terriblemente eansado. Los pies le tambalean, las rodillas le flaquean. Solo merced a su energica voluntad Martin sigue andando.
Martin Vozel tiene su casita, su campito, y un claro, donde desmonto los arbustos para'eonvertirlo en liuerta.
El večino Benka le ofrecid ese lote. No es caro y puedes eonvertirlo en la tierra mas fertil. j Aprobecha la oportunidad! j Cömpralo!
Tardaba Martin en deeidirse. Hay demasiados arbustos v malezas. En fin. Martin se decidid. Fočo a po-co sacara las ralces convirtiendo el molite en campo. Asi fue que Martin desembolso hasta la ultima moneda, para realizar 1 acompra.
“iPara que te serviran esas malezas, se le relan los vecinos, haciendole bromas. Podlesnik”, j L o con-veritras en un parque, verdad ?
“No te burles de ml. Ya veräs una liuerta ta n her-mosa que tendräs envidia. Ya no tendre luego que pedirte pan a tl...
La gente le hacia bromas a Martin, creyendolo loco. i Como se le ocurra la idea de hacer liuerta de esas malezas. llenas de piedras y espinales? [Martin estä mal de la cabeza!
Pero Martin no hacia easo de ello. Ni bien apun-taba el dla, ya trabajaba con el hacha y el pico, des-montando, desarraigando y arancando espinales, arbustos, troncos, rocas y ralces. Apenas si se dio tiempo para engullir räpidamente la comida. Las pilas de com-bnstible bien atado v alineada de lena al borde del lote, han sido prueba visible para todos de su labor in-fatigable. La gente no acerto a divisar tambien el tra-bajo que quedö tapado debajo de las malezas y yuyalcs que segulan ereeiendo.
No comprendieron la intencion bien calculada de Martin que, a su vez, se rela de aquellos que le chan-ceaban.
Llegd el otolio. Las malezas y los yuyos se marchi-taron y Martin rodeo todo el lote con una cinta de cierto anclio, limpiandola de todo material inflamable. Los sarmientos y las malezas estaban čada dla mas se-cos ayudando asi a completar el proyecto de Martin.
Los vecinos no se clieron cuenta todavla que iba a hacer Martin “jEres brujo y preparaš el eireulo pa-
ra las hechicerlas? Asi sc relan de el un poco por burla, otro poco por envidia. Martin no les llevaba el apunte. Solo le importaba, que opinaba de el su Micika, sirvien-te de Blazon. Solo a ella le revelo su intencion y mas todavla: Cuando el lote estč desmontado y allanado, tendrä alil su mejor campo y cuando siembre cl trigo; luego se časa ran.
Uh hermoso dla otoilal, ya resecos todos los yuyos y r stos de espinales y arbustos, trajo un atado de pa-ja, para ponerles fuego. Martin calculd bien. En nom-bre de Dios y encomendändose a las almas del purga-torio prendilo el fosforo. El viento soplo v el fuego se precipitd atraves del monte, devorando avidamente las hojarascas. A pesar de las precauciones tomadas Martin un poco de miecio, de que el incendio saliera fuet-a de su limite, si bien la cintura aisladora la hizo bien ancha. Por si fuera necesario, preparo tambien unos baldes de agua.
No los precisaba. Pero el pueblo no tardp en alar-marse. Sin saber de que se trataba, hasta toearon alarma las campanas. El večino Pelak vino corriendo y gri-tando como un energumeno. Su bosque linda con cl terreno ardiente. Tenla miendo del incendio.
Martin le recibio con una sonrisa:
“No se aflija, večino. Nada le va a pasar, mi he-chiceria msrclia bien y creo que hasta me rendirä un biten tesoro, sin la intervencion del demonio y del clrcu-lo eneantado.
Efectivamente, salio aMrtln con la suya. El fuego no pašo la cintura, consumio toda la hojarasea y dejo det ras suyo una gran capa de cenizas, que sirvieron de abono para la primera siembra, que luego hizo Martin, en su flamante liuerta.
Tres semanas despues de liaber cumplido esta ha-zaiia, asistio todo el pueblo en la iglesia de San Nicolas al casamiento de Martin y Micika.
Pero mientras tanto han sucedido cosas muy gra-ves. La gran guerra segula con sus estragos. El pueblo em]iezo a levantarse contra el invasor y antes de habet- podido Martin recoger la primera cosecha, y j que prometedora era! aparecio e» su easa una patrulla italiana. Ni pedidos, ni lagrimas, ni gemidos de la esposa, ni la resistencia y la grave jialabra de Martin surtie-ron efeeto. Con decenas de miles de eslovenos lo lleva-ron al campo de concentracion de Gonars. Lo ultimo que se le oeurrio a Micika fue entregarle una ramita de romero, que Martin cuidaba luego como su mayor tesoro, el mäs vivo rccuerdo de su esposa.
Hace tres a nos que sucedid eso. Ilo.v regresa Martin a su časa, donde lo espera su fiel mujer y su hijito Martin, que nacid ya en su ausencia.
[A.v! j Que largo es cl camino! Martin no puede va caminar mas quc tres kilometros por hora, y con quc esfuerzo sobrehumano... Y i como estarla su que-rida liuerta? 4Como pensarän ahora de el, sus vecinos?... eran problemas que lo atormentaban. O sl se arrastra Martin exlenuado hasta el extremo, pero su voluntad es mäs fuerte que la debilidad de su cuerpo.
Asi pasd por Goricia y Vipava hasta Postojna. Es-forzändose mäs todavla, se sintid agotado. Busco refii-gio en un granero, donde descanso, sin saber euanto tieiiijio. Luego, una räfaga de viento lo despertd y, sin-tiendose fortalecido, emprendid la penosa marcha, tanto mäs fatigosa porque el liambre se hizo sentit-, inso-portablc. C011 sus [lies, en una llaga, vendados von tra-pos, abandonando sus zapatos, ]iues hi valian la pena, ni podla Ile var tanto peso, se encamind eon paso lento completainente mareado. Sentlase afiebrado y con un dolor agudo en el peclio.
ll¥a, pasarä. Ei so! me mfunidirä fuerza; caminan-do vencere el resfrio” asi se daba valor Martin, pero a pesar suyo, pronto se vio obligado a desviar de la carretera y deseansar a un costado del camino.
Su mal era mäyor que la fuerza de su voluntad. llabrä sido sueno o delirio. Lo cierto es que de pronto vio llegar desde lejos y čada vez mäs eerea a su buena mujercita conduciendo a su liijito. j Que alegria! iQue hermosa que cra ella! ; Que hombrecito el liijito, el Martinito... Martin sonrie. Por fin terminarä el lar-g'O martirio...
En eso siente Martin un sacudön. Un buen carre-tero baja de su earro, viendo al hombre desmayado.
“jAdonde va usted, hombre?” le gritaba el desco-nocido que cumplia la mision del samaritano. “jQuiere subir! Lo llevo. Voy hacia Ljubljana”.
Martin le sonrie y ayudado por el carretero sube al earro, donde se acomoda lo mejor que puede.
Gon marcha räpida siguieron el camino. Pero Martin se sentia cada vez peor. Ya no pudo contemiilar la campaiia tan pareeida a la de su aldea o que quizäs lo era. No vio las casitas, las arboledas, las lomas que des-filaban ante el. Ya no veia mäs que lo oseuro y atraves de ello las caras de su esposa y de su liijito.
En ese momentu paro el carretero. Quizo ver que le pasaba a su protejido. Martin abrio los ojos. Se in-corporo un poco, pero nada mäs que para vomitar un chorro de sangre y desplomarse desmayado.
Se horrorizo el buen hombre. Con 111111 mirada penetrante miraron los caballos hacia aträs. El monte, que atravesaban, quedo silencioso... No se oia mäs que los estertores del moribundo.
iQue hacer? Es un cristiano que no puede morir como un perro sin cruz y sin luz, asi penso el buen hombre y sin tardar arreo los caballos para llevarlo rä-pidamente hacia el pröximo pueblo, para que le admi-nistraran los santos sacramentos, si Dios quiere.
Estaba sin vida el desconocido viandante que re-gresaba de Gonars, cuando llegaron hasta la proxima iglesia, donde el sac-erdote le administro condieional-mente los santos oleos y rezu para el descanzo del älma.
Pero ique liaeer con el cadaver* jQuien esf jtie-ne algunos documentos?
No le hallaron nada. En su bolsillo habia un rosa-rio v un misteriöso atado de hojas seeas.
iQue serä esto? se preguntaban todos curiosos.
Era un ramito de romero ,aquel romero que le en-tregö al despedirse de el su esposa como el ultimo re-euerdo. Pero ique sabian eilos de eso?- jComo podrian sospechar cuantos sentimientos nobles, cuantos persa-mientos y carinos se reunian en esas hojitas resecas? No se imaginaban de donde venian, ni cuanto tiempo acompanaban al desconocido, ni se les oeurrio que esas hojitas resecas y el rosario eran la tinica documenta-cion del desconocido pasajero del quien solo se sabia de que volvia del ltigubre campo de confinados en Gonars, donde habia sufrido cosas indecibles y donde le habian quitado toda documentacion, menos aquellos dos recuerdos, de los cuales uno lo unia con el cielo, el otro con su lejano liogar y patria; esos dos objetos solo pudo conservar, porque a los que Je requisaron no les Uamaron la atencion.
Unas hojas resecas de romero. ičuien les daria im-portaneia? Allä se cayo al suelo el tan cuidadosamente guardado ramito y cuando cl earro sc moviö, la aplasto la rueda...
Alli, en un eeinenterio desconocido, hallo Martin su ultimo reposo, sin que nadie supiera que nombre po-nerle a la cruz sepulcral, sin que su buena esposa e hi-jito jamäs pudieran llegar a saber donde descansa... aunque a poca distancia de su casa.
jY cuantos milcs hallaron su ultimo reposo en una zanja comxin, debajo de un ärbol o en un precipicio sin cruz y sin nombre ni mimero.
jCuäntas vidas en flor hau caido victimas del odio y la malicia!
jCuäntas esposas quedaron viudas!
i Cuäntos hijos liuerfanos!
Y es porque el verdadero amor sacrificado, que simboliza el romero, se marchito y fue tirado a la ba-sura.
MOXS. ROZMAN EX I SA
Mous l)r. Gregorio Rozman, cl mäs grantle entre los obispos catölicos yu-goslavos, contemporäneos, pues cl fue el primero que levonto intrepido sn voz de alarma contra cl peligro comunista, y conccntrö eu retledor suyo a los eslo-venos, en cuyo centro, en Liubliana, tein'a su setle obispal, llegö, despues de mucliisimos sufrimientos por la confi-nacion a USA.
En ’-ase n las cnciclicas pontificias fuiulo el su grave palabi-a y sus pasto-ralcs, haciendo freute al Invasor ale-män e italiano como tambien a las in-trigas comunistas. Al venir el deriim-be de 1045, los ficles y el clero lo obli-garon a retirarse del pais, previendo su martirio eil el caso de quetl.ar.se. Efecti-vamente era el siempre el blanco de furiosos ataques y asechanzas, conde-nado en su ausencia a IS aiiös de cär-cel.
Recien en julio de este afio lograron sus amigos obtenerle In posibilidad de entrar a la America del Norte, ilonde liay un grau numero de eslovenos, que tienen alli un centennr de parroquias nat ionales, especialmente numerosos en Cleveland, donde liay SO.000 eslovenos.
Alli tiene actunlmente su paradero Mons Ur. Gregorio Rozman, digno su-cesoi de los grandes eonfesores obispos
de los tiempos de las persecuciones eris-tianas. El pueblo le tributö una acogi-da triunfal, para indemnizarlo siquiera un poco de todos los insultos e in.ju-rias (jue sufriö en los Ultimos scis anos.
Mons. dr. Gregorio Rožman en cl viaje de la visita pastoral atravesando una aldea.
Pred 17 leti. V Slanini vasi nad Metliko, škof dr. Gregorij Rožman na potu v Radovico.
V Gospodu je zaspal 7. avgusta.
P. Rafael Capurso gvardljan hrvaške frančiškanske hiše v Jos6 Ingenieros F-CP.
Z neumorno pridnostjo in s svetim življenjem je svoj apostolski posel vršil prav do zadnje ure, kot nepričakovano izročil Bogu svojo dušo.
Prevzvišeni škof Mons. dr. Gregorij Rožman, so po mnogih bridkostih in ponižanjih bili slednjič rešeni nevarnih zalezovalcev in šikan. V juliju so z avio-nom prispeli v Sev. Ameriko. Rojaki v Clevelandu so jim priredili veličasten sprejem in so s tem dokazali, da so vse komunistične laži zavrgli.
škofu dr. Gregorju Rožmanu gre ta čast, da je prvi javno in na ves glas povedal, kaj je O.K. in komunizem. Tisti Slovenci, ki so ga tedaj smešili in obrekovali, sedaj priznajo svojo zmoto, in prosijo Roga, da bi kmalu (a sveti in priljubljeni škof mogel nazaj v domovino in bodo poljubljali tla kamor bo stopila njegova noga.
ČRX| VRH. -.1. jul. je bila nova maša č. g. FRANCA RUPNIK, čeprav je vreme nagajalo, je bilo silnega ljudstva. Za to priliko je bila napol pogorela cerkev obnovljena in je prekrasna. Popravili so jo z “udarniškim" delom.
kaj Videla te so ovin kazali: “to, to, ta glodajte!” šteri so Marijo zvali, šteri so Boga molili. Eden cigan je tudi vido i gori roke drZao: “Molte Boga, molte! Neve j te Boga moliti?!” Eden je vido mrtvečko drevo pa je bilo njegovo ime gor zapisano. Moja čij je pa vitli la Marijo tak Velko kak je naša v oltari. Imela je takso krono na glavi kak naša ima v oltari. Imela je v roki čislo, rjavo. Tak je krej od nje stalo, ko je sakše zrno posebi vidila. Poleg nje pa je bio čaren križ. Vse se skazuje: betlehemske jaslice, cela familija, sveto Trojstvo, angeli, kapela. Zdaj nas pa več ne pustijo kcoj gledat mi ličarje. Iva je več straža. Osem jili straži.
BLOKE. Jože Previl iz Hudega vrha je bil razglašen v časopisih kot “izkoriščevalec”, ker je prodal rabljeno kolo Anici Lavrič za 10.500 Din.
ČEBELJE OB KUKI. častitlji vi župnik Jakob Žust še živi in tudi ljudi svari pred slabo družbo. S tem si je zaslužil čast, da ga je časopisje “razkrinkalo kot ljudskega sovražnika”.
CERKLJE pri KRANJ V. Imajo še vedno župnika č. g. černilca. Na Sp. Brniku je stari kanonik (trasic in upokojeni župnik Dolinar. Trgovec Ratia-novič, ki se je držal tega, da “se partizanom ni dobro zameriti, domobranci bodo pa že odpustili”, je sedaj kljun svojim ogromnim dajatvam za partizane prišel v nevšečnost, ker jun diši trgovina, šel je v luknjo za nekaj časa.
TRBOVLJE. 27. maja so trboveljski komunisti ‘-razkrinkati” svojega župnika č. g. Golograaca. To pomeni, da so tisti dan imeli miting, na katerem so ‘‘množično” iskali s čim svojega župnika zatožiti in seveda v luknjo spraviti. Zahtevali so tudi od škofa, da ga mora prestaviti. Ljudje pa pravijo, da Imajo svojega župnika sedaj ze mnogo raje in da ga bodo branili tudi taki, ki so bili preje komunisti, a sedaj valijo, da so bili v svojem upanju varani in da je boljše tisto, kar Cerkev uči, kot pa lažnjivi marksizem.
ŠMARTNO pri LITIJI je tudi polno trgovcev špekulantov. Leskovec Ana je na ta račun dobila 3 leta, šuc I- rane —, Rebec Janko in Volk Martin iz Litije pa po 1 leto zapora, ker so pri njih našli nekaj blaga prikritega. Seveda so jim obenem tudi vse vzeli. Tako počasi ‘‘državne trgovine” dobivajo vse v roke.
ČRNOMELJ - METLIKA - SEMIČ. 2«. junija je bil obsojen na zaplembo in zapor Derganc Franc iz Semiča in Grabrijan Ivan iz Metlike.
TREBNJE. V delu se je smrtno ponesrečil monter državnih elektrarn Seidel Karel.
J V LIJ BETETO, sloviti operni pevec, obhaja 45-letnico svojega odrskega delovanja. On je tudi učitelj premnogih mladih pevskih talentov.
MARIBOR, č. g. LUDVIK JEZA, kaplan iz Šent Ruperta v Slovenskih Goricah, je bil obsojen na 7 let, češ da je vedel za nekatere člane “Matjaževe vojske”. pa jih ni naznanil. Duhovnik pri razpravi ni podal nobene izjave, razen da ga veže spovedna molčečnost. Obtožen je tudi, da je napovedoval skorajšnji padec režima.
NOVO MESTO - KANDIJA. Kdo ni poznal bolnišnice usmiljenih bratov, v kateri je toliko tisočev ljudi iskalo zdravje in našlo ljubeznjivo postrežbo. Sedaj so bili bratje proglašeni za “pro-tiljudske" in jim je bila bolnišnica vzeta. Bilo je tam še 6 bratov.
DEVICA MARIJA V POLJU. Župnik je odsoten, pač pa sta dva kaplana
(župnik je v begunstvu). župnišče je veliko in zato je oblast segla po njeni in ima sedaj tam svoje urade. Za župnišče in pisarno za oba kaplana in kuharico ter za pisarno so pustili samo dve sobi in kuhinjo.
BRANJEVKE V LJUBLJANI so odslej tudi državne. Vsak štant je odslej državni urad, ker prodajajo sedaj v imenu države in državno blago.
LJUBLJANA ima samo še 7 svobodnih gostiln, vse druge so že državne. Slamič, Figovec, činkole, Sokol, Kolovrat in Kaj.ež so sedaj ze podržavljeni.
KAKO JE Z VERO V JUGOSLAVIJI, žena, ki je pred kratkim prišla iz Primorskega, je povedala tole: Cerkve niso zaprte in tudi maša je, če imajo še duhovnika, V cerkev pa ljudje hodijo mnogo bolj kot kdaj. Taki, kateri nikoli niso mislili na mašo, je ne zamude nikoli. Ljudje jokajo in molijo, da bi jih Bog čim preje rešil velike stiske, v kateri so.
Bodo rekli nekateri: Torej le res ni vera preganjana. In je res, da so se letos nove 'mase, katerih je bilo sicer malo doma, vršile le nemoteno. X' Logatcu je bila silna množica pri novi maši, ki jo je imel Reški Ivan (Ivan Mrlak), kateremu so komunisti ubili dva brata leta 11)45. Tudi v črnem vrhu je bila velika novomašna slavnost. Oblast vidi, da če ljudem vero zabra-njuje, je učinek ravno nasproten, ker ljudje šele začno prav vero ceniti, kadar je zatirana.
Med ljudmi kroži sledeči dovtip iz Hrvaškega: TITO IN STEPINAC PRED NEBEŠKIMI VRATI. — Nekdo trka na nebeška vrata. Peter pokuka ven in vidi dva, ki stojita zunaj. “Kdo sta", sprašuje nebeški vratar. Eden pravi: “Jaz sem nadškof Stepinac”, drugi: “Jaz sem Tito". Oba pa hitita praviti: “Umrla sva in bi rada v nebesa”. Peter se hitro odloči in spusti Tita v nebesa. Stepinac se čudi in spet trka na M-ata. Peter pride nazaj. Nadškof mu prati. ‘‘Peter ti si se zmotil. Ali veš, koga si spustil v nebesa?” Peter pa odgovori: ‘‘Nič se nisem zmotil. Vem, da je on Tito, ti pa nadškof. Toda veš zakaj sem njemu dal prednost? Ko si bil ti nadškof, so bile hrvaške cerkve prazne. Sedaj, ko vlada Tito, so začeli Hrvatje moliti in hoditi v cerkev. Kdo ima torej več zaslug za nebesa, ti ali Tito? .
Mons. UKMAR 70-LET NI K. 10. julija je ta vzorni duhovnik in zavedni Slovenec praznoval 70-letnico. Kljub težkim dogodkom zadnjega leta si je spet opomogel in pridno dela še kot pridigar in tudi kot dopisnik “Tedna”, ki izhaja v Trstu.
PODGORA. 2<). junija je bila nova maša, katero je imel pri nas č. g. ANTON PRINČIČ iz KOZANE. Radi razmer, ki vladajo v naši deželi, ni, mogel domov in tudi njegovi stariši niso mogli priti na sinovo novo mašo. Zato smo mu pa Podgorci poskrbeli za slovesen dan. Pevski zbor se je zelo obnesel. Na orgle pa je igral č. g. Mirko Rener, goriški stolni organist.
V KOZICI PRI SV. LENARTU v Slov. Benečiji je bila nova maša 27. junija. Daroval jo je Emil čuk iz Dolnjega. Novomašnik je redovnik kongregacije Marije Tolažnice in je določen za misijon v Kenijo v Afriki.
Križ na Vipavskem. 2i). maja je zatisnil za vedno oči 78 letni krščanski
oče -}- FRANC Ličen po kratki bolezni. Bil je mož molitve in dela. X'eliko zaslug ima za gradnjo nove cerkve. Enega sina ima dunovnika. Imel je veličasten pogreb.
Z ONSTRAN MEJE. KOBARID. Piše fant: allnes sem bil priča žalostnemu prizoru. Zjokal sem se. Ril sem na okrajnem sodišču pri razpravi proti župniku iz Drežnice (č. g. cešornja). Tisti, ki ga poznajo, pravijo, da je bil kot Don Rosco. Nikomur ni storil hudega, vsakomur dobro, pa so ga obsodili na 11 let ječe . . . Pozneje sem videl, kako, so peljali tistega duhovnika in je blagostanju! z nasmehom na ustnicah mnoge svoje vernike, ki so prišli iz Drežnice, da bi svojega dušnega pastirja branili pred lažno obtožbo.
Na glas sem se zjokal, ko sein videl ta prizor. Rog nas varuj, kaj bo prišlo če/, nas. Molit eza nas vi, tam v tujini, ki še kaj vere imate, da bi bdi mi in vi vredni, da bi vsaj ob naši smrtni postelji stal duhovnik. Verjemite, da pri nas je verska svoboda res samo še na papirju.
MARIBOR. DR. JANEZ KOCIPER, duhovnik mariborske škofije je 13. junija zapustil solzno dolino. Bil je dolgo profesor verouka v Mariboru.
DOMŽALE-CELOVEC. Rojen v Domžalah je bil č. g. -J- IVAN KRI ŠIČ, ki je večinoma služboval v raznih krajih mariborske škofije in je umrl v koroškem begunstvu.
NOVO MESTO. Star «2 let je zapustil ta svet URBAN HORVAT, novomeški trgovec, lastnik Kraj če ve tiskarne, katera je prešla pozneje v last Jugoslovanske tiskarne, sedaj je pa seveda tudi to država zaplenila.
JEŽICE. Umrl je y TONE PERŠIN, nekoč znan kot lastnik gostilne “Pri Alešu”. Bil je zelo delaven v katoliških organizacijah. Ravno na 40-ti rojstni dan je bil 25. maja položen k večnemu počitku. Umrl je na jetiki, katero si je nakopal v zaporu, kamor ga je rdeča oblast poslala tedaj, ko mu je zaplenila gostilno.
•J. ANDREJ VRAČKO, upokojeni ravnatelj drž. železnic je bil zakopan v Ljubljani 25. maja.
PREKMURJE. ZDRAVNIK dr. KLAR ki je poleg Klek la zastopal Slovence v parlamentu je sedaj na Jesenicah in sme v rojstni kraj največ za en dan.
DREŽNICA .župnik Cešornja je nar stopil mučeniško pot zapora. Sedaj je prišel voditi duše č. g. Ljubo Marc iz Ajdovščine, lit) letnico mašništva je praznoval č. JOSIP KALIN doma iz Ajdovščine.
V begunstvu na Koroškem je zapustil solzno dolino
-J- Stane Golob
ki je z vso silo svoje mlade duše posvetil rešitvi delavskega vprašanja na podlagi krščanskih načel. Ui mu bilo dano, da bi prišel v Argentino.
Naj v miru počiva v tuji zemlji. Maša zanj bo na Avellanedi 19. sept.

SLOVENSKA KRAJINA. Na polletni obračunski seji je odbor zares zgrabil za zadevo zgradbe društvenega doma.
Ob pregledu računov zadnjih kolin, ki so splošno zadovoljstvo izredno lepo izpadle, sporoča odbor posebno zahvalo vsem, ki ste delali za koline, posebno pa g. Jožefu žlebiču za izdatni dar, ker je preskrbel in daroval repo, ki je ni lahko dobiti.
LA VIDA ESPIRITUAt
tievista mensual Director: P. Juan Hladnik
Pasco 431 T. A. 48 - 3361, 48 - 0095
Suscripcidn anual 5.— $.
No. Reg. Prop. Intelectual 232329
SLOVENSKO-KASTELJANSKI SLOVAR bo postal dejstvo. Pa bo delo čim bolj popolno, prosimo vse rojake, da sodelujete. Posebno potrebujemo sodeloavnje glede strokovnih besed. Ureditev slovarja je prevzelo uredništvo l>. ž. Spisal ga je Ivan Pokolj. Kdor ima kak koristen nasvet naj ga pošlje na: P. ž., Paseo -131, Buenos Aires.
PASTIRSKO PISMO POLJSKIH ŠKOFOV povdarja veliko važnost katoliške verske vzgoje. Razvija enake misli kot pastirsko pismo ljubljanskega" skola. Uradni tisk je poljske Škote ostro napadel radi tistega pisma. Komunistična stranka si namreč pridržuje vse pravice za vzgojo in razglaša za sovražnika naroda vsakega, kdor reče besedo proti brezbožni in nemoralni vzgoji na podlagi marksizma!, ki je ma-terijalističen in taji Boga in dušo.
BREGINJ. župnega upravitelja č. g. Končana je aretirala jugoslovanska straža, ko je hotel iti po opravilih v nadisko dolino. Odpeljali so ga nezna-jiokam in je bil ves okraj brez duhovnika nekaj tednov.
GORICA. 30. julija je bilo 50 let ko so bili posvečeni za mašnike ČRNIGOJ HENRIK, župnik v LOKAVOU, FRANKE FRANC, na OSEKU, KNAVS VA-
LENTIN, v KOSTANJEVICI na Krasu in KOŠIR IVAN v VEDRIJAN!'. Vsi še vrše dušnopastirko službo (lasi so razen zadnjega že upokojeni.
I
GRAPEŽ. Zlatomašni jubilej je obhaja! tudi njihov sošolec SEBASTJAN TOGNON, župnik in dekan. Tudi stolni dekan v Gorici mons. TARLAO obhaja letos zlato mašo.
TUDI PRAVOSLAVNA SRBSKA CERKEV se bori proti Titovi diktatori. Sicer v teni malo zvemo, ker vsa poročila prikrojijo tako kot je komunistom prav, toda iz procesa ki seje vršil 2ti. lebr. proti srbskemu škofu VARNAX U VOJISLAVU NESTIČU je jasno razvidno, da je pravo pravoslavje v prav takem boju s komunizmom kot Kat. Cerkev. Po prečitanju obtožnice je škof izjavil: Vaše obtožbe so lažnjive od. začetka do konca in jaz se jih ne bojim. Lahko me ubijete, toda to ni važno.
Srbski narod bo in je zoper vas in z njim ves civilizirani svet. vi ste vojno ze zgubili . . .
V veliki zadregi so bili sodniki, ki niso bili pripravljeni na tako obraumo m poleg tega pa še malo šolani. Zato so prekinili proces, ga ponovno otvarjali in ljudi izganjali, toda vse zastonj. Vprašali so ga tudi, če je res govoru, da vlada pod Titom zločin in nezakonitost in <ia se mora ta tiranija odpraviti.
‘ še več kot to”, je škof odgovoril. To sem goovril, kar govori ves narod, kar čuti m želi vse ljudstvo.
Vprašali so ga, če je res trdil, da je Jugoslavija zgubila Trst radi zasuznje-nja Moskvi.
Spet je odgovoril: Da, približno tako. Toda ne samo jaz. Tako trdijo vsi. Trst smo izgubili po vaši modrosti in krivdi.
Spet so ga napadli, da je trdil v nekem poorčilu, da je bilo radi srpa in kladiva en iniljon tristotisoč srbskih živ ljenj vničenih.
‘‘Da, z lastno roko sem napisal to. In če število ni točno, je krivo to, ker ste jih od tedaj še na novo poklali in je zato število še večje.”
Proces so I. maja zaključili in Na-stiča obsodili na II let prisilnega dela in ga takoj odpeljali v Zenico.
Mata je v Matija
“I, pa pojdem, no!” je godrnjal in debelo potegnil sapo. ‘‘Pa saj bi šel tako tudi, naveličal sem se Ljubljane. Ali je kočljiva in zaderčna ta Špela! Toliko, da ni skočila iz kože, ta skisana špe-luzasta! Zdaj ropota spet nad kuharico! —- — Kdo bi si bil pa mislil, da se iz mojega dobrega dela skuha taka žalost? Zavoljo par odkritosrčnih besedi moram požirati take očitke! Ta je pa že prehuda! Zakaj pa snubec ni bil previden? Zakaj ni molčal? In s hribovcem me je nagnala, ihta ihtava, mene, ki se prav nič ne pulim za gosposgo čast! Vsako leto bi bil prišel sem malo vasovat in še na svojo svatbo bi jo povabil, tako pa nič! Komaj čakam, da pojdem Nikomur se ne maram vsiljevati in nikjer ne visim rad za brado, če bi še kaj dlje ostal tukaj, bi se preveč nalezel gosposkih šeg in navad, doma bi me pa grdo gledali, vsega izprijenega! Hvala Bogu, da bom jutri spet na Telebanovem, koder se mi ni bati za vsako besedico!” "
Vzel je svoj novi klobuk in jo mahnil po mestu. Dolgo je hodil tod in tamkaj ter si ogledoval prodajalniške izložbe. Naposled je našel, česar je iskal. Kupil je lepo pipo z naslikano jelenjo glavo in rdečima čopkoma, potem pa sladkih odpustkov in prežalo svilnato ruto, ki je bila tako lepo pisana kakor sama mavrica.
Ko se je vračal v mraku, je moral mnogokrat povprašati, da je našel zopet v Krajanovo stanovanje. Tiho je sedel v svoji sobici na stol in misli so mu poletele domov.
Kar je slišal na hodniku nagle korake; vstopil je gospod Krajan, mu položil roko na ramo in dejal:
“Zvedel sem, kaj si naredil! Ribi-tsclievih ne bo nikoli več k nam”.
‘‘E, ne huduj se še ti!” je prosil Ma-
tajev Matija. “Zdaj je že, kar je, pa je!” “Kaj bi se hudoval, celo veselim se!” je radostno vzkliknil trgovec in stisnil svaku roko. “Zahvaljujem te kar najlepše, ljubi Matija! Prav dobro si opravil to kočljivo stvar in mi prihranil marsikateri neprijetni korak. Kako naj ti povrnem to? Reci mi, česa si želiš?” “I, veš kaj, Tone?” se je oglasil Matija po dolgem in mučnem premišljevanju. “Lej, tebi je treba obrniti samo tako kljuko, pa imaš luč! Ni treba ne petroleja, ne olja, ne sveče. Pri nas moramo dolgo kresati ogenj, pa tudi žveplenke so nerodne in ugašajo rade. Prosim te, če si že tako dober, pa mi daj jutri zjutraj eno teh kljuk z zidu, da jo vzamem s sabo domov!”
“Kljuka sama ti ne bi pomagala prav nič”, se mu je nasmejal svak. “Pač pa ti dam škatlico, ki jo bo treba samo pritisniti na gumb, pa bo svetila. Ali si ne želiš nič drugega?”
•‘Drugo sem si kupil že vse sam”, se je moško odrezal Matija. “Stoj — tisto trobento, ki sama poje, tisto bi že tudi vzel, pa mi je ne daš, kaj?”
“Z veseljem, dragi Matija! Toda mislil sem, da si izbereš kaj boljšegaž Lej, zapazil sem, da se ti tvoja ura ustavlja rada. Stara je že, naj v miru počiva! Kupil sem ti novo. Prosim te, vzemi si jo za spomin svojega ljubljanskega svaka!”
Podal mu je močno srebrno uro s primerno debelo verižico.
“O presneto!” je vzkliknil preprijet-no iznenadeni Matija. “Zdaj bom imel pa kar dve! Ali bodo gledali Zaplanci, kadar pridem z obema na sejem! Hvala lepa, ljubi Tone! Tudi ti si opravil svojo stvar prav dobro; bolje si uganil, kaj je zame, kakor jaz sam!”
Pri večerji ni bilo ne gospe Beti, ne gospodične Eleonore; tem bolje sta gosta zabavala svak in nečak. Gospod Krajan mu je pokazal natanko, kako mora ravnati z električno žepno svetil-
ko, z uro brez ključka in s trobento, ki poje sama. Matajev Matija je bil ves srečen in prav otroško vesel, kakor obdarovan birmanec.
12.
DOMA.
Andraž Hudopisk je sedel na klopi pod senčnatim orehom pred Matajevo bajto in pušil čedro. Po dolinici je valovalo žito in visoka, še nepokošena trava; na bližnjih holmih so počivali črnozeleni gozdi, v ostenju pa so mo-dreli hribi in se rahlo meglile gore v vedno nežnejših barvah. Berač je gledat zdaj za redkimi popoldanskimi oblaki, ki so počasi luli nad Kačjo skalo, zdaj doli na Kobacajkin vrt, koder je snemala vdova posušeno perilo z razpetega konopca.
Nenadoma je pribrenčal lep, izredno velik rogač iz bližnjega hrastja in cep-nil kraj Andraževe noge na tla. Mož ga je pobral in previdno zavil v svoj robec, da bi nesel živalco zaplanskemu sodniku, ki je rad nabiral mrgolince in golazen.
Ko je shranil hrošča, je pa zagledal v zeleni goščavi sosednega holma dva klobuka in pod njima debelo, rušo glavo Matajevega Matije. Takoj mu je hitel naproti in ga prestregel na gozdni stezi onkraj potoka.
‘‘Bog daj, Matija!” ga je pozdravljal radovedno. "Kaj pa nosiš v košari?”
“Nekaj tudi zate”, je odgovoril Matajev Matija, spustil dežnik in palico na tla in mu dal novo pipo, ki jo je ri-privlekel izpod višnjevkastega, rumeno-pikastega robca iz košare. ‘‘Ali ni lepa?”
“Prav lepa!” je viknil prosjak veselo. “Bog ti povrni stokrat! Oj, Matijče, kako rad te imam zdaj! Oh, pa kar dve verižici imaš in urici menda tudi! Jej, jej!”
“Kaj pa Dimka, ljubi moj špelio-malh?”
JANKO ARNŠEK
krojaki mojster
ARROYO TORO, TIGRE, Bs. Aires
izdeluje moške in ženske obleke po evropskih in izdeluje moške in ženske obleke po evropskih in ameriških modelih. Na pismeno zahtevo pride na dom, ali na letališče; vsako nedeljo je pa po maši
na Victor Martinez 50.
DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA
Pakete za Slovenijo, Gorico, Trst, Avstrijo in ostalo Evropo naročite pri
ARTURO BRULLER, 25 Ö6 NlayG 305
6. nadstropje Of, 655 — T, A. 32-0737
Zahtevajte sezname paketov in cen Kava, sladkor, riž, čokolada, obleka in druge potrebščine
iz Švice in Danske naslovniku
1SOTÄ
PERIODICO ŠEMA N AL aparece los dias 8 - 10 - 17 y 24 de čada mes. Dedicado exclusivamente a la Industrla Lechera y a la Granja.
Consultorio Tčcnico, Industrial y Veterinario -Anälisis, etc.
GRATIS PARA LOS SUSCRIPTORES PRECIO DE LA SÜSCRLPCION $ 10.— AND ALES Redacclön y Administraciön:
MORENO 2718 — T. A. 45-3503 — Buenos Aires
Recreo ‘EUROPA1
RIO CARAPACHAY
Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni. Prevoz s postaje Tigre tja in nazaj, odrasli $ 1.— otroci $ 0.50.
T. A. 749 - 589 — TIGRE — FCCA.
NAČRTE ZA STAVBO IN FIRMO
VITO GABRIJELČIČ
TEHNIČNI KONSTRUKTOR — OBRAS y CLOACAS —
Baigorrla 4825	T. A. 50 - 3985
“LA VIDA ESP 1 R I TU AL"
Pasco 431, Buenos Aires, Argentina
“DUHOVNO
ŽIVLJENJE”
O ^	
g 5 5 S ^	TARIFA REDUCIDA
K £ M g H H	Concesiön 2560
8§j	
< «t	
ICJHN BDSRDI
Sucesor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS
1923 — ALBINA — 1926 T. A. 47, Cuyo 6894
A M A R O
MONTE C U D 1 N E
A Z A F S A N
MONTE CUDINE
CALIDAD Y RENDIMIENTO
MONTE CÜDINE S. R. Ltda.
Capital 1,000.000 $.	BEL GR ANO 2280
V SOBOTO CELI DAN
je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v
r c t c J1 A V A
San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 806
DR. NICOLAS I. ETEROVIč HURE
Advokat
Posredujem v vseh pravnih zadevah kot: zapuščine, odpusti, zavarovanje, nezgode itd.
Uruguay 344/4 H - Capital Calle 13 N» 8 3 - La Plata T. A. 28 - 2258	Tel. Paz 2004
Stavbe - načrti - proračuni - firma
v
France Klajnšek
je preselil pisarno in sedaj uraduje v ponedei iek, sredo in petek od IS do 19 ure v
Asimclön 4002 — T. A. 50-0724
j
I
ROJAKI IZ NOTRANJOSTI
Kadar imate opravka v Buenos Airesu, se ustavite v
HOTELU
"PACIFICO"
kjer boste ceno in dobro postreženi.
CHARC US 709 — BUENOS AIRES Lastnik:
ANTON BOJANOVI«
T*
VSA STAVBENA DELA
Dovodne in odvodne inštalacije
izv ršuje
L U I S DANEU
PERU 832	T. A. 34 - 3405
Talleres Gräficos “Cördoba” Gutenberg 3360 - 3-IX-194S