http.//www.mandrac.si. urednistvo@mandrac.si
1362
7806 l 2 M 4 O 6 7 I H
"V	—- DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM
"l	M. 6, Tel 05 6416 333 /mobi 041 684 333
malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro
ris prodaja
NEPREMIČNIN
www.tanal.si (^)070 77 72 72
Lepo počasi in po pameti
Izola je menda slovensko mesto z največ degradiranimi območji oziroma območji, ki jih je treba na nek način urediti, Toda to še ne pomeni, da jih moramo zdaj prodajati ali ponujati za vsako ceno. Napake, ki bi jih storili v naglici, bo težko popraviti.
(mef) Predstavljajte si, da v prostorski načrt vrišemo Abu Dhabi otočje, ki ga je ponujal Zidar in zraven dodamo turistično naselje, kot ga ponujajo vsi potencialni investitorji v območje Ladjedelnice in Delamarisa. Predstavljajte si, da nov lastnik izolske marine na območju Arga zgradi apartmajsko naselje po vzoru naselja Porto San Rocco v Miljah, sredi katerega bi štrlel dimnik z virtualnim muzejem ribištva. Predstavljajte si, da tudi trikotnik pred Delfinom zapolni apartmajsko naselje, ki bi sicer imelo kakšno drugačno ime a bi v bistvu bilo prav to. Predstavljate si, da bi še eno turistično naselje zraslo na območju Rude, Mehano pa bi dobil suho marino s kanalom do morja. Predstavljajte si, da območje Livad ob že udejanjenem Momentu dokončno namenimo stanovanjem brez prave mestne ureditve, brez središča, gostilne in cerkve. Predstavljajte si, da se naselje Šared spremeni v mesto počitniških hiš in vil z bazeni, tako kot se je že zgodilo z Malijo, mi pa bomo turistom še naprej ponujali zeleno izolsko podeželje. Predstavljajte si, da čez Staro Jagodje na sosednji hrib zapelje viadukt po katerem v Istro drvijo turisti iz Slovenije in cele Evrope. Predstavljajte si še eno krožišče na Prešernovi cesti, ki bo presekalo zaščiten drevored Pinij, predstavljate si pokopališče na drugi strani hitre ceste nad Mehanom. Predstavljajte si vse to in zavedajte se, da je to že naša sedanjost in bližnja prihodnost. Vse to se je že ali se bo v kratkem zgodilo. Če vam ni všeč, ste že prepozni. Prav vam je.
Prav zato, ker vam je bilo v zadnjem letu ali dveh skoraj vseeno za te iste stvari, ki so jih na dveh javnih predstavitvah poslušali eni in isti posamezniki, ki jim ni vseeno ali bo tako ali ne bo. Z vašo odsotnostjo in pomanjkanjem poguma, da bi javno rekli ne, ste dejansko pritrdili vsem tem projektom. Seveda se vsi ne bodo zgodili takoj, na nekatere občina ne bo mogla veliko vplivati, pri drugih je bila previdno tiha, nekatere je blagoslovila, čeprav jih morda ne bi smela.
V obdobju ponorelega privatiziranja, investiranja, poslovnega hazar-diranja, bogatenja in siromašenja, sem velikokrat poslušal, da je Izola kot počasna gospa, medtem ko so sosednje občine poskočne gizdalin-ke, ki se lepšajo iz dneva v dan. Nisem mogel oporekati, sem pa pripomnil, da je Izola postala zanimiva prav zato, ker se je tako počasi spreminjala in je, za razliko od sosedov, ohranila nekaj tistega tipičnega mediteranskega. Predvsem pa je ohranila „dušo“.
Marsikaj bi lahko že opravili, pa smo si sami sebi metali polena pod noge. Razlog je preprost: Nismo se dogovorili, kaj so naši skupni cilji, ampak je vedno znova aktualna oblast potiskala v prvi plan svoje cilje in na koncu je marsikatera ideja enostavno izparela. Občinski predali so polni načrtov, ki so jih izdelovali strokovnjaki in študentje, pa so postali brezvreden kup papirja. Povsem jasno je: Imamo preveč zagrete oblastnike in nezaintersirane občane. Rešitev je nekje vmes.
mn
INTES4 SNNMOIO BANK
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI
tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si ,
Rasizem je postal nekaj normalnega
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma" v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Rasizem je postal stalnica v življenju nekaterih, ker ne znajo nič boljšega - zdaj spet doživljamo, da neki na pol pismeni državotvor-ci evropsko poslanko iz Slovenije, rojeno in šolano v Sloveniji, izvoljeni za evropsko poslanko na rednih volitvah v Sloveniji, pošiljajo v Makedonijo, ker je oče tam rojen, čeprav je živel in delal tukaj, tukaj se je poročil, tukaj so se mu rodili otroci in tukaj je upokojen.
Ker tako pišejo, zahtevajo, mimo vseh ustavnih in zakonskih odredb, zdaj manjka samo (pa bi jih bilo dobro spomniti), da zares manjka uredba, ali dekret ali kaj podobnega o »Zaščiti nacionalne krvi in časti«. Kar je nekoč že veljalo, čeprav ni bilo ne uredba, ne dekret, ampak, kot se je spodobilo za urejeno pravno državo, v obliki zakona izglasovanega v parlamentu, ki se je imenoval Reichstag. Naj se jim posreči, ker tako lahko vse protestnike, kolesarje, umetnike, pošljejo v postojnski Guanta-namo, če se spomnite tistih, na hitro pokazanih grozovitih posnetkov na TV. In izjave visokega policijskega uslužbenca, da se spoštujejo vsi mednarodni in evropski zakoni za njihovo zaščito, medtem ko na sliki leži mrtev ali na pol mrtev, nepokreten človek, dokler na naslednji sliki iz zamreženih in okovanih oken štrlijo roke, ki iščejo vodo in svobodo. Ker so zaprti brez sojenja, brez sodnih odločb o prekršku ali kaznivemu dejanju, ki so ga naredili.
Zaprti, brez sodbe
Tako kot izbrisani niso naredili nobenega prekrška ali zločina, niso ne kradli, niso sprejemali podkupnine ne iz Slovenije, ne iz Finske, ne iz Kitajske, ali prepro-
dajali orožja. Nič od tega niso naredili, niso ne kradli, ne ubijali, ampak so zaprti. Tako družba v kateri živimo kaže simptome nevarne bolezni, pa ob tem ne mislim na epidemije in pandemije in podobne stvari, s katerim nas strašijo in nam različni krizni štabi, pa ministrstva in posamezniki, zapirajo šport in kulturne ustanove, prepovedujejo koncerte in pisateljska srečanja in slikarske razstave, a ne znajo, nočejo ali niso sposobni urediti problemov v domovih starejših, kjer umirajo v kontejnerjih, medtem ko so prazne ne samo bolnice, tudi hoteli, študentski domovi, da o državnih protokolarnih objektih ne govorimo. In prav oni so zgradili in finansirali gradnjo teh objektov in niso kupovali kontejnerje, da bi v njih zasedala in odločala vlada. Ali kako omogočiti umetnikom, samozaposlenim, da preživijo, ker so jim s svojimi dekreti onemogočili, da bi nastopali? Tako lepo je to povedal eden od mojih prijateljev - začne se z migranti, nadaljuje z bosanci in makedonci, konča z vsemi drugimi in drugačnimi v skladu z (še) nenapisanim dekretom o »Zaščiti nacionalne krvi in časti.«
Lahko se kdo od teh polpismenih skritih anonimnežev vpraša od kod pravica športnikom, umetnikom in podobnim, da iščejo pomoč države. Pa v tem, ker jim je država prepovedala nastopati in služiti za življenje, a vsak od njih je tej isti državi plačal več davkov od vseh teh butastih anonimnih spletnih samozadovoljevalcev skupaj.
Lahko pa najdemo še pomembnejši razlog. Zato ker je nujno v času krize pomagati vsem, ki živijo od petja, pa čeprav nismo nikoli slišali nobene njihove pesmi, vsem sladoledarjem, igralcem,
sobaricam, in vsem, ki so z odlokom države ostali brez sredstev za življenje - ker smo ljudje in ker moramo biti solidarni eden z drugim, ker ni empatija temeljni predpogoj solidarnosti, ampak inteligenca - če je oblast zaradi epidemije prepovedala javne prireditve in nastope umetnikom, potem jim mora pomagati, ne da bi se ozirala na to kaj o njih mislimo in koliko jih poslušamo ali gledamo.
Tretji in verjetno tudi najbolj pomemben razlog pa je, da morajo dobiti pomoč. Ker oni so - kultura in so kot takšni bolj pomembni od vsakega kulturnega ministra, ki je del države in misli, da je oblast nad njimi. In nad nami. Vse to obnašanje oblasti vse bolj spominja na to kako so s kulturniki obračunali (in še danes obračunavajo, samo bolj skrito in prefinjeno) na Kitajskem v času »bande štirih« in Maovega obračuna s kitajsko inteligenco, ali na Jospha Goebbelsa pred njim in Pol Potovega režima Rdečih Kmerov za njim, ker - strankarska, partijska ideologija nadomešča svobodno kulturno iniciativo, ustvarjalnost, kar se dogaja na Madžarskem, v Turčiji, s trum-pizmi in trumpetami, s Putinovimi in Orbanovimi podaniki v Sloveniji. Pa ni čudno, da so po teh mnenjih vrhunec kulture Modrijani, naj mi oprostijo, nisem jih jaz omenjal.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Zoran Odič
Petek je za proteste
Petkovi protesti v Izoli so postali že nekakšna stalnica. In tudi a petek ni bilo nič drugače.
Imate idejo? Pohiteti bo treba!
Občina Izola je objavila poziv občankam in občanom, da v okviru participativnega dela proračuna oddajo svoje projektne predloge za leti 2021 in 2022, Za pripravo predlogovje ostalo še zelo malo časa, zato bo treba pohiteti, sicer bodo denar pobrali tisti bolje obveščeni in bolj pripravljeni,
Kot že povedano, bo v proračunu občine Izola za leto 2021 in leto 2022 projektom občanov namenjenih 100.000 evrov z DDV za vsako proračunsko leto, skupno torej 200.000 evrov.
Poleg izvirnosti samih predlogov je že vnaprej odločeno, da bo polovica denarja namenjena podeželju, torej KS Jagodje - Dobrava in Korte, druga polovica pa predlogom z mestnega dela občine (KS Izola staro mesto, Haliaetum in Livade). Vsakemu območju bo v letnem proračunu tako namenjenih po 50.000 evrov.
Z uvedbo participativnega proračuna želi Občina Izola občanke in občane vključiti v proces soodločanja pri razporejanju dela proračunskega denarja, pridobiti projektne predloge po njihovi meri in hkrati izboljšati učinkovitost porabe skupnih sredstev, krepiti participacijo v domačem okolju ter izboljšati kakovost življenja v občini.
Kdo. kdaj in kako predlaga?
Predloge na posebnem obrazcu, ki ga dobite v glavni pisarni občine Izola ali na občinski spletni strani je treba oddati do 17. septembra, kar dejansko pomeni, da vam je ostalo še zelo malo časa za pripravo projekta, popis del ali pridobitev predračunov ter kvalitetno predstavitev vašega predloga oziroma pobude. Seveda morajo biti predlogi skladni z razvojnimi usmeritvami občine Izola ter realno izvedljivi v proračunskih letih 2021 in 2022. Posamezni projekti so lahko ovrednoteni med 3.000 in 25.000 evri.
Pobuda tedna
Glede na to, da vsi Izolani niso vešči poslovanja in komuniciranja preko spleta, imajo pa veliko idej, ki jih lahko uvrsti med predloge participativnega dela proračuna, vabimo vse, ki bi radi sodelovali pa ne veste kako, da podpisan in naslovljen predlog, napisan na list papirja čimprej odložite v nabiralnik Društva Izolani (Ljubljanska 32) in svetovali vam bomo, ali pomagali oddati vaš predlog.	Dušan
Zloženka, ki naj bi opozarjala izolske kopalce na to, da se območje plaže konča tam, kjer se začnejo poslovni prostori, očitno še nima posebnega učinka.
Najprej komisija
Pravočasno prispele predloge bo preučila komisija za participativni proračun, ki jo imenuje župan. Preverjanje skladnosti in izvedljivosti predlogov bo potekalo od 17. do 30. septembra 2020. Vsi predlogi, ki bodo ustrezali navedenim pogojem in bodo ocenjeni kot izvedljivi, bodo uvrščeni na glasovanje in javno objavljeni na spletni strani Občine Izola.
Glasovanje občanov
Kako bomo Izolani lahko izbirali med posameznimi predlogi še ni čisto določeno, vsekakor pa bodo glasovali lahko vsi, ki imajo stalno prebivališče v občini Izola in bodo dne 5. oktobra 2020 dopolnili vsaj 15 let. Vsak upravičenec glasovanja bo lahko oddal samo en glas za projekt. Izglasovani projekti bodo javno objavljeni in uvrščeni v predlog proračuna. Vrstni red izglasovanih projektov za posamezno območje bo odvisen od števila prejetih glasov, dokler ne bo dosežen znesek 50.000 EUR za posamezno območje.
Pretirana ..transparentnost"
Naš Župan Danilo Markočič je imel letos pokvarjen dopust. »To je krivica« je kalimerovsko krivil »medijski navzkrižni ogenj v bitkah političnih strank na državni ravni«, pa tudi lokalni. Poziva nadzorni odbor naj pregleda nepremičninske posle, pri tem pa jim ne stopi v bran, ko jim odvetnica grozi s kazenskimi ovadbami.
Kaj pa naj poreče vedno več revnih občanov in upokojenci, ki so bili opeharjeni pri razdeljevanju minulo ustvarjenega premoženja in životarijo z revnimi penzijami? Ali se je sposoben župan postaviti v njihovo kožo? Važno je le pridobivati nov denar za nove projekte. A na kakšen način in kje je seznam prioritet, ki naj bi jih župan s svojo ekipo naredil? To kar je predstavljeno v »Bobniču« je bore malo in seveda ni za vse kriv le Mercu-ri; velikodušno pa oprosti komunalnega prispevka InnoRennew za celih 2,4 mio. On ni nič kriv, občinski svet je tako sklenil.
Iz medijev beremo, poslušamo in gledamo sramotno delovanje občinske uprave in o »transparentno tajni« cenitvi in prodaji županovih oljk, kot da so zlate, predvsem pa za cca 245.000C ne bo županu treba plačati nobenega davka. Posel, ki bi ga bil vesel vsak olj kar.
Premalo premišljen OPN je bil deležen kar 259 pripomb; stališča strokovnih služb občine in pripravljalcev na pripombe so bila na spletnih nepregledno predstavljena in praktično brez posebnih utemeljitev večinoma zavrnjena. Javne razprave o tem še ni bilo. V Piranu in Kopru je to drugače. Občina Piran npr. pripravlja na temo OPN 8 delavnic po celi občini in na ta način nameravajo trajnostno načrtovanje pripraviti v sodelovanju z njihovimi občani.
Ali bomo rešili Izolo pred usodnimi napakami? Župan pozablja, da je dobil mandat, ker naj bi delal za to občino in njene prebivalce in ne le za nekatere posameznike. Pričakujemo da se bo župan nehal sprenevedati vsaj pri sprejemanju OPN, ponovno prevetril »stališča« na pripombe OPN
0	in pregledno javno predstavil vsem občanom v posebni številki Bobniča.
§ Taje žal do sedaj bil vedno namenjen le samohvali.
1	Civilna iniciativa - Gibanje za Izolo
Jasno je le to, da novo šolsko leto bo!
Učenci in dijaki se s torkom vračajo med šolske klopi, čeprav natančnih navodil o tem, kako bo pouk potekal, šole še niso dobile, Osnovne šole so,.generalko" zadnja dva tedna prejšnjega šolskega leta že opravile, srednje šole pa se pripravljajo na povsem nov Izziv,
Ugotovitev tedna:
Vlada je letos uvedla bone za pomoč turizmu in Izola se je na tej posebni lestvici uvrstila na četrto mesto v državi. Kako visoko bi se uvrstili, če bi naslednje leto uvedli bone za pomoč kulturi?
Prvi september je pred vrati, zaenkrat pa je jasno le to, da se bodo učenci in dijaki vrnili za šolske klopi. A natančnih navodil s strani ministrstva še ni.
To je po svoje tudi razumljivo, saj se epidemiološka slika države lahko vsak trenutek spremeni, čeprav zaenkrat velja, naj bi se pouk začel po takoimenovanem modelu B. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pripravilo štiri različne modele za izvajanje pouka, od epidemiološke slike pa je odvisno, kateri bo v uporabi. Model A predvideva šolo brez omejitev, kot smo jo bili navajeni pred izbruhom Covida, model B, ki je zaenkrat najbolj verjeten, predvideva vrnitev vseh učencev in dijakov v šole, a le ob upoštevanju določenih omejitev, model C je kombinacija šole na daljavo in pouka v razredu, kot je to bilo zadnjih nekaj tednov prejšnjega šolskega leta, in končno model D je tisti, ki si ga najmanj želimo, torej zaprtje šol in pouk na daljavo kot v času samoizola-cije.
Zaenkrat kaže na model B
Ravnateljica osnovne šole Livade, Maja Cetin, pravi, da natančnih navodil še niso dobili, a pričakujejo, da bo pouk potekal ravno po modelu B. Tradicionalni sprejem prvošolcev bodo imeli na odprtem, v avditoriju, v popoldanskih urah, in se bodo tako izognili težavam z gnečo v zaprtih prostorih. „Sicer pa bomo upoštevali
kar je le mogoče, predvsem na področju povečane higijene, nekaj več težav pa bo v času odmorov, saj bomo morali zagotoviti, da oddelki ostanejo skupaj, ter času kosila", pravi ravnateljica. Prav kosilo predstavlja za takore-koč vse osnovne šole največji izziv, saj se takrat učenci najbolj „mešajo“ med oddelki. V OŠ Livade razmišljajo, da bi uvedli poseben urnik za kosilo, kot tudi za prihode in odhode. Razmišljali so tudi o tem, da bi čas odmora prilagodili vsaki skupini posebej, a predvsem na predmetni stopnji, ko en učitelj poučuje v več razredih, je to v praksi neizvedljivo.
Izziv je šolska jedilnica
Podobno razmišljajo tudi v osnovni šoli Vojke Šmuc, kjer bodo prilagodili urnike odhoda na kosilo, saj imajo še en oddelek več kot lani, z namenom, da bi se otroci čim manj srečevali na hodnikih šole.
„Poleg tega pa bomo uredili večnamenski prostor za jedilnico", je povedala ravnateljica Irena Sivka Horvat. Povedala je še, da na predmetni stopnji ne bo kabinetnega pouka, torej se ne bodo selili v razrede učenci, temveč učitelji, ki bodo tudi vodili natančne evidence, kdo je pri pouku in kdo ne. „Usposobili pa smo tudi Covid sobo, v kateri bi učenec, če bi se počutil slabo, počakal na starše." Irena Sivka Horvat je še povedala, da bodo staršem povedali, da zaradi situacije lahko pridejo v šolo samo zelo zdravi otroci.
Sprejem prvošolčkov bo potekal po ustaljenem programu v podružnici v Kortah, medtem ko bo sprejem na matični šoli potekal v popoldanskih urah, ločeno za vsak oddelek, sicer bi bilo število ljudi, s starši vred, preveliko glede na priporočila NUZ-ja. „Velik poudarek bomo dali osveščanju. Seveda je težko organizirati delo v teh pogojih, a je to vseeno možno. Edino, kar ni mogoče v celoti zagotoviti, je razdalja enega metra in pol med učenci, kar pa ni nujno, le priporočeno." Ravnateljica je še povedala, da bodo na vsak način poskušali omejiti mešanje otrok, za ta namen pa tudi pripravljajo urnik za pouk na prostem. „Naša naloga pa je, da otroke naučimo drugačnih oblik vedenja. A navsezadnje vse to ni tako hudo in veseli smo, da se šolsko leto začenja. Najhujše bi bilo, če bi šole ostale zaprte", je še dodala ravnateljica.
Najhujši scenarij ni izključen
Kljub temu se tako na šolah kot na ministrstvu pripravljajo tudi na možnost, da bi se uvedel model C ali celo D, torej šola na domu za vse. ..Glede tega potekajo intenzivna izobraževanja na področju informacijsko izobraževalne tehnologije, v primeru, da bi se spet zgodila samoizola-cija. Poleg tega smo za letošnje leto uvedli računalniški krožek za učence vseh razredov, od prvega do devetega, saj smo ob prejšnji izkušnji videli, da nekateri otroci ne znajo naprimer odpreti priponke. “ Tudi sicer šole, v sodelovanju z ministrstvom, posodabljajo svojo tehnologijo in bi v primeru, da bi se spet uvedla šola na daljavo, bil pouk veliko bolj enoten kot je bilo to spomladi, z možnostjo uvedbe video pouka in poenotenja spletnih povezav. „V pripravi so tudi pravila šolanja na daljavo. Lahko bi res rekli, da je vsaka stvar za nekaj dobra in trenutna je prisilila cel sistem, da se informatizira. Druga stvar pa je, da bomo otroke odslej od malih nog ozaveščali o pomenu zdravja in higijene, saj morda na tem področju nismo bili dovolj dosledni. Raziskava zavoda za šolstvo v zvezi s šolanjem na daljavo je ugotovila, da so bile nekatere stvari dobre, druge manj. Pomembno se mi zdi tudi, da je večina učiteljev povedala, da je bilo sodelovanje med učitelji zelo dobro, veliko boljše kot v šolah, ko včasih drvimo eden mimo drugega. Pohvalili pa so tudi delo in podporo ravnateljev, kar ni običajno", je za konec povedala ravnateljica in dodala, da je treba iskati, kaj nam lahko takšna situacija prinese dobrega in predvsem gledati naprej, „ker tako kot je bilo še dolgo ne bo, a jamranje pač ni učinkovito. “
Odpade tudi županova torta
Tudi na osnovni šoli Dante Alighie-ri razmišljajo kako bi sledili navodilom NUZ-ja, predvsem glede kosila. Ravnateljica Cristina Valentič Kostič pravi, da zaenkrat razmišljajo tudi o možnosti, da bi učenci nekaterih razredov kosili kar v razredu. ..Trudimo se, da bi čimboljše sledili navodilom NUZ-ja in ministrstva, a to je predvsem za kosilo in podaljšan pouk kar težko", je povedala ravnateljica, ki dodaja, da bo to sicer nekoliko lažje, saj razdalja enega metra in pol ni več obvezna, pa tudi učiteljem ni zapovedana nošnja maske če upoštevajo razdaljo do učencev. „Sicer smo tudi lani nekatere učne ure opravili na odprtem in letos ne bo nič drugače."
Valentič Kostičeva pravi, da bodo prvošolčke sprejeli v jutranjih urah, nagovoril pa naj bi jih tudi župan Danilo Markočič. Zaradi omejitev NUZ-ja namreč ni mogoče izpeljati tradicionalne županove torte, zato pogostitev načrtujejo šole same, župan pa naj bi kljub temu nagovoril prvošolčke in njihove starše.
Srednja šola je druga zgodba
Med šolske klopi se vračajo tudi dijaki, ki pa so, za razliko od osnovnošolcev, lansko šolsko leto zaključili od doma. Ravnatelj srednje šole Pietro Coppo Alberto Scheriani
pravi, da so že pripravili razrede, a glede na to, da so majhna šola, ne pričakujejo večjih težav. Tudi dijaki so že deljeni po različnih programih. Alberto Scheriani pravi, da večjih težav ne pričakujejo, se pa zaveda, da bo najtežje zagotoviti razdaljo med dijaki, ki so vendarle mladi, ki se radi družijo. „Pa ne mislim, da ne bi držali razdalje med poukom, ampak izven šole, na poti do šole in tako naprej", je še dodal ravnatelj, ki pravi, da tudi hodniki v šoli niso ravno široki, a treba je delati s tem, kar imaš na razpolago. ..Razmišljamo tudi, da bi ločili odmore in prihod v šolo različnih programov, da bi tako kar-seda zmanšali gnečo v šoli. “
Kljub vsemu je ravnatelj Scheriani prepričan, da večjih težav ne bo, saj gre vendarle za srednješolce, s ka-
terimi se je lažje pogovoriti in imeti odprt dialog glede tega problema. ..Tudi izkušnje, ki jih imamo z zaključnimi letniki, ki so se vrnili v šolo zadnjih nekaj tednov, so glede tega pozitivne".
Dijaški dom ne more biti zapor
Izzivi, s katerimi se spoprijemajo na Srednji šoli Izola so zelo podobni tistim iz šole Pietro Coppo, s tem, da so tudi različni programi fizično ločeni med sabo. ..Poskušali bomo čim manj mešati dijake in čim bolj organizirano delati", pravi ravnateljica Adelija Perne, ki tako kot ostali ravnatelji nestrpno čaka na sklep ministrice, s katerim bi obveljal model B. ..Poskušali bomo imeti pouk v razredih, brez seljenja dijakov, in delo organizirati tako, da se bodo dijaki čim manj mešali
med seboj. A v srednjih šolah to ni vedno možno, saj imamo več kombiniranih oddelkov, kot tudi začetne tečaje italijanščine in strokovne predmete. Vsekakor pa bomo apelirali na starše, da pustijo v šolo samo zdrave otroke", še pravi ravnateljica, ki je prepričana, da je veliko odvisno tudi od tega, koliko se bodo sami dijaki držali navodil NUZ. .Mladih pač ne moremo hermetično zapreti, ker to ne more biti njihovo življenje".
A, če je sama šola razvejana, predstavlja večjo težavo dijaški dom, kjer je po več dijakov v sobi, nimajo lastnih sanitarij in se srečujejo v jedilnici. ..Apelirali bomo na njih same in po najboljši poti bomo poskušali zagotoviti karseda normalno življenje v dijaškem domu, saj ne moremo razmišljati o tem, da bi otroke zaradi varnosti zaprli v sobe. “
Vse je odvisno od slike
Začetek šole je torej pred vrati, razen v primeru, če bi se hudo poslabšala epidemiološka slika. V tem primeru, je povedala ministrica za šolstvo Simona Kustec, pa bo odločitev o začetku šole morala oceniti stroka. A dejstvo je, da vsaj zaenkrat šole niso bile žarišča virusa, ne v državi, niti drugod in nadejati se moramo, da tako tudi ostane. Prvi korak proti normalizaciji je vendarle normalno delo šol, še prej kot odprtje nakupovalnih centrov, gostiln in kinodvoran.
AM
OBVESTILO velja za OŠ Livade, OŠ Vojke Šmuc in OŠ Dante Alighieri Izola
Spoštovani starši!
Obveščamo Vas, da bo v torek, 1. septembra 2020, pričetek pouka ob 8.20 (za učence od 2. do 9. razreda), in sicer po urniku, ki ga bodo učenci prejeli istega dne. S poukom bomo zaključili najkasneje do 12.30.
Vozni red šolskega avtobusa bo prilagojen urniku pouka.
Učenci naj s seboj prinesejo torbo s šolskimi potrebščinami in šolske copate.
Na prvi šolski dan bosta na šoli organizirana malica in kosilo za vse prijavljene učence.
Vse ostale informacije bodo objavljene na spletnih straneh šol.
Prvošolci so skupaj s starši vabljeni na sprejem v:
-	Osnovno šolo Livadejzola ob 17.00
-	Osnovno šolo Vojke Šmuc Izola
o podružnično šolo v Kortah ob 10.00 o	oddelek	1.a ob	16.00
o	oddelek	1.b ob	17.00
o	oddelek	1.c ob	18.00
-	Osnovno šolo Danteja Alighierija Izola 10.00
Ravnateljice: Maja Cetin Irena Sivka Horvat Vd. Cristina Valentič Kostič
AVVISO per la SE Livade, la SE Vojke Šmuc e la SE "Dante Alighieri" Isola
Gentili genitori!
Si avvisa che martedi, 1. settembre 2020 avranno inizio alle ore 8.20 le lezioni per gli alunni dalla II alla IX classe, secondo Torario che verra consegnato loro lo stesso giorno. Le lezioni si concluderanno non piti tardidelle 12.30.
Uorario delfautobus scolastico šara adattato aH’orario delle lezioni.
Gli alunni sono pregati di portare con se lo zaino con il materiale occorrente e le ciabatte scolastiche.
II primo giorno scolastico la scuola provvedera alforganizzazione della merenda e del pranzo per tutti gli alunni iscritti.
Per tutte le altre informazioni si prega di consultare i siti delle singole scuole.
Gli alunni delle prime classi sono invitati insieme ai genitori al ricevimento che avra inizio:
alla scuola elementare Livadejsola alle ore 17.00 alla scuola elementare Vojke Šmuc Isola
o alla scuola periferica di Corte alle ore 10.00 o	classe 1.a alle 16.00
o	classe Ib alle 17.00
o classel.c alle 18.00
alla scuola elementare "Dante Alighieri" Isola alle ore 10.00
Le presidi: Maja Cetin Irena Sivka Horvat f.f. Cristina Valentič Kostič
h;* -	^
Kam bo šlo 318.888 Eur?
Občina Izola bo v začetku septembra 2020 objavila javni razpis o dodelitvi proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva v občini Izola,
Pospeševanju podjetništva je v proračunu za letošnje leto namenjenih
305.000	eurov, dodeljena nepovratna sredstva pa predstavljajo državno pomoč po pravilu »de minimis«. Denar je namenjen spodbujanju udeležbe na sejmih ali razstavah doma in v tujini, spodbujanju podjetij k prijavam na javne razpise, spodbujanju ustanavljanja novih podjetij in spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj. Upravičenci do pridobitve sredstev so samostojni podjetniki, mikro, majhna in srednja enotna podjetja s sedežem v občini Izola ter pravne osebe registrirane skladno z Zakonom o socialnem podjetništvu. Glede na višino upravičenih stroškov za posamezno spodbudo je jasno, da bo velika večina denarja namenjena novim podjetnikom in novim investicijam oziroma širitvi dejavnosti predlagateljev.
Za udeležbo na sejmih ali razstavah doma in v tujini lahko uveljavljajo stroške najema sejemskega prostora in postavitve stojnice na sejmu ali na razstavi doma ali v tujini do 50 % upravičenih stroškov posamezne naložbe oziroma največ 1.000,00 EUR na posamezen sejem oz. razstavo.
Do denarja za spodbujanje podjetij k prijavam na javne razpise so upravičene tudi fizične osebe in društva, finalisti podjetniških natečajev, ki lahko uveljavljajo stroške zunanjih izvajalcev svetovalcev oziroma izvajalcev v zvezi s pripravo prijave na razpis, stroške izdelave projektne dokumentacije in prevodov potrebnih za prijavo na razpis ter stroške izdelave investicijske dokumentacije. Iz tega denarja lahko krijejo 100 % upravičenih stroškov oziroma največ 1.000,00 EUR.
Upravičeni stroški za spodbujanje ustanavljanja novih podjetij so stroški zaščite intelektualne lastnine, stroški izdelave poslovnega načrta, stroški raziskave tržišča, stroški pridobitve dovoljenj in soglasij za opravljanje dejavnosti, stroški vodenja poslovnih knjig za obdobje do največ 12 mesecev poslovanja, sofinanciranje osnovnih sredstev in sofinanciranje najemnin za poslovne prostore. Tudi v tem primeru subvencioniranje lahko znaša do 50 % upravičenih stroškov oziroma skupno največ 1.000,00 EUR. Upravičeni stroški četrtega ukrepa Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj so stroški materialnih investicij (novi stroji in oprema, nakup zemljišč, stroški komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, stroški gradnje in/ali nakupa objekta), stroški nematerialnih investicij (nakup patentov, licenc, znanja in izkušenj -know how ali nepatentiranega tehničnega znanja, ter programske opreme). S to pomočjo lahko financirajo do 50 % upravičenih stroškov oziroma skupno največ 10.000 EUR za nove stroje in opremo, ter največ 20.000,00 EUR za nakup zemljišč, stroške komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, gradnje ali nakupa objekta.
Glede na to, da morajo biti sredstva porabljena v letošnjem letu bo rok za prijavo razmeroma kratek, upravičenci pa bodo v razpis lahko vključili stroške, ki so jih, ali jih bodo imeli od 1.1. 2020 do vključno 6.10. 2020.
SZJ/ur
ZGOD	BE
RUBRIKA ZANIMIVIH ZGODB IZ ŽIVLJENJA NAŠEGA MESTA
KOZAKI V IZOLI NA POTI V SVOJOJOVO DRŽAVO"
Vojne so grde, čudne reči. Običajno jih zakrivijo tisti maloštevilni posamezniki, ki na koncu ne nosijo za to nikakršne odgovornosti. Krivda se plačuje na plečih množic naivnih revežev, ki so jih zapeljale laži prvih. To je bila prva misel ob pisanju te zgodbe.
Izolan Dino Degrassi je pred leti v nekem intervjuju obujal spomine na skrivnosten nekajdnevni obisk skupine Kozakov v Izoli med drugo svetovno vojno. Meščani so jim rekli mongoli, ker so govorili nerazumljiv jezik in imeli postrani oči. Spominjal se je vrste težkih vozov s kozaškimi družinami in vsem njihovim premoženjem, ki so jih vlekli veliki in težki konji, nikoli prej videni v teh krajih. Ustavili so se vzdolž današnje ulice l.maja, vse od krožišča, pa do nekdanje ambulante. Zaradi strahu pred zavezniškimi letali so potovali samo ponoči. Oblečeni so bili v pisana oblačila, možje pa so imeli kolbake, nosili brade, stare puške, za pasom pa ukrivljene sablje. Po nekaj dneh so izginili, tiho, kot so pri:
Kako in zakaj so se takrat Kozaki pojavili v teh krajih? Malo je znano, da so Nemci in Italijani v svoje vojske med drugo svetovno vojno sprejeli večje število kozaških plačancev iz pokrajin Don, Kuhan in Terek, ki niso marali Sovjetske zveze. Obljubili so jim teritorij, kjer bodo lahko imeli svojo oblast. Uporabljali so jih za umazane operacije, kot je bil boj proti partizanom. Ko so Nemci uvideli, da bodo poraženi, so Kozake usmerjali proti zahodu, da bi ščitili koridorje za nemški umik. Tako so jeseni 1944 začasno prišli tudi v te kraje. Namestili so jih v sosednjo Karni-jo, na mejo med Italijo in Avstrijo, v kraje, ki jih mi danes poznamo po smučarskih središčih. A glavnina ni prišla z vozovi, kot tisti v Izolo, ampak s tovornimi vagoni, okrog petdeset vlakov s 26.000 ljudmi. Med njimi je bilo 9.000 vojakov in častnikov, 6.000 starcev,
4.000	drugih družinskih članov, 3.000 otrok, pa še 4.000 drugih kavkazijcev. V dolinah Karnije so vzpostavili svojo »začasno« državo "Kosakenland in Norditalien", z začasnio vlado v Tolmezzu. Imeli so svojo lokalno oblast, vojsko, ki jo je vodil ataman general Kras-snov in celo svoj časopis.
Ob koncu vojne so se vsi skupaj umaknili čez gore v Avstrijo in se v bližini Lienza predali Angležem, ti pa so jih predali Rusom.
Glavne oficirje so Rusi obsodili na smrt zaradi veleizdaje, večina ostalih pa je pomrla zaradi samomorov, od lakote med povratkom v domovino ali kasneje v Sibirskih gulagih. Verjetno to velja tudi za skupino iz Izole.	Srečko Gombač
Fotokronist našega starega mesta
Tisti, ki se dnevno vsaj enkrat sprehodijo po našem mestu, ga zagotovo poznajo, Če ne osebno pa vedo, daje to tisti možakar, ki s svojim majhnim fotoaparatom išče motive, ki jih marsikdo ne opazi, jože Bolha beleži vsako spremembo tudi skritih delov mesta,
-	V resnici nisi fotograf.
-	Res ne. Lahko bi rekli, da amatersko hodim po Izoli in ko vidim kaj zanimivega, pač, škljocnem.
-	A ne fotografiraš česarkoli, najraje imaš mrtvo naravo..
-	Tako je. Za določene stvari nočem imeti ljudi na fotografiji, zaradi česar imam včasih težave. Navadno gre za fotografije objektov, pomolov, veliko fotografiram Arrigoni, stare portone, Izolo iz nenavadne perspektive. Zelo naključno, navadno med sprehodi po mestu.
. Bi lahko rekli, da evidentiraš neko stanje, ki ima v sebi še nekaj zgodovine?
-	Zgodovina me je od vedno zanimala in je tudi moje najlepše področje za branje. Morda si zato vedno predstavljam nekaj za nazaj, včasih uporabim tudi simboliko, ki pa ni vedno razumljena, predvsem za tiste, ki ne poznajo zgodovine in splošnega stanja v Izoli. Včasih so moje fotografije polne teh elementov, ki pa so zanimivi predvsem za tiste, ki jih razumejo. A to ne pomeni, da ostalim fotografija ne more biti všeč, kje pa. Mislim, da mi je to ostalo od časov, ko sem v sedemdesetih letih delal karikature, tako za Pavliho, kot za glasilo Me-hanotehnike. Danes, ko ni več glasila, kot je bil Pavliha, pa poskušam te svoje ideje udejaniti s fotografijo. Ideje, ki bi sicer nastale kot karikature. Seveda, včasih to uspe bolj, drugič pa manj.
-	Mehanotehnika...
-	Ja, tam sem bil zaposlen osemnajst let kot vzdrževalec v vija-karni, nato sem delal še v Cimosu, spet kot vzdrževalec, ko sem šel v pokoj sem za rojstni dan dobil digitalni fotoaparat, ki ga imam še danes.
-	Ste bil tudi oblikovalec?
-	Ne, nikoli. Sem pa leta 1996, če se ne motim, izdeloval makete za Mehano. Ena je bila razstavljena v Mehanolandu, v trgovini Nanos, na Sončnem nabrežju, končala pa je pri Josipu v muzeju Pa-renzana. Druga pa je bila veliko večja in je šla v Mehanoland v Mursko Soboto. Bila je tako veli-
ka, da sem jo moral tja odpeljati s kombijem. Kasneje so se spomnili, da bi jo odpeljali na neke sejme v Francijo, a so tam šoferju ukradli tovornjak, z maketo vred.
-	Na vaših fotografijah imate nekaj rednih motivov. Eden od teh je dimnik v Argu,.
-	Ko se odpravim na sprehod grem vedno tam mimo in hote ali nehote, si neko stvar zapomniš. Kot tudi grafite, za katere vem, kdaj in kako so se spreminjali, kar sem tudi dokumentiral. Opažam pa kar nekaj vandalizma, saj so med drugim vrgli dol vhodna vrata dimnika, za katera res ne vem, koga bi lahko motila. In še je tega.
-	Kaj pa Kampus Livade?
-	Imam ga skoraj pred nosom in veliko hodim tam okoli, zato me zelo zanima, kdo bo plačal vso to škodo, po dveh letih, ko je prazno. Stopnjišče, ki vodi v objekt, se je že spremenilo v smetišče. Če bi objekt popravili, bi vsi imeli kaj od tega, Univerza, Izola in tudi Slovenija. Tako kot je to videti zdaj, pa lahko rečem, da je še dobro, da se tam okoli pasejo koze. Da ima vsaj kdo kakšno korist od tega kampusa.
-	Pa razstavljena ladja Biser.
-	To je tudi ena izolska žalost. Tako so hiteli s postavljanjem, da so pozabili napisati ime na krmo, kar so šele kasneje popravili. Imam pa tudi sliko Bisera na njegovem zadnjem privezu, od koder so ga odpeljali v ladjedelnico, od takrat naprej pa samo še propada. Seveda sem jo fotografiral tudi na privezu pri „molo sani-ta’,“.kjer je bila pred odhodom na svojo zadnjo nesrečno pot.
-	Zanimajo vas ladje in zato tudi nekdanja izolska ribiška flota. Veste kje so vse te barke danes?
-	Še kot otrok sem rad gledal ribiške barke kako odhajajo zvečer na morje. Ves tisti živ žav v man-draču, priprave, pa zaganjanje motorjev in kričanje ribičev. To me je od vedno zanimalo, čeprav nisem nikdar bil ribič. Se pa da vse te podatke o naši nekdanji ribiški floti dobiti na hrvaškem portalu paluba.info, kjer je ogromno informacij, čeprav so imena ladij seveda zamenjana.
-	Kje je, naprimer, Knežak?
-	Na Ugljanu, tam pri Zadru. Sicer nisem našel prav vseh naših bark, večinoma so razmetane po Dalmaciji, veliko jih je pri Zadru, nekatere lesene pa so v Istri. Veliko zna o tej temi povedati izolski ribič Marino Sinkovič.
-	Med tvojimi fotografijami najdemo pogosto izolski polomljeni pomol.
-	Ja, gre za nekakšen simbol Izole in zaradi tega bi se morali malo zamisliti. Sam mu pravim trodel-ni nagibni pomol in velikokrat mi pade na pamet, da če imajo v Piši nagnjen stolp, zakaj ne bi imeli v Izoli nagnjen nagibni pomol? Vse imamo zraven, parkirna mesta, glasbo, lokale, ohranjen škver, dimnik, vse je pri roki (smeh). Samo še izkoristiti ga moramo.
-	Kaj naredite z vsemi temi fotografijami?
-	Na nek način mi je žal, da nismo
več v obdobju klasične fotografije. Takrat si naredil 30 posnetkov in iz tega morda 15 fotografij. Zdaj pa naredimo na tisoče fotografij, ki so spravljene na ključku, da bi si jih ogledoval, pa enostavno ni dovolj časa.	D.M.
Pa naravnost med kopalce
Odprto bolj kot po navadi
Olana je v tej smeri
Najbolj spregledan znak na planetu
Kvadrat v krogu
Menolaši v novo sezono z maratonom
Nogomet
3. SNI - zahod
Rezultati 2. kroga
Tinex Šenčur : Šobec Lesce 5 : 1 Sava Kranj: Postojna O : 1 Svoboda Ljubljana: Farna Vipava 3 :1 Arol Škofja Loka: Brinje Grosuplje 1:2 Elta Izola : IKK Tolmin 2 : 3 Zagorje : Adria 0 :1 Žiri: Ilirija 1911 1: 6
Elta Izola : TKK Tolmin 2:3
Izola (Mestni stadion Izola), gledalcev 30
Elta Izola: Bičič Nick, Požrl Jurij, Maslič Aleksander (36' - Matoše-vič Patrik), Pletikos Chris, Terčič Andrej, Žitko Jure, Čavalič Amir, Požrl Rok (63’ - Božičič Saša), Rodica Tomaž (80' - Vaši Scott), Hadžič Damir, Mingotti Lucas (80' -Nardin Kevin) Trener: Igor Božič Strelci: Perše Matic, (0:1- 13'), Pletikos Chris (1:1- 36'), Kavčič Bine llm (1:2- 78'), Kravanja Tine (1:3- 83'), Vaši Scott (2 : 3 -92')
Jadranje
Uspešen zaključek EP v razredu laser 4.7
Konec tedna se je po meglenem začetku dneva v Vilamouri na Portugalskem uspešno zaključilo mladinsko odprto evropsko prvenstvo v razredu laser 4.7, ki se ga je, ob omejitvah povezanih s potovanji v času pandemije koro-navirusa, udeležilo okrog 200 jadralcev iz 22 držav.
“Prvenstvo je bilo dolgo in naporno, odpeljali smo namreč kar 11 od 12 načrtovanih plovov. Pogoji za jadranje so bili dobri. Med celotnim prvenstvom smo imeli povprečno 12 vozlov hitrosti vetra in lep, oceanski val,” je povedal vodja odprave Jakob Božič po zaključku mladinskega evropskega prvenstva, ki ga je prav gotovo zaznamovala tudi najnižja udeležba doslej, saj so nekatere reprezentance odpovedale udeležbo, med bolj konkurenčnimi na primer turška, iz drugih držav pa so večinoma na prvenstvo poslali le najboljše jadralce, za katere se pričakujejo vrhunski rezultati. Po šestih dneh jadranja je bil končni razplet na lestvici rezultatov za slovensko reprezentanco jadralcev takšen: Alenka Valenčič - 6. mesto v kategoriji do 16 let, skupno 26. mesto Lana Vidmar - 46. mesto Luka Zabukovec - 15. mesto v kategoriji do 16 let, skupno 36. mesto
Ivan Vakhrushev - 20. mesto v kategoriji do 16 let, skupno 51. mesto
Benjamin Aganovič - 21. mesto v kategoriji do 16 let, skupno 54. mesto
“Naši fantje so se v kvalifikacijah solidno spopadli z nekaj več vetra, tudi 16 vozlov hitrosti, kar jim je, glede na rezultate, tudi bolj ustrezalo. Ob srednje močnem vetru v finalnih plovih, ko so jadrali v zlati skupini, se niso najbolje znašli, predvsem se v tako kvalitetni floti jadralcev niso uspeli otresti učinka napak na startih. Luki Zabukovcu je med zadnjo regato še počil sistem za vang na jamboru, in to le 4 min pred startom, tako da smo mu komaj za silo zakrpali opremo, da je sploh lahko speljal ta plov. Končal je skupno 36. ter 15. v kategoriji do 16 let, kjer pa bo jadral še naslednje leto, saj je rojen leta 2006. Skupaj s trenerjem Matijo Čokom verjameva, da je bil sposoben še boljšega rezultata, a na tem prvenstvu ni imel tiste prave sreče. Ivan Vakhrushev je imel težave predvsem v prvih orcah in zaradi napačnih odločitev v finalni seriji zaključil na 51. mestu, v kategorji do 16 let pa je bil 20. Benjamin Aganovič je izpolnil cilj uvrstitve v zlato skupino, kjer pa je plačal davek zaradi šibkejšega vetra in pomanjkanja izkušenj na velikih tekmovanjih, saj je bil to za njega prvi nastop na velikem tekmovanju, kot so evropska ali svetovna prvenstva, tako da je zaključil z uvrstitvijo na 54. mestu, v kategoriji do 16 let pa je bil 21. Pri dekletih je Alenka Valenčič z zadnjo regato, ki jo je končala na skupno 5. me-
stu, popravila vtis prvenstva, saj je neprestano kazala, da je sposobna takšnih rezultatov, pa seji nikakor ni izšlo. Kljub slabšem jadranju je na koncu osvojila 6. mesto v kategoriji do 16 let ter 26. skupno. Lana Vidmar je odvozila zelo solidno prvenstvo, glede na sposobnosti in pogoje bi morda lahko bila uvrščena še kakšno mesto višje, vendar smo na koncu z njenim rezultatom zadovoljni,” nam je ob končnih rezultatih pojasnil Božič.
Med fanti je evropski prvak na Portugalskem postal Grk Anasta-sios Gkaripis, ki se je z doslednostjo uspel prebiti v sam vrh. Srebro je osvojil Poljak Przemyslaw Machovvski, bron pa je pripadel Italijanu, ki je bil hkrati evropski prvak v kategoriji do 16 let, Do-menico Lamante. Med dekleti je evropska prvakinja postala Švicarka Anja Von Allmen, srebrno medaljo je osvojila Italijanka Carinita Rizzardi, bronasto pa Poljakinja Lily May Niezabitovvska. Hrvatica Petra Marendič pa je od začetka prevladovala v kategoriji do 16 let, v kateri je postala evropska prvakinja ter na koncu zasedla tudi skupno 6. mesto.
“Glede na kvaliteto naših jadralcev, sva skupaj s trenerjem Matijo Čokom pričakovala boljše rezultate, a letos je res eno posebno leto, saj se do tega prvenstva nismo mogli pomeriti z drugimi. Lahko pa rečeva, da smo sedaj vsaj videli, kje so težave in kaj moramo izboljšati. S temi izkušnjami sva tudi prilagodila program dela v prihodnje. Stremeti moramo k treniranju s čim bolj konkurenčnimi tekmeci in udeležbi na čim bolj konkurenčnih regatah v tujini, kolikor bodo to le dopuščale možnosti glede na omejitve potovanj zaradi pandemije koronavirusa. Za konec lahko rečeva, da so se naši jadralci maksimalno potrudili skozi celo prvenstvo, prav vsak dan posebej, in prihajajo domov z novim zagonom za treniranje v želji po prihodnjih uspehih,” je za konec povedal Božič.
Naša reprezentanca se vrača domov, kjer pa ne bodo dolgo, saj jih že v začetku septembra čakata državni prvenstvi v razredu laser v Avstriji (Attersee) in na Madžarskem (Balaton).
Prihodnje leto pa bo mladinsko evropsko prvenstvo v razredu laser 4,7 potekalo od 23. do 31. julija 2021 v nemškem Travemundeju.
Dober povratek Tonija Vodiška
Na 5. mestu je Toni Vodišek zaključil letošnje evropsko prvenstvo v razredu formula kite - posamično v Pucku na Poljskem, na katerem sta med 92 sodelujočimi športniki iz 19 držav skupaj s sestro Marino Vodišek zastopala Slovenijo, ki pa je na koncu osvojila 20. mesto.
Toni Vodišek se po 10 mesecih okrevanja po lanski poškodbi rame vrnil na regatno prizorišče v odlični formi, saj se je vse od prvega dne vrtel v ospredju in se v kvalifikacijskih plovih počasi pomikal od četrtega na tretje mesto z le dvema točkama zaostanka za takrat še drugo uvrščenim Francozom Theom de Ramecour-tom, nato pa je zadnji dan oba prehitel še en odličen Francoz, Maxime Nocher, ter si s tem zagotovil mesto v regati za medalje. V polfinalih sta nato tako Toni kot Theo izgubila boj za priložnost potegovanja za medalje. Thea je nadvladal Connor Bainbridge iz Velike Britanije, Toni Vodišek pa ga je izgubil za las, prav v za-
dnjem plovu, kjer ga je prehitel Francoz Nicolas Parlier, ter tako evropsko prvenstvo zaključil na 5. mestu. Evropski prvak je gladko postal Francoz Axel Mazella, ki je dominiral od prvega dne prvenstva, srebro je osvojil Maxime Nocher, bron pa Britanec Connor Bainbridge.
»To je bilo moje prvo prvenstvo po dolgem času, veliko mi je manjkal trening na morju, kar pa bomo v prihodnje nadoknadili. Zagotovo. Letos sem bil namreč le 30 dni na morju, kar je definitovno premalo, po poškodbi je zmanjkalo časa. Priprave na prvenstvo niso le nekaj tednov, temveč je to proces, ki traja celo leto. Počutim se zelo v redu, tako da mislim da ne bo težav. Pokazal sem, da sem lahko med prvimi, ker sem bil ves čas v ospredju in tudi zmagal nekaj regat,« je povedal Toni Vodišek po končanem prvenstvu.
Med ženskami je od prvega dne dominirala mlada Poljakinja Julia Damasiewicz, ki je postala evropskaprvakinja, srebrno medaljo si je v regati za medalje prijadrala Britanka Ellie Aldridge,
svojo izgubljeno začetno prednost pa z bronasto medaljo potolažila še ena odlična mlada Poljakinja, Magdalena Woycie-chowska. Naša Marina Vodišek je na tem prvenstvu uspešno nabirala izkušnje in se je že prve dni uspela uvrstiti med prvo deseterico do prve boje, do konca prvenstva pa pokazala, da lahko prijadra med tako konkurenčnimi tekmovalkami med prvo polovico tudi do konca plova. Njene nastope je budno spremljal tudi trener Rajko Vodišek, ki se je osredotočil na tiste lastnosti, ki jih bo v prihodnje želel izboljšati s treningom: Vse oči so bile na tem prvenstvu uprte tudi v opremo, saj so športniki tokrat prvič tekmovali s takšno, ki jo bodo uporabljali na olimpijskih igrah v Parizu leta 2024. Serijska oprema je bila zaradi omejitev povezanih s pandemijo koronavirusa šele pred kratkim odobrena in registrirana. Toni je s svojo izbrano opremo zadovoljen, vendar jo je pred tem tekmovanjem lahko uporabljal šele zelo malo časa.
Prihodnji izziv za Tonija in Marino Vodišek bo na sporedu med 15. in 20. septembrom, ko je na vrsti mešano evropsko prvenstvo v razredu formula kite v Avstriji.
Športni ribolov
15. ribiški maraton ekipi Solinarja iz Strunjana
Tradicionalno najzahtevnejše tekmovanje v športnem ribolovu na morju, v organizaciji našega društva Menola, je potekalo v noči iz petka na soboto 21.8.-22.8. 2020 in je trajalo 16 ur. Akvatorij za lovljenje je bil enak kot v preteklih letih - od Rude pa do rta Ronek. Tekmovanja se je udeležilo enajst ekip, sicer nekaj manj kot zadnja leta, vendar so bile nagrajene z bogatim ulovom predvsem orad, kavalov, ribonov in ugorjev.
Prvo mesto je zasedla ekipa Jan Krajcar/Andrej Kristan iz Solinarja, drugo mesto je pripadlo ekipi oče in sin Maslo iz Menole, tretje pa lanski zmagovalni ekipi Štefka Cvirn/Tone Veselič iz Marinarja, Kranj.
Iskrene čestitke zmagovalnim ekipam, kot tudi vsem ostalim udeležencem tega napornega tekmovanja.
Dobrodelni nogometaši
Nogometaši MNK Izola so skupinsko, kot klub, darovali kri. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki so se za ta korak odločili prvič
Zahvala za vesla
Najboljši slovenski veslač zadnjih let, Rajko Hrvat, član Arga iz Izole, bi se rad zahvalil Alenu Vuku za nova vesla. Rajko pravi, da v teh težkih časih vsaka podpora pomeni veliko, in glede na to, da ga že oktobra čaka nastop na Evropskem prvenstvu upa, da bodo tudi vesla pripomogla tisto nekaj več pri doseganju vrhunskega rezultata.
1
Še pol milijona pa se bodo igrali
V Centru odličnosti Inno Renew so izdelali idejni načrt in pripravili projektno dokumentacijo za ureditev okolice OŠ Livade, kjer naj bi nastala učilnica na prostem in bi se otroci srečevali z didaktičnimi igrali, strokovnjaki Inno Renew pa bi hkrati ugotavljali kako se les obrabi z igro,
Iz kabineta župana so nam sporočili, da je Raziskovalni inštitut InnoRenevv CoE že v lanskem letu izdelal idejno zasnovo ureditve zunanjega šolskega prostora OŠ Livade, ki jo je v letošnjem letu v skladu s potrebami in željami šole še dopolnil. Ideja o izvajanju pouka na prostem je danes zaradi razmer, v katerih smo se znašli ob izbruhu epidemije novega koronavi-rusa, še toliko bolj aktualna.
V šolsko okolico bi po zasnovi inštituta InnoRenevv umestili šolski vrt, učilnico na prostem, senzorne poti, točke za opazovanje, pa tudi igrala, ki spodbujajo gibalni razvoj, ravnotežje in ustvarjalnost. Vse do sedaj ločene dele šolskega dvorišča bi povezala nova tematska pot, sestavljena iz naravnih materialov kamna, lesa in zelenja, ki jo bodo lahko učenci uporabljali v celoti kot enoten poligon ali le delno kot vsebinsko in oblikovno dopolnitev posameznega dela dvorišča.
Urejen zunanji prostor bo hkrati ponujal priložnosti za raziskovalne projekte inštituta InnoRenevv, kot je na primer monitoring lesenih in drugih naravnih gradbenih materialov med uporabo.
Šola v naravi ni poceni
-	Izgradnja igrišča je finančno dokaj zahtevna. Kako ste si zamislili njeno realizacijo, glede na to, da v proračunu ni rezerviranih sredstev v ta namen.
-	V proračunu za letošnje leto je občina predvidela le sredstva za izdelavo investicijske dokumentacije, inštitut InnoRenevv pa načrtuje projektiranje. Sama izvedba projekta bo predvidena v prihodnjem občinskem proračunu, v kolikor uspemo pridobiti sofinanciranje iz drugih virov. Projekt bo Občina prijavila na razpise za sofinanciranje iz evropskih sredstev. Ob obisku predstavnikov Ministrstva za šolstvo se je s projektom seznanila tudi ministrica dr. Simona Kustec, ki je nakazala možnost sofinanciranja projekta tudi iz proračunskih sredstev ministrstva.
Letni kino Arrigoni, ki je v tem korenskem poletju ponosno nosil zastavo osrednjega izolsega prizorišča je v zadnjih dneh še dvakrat dobro služil domačim izvajalcem. Rudi Bučar s svojo Bando in Primorski fantje so namreč do zadnjega zasedli vse razpoložljive sedeže in vsak po svoje navdušil vsak svojo publiko. Koncert Rudija so obiskali tudi policisti in inšpektorji NIJZ vendar, neuradno, niso zabeležili kršitev.
Gre namreč za pilotni projekt, ki bi predstavljal primer dobre prakse za vse slovenske osnovne šole in tudi osnovne šole v drugih evropskih državah. Dejstvo je namreč, da občina projekta, ki je ocenjen na dobrih 400 tisoč evrov, ne bo zmogla pokriti le iz lastnih sredstev, upoštevaje, da imamo na področju vzgoje in izobraževanja tudi druge potrebe. Tako InnoRenevv kot Javni zavod za podjetništvo Izola že iščeta možnosti sofinanciranja.
- Center Inno Renew je ob podpisu pogodbe z Občino Izola zagotovil, da bo od 200 - 300.000 Eur investiral v ureditev parka Paren-cana. Kaj obsega ta park oziroma, ali je njegov del tudi omenjena površina ob OŠ Livade?
Občina Izola ter InnoRenevv sta marca 2018 sklenili Pogodba o medsebojnem sodelovanju, s katero se je inštitut InnoRenevv zavezal na lastne stroške izvesti javne parkovne površine v območju C3 ZN Livade - zahod in sicer vse površine vzhodno od Parenzane (skupaj 5075 m2 v prilogi označeno s črno linijo). Ocenjena vrednost projekta znaša cca 220 tisoč eur, rok za izvedbo pa je 5 let od podpisa pogodbe (najkasneje marec 2023). Med javnimi parkovnimi površinami, ki jih je InnoRenevv dolžan izvesti ter med učilnico na prostem osnovne šole Livade ni nobene povezave, saj gre za dva povsem ločena projekta, oba pa ocenjujemo kot veliko pridobitev za naše mesto.
Szj/D.M.
V soboto so v Plaču Izolanov odprli razstavo in odprti atelje Francisca Tomsicha, ki je, skupaj s številnimi prijatelji in sodelavci prostor spremenil v prostor dogajanja in ustvarjanja.
Že v soboto so tam predstavili projekt Poezija v prevodu, na katerem je sodelovala tudi dr. Ana Beguš, soustanoviteljica društva Boja, ki združuje različne kulturniške aktivnosti. Bilo je zanimivo in dobro obiskano, tako kot tudi naslednji večer, ko je nemška antropologinja in vizualna umetnica ter režiserka dokumentarnih filmov, Henrike von Devvitz na prostem predstavila video inštalacijo Štirje elementi. V torek so pred galerijo izdelovali portrete, v sredo je Francisco predstavil slikarsko tehniko, ki so jo poimenovali kar antifreska.
Otok za vse
KINOOTOK 2020
Kino Otok se letos bori z veliko izzivi, od zdravstvenih uredb do rdečih seznamov držav, iz katerih prihajajo gostje, A to organizatorjev ni ustavilo, prej obratno,
Kino Otok 2020 bo kot vsi dogodki tega leta, nekoliko drugačen. Najbolj očitno je selitev glavnega prizorišča iz Manziolija na Letni kino Arrigoni in Kulturni dom, a to je verjetno ena manjših sprememb. Ne moremo mimo dejstva, da organizacija česarkoli v letošnjem letu predstavlja poseben izziv. Kar pa ne pomeni, da je nemogoče. Zato smo nekaj besed izmenjali z nekdanjo direktorico Loreno Pavlič, ki trenutno skrbi za mladinski del festivala. Povedala je, da lahko v vsakem izzivu najdemo tudi nekaj pozitivnega.
-	Morali ste se odpovedati družabnemu delu festivala, ki pa je bil ravno tako pomemben.
-	Mislim, da bo letos cela Izola postala Kino Otok. Svetilnik kot prostor za dogajanje po projekcijah, je letos seveda odpadel, ker normativov ni bilo mogoče zagotoviti in tudi mi kot organizator te odgovornosti ne moremo sprejeti. Verjamem pa, da bo festival pokazal neke druge plati in teh se veselimo, čeprav tudi sami ne vemo, kako bo. Morda bo vse skupaj bolj butično, intimno ali celo na nek način bolj povezujoče.
-	Zanimivo, da Kino Otok v preteklih letih še ni izkoristil letnega kina Arrigoni.
-	Letos ga uporabljamo predvsem zato, ker je lažja izvedba zaradi pogojev NUZ-ja in ker je seveda večji od Manziolijevega trga in zato sprejme več gledalcev. Gre za res krasno lokacijo, kjer je gospod Arrigoni nekoč imel botanični vrt in je že dlje časa tudi tradicionalna koncertna lokacija.
-	Vodiš projekt Evropske nagrade mladega filmskega občinstva, kjer mladi v dvorani Art kina Odeon glasujejo med tremi filmi. Letos ste morali zaradi Covida projekt preseliti na splet.
-	To je bil velik izziv in imeli smo srečo, da smo sproti ugotovili nove, pozitivne stvari. Delo se je v tem času vsem izjemno povečalo, od časa, ki smo preživeli na telefonu, do posameznih nagovorov preko Zooma. Kar pa je bilo zelo dobro je, da imamo krasen program pri evropski nagradi mladega filmskega občinstva in so filme z otroki gledali tudi starši, ki so se tako lahko prepričali za kakšne filme gre. Naši mladi žiranti, stari od 12 do 14 let, so na koncu izbrali italijasnki film Moj brat lovi dinozavre, ki bo tudi na festivalu, in ga zelo priporočam vsem, govori pa o fantu, ki ima brata z dovmovim sindromom. Tudi sicer imamo v programu Podpornice, ki je namenjena mladim, filme z močnim sporočilom, namenjenim najmlajšim, a so še kako primerni tudi za starše. Na-primer animirani film Slavna medvedja zasedba Sicilije, legendarnega ilustratorja Lorenza Mattottija, ali izbor mladih programerjev, Medena dežela, zelo prepoznaven dokumentarni film, ki je bil nominiran za Oskarja. Z mednarodnim festivalom Corti a ponte iz Padove pa smo pripravili program genialnih filmov iz Irana in Rusije, na katerih bodo uživali otroci, a tudi starši. In prav to se mi zdi zelo pomembno, da filmi iz programa Podmornice nagovarjajo najširšo publiko, na katerega gredo lahko najstniki z družino. So filmi, ki vabijo k skupnemu ogledu in to je res pomembno.
AM
27.	8. četrtek
Art kino Odeon
10:00 _ Balon / Qlqiu _ Rema Tseden _ Kitajska Letni kino Arrigoni
20:30 _ Corpus Christi / Bože Goto _ Jan Komasa _ Poljska, Francija 23:00 _ Odmev / Bergma!_ Rimar Runarsson _ Francija, Švica Kulturni dom
15:00 _ Sirotišnica / Parwareshghah _ Shahrbanoo Sadat _ Danska, Nemčija, Francija, Luksemburg, Afganistan, Katar 18:00 Vesoljski psi / SpoceDogs_Elsa Kremser, Levin Peter_ Avstrija, Nemčija Art kino Odeon
12:30 _ Hamada _ Eloy Dominguez Seren _ Švedska, Norveška, Nemčija 15:00 _ Moj jutranji smeh / Moj jutarnji smeh _ Marko Dordevič _ Srbija 18:00 _ Še en skok / One MoreJump _ Emanuele Gerosa _ Italija, Švica, Libanon 20:30 _ Video na plaži II: Onkraj ženskih pokrajin program kratkih filmov
28.	8. petek
Art kino Odeon
11:00 Sinovi Danske/Danmarksspnner_\J\aa Šalim_ Danska
14:00 _ Ivana Grozna / Ivana cea Groaznica _ Ivana Mladenovič _ Romunija, Srbija
17:00 _Vitalina Varela _ Pedro Costa _ Portugalska
Kulturni dom
13:00 _ Vročica / A Febre _ Maya Da-Rin _ Nemčija
16:00 _ Črte v pesku, zgodba o zgodovini / Sandlines, the Story ofHistory _
Francis Alys, Julien Devaux_ Irak
18:00 _ Medena dežela / Medena zemja _ Tamara Kotevska, Ljubomir Stefanov _ Severna Makedonija Letni kino Arrigoni
20:30 Cabirijinenoči/LeNottidiCabiria_ FedericoFellini_Italija, Francija 23:00 _ Gorelo bo/O que arde _ Oliver Laxe _ Španija, Francija, Luksemburg Art kino Odeon_
20:30 Video na plaži lil: Onkraj delikta program kratkih filmov
29.	8. sobota
Art kino Odeon
11:00 _ Trenutek reke _ Anja Medved, Nadja Velušček _ Slovenija 13:00 _ Bostofrio, kjer nebo sreča zemljo / Bostofrio, ou le ciel rejoint la ter-re _ Paulo Carneiro _ Portugalska 15:30 _ Centar _ Ivan Markovič _ Srbija, Nemčija 17:00 _ Človek s senco _ Ema Kugler _ Slovenija Kulturni dom
11:00 _ Zadnji in prvi ljudje / Last and First Men Johann Johannsson _ Islandija 13:00 _ Moj jutranji smeh / Moj jutarnji smeh _ Marko Dordevič _ Srbija 16:00_ Moj brat lovi dinozavre / Miofratello rincorre idinosauri(11+) _Stefane Cipani _ Italija, Španija klubski prostor Kulturnega doma 10:00 _ Prižgimo nov dan (sklop) (3+)
Tramvaja / Dva tramvaja _ Svetlana Andrianova _ Rusija Teorija zahoda / Teoria Zakata _ Roman Sokolov _ Rusija Cat Lake City _ Antje Heyn _ Nemčija
Ribič in pomlad / Mahigir Va Bahar _Seyed Hassan Soltani _ Iran Art kino Odeon_
20:30 _ Video na plaži IV: Onkraj evforije program kratkih filmov Letni kino Arrigoni
20:30 _Sirotišnica / Parv/areshghah _ Shahrbanoo Sadat _ Danska, Nemčija, Francija, Luksemburg, Afganistan, Katar
30.	8. nedelja
Art kino Odeon
12:00 _ Gorelo bo / O que arde _ Oliver Laxe _ Španija, Francija, Luksemburg 15:00 _ Telo neveste / II corpo delta sposa _ Michela Occhipinti _ Italija 18:00 _ Vaba / Bait _ Mark Jenkin _ VB Kulturni dom
10:00 _ Slavna medvedja zasedba Sicilije / Lafameuse invasion des ours en Sicile (6+) _ Lorenzo Mattotti _ Francija, Italija 13:00 + 15:30 _ Coincoin in ekstraljudje / Coincoin et les zlnhumains _ Bruno Dumont_ Francija Art kino Odeon_
20:30 _ Video na plaži V: Onkraj družinskih vezi program kratkih filmov
27.8. četrtek
13.30	Mestna knjižnica Izola
Začetna delavnica 3D modeliranja za otroke od mieta dalje
info: izola@borzaznanja.si ali tel. 05 663 12 84 oziroma 05 663 12 82.
20.30	Ljubljanska ulica
poletje pri špini Blue Krass
A rt kino Odeon _ Letni kino Arrigoni _ Kulturni dom
Kinootok 2020
28 8. petek
20.30	park Pietro Coppo
Koncerti v parku Stardust David B0Wi6 TriblltG
A rt kino Odeon _ Letni kino Arrigoni _ Kulturni dom
Kinootok 2020
29. 8. sobota
20.30	park Pietro Coppo
Koncerti v parku Natalija Tumpej trio
Art kino Odeon _ Letni kino Arrigoni _ Kulturni dom
Kinootok 2020
30. 8. nedelja
20.30	park Pietro Coppo
Koncerti v parku SGITlikanta
21.00	Alietova ulica
izola pod volti Blaž Gantar
Art kino Odeon _ Letni kino Arrigoni _ Kulturni dom
Kinootok 2020
1. 9. torek
19.00	park Pietro Coppo
Predstave za otroke DUO PingO
20.30	park Pietro Coppo
standup Admir Baltič
2. 9. sreda
20.30	park Pietro Coppo
Koncerti v parku YGar Of tllG RookiG
20.00	Letni kino Arrigoni
3.9. četrtek
filmska projekcija LaSSiG
18.00	Mestna knjižnica Izola
literarno glasbeni dogodek
AIgš ŠtGgcr in Jurc Tori - Pričevanje
Na literarno glasbenem dogodku se avtorske skladbe Jureta Torija na odru pogovarjajo, včasih kontrasti rajo, drugič prepletajo, s teksti iz nove knjige Aleša Štegra Pričevanje. Teksti vztrajno hodijo po rezilu med odprtostjo poezije in faktografijo zvestobe dogodku, ki preči avtorjevo družinsko zgodbo in prizore iz zagonetne in pogosto tudi okrutne polpretekle zgodovine Evrope.
Aleš Šteger, rojen 1973 na Ptuju, živi v Ljubljani. Avtor več kot samostojnih 15 knjig poezije, romanov, esejev in knjig za otroke. Je eden najbolj prevajanih sodobnih slovenskih besednih ustvarjalcev. Objavlja tudi v mednarodno uglednih časopisih in revijah kot so The New Vorker, Boston Revievv, Neue Zurcher Zeitung, Suddeutsche Zeitung, TLS, Lettre Interna-tional. Bavarska Akademija umetnosti ga je I. 2016 ob podelitvi prestižne mednarodne nagrade Horst Bi-enek opisala kot »enega najbolj izvirnih evropskih pesnikov današnjega časa«.
4. 9. petek
20.00	Letni kino Arrigoni
gledališka predstava Profesor Kuzman mlajši
Galerija Plač Izolanov
razstava
Otočje Francisco Tomsich + KUD Boja
Francisco Tomsich je vizualni umetnik in pisec rojen v Urugvaju leta 1981. Od leta 2003 deluje na področju razstav, publikacij, odrskih del, modelov raziskav in pedagoških vzvodov - v različnih medijih, jezikih in govoricah.
BOJA je kolektivna platforma za ustvarjanje, prevajanje in širjenje sodobnih poetik na področju vizualnih umetnosti, literature in filma, s sedežem v Izoli.
GalerijaAlga
razstava
Živa Agrež: Svetloba in barve Toskane
Galerija Insula
razstava
ANDREJ PAVLIČ "Kaotičnost realnega"
Sončna dvorana
skupinska razstava
TO Sl Tl
Razstavljajo: Vanja Stojanovič, Neli Paspalj, Marina Kocijančič, Tanja Petelin, Sara Barut in Gregor Ravnik
Razstava bo na ogled v Sončni dvorani do 13.9.2020.
Urnik: sreda, četrtek, petek, sobota 10.00-12.00 (prazniki zaprto)
Mestna knijžnica Izola
Fotografska razstava Fotografske skupine Društva MORJE Izola
Lilijana Hrvatin
teegjgggj	j Valovanje Morja
Ljubič Branko
Kamenje, Ki Te Pravzame
Sergej Saša Merkandel
Utrinki Iz Nekega Muzeja
RAZSTAVE V KNJIŽNICI
Razstava BRIVCI IN FRIZERJI ki sta jo postavila Janez in Marija Janežič.; razstava 20 LET USTVARJANJA V IZOLI - ATELJE KERAMIKE SNEŽIČA KRAJNC,
ki jo je pripravila Snežiča Krajnc.; razstava slik PLAMEN, ki jo je pripravila akademska slikarka Taja Zven Ivančič ; razstava fotografij LIDIJA IN PRIJATELJICE, ki jo je pripravila jo je Špela Pahor in razstava fotografij, ki sojo pripravili člani Fotografske skupine društva Morje pri Univerzi za 3. življenjsko obdobje Izola: Irena Čarman (Prehodi), Barbara Cassermann (Pustne šeme), Tatjana Brankovič (Zgodba iz ša-vrin-skega travnika).
Mestna knjižnica Izola Zimski UmiR od ponedeljka do petka. 9.00 h - 18.30 h sobota :	8.00 h - 13.00 h
nedelja, prazniki:	zaprto

Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
Center za kulturo, šport in prireditve
Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola
http://center-izola.si
http://www.odeon.si
EH3
Park Pietro Coppo - 20.30 KONCERTI V PARKU
28.8.	- BOWIE tribute
29.8.	- Natalija Tumpej trio
30.8.	- Semikanta
Alietova ulica - 21.00 IZOLA POD VOLTI 30.8. - Blaž Gantar
Rezervacija vstopnic:
Tajništvo CKŠP Izola, Ulica oktobrske revolucije 1, Izola, 070/894-788 Predprodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (gsm: 051394 133, m: galeriiajScenter-izola.si)
Urnik galerije : ponedeljek - petek: 17.00. -19.00;
Sobote, nedelja in prazniki: zaprto
Prodaja vstopnic na prizorišču eno uro pred dogodkom.
Med Dravo in Makedonijo
Četrtkov večer pri spini je bil spet drugačen. Tokrat sta ga s svojimi instrumentalnimi mojstrovinami oblikovala kitarist Andrej Ofak in harmonikar Borut Mori. Oba vrhunska izvajalca sta študij glasbe zaključila v Gradcu, kar se je še kako slišalo, saj so bile njune harmonije prefinjeno zaokrožene in izpopolnjene. Ravno dovolj poslušljive s priokusi Pata Methenyja ali Marije Kalaniemi in hkrati nič narejene na prvo žogo. Pri špini sta odigrala nekaj skladb z albuma The Echoes of River Drava (Odmevi reke Drave), kije bil po izboru portala Jazze-tno album leta 2017. V drugem delu pa sta se preselila v Makedonijo, kjer pa sta si sposodila predvsem harmonije in ritme, ne pa toliko same melodike. Bilo je prijetno in hkrati dovolj kvalitetno, da smo še enkrat več ugotovili, koliko izvrstnih glasbenikov premore ta dežela in kako malo stori zanje oziroma, kako malo to njihovo znanje izkoristi zase in za njih.
Danes, četrtek. 20. avgust ob 20.30
Blue Krass
Ko imajo dovolj prostora na plakatu se imenujejo Blue Krass Acoustic Country Party Band, kar dovolj zgovorno pove, da gre za skupino iz zamejstva, ki z veseljem preigrava različne country viže, zlahka pa se preobleče tudi v irsko zasedbo in potem je veselje takoj v hiši.
Aljoša Saksida, ki je motor številnih skupin v zamejstvu se je odločil za edino zasedbo s katero ne izvaja avtorske glasbe. Kot avtor je namreč uglasbil številne pesmi za Kraške ovčarje, za skupino Ovce, sodeluje s Partizanskim pevskim zborom Pinko Tomažič, vodi celo vrsto pevskih zborov po šolah in vaseh na tržaškem Krasu, za zabavo pa tudi preigrava irske in country viže. Človek, ki je uglasbil poezijo Kajuha in Kosovela ter zadnja pisma Pinka Tomažiča se je odločil za nekaj takega. Lahko pa da bo tudi drugače. Kdo ve.
Vsekakor bo zanimivo in poletno, žal pa so tudi tokrat vsi sedeži že zasedeni in zamudniki si boste lahko nastop ogledali na drago.mislej Facebook. Ni kot v živo, a je vseeno v živo.
Tako samoumevno se nam zdi
Tako samoumevno se nam zdi, da imamo v Izoli parke, drevesa, javne zelene površine, pa ne bi smelo biti tako samoumevno, ker bi lahko bili tudi brez njih, če nekdo, nekoč ne bi vedel, kako pomembna so mestna drevesa za življenje v mestu.
Samoumevno se nam tudi zdi, da so drevesa lepa in velika, da nam dajejo senco, da lahko mednje postavimo šotor ali se zleknemo v viseči mreži. Da nas spomladi razveseljujejo s cvetočimi krošnjami, poleti s senco in jeseni z zlat listjem.
Pa je vse to res samoumevno? Kdo je vsa ta drevesa posadil? Kdo skrbi zanje, kdo jih neguje? Kdo je tisti, ki posadi novo drevo, če se staro podre?
Rešitev za marsikaj
Toliko stvari jemljemo kot samoumevne, pa se lahko to hitro spremeni. Kot na primer svoboda gibanja in počitnikovanje. V času letošnje karantene smo spoznali, kako pomembno je, da imamo v mestu kvalitetne zelene površine. Ne v sosednji občini, ne na drugem koncu naše zelene dežele, temveč v svojem kraju, po možnosti v ulici, kjer bivamo. Parki in drevoredi, celo kolovozi ob vinogradih in oljčnikih, so dobili čisto nov pomen.
Nič ni samoumevno, tudi organizacija prireditev ne. In tako je letos tudi to še najboljše na prostem, v parkih. Letni kino Arrigoni doživlja razcvet. Tam je dovolj prostora, da smo dovolj vsak k sebi. Kaj pa park, v katerega je letni kino umeščen? Tako samoumevno je, da je tam, nudi senco in zavetje pred poletno vročino. A park že vrsto let počasi in vztrajno propada. Kostanji so obglavljeni, a zaenkrat še stojijo, vzdrževalci režejo grmovnice na okroglo (jim je tak način najbližje?), letos smo izgubili veličastno jagodičnico. Padla je zaradi sunka burje, predvsem pa zato, ker je imela močno poškodovano deblo. Jo bomo nadomestili?
Bo kdo posadil novo drevo?
Pajesen pa uspeva
V parku gre še najbolje drevesom velikega pajesna, invazivni, zelo agresivni drevesni vrsti, ki spet bujno cveti in plodi, izrašča iz korenin ... nisem opazila, da bi ta drevesa kdo odstranjeval. Čeprav se nam nekaterim zdi, da bi to moralo biti samoumevno.
Drevesa nam dajejo, dajejo in dajejo. (O hvaležnosti sem že pisala - te ni nikoli preveč!) V tem času nas obilno zalagajo tudi s sadjem - figami, slivami, hruškami ... Je že res, da proizvajajo tudi listje, ki ga moramo pomest, pa vendar - si predstavljajte Drevored 1. maja brez drevoreda? Ali pa Petelinji rt brez velikih dreves, v poletni vročini, ko se množica kopalcev razporedi pod krošnjami? Kdo je posadil ta drevesa? Pri svetilniku je bilo nekoč naselje počitniških hišic. Menda jih je bilo veliko in ob njih so posadili drevesa. Domačin pravi, da je bilo to konec petdesetih let. Da ima slike, da bo poiskal in pokazal.
Še ena samoumevnost je povezana z drevesi in prireditvami - tako normalno' se nam zdi, da reklamne panoje, kable, ozvočenje in drugo infrastrukturo pritrdimo na drevo.
Med drevesa radi postavimo začasne objekte... že res, da jih bomo enkrat odstranili, pa vendar... je kdo opazil, da so pri postavitvi drevesom polomili veje? Da ne govorimo o tem, da na nekaterih lokacijah namesto zelenja zdaj gledamo (reklamno) infrastrukturo in to ne le kratek čas (saj ste že opazili škatlasti kiosk v že omenjenem drevoredu?).
Kje odvržete „čik“?
Drevesa nam dajejo, mi pa jemljemo in če jemljemo preveč in brez spoštovanja do dreves, delamo škodo drevesom in sebi. Le kdo rad poseda v parku nastlanem s cigaretnimi ogorki? Saj je kot v pepelniku! Tudi tokrat je bilo tako pod lado-njo - veliko čikov, tudi turistov, domačinov pa malo manj. Samo-um-evno ali brez-um-no?
Pravijo mi, naj ne obupam, tudi če se nas druži bolj malo. Tri smo več kot dve, štiri več kot tri... pa pride še sosed in ... Meni je lepo z drevesi, pa če sem sama ali če nas je več. Se bomo dobivali tudi v septembru? Bomo, saj poletje še traja. Naslednjič se dobimo zaradi domačinke in soseda, ki bo prišel s starimi slikami parka pri svetilniku. Pa seveda zaradi dreves, zaradi ladonje. Dobimo se v torek, 1. septembra, na "dan osvoboditve" in ko bo luna spet okrogla. Vabljeni!
Tina Trampuš
Mali oglas
Prodam sliko akademskega slikarja R. Savinška "barke v starem izolskem mandraču", olje, 1mx1m/1985. Info: 031 672 851.
šifra
Izola - Trg Etbina Kristana 2,051/301052,031/356 887
LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o.
www.sifra-nepremicnine-sp.si sifra@siol.net
Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon., št. licence: 00002
OBALA V MALEM
Kriminalije
Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola
MEDGENERACIJSKI CENTER IZOLA CENTROINTERGENERAZI1ALE ISOLA
www.medgeneracijskicenterizola.si
VSE DEJAVNOSTI LAHKO OBISKUJETE BREZPLAČNO,
OB UPOŠTEVANJU PRIPOROČENIH ZAŠČITNIH UKREPOV NIJZ IN NA LASTNO ODGOVORNOST.
TOREK, 1. 9. 2020
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
9.00	-10.30: Tečaj angleškega jezika (zbiramo prijave)
10.30-	11.00: Odprtje razstave slik društva LIK Izola »Naši prijatelji«
11.00	-13.30: Druženje ob kuhanju mesno-zelenjavnih jedi (zbiramo prijave)
14.00	- 15.00: Klepet v angleškem jeziku
15.00	- 17.00: Informacije za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper
15.30-	17.30: Tarok
17.30	-18.30: Varna vadba v nosečnosti SREDA, 2. 9. 2020
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
8.00	-11.00: Pohod v okolico (zbirno mesto: pred centrom)
9.00	-11.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 9.00-10.00,10.00-11.00)
11.00	-12.30: Tečaj ruskega jezika (zbiramo prijave)
15.30-	17.30: Tarok
15.30	-18.00: Skupaj rešujemo križanke
15.30	-18.30: Spoznajmo depresijo - sklop predavanj
18.30	-19.30: Joga z elementi plesa za odrasle ČETRTEK, 3. 9. 2020
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
9.00	- 10.00: Družabni plesi za zaključene pare 10.15 -11.15: Družabni plesi za posameznike
11.00	-13.30: Druženje ob kuhanju jedi iz bučk (zbiramo prijave)
14.00	-15.30: Tečaj mednarodnega jezika esperanto (zbiramo prijave)
15.00	- 17.00: Ustvarjalne delavnice: poslikava kamnov, izdelovanje rožic in bižuterije, pletenje in kvačkanje
17.30-	18.30: Varna vadba v nosečnosti PETEK, 4. 9. 2020
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
9.00	-10.00: Osebni posvet s fizioterapevtom ali kineziologom
10.00-	11.30: Aktualna problematika upokojencev in starejših
10.00-	12.00: Šah
13.00-	14.00: Pikado
14.00	-15.00: Klepet v italijanskem jeziku
15.00-	17.00: Slaščičarska delavnica (zbiramo prijave)
15.00-17.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 15.00-16.00,16.00-17.00) NEDEUA, 6. 9. 2020
18.00	-19.30: Vadba čuječnosti
MALI OGLASI
Zaradi sendvičev pred sodnika
V	ponedeljek so bili policisti obveščeni, da je varnostnik v eni zmed trgovin zalotil moškega pri tatvini artiklov. Ugotovljeno je bilo, da je bil pri tatvini dveh sendvičev zaloten 25 letnik iz območja Kranja. Podana bo kazenska ovadba na tožilstvo.
Pijan samo s peš hondo
V	ponedeljek zvečer so policisti ustavili voznika električnega kolesa. Ugotovljeno je bilo, da je 19 letni domačin pod močnim vplivom alkohola saj je alkotest pokazal 0,73 mg/l. Izdan mu je bil plačilni nalog v višini 1.200 EUR
Pozorno tudi na kolesarski stezi
V	sredo ob 17.30 uri smo bili obveščeni o prometni nesreči med dvema kolesarjema, ki se je pripetila pred vhodom v AC Jadranka. Ugotovljeno je bilo, da je PN povzročil 48 letnik, kateri je zapeljal na nasprotno stran kolesarske steze ter s krmilom trčil v krmilo nasproti vozeče 71 letne ženske. Slednja je v PN zadobila hude telesne poškodbe. Zoper povzročitelja sledi kazenska ovadba.
Pomagali so mu
V	sredo ob 21.10 uri smo bili obveščeni, da doma razgraja 33 letni moški, ki je bil agresiven in je grozil, da se bo ubil. Policisti so na kraju zdravstvenemu osebju nudili asistenco.
Tatvina na plaži
V	četrtek ob 11.00 uri smo bili obveščeni o tatvini. NN storilec je prejšnjega dne med 21.00 do 22.00 na plaži Svetilnik izvršil tatvino denarnice, v kateri je imel oškodovanec svoje osebne dokumente in gotovino. Oškodovanec se je v tem obdobju kopal v morju. S tem dejanjem je NN storilec oškodoval oškodovanca za približno 400 EUR. Pri tem opozarjamo na samozaščitna ravnanja pri kopanju v morju.
Za 6 eur pred sodnika
V	četrtek ob 16.50 uri smo bili obveščeni, da je varnostnik zalotil pri tatvini moškega. Ugotovljeno je bilo, da je 39 letni domačin izvršil tatvino artiklov v višini 6 EUR. Podana bo kazenska ovadba na tožilstvo.
Pretep zaradi fig
V	petek ob 17.31 uri smo bili obveščeni o kršitvi JRM. Ugotovljeno je bilo, da je 36 letni domačin udaril 70 let starega soseda. Spor-je bil zaradi obiranja fig na parceli od soseda. Kršitelju je bil na kraju izdan plačilni nalog.
Iz Laškega ni samo pivo
V	petek zvečer smo imeli v postopku 21 letnika iz območja Laškega, ki so mu policisti zasegli PVC vrečko s posušenimi rastlinskimi delci. V kolikor bo šlo za prepovedano drogo sledi hitri postopek zaradi kršitve po 33/2 ZPPPD.
Za 4,41 eur pred sodnika
V	soboto smo bili obveščeni, da je varnostnik v eni izmed trgovin zalotil eno osebo pri tatvini artiklov. Ugotovljeno je bilo, da je tatvino sladkarij v višini 4,41 EUR izvršil 17 letnik. Podana bo kazenska ovadba na tožilstvo.
Pobral je kolo
V	soboto ob 20.20 uri smo bili obveščeni o tatvini kolesa pri gostilni Jasna. NN storilec je v času od 19.50 do 20.20 ure izvršil tatvino zaklenjenega gorskega kolesa, fluorescentno zelene barve, znamke Ghost. Materialna škoda znaša 3000 EUR.
Brez izpita zbil pešca
V	Izoli je ob 9.31 voznik kombiniranega vozila pri vzvratni vožnji spregledal 69-letnega pešca, ki je pri tem padel in se lažje telesno poškodoval. Voznik kombija ni opazil, da je zadel pešca in zato odpeljal s kraja. Policisti so ga kasneje izsledili in ugotovili, da je kombi vozil 44-letnik iz Kort, ki pa nima ustreznega vozniškega dovoljenja. Kombi so mu policisti zasegli, zoper njega pa bo podan obdolžilni predlog.
Iz Maribora brez izpita
Izolski policisti so ob ustavili 54-letnega voznika osebnega vozila, ki mu je alkotest pokazal rezultat 0,56 mg/l. Ker je Mariborčan vozil avtomobil brez vozniškega dovoljenja mu je bil zasežen. Sledi obdolžilni predlog.
RAZNO
-	Prodam nerabljeno tapicirano posteljo z dvižnim dnom, velikosti 140x200 in masiven pograd, zaradi selitve. Tel. 041686 551
-	Prodam sliko akademskega slikarja R. Savinska "barke v starem izolskem mand-raču", olje, lmxlm/1985. Tel: 031 672 851.
-	Prodam Škoda Octavia Combi RS, letnik: 2014, 2.0 TDI -184 Hp / Diesel, slovensko vozilo, bele barve, csa možna dodatna oprema, alu platišča 19 col., steklena streha... Cena: 14.390 eur. Ogled vozila v Izoli. Tel: 041 685-399-Damjan
-	Poceni prodam kletko primerno za večje ptice. 031 872 203
-	PRODAM rolerje št.33-36 skupaj z zaščitno opremo za roke in noge. Informacije na tel .št. 041 448 678
-	Za simbolično ceno oddam regal za dnevno sobo, mahagoni, dolžina 3m, višina 1,5 m in klubsko mizico, tel 040 600 188
NAJAMEM
-	Najamem boks ali garažo za motor v Izoli. Tel. 041 686 551 (Dušan)
-	Mlad zdravnik, zaposlen v Splošni bolnišnici Izola, najamem stanovanje v Izoli. Tel 041 782 894
-	Zaposlena natakarja, mlajša Izolana, iščeva 2,5 ali 3 sobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel: 040 602 144
-	Iščem nekoga, ki mi bo s traktorjem pofrezal sadovnjak na Baredih. 041 613 299
PODARIM
-	Podarim 2 garderobni omari, dvokrilni, temno rjav furnir. Stari sta 70 let. Dimenzije 115x181x57. Tel. 041 656110 -Podarim odlično ohranjeno masažno kad. Pokličite na 041 692 389 v popoldanskih urah.
-	Podarim dobro ohranjen otroški voziček. 041 607 821
o^vvv co ^
^ (GRILL	GRILL
+386 (0) 41 858 473
Poznate nas po naših jedeh z žara, pripravljamo pa tudi:
Enolončnice 5,00 eur Malice 5,80 eur Okusna kosila od 7,00 eur dalje
Bogata nedeljska kosila 10,0 eur
Saj veste kje?
Med parkom in Lonko.
Mnogi so bili prepričani, da se bodo protestniki, ki že od pomladi zahtevajo odstop vlade in opozarjajo na korupcijo v deželi, kmalu utrudili. Pa se niso in niti izolski protestniki se ne dajo. Tako-le je bilo v petek in podobno, če ne še bollj množično bo tudi jutri ob 19.00 na Lonki.
Dolgo smo verjeli, da so nutrije sladkovodne živali, zdaj je jasno, da se dobro počutijo tudi v morju. Navadile so se na slano vodo, tako kot ponirki in divje race. Tega kapitalnega samca smo fotografirali v bližini izpusta odpadnih voda v vogalu pri Lonki.
VREDNOST UNOVČENIH BONOV PO OBČINAH _
Legenda:
Vrednost unovčenih bonov |	|OEUR
I	1	do	15.000 EUR
|	|	od	15.000 do 30.000 EUR
| od 30.000 do 70.000 EUR | od 70.000 do 140 000 EUR I	|	od	140.000 do 250.000 EUI
I 1 od 250.000 do 400.000 EUI ■ več kot 400.000 EUR
Vaučer poletje se počasi izteka. Na uradnih straneh smo dobili natančen izračun porabe turističnih bonov po slovenskih občinah. Več kot 400.000 Eur so jih vnovčili v Piranu in Bovcu, med tistimi občinami kjer so turisti pustili med 250 in 400 tisočakov pa je tudi občina Izola.
Stiskama ftlandrač
*366 040/43-29-43
splet: stiskama.mandrac.si
fb: wumj.facebook.com/mandrac.si
mail: s1iskarna.mandrac@gmail.com
, KBEPAT l » MAHE majice M0LAT kape šalice puzle itd.
nalepke za avto nalepke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke