Po8vnSo°vS?ana Loto VIII, št. 219 Ljubljana, petek 16. septembra 1927 Cena 2 Din p lanaja ob 4. ajutraj. css Stane mesečno Din 25-—, za ino> zemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon št. 2072 in 2804, ponoči tudi št. 2034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpnvalStv*: Ljubljana, freaemora ulica »t. 54. — Telefon St. 2036. insermini oddelek.; Ljubljana, Prešer-non ulica št. 4. — Telefon it 249« Podružnici: Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem tek. zavodu: Ljub-lana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.241. Ljubljana, 15. septembra. Izid nedeljskih skupščinskih volitev v Sloveniji je zlasti zanimiv po številu glasov, ki so bili v mariborsko-celjskem okrožju oddani za nemško-nacijonalno listo. Volitve Nemcem sicer niso pri-mesle trdno pričakovanega mandata, vendar pa je njihova volilna skrinjica zbrala 5788 glasov, torej od zadnjih volitev za 1426 glasov več. Nihče ne more trditi, da izvira ta porast odtod, ker so se Nemci tekom zadnjih dveh let tako silno pomnožili. Treba je iskati drugih vzrokov. Pri tem pa naletimo na žalostno in sramotno dejstvo, da so slovenski ljudje tisti, ki so zopet umetno pojačali pozicije spodnještajer-skega nele nemštva, marveč tudi nem-škutarstva. Številke govore, da so nemški glasovi poskočili baš v onih krajih, kjer so sklepali Slovenci bodisi iz partizanskih, bodisi iz osebnih interesov z Nemci kompromise za občinske in oblastne volitve. Zlasti so se nemški glasovi dvignili v Celju (303 glasovi), v Konjicah (196 glasov), pri Sv. Lovrencu na Pohorju (110), v Ptuju (270), na Bregu pri Ptuju (105), v Novi cerkvi pri Ptuju (144), pri Sv. Vidu pri Ptuju (lil), v Marenbergu (83). V ptujski okolici je videti, kakor da se je zopet oživelo nekdanje avstrijsko štajercijanstvo. Brez dvoma je, da med 5788 za nemško-nacijonalno skrinjico oddanimi glasovi ni sati polovica pravih nemških glasov; pač pa so to glasovi onih odvisnih slovenskih delavcev in volilcev, na katere je pod vlado blejskega pakta lahko brezobzirno pritiskal nemški gospodar. Politika, ki jo uganjajo v mariborski oblasti klerikalci in radikali na škodo in sramoto slovenske stvari, je pri nedeljskih volitvah pokazala «uspeh». Štajerski Nemci, ki so postavili svojo kandidaturo baš zato, da lahko s prstom pokažejo na svojo narodno manjšino, se bodo sedaj lahko pred svetom sklicevali, da niso nazadovali, marveč da so od zadnjih volitev še za 1426 glasov porasli. Drznost tc gospode bo samo še narasla, obenem pa se bo pojačala »darežljivost» Nemcev onstran granic za «neodrešene brate® v Jugoslaviji in zlasti v Sloveniji. Tako se je v praksi zopet pokazalo, da je klerikalizmu narodnost le sredstvo v dosego njegovih anacijonalnili partizanskih namenov. Neslovenska in brezdomovinska ie ta vatikanska politika. V rajnki Avstriji je klerikalizem prodajal slovensko zemljo in slovenske ljudi cesarskemu Dunaju ter izjavljal, da je Celje za Slovence «Fremdes Ge-biei» Leta 1917. je SLS po 30. letih sa-moslovenske Ljubljane privedla z oktro-irano volilno reformo v ljubljanski občinski svet 8 Nemcev, v Jugoslaviji pa sedaj isto nadaljuje brez ozira na slovenske in nacijonalne interese, imajoč pred očmi samo sebe in svoje umazane partizanske namene. Pa se še dobe inteligentni Slovenci, ki nasedajo klerikalnim pripovedkam in slepilom, kako slovenska in narodna je SLS. Poglejte v one štajerske kraje, katere ima pod vodstvom SDS. ki jo klerikalci vedno obrekujejo, da je «izdajalska®, krepko v svojih rokah slovenska narodna večina, pa boste videli, kako tamkaj napreduje slovenska stvar, istočasno ko propada nemška in nemšku-tarska. Tudi v tem pogledu so nam nedeljske volitve v mariborski oblasti ne-pobiten dokaz. Brežice, kjer je nemška skrinjica dobila samo še 37 glasov. Laško (13 glasov), Ormož (32 glasov), ki so bile nekdaj trdnjave avstrijske nemškutarije, so baš po zaslugi SDS postali čisto slovenska mesta, kjer nacijonalna slovenska večina ne deluje le za porast in procvit slovenskega meščanstva, slovenske obrti in slovenske trgovine, marveč tudi v ponos in čast slovenskega imena. Pogajanja za konkordat Rim, 15. septembra, o. Semkaj je prispel papeški nuncij v Beogradu, Pellegrineti. Bil je v avdijenci pri papežu in sprejel ga je tudi državni tajnik kardinal Gasparri. Obema je sporočil o poteku pogajanj za sklenitev konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom. V vatikanskih krogih zatrjujejo, da potekajo pogajanja za Jugoslavijo precej uspe-šno ter jih znatno olajšuje nekdanji konkordat iz leta 1914., ki je bii sklenjen med prejšnjo Srbijo in Vatikanom. Potreba popolne revizije tega konkordata so je občutila po vojni, ker je bilo v jugoslovensko državo sključenih več katoliških pokrajin. Glavna ovira pri pogajanjih tvori vprašanje zavoda sv. Jeromima v Rimu. Jugoslovenska vlada je v tem vprašanju nepopustljiva. Grozna nesreča v Kotoru Tragična smrt Ljubljančana Boka Kotorska, 15. septembra, p. Danes popoldne okrog 5.15 se je pripetila zopet nova letalska nesreča. Vojaški hidroavijoii št. 305, ki ga je pilotiral narednik Pavčič iz Ljubljane in na katerem so bili še štirje drugi podoficirji avijatične šole, se je z vi« Sine več sto metrov radi nenadnega defek« ta v motorju zrušil v morje. Avijon je za« Je 1 ob skalo in se popolnoma razbil. Vseh pet podoficirjcv' se je ubilo. Gg. Vukičevič in Korošec bolj in bolj osamljena Vse parlamentarne skupine so proti njima Vedno nove obtožbe radi volilnega terorja. — Zahteva po raz-veljavljenju policijskih mandatov, — Brezuspešne grožnje Vuki-čevičeve okolice. — Delo za zbližanje vseh demokratičnih skupin. — Stališče SDS. — Zakaj se ne izvrši blejski pakt Beograd, 15. septembra p. Tekom današnjega dne je Narodna skupščina zopet oživela. Narodni poslanci prihajajo z vseh strani, a vsi govore le o nečuvenem nasilju. o volilnem terorju in lopovščinah, ki ;>o se dogajale pri zadnjih volitvah. Sem spada ne samo sprečavanje volilcev s strani policije, da niso mogli glasovati, marveč tudi tatvine celih skrinjic s kroglicami, pre-sipavanje kroglic iz opozicijonalnih skrinjic v vladne itd. Dogajali so se slučaji, da so z nasiljem odstranili predsednike volilnih odborov, da so lahko izvršili falzifikacije zapisnikov. Vse to pa se je dogajalo ne samo proti opo-zicijonalnim strankam, marveč tudi na škodo demokratske in muslimanske stranke, dasiravno sta bili obe v vladi. Zlasti se pritožujejo muslimani iz Bosne. V Narodni skupščini vlada splošno razpoloženje, da se združijo vsi napredni elementi in da ob priliki verifikacije mandatov avtoritativno ugotove vse to, kar se Je dogajalo pri nedeljskih volitvah. Nikakor se ne more dopustiti, da izgleda naša država pred kulturnim svetom kot nekulturna, a ne mogla bi se nazivati kulturnim, ako bi vse to tolerirala. Če se vzame v poštev, da je šef demokratske stranke g. Davidovič že pred volitvami nastopil proti tem zlorabam režima in če se vzame v obzir, da je vse ono. kar je on v svojih govorih kritiziral, resnično in dokazano ne le desetkrat, marveč stokrat potem se že na tem vprašanju vidi, kako težak je položaj g. Vukičeviča in. njegovih ministrov. Oni to tudi dobro čutijo. Zato so zadnje dni nastopili z vsemi silami, da izzovejo v javnosti vtis. da bi ta vlada mogla ostati kot trajna delovna vlada. Vukičevičevi radikali slikajo položaj tako, kot da jih klerikalci brezpogojno podpirajo in da računajo z razcepom demokratske stranke. Ce pa bi jim vse to ne uspelo, potem zopet govore o razpustu Narodne skupščine in razpisu ponovnih volitev. Vse te grožnje pa, ki naj bi pokazale moč g. Vukičeviča, so dosegle baš nasprotni namen in izzvale upravičeno sodbo, da se čuti g. Vukičevič zelo slabega. Splošno vlada prepričanje, da demokratje z moralnega in s političnega stališča ne morejo več nadalje sodelovati z g. Vukičevičem. Z moralnega stališča ne morejo, ker bi na ta način sankcionirali vse ono, kar se je vršilo za časa volitev in kar so oni javno in ostro obsojali. S političnega stališča pa ne morejo nadalje sodelovati z radikali, ker jim g. Vukičevič v svojih kombinacijah odreja podrejeno vlogo, dočim lahko demokrati danes na čelu močne demokratske kombinacije postanejo nosilci nove politike. O tej novi politiki, se mnogo govori in iznašajo kombinacije, o katerih se smatra, da imajo že danes popolnoma realne osnove, čeprav pa bi bilo za sedaj še preuranjeno o tem govoriti, kot o gotovem dejstvu. Točno pa Je, da obstoja pri vseh strankah, kojih program bazira na demokratski in parlamentarni ideologiji, veliko razpoloženje, da se zedinijo v skupno fronto proti reakciji. To razpoloženje je tem močnejše, ker prihaja iz najširših mas, iz katerih dobivajo politični voditelji vedno odločnejše pozive, naj gredo preko vseh osebnih in strankarskih sporov, da se ustvari velika kombinacija demokracije, ki bo razpolagala v Narodni skupščini z ogromno večino. Ni dvoma, da se v tem pogledu že konkretno dela. Listi poročajo, da je g. Davidovič kon-feriral z gg. Trifkovičem in Pribičevi-čem, danes dopoldne pa sta prišla v Beograd zastopnika HSS dr. Šibenik in ing. Košutič, ki sta imela daljšo konferenco z g. Davidovičem. Popoldne sta se sestala tudi z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem. Doznava se, da sta prišla s predlogom HŠS, naj se sestavi pod vodstvom demokratske stranke delovna koalicija, v kateri bi bili demokratje, muslimani, HSS, SDS in eventualno tudi zemljoradniki. Ta kombinacija bi imela nad 170 poslancev. Priključili pa bi se ji gotovo tudi opo-zicijonalni radikali, katerih je najmanj 20. Kar se tiče razpoloženja samostojnih demokratov, se lahko reče, da se je s strani SDS najprej sprožila ideja o demokratskem bloku in da v SDS nj nobenih zaprek za to kombinacijo. Nasprotno: poslanci SDS smatrajo, da je potrebno napeti vse sile, da se sedanjemu režimu napravi definitivni konec, ker obstoja nevarnost, da zavede ta režim našo državo popolnoma v orijentalske razmere. Kako se bo razvijal položaj in v kakem tempu se bodo vrstili dogodki, danes še ni mogoče reči. Na vsak način je velik znak popolne neodrejenosti g. Vukičeviča dejstvo, da še ni izvršil svoje, iz blejskega pakta izvirajoče obveznosti napram dr. Korošcu, v smislu katere bi moral takoj po 11. septembru uvesti v vlado dva klerikalca. Da v vladi še ni klerikalcev, je najboljši dokaz nesigurnosti položaja g. Vukičeviča. Prve avdHence na dvoru Kralj je včeraj dopoldne prispel v Beograd. — V dolgih avdijen-cah je sprejel gg. Marinkoviča in Vukičeviča. — Ta se je vrnil z dvora vidno slabe volje Beograd, 15. septembra p. Danes dopoldne se je vrnil kralj v Beograd. Dasiravno odpotuje že jutri v Topolo, so se že tekom današnjega dne pričele av-dijence, katerim se pripisuje v političnih krogih velika važnosti in o katerih se domneva, da so v neposredni zvezi z nadaljnim razvojem političnega položaja. Prvi je bil sprejet dopoldne v poslovilni avdijenci minister za šume in rude dr. Kosta Kumanudi, ki je nocoj odpotoval kot namestnik zun. ministra v Ženevo, za njim pa je bil sprejet ministrski predsednik Vukičevič, ki pa se je dopoldne le kratko časa mudil na dvoru. Novinarjem je po avdijenci izjavil, da je predložil kralju samo podpis o imenovanju dr. Šumenkoviča za namestnika ministra za šume in rude dr. Kumanudija. Napovedal pa je, da bo popoldne sprejet v daljši konferenci, da poroča kralju o rezultatu volitev in o notranjepolitičnem položaju. Res je bil popoldne ob 15. pozvan g. Vukičevič ponovno na dvor, kjer je ostal vse do 17. ure. Ob 16. je bil pozvan na dvor tudi zu«. minister Marinkovič. ki se je mudil na dvoru do 20. V političnih krogih je ta deloma skupna avdijenca obeh vodilnih politikov izzvala veliko pozornost. Tako g. Vukičevič. kakor g. dr. Marinkovič sta po svoji avdijenci odklonila novinarjem vsako izjavo, opazilo pa se je, da je bil g. Vukičevič vidno slabe volje. Na številna vprašanja je le stereotipno odgovarjal, da je poroča! kralju o položaju. Q. dr. Marinkovič je bil mnogo bolje razpoložen in je odšel z dvora v svoj kabinet, kjer se je vršila nato konferenca demokratskih ministrov. V vlad- nem predsedstvu se je istočasno vršilo posvetovanje radikalskih ministrov, na katerem je g. Vukičevič poročal o svoji avdijenci. Dr. Kumanudi odpotoval v Ženevo Beograd, 15. septembra, p. Nocoj je od* potoval v 2enevo kot namestnik zunanjega ministra in vodja naše delegacije na za« sedanje Društva narodov minister za šume in rude dT. Kosta Kumanudi, ki je bil do= poldne sprejet na dvoru v poslovilni avdi« jenci. Za časa njegove odsotnosti, ga bo nadomestoval minister za javna dela dr. §u« menkovič. Angleški poslanik na lovu v Sloveniji Beograd, 15. septembra, p. Danes zvečer je posetil zunanjega ministra angleški po« slanik na našem dvoru g. Kenard, ki je po tem sestanku izjavil vašemu dopisniku, da se je samo informiral o položaju po volit* vah. Z večernim brzovlakom je odpotoval g. Kenard na lov v Slovenijo, kjer ostane več dni, nato pa odpotuje v Split, kamor dospe dne 38. t. m. oddelek angleške mor* narice. Nevarna epidemija v Vojvodini Novi Sad, 15. septembra, p. Med tukaj« šnjim prebivalstvom vlada veliko razburje« nje, ker je bil v javni bolnici ugotovljen slučaj otrpljenja mišic. Ta bolezen je epi« demično nastopila v Rumuniji in je zahte« vala tam že na tisoče žrtev. Oblasti so pod* vzele obsežne mere. da se razširjenje tc skrajno nevarne bolezni prepreči. Novi nestalni člani Sveta Društva narodov Kompenzacija za Belgijo. — Zaključek 46. zasedanja Sveta Dru štva narodov. — Zadnje razprave Ženeva, 15. septembra (s-lo.) Zasedanje Društva narodov je danes izvolilo tri nove nestalne^ člane v svoj Svet. Namesto Belgije, Češkoslovaške in San Salvadorja so bile izvoljene Finska, Kanada in Kuba. Kot skrutinatorja sta poslovala Chamberlain in dr. Stresemann, kar je izzvalo večkrat splošno veselost v zbornici. Oddanih je bilo 49 glasov, absolutna večina je znašala 25. Prejeli so Kuba 40, Finska 33 in Kanada 26 glasov. Po izidu volitev je stopil na govorniško tribuno belgijski zunanji minister Van-dervelde in izjavil, da je Belgija propadla le iz načelnih vzrokov, da pa ne vidi v tem rezultatu nikake animoznosti proti belgijski državi. Belgija bo prej ko slej z vso vnemo nadaljevala delo za pomirjenje sveta in podpirala plemenita stremljenja Društva narodov. Kakor se izve, je Svet v privatni seji povabil Belgijo, naj še nadalje ostane članica pripravljalne razorožitvene komisije, akoravno je njen mandat v tej komisiji potekel. Ženeva, 15. septembra, s. Ob 17. je predsednik Villegas zaključil zasedanje Sveta Društva narodov. Villegas se je zahvalil trem dosedanjim članom Sveta, in sicer Vanderveldu (Belgija), dr. Be-nešu (ČSR) in Guerriu (San Šalvador) ter jim za slovo zaklical: Na svidenje! Dr. Beneš je odgovoril, da bo ostal v duhu vedno pri Društvu narodov. Kot zadnjo zadevo so obravnavali na zasedanju grško-nemški spor zaradi križarke «Salamis». Politis je zahteval interpretacijo čl. 190 in 192 versajske pogodbe pred mednarodnim razsodiščem, ki naj ugotovi kompetenco Sveta Društva narodov v tej zadevi. Nemški delegat Schubert je naglasi!, da je nepotrebno, da bi se še kaka druga instanca bavila s to zadevo, ker ima mešano nemško-grško razsodišče pravo odločitve, ki se je s to zadevo že bavilo. Svet je sklenil izročiti proučitev tega vprašanja posebni komisiji. Prva seja novih članov Sveta se bo vršila v soboto. Svet Društva se je dopoldne bavil tudi z madžarsko-rumunskim sporom. Kakor se izve, se juristi v tem vprašanju niso mogli zediniti, vsled česar se zdi, da poostritev spora ni izključena. Nepotrebni italijanski nasveti Italija nam očita «ekspanzivistične težnje« na Balkanu! Rim, 15. septembra o. Današnja »Tribuna« se na uvodnem mestu bavj z izidom volitev v Jugoslaviji. Pravi, da italijansko-jugoslovenskj spor ne obstoja in da tiranska pogodba jamči za status Quo. Pravi nadalje, da bi Jugoslavija morala »opustiti svoje ekspanzivistične težnje* ter posvetiti svojo pažnjo notranji konsolidaciji. Nadalje piše «Tribuna», da se je jugoslovenski zunanji minister Marinkovič povrnil iz Ženeve v Beograd Po neuspešnem poizkusu obrniti pozornost sveta Društva narodov na »neobstoječi italijansko-jugosloven-ski spor«. Pravi nadalje, da obstojajo v Jugoslaviji kakor v bivši Avstriji mnoge stran ke, ki si ne nasprotujejo samo zaradi pohlepa po oblasti in vladi, ampak tudj zaradi narodnostnih razlik. Ta notranja nasprotja se občutijo tudi v zunanji politiki. V Jugoslaviji so hoteli potom zunanje politike s protiitalijansko ostjo ostvariti ono enotno fronto, ki je v jugoslovenski notranji politiki nemogoča. Ta protiital. fronta se pa dolgo ne bo mogla držati na površju. Zato bi v Jugoslaviji storili boljše, ko bi posvetili svojo pažnjo notranji ur »litvi, kajti le na ta način zaključuje »Tribuna«, bi mogla tudi na zunaj braniti nedotakljivost pogodb in svojih meja. Politične smernice francoskih desničarjev Zanimive Millerandove izjave o odnošajih z Rusijo, o locarnski pogodbi in o mejah poljske republike Pariz, 15. septembra, s. NacijonaIna«re« publikanska liga je priredila na čast Milk« ran da, ki je kandidat te lige za nadomestne volitve v senat v departementu Orne, sve« čsn banket. V svojem programatičnem go« voru je govoril Millerand predvsem o svo« jem boju proti levičarskemu kartelu in za nacijonalno udejstvovanje z nacijonalno re« publikansko ligo na čelu. V zvezi s tem je označil priznanje sovjetske vlade za največ« jo napako levičarske politike in izjavil, da bi bil edini ukrep, ki bi zadel komunizem, * ta, da bi vlada dostavila sovjetskemu po« slaništvu v Parizu njegove potne liste in od« poklicala francoskega zastopnika v Moskvi. H koncu se je dotaknil Millerand tudi razorožitvenega vprašanja. Razorožitev je mogoča le, če temelji na soglasnem pristan« ku vseh narodov. Vsekakor pa se ne sme opustiti ničesar, kar pomeni nove izglede za ohranitev miru. V teh okolnostih je Dru« štvo narodov storilo tako mnogo, da tega ni mogoče prezreti. Locarnska pogodba bo izgubila svoj za« služeni kredit, če bo sosedom Nemčije nu. dila na vzhodnih in zapadnih mejah garan« cije za vsak napad. Dvoumnost, ki slabi je. dro locarnske pogodbe, leži v tem, da'po« zdravlja v njej Francija sredstva za konso« lidacijo nove Evrope. Nedotakljivost Polj' ske v mejah, ki jih je začrtala locarnska pogodba, je za ohranitev francoskega miru ravnotako bistvena, kakor spoštovanje klav zule o AlzacijULoreni. Nemčija ne more položiti rokč na gdanski koridor ali na gor« njo Šlezijo, ne da bi se vnela svetovna vojna. Pariz, 15. septembra, s.. «L' Information« poroča iz Moskve, da sovjetska vlada ne bo odpoklicala Rakovskega, ker bi se mogel ta korak tolmačiti kot resno gesto za pre. lom diplomatskih odnošajev s Francijo. Slovaški industrija* proti Rothermereu Osrednja zveza slovaških in podkarpatskih industrijcev odklanja Rothermereovo akcijo Bratislava, 15. septembra, d. Včeraj se je vršilo zborovanje Osrednje zveze slovaških in podkarpatskih industrijcev, na katerem je bila sprejeta ostra resolucija proti akciji Rothermerea. Resolucija naglaša, da skuša lord Rothermere na podlagi enostranskih informacij ▼zbujati v javnosti vtis, kakor da Češkoslovaška po svoji politični in gospodarski kon-stelaciji ograža razvoj in konsolidacijo Evrope. Osrednja zveza slovaških in podkarpatskih industrijcev smatra zato za svojo dolžnost, da izreče svoje mnenje o gospodarski strani tega vprašanja. Predvsem mora ugotoviti, da tvori češkoslovaška država zlasti pa združitev Slovaške in Podkarpatske Rusije v svoji sedanji zemljepisni formaciji z ostalimi pokrajinami češkoslovaške republike zdravo in razvoja zmožno telo in da je s stališča gospodarske politike treba odkloniti vsak poskus, ki gre za spremembo sedanjih mej tem bolj, ker bi vsaka meritorna raz- prava teh problemov povzročila nesigurnost v gospodarskem življenju in ogražala nadaljni razvoj konsolidacije. Slovašlia in podkar-patska ruska industrija sta trdno prepričani, da ima češkoslovaška vlada za njen položaj popolno umevanje. Slovaški gospodarski krogi se dobro zavedajo važnosti prijateljskih odnošajev z Madžarsko in zato z velikim zadovoljstvom pozdravljajo gospodarsko politiko češkoslovaške vlade, ki stremi za tem zbližanjem, kakor tudi zvesto zasledujejo delo na konsolidacijo Madžarske, ki predstavlja v svojih sedanjih mejah zdravo in življenja zmožno gospodarsko formacijo. Osrednja zveza iz vseh teh razlogov odločno odklanja vsako kršenje trenotnega gospodarskega razvoja potom novih političnih vprašanj in pozdravlja pojemanje nacijonalnega sovraštva in odstranitev carinskih meja, kar bo dovedlo do kar najtesnejšega sodelovanja med sosednimi državami. Značilen konflikt v Ženevi I Velik požar na Krasu Pariz, 15. septembra, d. Že ob priliki debate o poljskem predlogu glede varnostnega pakta, je izrazil francoski delegat Paul Boncour svoje začudenje, da je Društvo narodov sploh moglo brez protesta registrirati pogodbe, kakor je n. pr. tiranski pakt, ki je v nasprotstvu s cilji in duhom ženevske institucije. Včeraj pa je prišlo med predsednikom franc. delegacije Loucheurjem in italijansko delegacijo do odkritega konflikta. Ob priliki sklepanja o italijanskem predlogu, naj bi se mednarodni institut za kinematografijo iz Ženeve preselil v Rim, je Loucheur odločno nastopil proti tej nameri, naglašujoč, da Društvo narodov ne more brez vsake nevarnosti izročiti svoje institucije v roke fašizma, ki je najmanj sposoben, da bi delal propagando za cilje in namene Društva narodov. Trst, 15. septembra, o. Popoldne je sem« kaj prispela vest, da je v Selcah pri Sv. Pe« tru na Krasu izbruhnil v neki kmetski hiši pežar, ki se je v kratkem razširil skoraj na vso vas in upepelil že 30 hiš. Prihiteli so gasilci iz Sv. Petra, Postojne in drugih bližnjih občin ter so bili do večera še na delu. Na pomoč so prišli tudi ognjegasci iz Trsta. Ob 14. se je odpeljal v Selce tržaški prefekt. Podrobnosti še niso znane. Trst. 15. septembra, o. O požaru, ki je izbruhnil v Selcah pri Sv. Petru na Krasu, so znane še naslednje podrobnosti: Ob 4. zjutraj. ko je večina vaščanov še spala, je iz še nepojasnjenih vzrokov izbruhnil v hiši Ane Udovič požar. Pihal je razmeroma močan veter, ki je povzročil, da so tekom 30 minut plameni zajeli nič manj kot 21 hiš. Pri gašenju 90 poleg ognjegasoev iz vseh bližnjih vasi in iz Trsta pomagali tudi vojaki. Selce štejejo kakih 65 hiš in je požar torej vpepelil skoro tretjino vasi. 120 oseb je brez strehe. Skoda je ogromna in ia Ia deloma krita z zavarovalnina Volitve na Irskem Včeraj, dne 15. septembra so se vršile na Irskem volitve v državni parlament Zadnje volitve v zbornico svobodne države Irske so se vršile šele v mesecu juniju letošnjega leta, toda sredi poletja je vlada parlament razpustila in razpisala nove volitve s kratkim rokom. Irska je ostala nemirna dežela tudi po onem znamenitem dogodku, ko je leta 1921. angleška vlada pod vodstvom Lloyda Georgea končala stoletni boj z Irci s tem, da je sklenila sporazum z zmernim delom Ircev, podelila Irski zelo dalekosežno samoupravo, tako da se je uredila v samostojni domindjon, ki ga veže z ostalimi deli Velike Britanije v glavnem samo kraljeva oseba. Ali s tem se še ni povrnil mir v deželo. En del Ircev je ostal neizprosen v svoji zahtevi po popolni svobodi, katere vnanji znak naj bi bila celo republikanska državna oblika, tedaj popolna neodvisnost od Anglije. Ti ekstremni Irci se vrh tega niso hoteli sprijazniti z dejstvom, da se je pri ureditvi svobodne Irske ločil severni del dežele, znan pod imenom Ulster, ki je naseljen s protestantskim prebivalstvom, ki za nobeno ceno ne mara pod vlado katoliške Irske. Voditelj ekstremistov je ostal de Valera, ki je vodil borbo zdaj z atentati, bombnimi napadi na državne objekte in na politične nasprotnike ali celo z očitnim oboroženim uporom, zdaj s propagando in zakonito borbo v volitvah. Boj med zmernimi Irci, ki so sedaj stvorili vlado in osnovali samostojno upravo v novi državi, ter ekstremisti se je nadaljeval in se vrši še danes. V junijskih volitvah v zbornico sta si stali zopet nasproti kot nepomirljivi nasprotnici vladna in de Valerova stranka. Irska zbornica šteje 153 poslancev. Od teh si je vladna stranka priborila namesto dotedanjih 61 samo 45 mandatov, nazadovala je tedaj občutno, kar seveda ni čudno, ker ni popularno v deželi. kjer je tako dolgo divjala srdita državljanska borba, vpeljati red in mir. De Valerovi republikanci so si pridobili 49 mandatov. Razen teh dveh so zastopane na Irskem še nekatere stranke, ki tvorijo prehod med ekstremnima taboroma. To so v prvi vrsti farmarji, ki so v juniju prodrli z 11 mandati — poprej so jih imeli 15 —; podpirali so vladno stranko. Potem sledijo še delavska stranka, nacijonalna liga in neodvisna stranka. Vse navedene štiri stranke so v toliko zmerne, ker stoje na stališču v 1. 1921. sklenjene ustave in so pomagale braniti sporazum z Anglijo zoper napade nepomirljivega de Valere; vrh tega hočejo vršiti predvsem socijalni in gospodarski program. Ali situacija vladne stranke, ki je bila pod vodstvom predsednika Cosgra-vea in justičnega ministra 0'Higginsa, je bila ipak ugodnejša nego bi bilo misliti samo po navedenih številkah. Bila je namreč zanjo sreča, da de Valerova stranka ni hotela vstopiti niti v prvi, niti v drugi parlament, in sicer zato ne, ker bi bilo treba pred vstopom priseči zvestobo angleškemu kralju in državni skupnosti z Veliko Britanijo. Vsled abstinence de Valerove stranke tako v prvem kot v drugem irskem parlamentu je mogel Cosgrave vladati s pomočjo manjših strank nemoteno. Tedaj pa je dne 10. julija t. 1. umor justičnega ministra O' Higginsa, ki ie bil duša vladne stranke, razburil vso irsko javnost. Cosgrave je hotel nasprotnikom priti do živega ter je parlamentu med drugim predložil zakonski načrt, po katerem izgubijo oni poslanci, ki se ne udeležujejo zborničnega dela radi odklanjanja prisege, svoje mandate in da morajo v bodoče že kandidati predložiti obljubo, da polože prisego. Toda de Valerova stranka je napravila nepričakovan obrat: 43 njenih poslancev jo izreklo — prisego z izjavo, da jo smatra samo za prazno formulo in vstopilo v zbornico. S tem se je situacija za vlado katastrofalno spremenila. De Valera je izjavil, da sam ne sprejme vlade, niti ne vstopi vanjo, da pa bo podpiral vlado, ki naj jo sestavi Johnson, vodja delavske stranke. Opozicija je predložila nezaupnico Cosgraveovi vladi, ali pri glasovanju je bilo slučajno na vsaki strani po 71 poslancev in predsednik je odločil za vlado. Par dni pozneje so se vršile v dveh okrajih dopolnilne volitve, pri katerih pa je vlada napredovala na škodo de Valerovcev. To je dalo Cos-graveu pogum, da je nenadoma razpustil zbornico in razpisal nove volitve. Volitve na Irskem bodo tedaj pokazale, ali se je politično razpoloženje irskega prebivalstva zares spremenilo v toliko, da dobi Cosgrave s svojimi zavezniki več mandatov nego de Valera in njegovi zavezniki. ★ London, 15. septembra (lo.) Volkve v irski parlament, ki se vrše danes, slone na proporcijonalnem sistemu. Rezultati bodo znani koncem tedna. Irski parlament šteje 152 poslancev. Tri mesta so že zasedena po zastopnikih irskih univerz. Kandidatov je 257. Občinske volitve v ČSR Praga. 15. septembra, d V začetku oktobra se bodo vršile ne Češkem, Moravskem in v Šleziji občinske volitve, in sicer v pov. prečno 60 odst. občin. Nasprotno pa vo« litve v mestnih občinah z lastnim statutom izvzemei Prago še niso bile razpisane, ker poslovna doba sedanjih občinskih uprav še ni potekla. Na Slovaškem in v P odkar« patski Rusiji so se vriKSe prve občinske vo« Ktve šele 16. oktobra 1923. Letošnje volitve 90 torej Sele druge. Zato se bodo vršile vo« fitve skoraj v vseh slovaških in podkarpat« sioo ruskih občinah, a tudi tukaj se volitve j ▼ mestih še ae bodo nfilk Volitve v Svet Društva narodov (Od našega posebnega poročevalca.) Ženeva, 13. septembra. Glavni dogodek tega tedna bodo volitve v Svet Društva narodov, ki so napovedane za četrtek. Izpraznjeni so trije sedeži, pripadajoči doslej Češkoslovaški, Salvadorju in Belgiji. Te tri države so bile izvoljene lani za eno samo leto. Sedaj pa stopa v veljavo nova procedura, nestalni člani se bodo odslej volili za cela tri leta. Razumljivo je torej, da vzbuja ta zadeva veliko zanimanje in izziva živahno zakulisno borbo za izpraznjena mesta v vrhovnem telesu Društva narodov. Kandidatov za te sedeže je šest, kar ni nobeno rekordno število, vsaj se je prejšnja leta borilo za vstop v Svet navadno še več držav. Letos so prijavile svoje kandidature: Kanada. Kuba, Finska, Grčija, Belgija in Portugalska. Ce bi do 15. t. m. prijavila Argentinija svoj povratek v Društvo narodov^ bi bila tudi njena kandidatura prav resna. Skoro z gotovostjo se da trditi, da bi bila njena spokoritev nagrajena z dodelitvijo nestalnega sedeža v Svetu Društva narodov. Vendar se velika južnoameriška republika do tega trenutka še ni priglasila. Zato moramo zaenkrat računati samo z zgoraj navedenimi tekmeci. Kanada kandidira v sporazumu z vsemi državami britskega imperija. Do-minijoni hočejo s tem svojim nastopom pokazati, da so resnične, neodvisne države. Poleg tega reflektira Kanada na sedež v Svetu kot zastopnica severne Amerike. To svojstvo ji je težko odrekati, zlasti že zato, ker Zedinjene države ne pripadajo ženevski instituciji. Seveda, če prodre Kanada, utegne iz-pasti Kuba iz kombinacije, čeprav je z gotovostjo računati, da pride baš ona na mesto Salvadonja. Latinsko-ameriške države smatrajo tri sedeže v Svetu kot svoie posestno stanje, ki se jim ne sme kratiti. Kanada pride v Svet samo, če izpodrine Kubo ali pa kako evropsko državo. Ena in druga e ven tual nost bo vzbudila slabo kri. Od evropskih kandidatinj stoji najslabše Portugalska, čeprav zahteva zelo hrupno svoj sedež kot zastopnica obeh držav portugalskega jezika, ki po lanskem izstopu Brazilije nimata več svojega predstavnika v Svetu Društva narodov. Kot argument proti portugalski kandidaturi se navajajo večne ?io-matije in prevrati v Lisaboni ter diktatorski in uzurpatorski značaj sedanjega portugalskega režima. Finska ima več nade na izvolitev. Kot edini pomislek se navaja, da imata že dve državi ob sovjetsko-ruski meji (Poljska in Rumunija) sedeža v Svetu. Posebno Nemčija se boji razburjenja v Moskvi, kjer bi se utegnila izvolitev Finske tolmačiti kot afront Društva narodov proti sovjetski uniji. Grčija tudi upa, da bo prodrla s svojim sijajnim govornikom in pravnikom Politisom. Politis si je z odpadom od ženevskega protokola, pri katerem rojstvu 1. 1924. je najaktivneje sodeloval, zagotovil podporo Velike Britanije, Italije in Nemčije, zato pa si je odtujil mno-gobrojne male države. Belgijska kandidatura je posebne vrste. Belgijci so bili doslej vedno v Svetu Društva narodov. Če hočejo biti izvoljeni še enkrat, se mora plenum skupščine s tajnim glasovanjem izreči s tričetrtinsko večino glasov za novo izvoljenost Belgije. Najostrejšo kampanjo proti Belgiji vodi Italija, ker ji je belgijski socijalistični zunanji minister Vandervelde trn v peti. Že to je zadosten razlog, da podpre izvolitev Belgije v Svet med drugimi tudi naša država. Izvolitev Belgije je z našega stališča zaželjena tudi zato, ker izpade letos iz Sveta naš zvesti zaveznik in prijatelj dr. Beneš, a nam je od vseh letošnjih kandidatov Belgija še najbližja. Kdo bo izvoljen, je danes nemogoče reči. Zato se z napetostjo pričakuje četrtkova plenarna seja. Volilna kampanja za Svet je prinesla vsaj nekaj živahnosti v ta ženevski dolgčas. »Parlamentarna organizacija" španske diktature Pravice in dolžnosti nove zbornice. — Kaj pravi vodja španske opozicije v inozemstvu Madrid. 15. septembra, d. V zvezi s sklicanjem novega parlamenta, je bil objavljen uradni komunike, v katerem se naglaša, da je nedavno izvršeni plebiscit dokazal, da uživa vlada popolno zaupanje. Vlada bi lahko potom volitev dobila v parlamentu veliko večino, vendar pa se noče ooslužiti zastarelih metod. Novi parlament bo tvoril le nekako pripravljalno skupščino za bodoči zakonodajni parlament. V novo imenovanem parlamentu so zastopane državne, pokrajinske in mestne uprave, trgovina, industrija in delavstvo ter najvažnejši prosti poklici. Govori so omejeni na 20 minut in se morajo poslanci brezpogojno pokoravati odredbam predsednika. Dostop novinarjev je omejen. Število poslancev se giblje med 300 in 350. Kot poslanci veljajo tudi vsi škofje, ravnatelji ministrstev ter višji državni in upravni uradniki. Tudi ženske lahko postanejo članice parlamenta, vendar pa je za to potreben pristanek moža. Izvoljeni bodo najvažnejši odbori, in sicer za carine, davke, mednarodne pogodbe, za zakonodajo in proračun, za osnutek nove ustave in preiskovalni odbor, ki naj ugotovi odgovornost vseh bivših politikov. Ministri morajo tekom osmih dni odgovoriti na stavljene pismene interpelacije. Na predlog vlade laliko kralj z dekretom podaljša poslovno dobo parlamenta za nadaljna tri leta. Kralj je podpisal dekret o amnestiji vseh, ki so bili obsojeni radi tiskovnih deliktov. Istočasno je bil objavljen dekret o osnova-uju paritetnih odborov hišnih posestnikov iu stanovanjskih najemnikov. Pariz, 15. septembra, d. Vodja španske lige v Franciji, Sanhez Guerra, ki je svoje-časno prostovoljno zapustil svojo domovino, >e izdal ob priliki objave dekreta o sklicanju španskega parlamenta na svoje politične prijatelje proglas, v katerem odločno svari španskega kralja pred vzpostavitvijo absolutistične monarhije. Sklicanje parlamenta, ki je v bistvu le akademija, je v Očitnem nasprot-stvu z ustavo. Guerra naglaša, da 6e sam postavlja za voditelja opozicije in apelira na oficirje španske armade, naj se mu v boju za red in zakonitost pridružijo. Proglas končuje z izjavo, da se bo z vsemi sredstvi boril za to, dačse v Španiji v polnem obsegu uveljavi ustavnost in parlamentarizem. -359- Odkritje nove zarote na Grškem Atene, 15. septembra, d. Oblasti so od« krile novo zaroto, ki je hotela izvesti držav« ni prevrat na korist Pangalosa. Zarotniki so večinoma odpuščeni oficirji. Zarotniki so se tekom zadnjih dni zbirali v Atenah in so« sednih garnizijah. Šele to je vzbudilo sum i:i povzročilo preiskavo, nakar so bile izvr« šene številne aretacije. Vlada namerava glav ne voditelje zarotnikov deportirati. Problematičen sestanek Chamberlain-Mussolini London, 15. septembra, s. V dobro infor« m i ranih krogih ni o možnosti sestanka med Chambcrlainom in Mussolinijem po zaključ« ku zasedanja Društva narodov ničesar znano. Novi sovjetski poslanik na Dunaju Moskva, 15. septembra, d. Za sovjetskega poslanika na Dunaju je imenovan bivši po« slanik v Perziji Konstantin Jurenev, po po« klicu novinar in od 1. 1905. član boljševiške frakcije ruske socialdemokratske stranke. Za časa državljanske vojne je bil član re« volucijonarnega vojnega sveta. L. 1921. je bil imenovan za poslanika v Buhari, pozne« je pa je služboval v tem svojstvu v Latviji, v Pragi, Rimu in Teheranu. Manevri italijanske zračne vojske Rim, 15. septembra, d. V prihodnjih dneh se bodo vršili v gornji Italiji vetliki manevri zračne vojske. Pri tem se bo izvajalo prak« tično bombardiranje, pri čemer se bodo upo rahljale ostre granate. V to svrho je bilo določeno posebno ozemlje, kjer so bile zgra« jene razne utrdbe. Zanimive aretacije v Milanu Rim, 15. septembra, d. V Milanu je bil včeraj aretiran bivši tajnik Zveze it ali j an« škili mornarjev Umberto Poggi, ki je bil ob« sojen že pred dalje časom na deportacijo. Poggi je organiziral svoječasno mornariško stavko, pozneje pa se je skušal približati fašizmu, kar pa mu ni uspelo. Fašistični tisk o političnih izseljencih Rim, 15. septembra, s. Umor italijanske« ga podkonzula Nardinija v Parizu je napo« til oficijozno časopisje, da zavzema stališče proti francoski toleranci napram Italijan« skim emigrantom, češ da njihova propagan« da ni politična, temveč propaganda za umore in zarote. Delovanje italijanskih emi« grantov v Franciji, piše «Tribuna», ni niti najmanj prizadelo fašizma. Stalin o sovjetski politiki Moskva, 15. septembra, s. Listi priobču« jejo Stalinov razgovor z ameriško delavsko delegacijo, kateri je izjavil, da ostane mo« nopol zunanje trgovine nepremakljiv temelj sovjetske politike. Sodelovanje sovjetske unije s kapitalističnimi industrijami dru« gih držav je možno. Obstoječi kapitalistih ni in socijalistični sistemi ne izključujejo možnosti sporazuma. Izvoz in uvoz kakor tudi krediti so najprikladnejši teren za tak sporazum. Sovjetska vlada zasleduje mirov« no potiliko in je pripravljena skleniti z me« ščanskimi vladami pogodbe, da se medse« bojno ne bi napadali, ter razorožitvene po« godbe do popolne odprave obstoječih ar« mad. Odplačevanje vojnih dolgov Angliji London, 15. septembra, (lo.) Danes je pla* čela italijanska vlada na račun vojneg-a dol« ga Angliji četrti obrok v višini dveh mili« jonov funtov. Na isti račun je plačala fran« coska vlada kot tretji obrok 3 milijone fun« tov. Katastrofa na Kiušiu Tokio, 15. septembra, s. 2000 vojakov je zaposlenih, da čistijo razvaline in iščejo žrt« ve zadnje katastrofe na otoku Kiušiu. Do« sedaj so našli 400 trupel. 500 ribiških ladij se je razbilo pri Nagasakiju, pri čemer je utonilo 25 ribičev. V Karašiju je vsled po« plav porušenih 12 hotelov. Tokio, 15. septembra, s. Zadnji valovi po« morske katastrofe na otoku Kiušiu so za« deli tudi Jokohamo, kjer znaša povzročena škoda do pol milijona jenov. Ciklon je div« jal v širini 80 vardov. Smrtna nesreča plesalke Duncan Nizza, 15. septembra, (pa.) Znana plesal« ka Isidora Duncan se je peljala v a>rtu na izprehod Na Angleški promenadi se je av« to ponesrečil in vrgel plesalko na ulico. Ple« salki se je zlomila hrbtenica in je na mestu tzdihnila. Požar v čsl. kopališču FrantiSkove Lažni, 15. septembra, s. Hotel »rlmperiaK, največji in najlepši hotel v me« stu je v plamenih. Požar so opazili okoli 20. Razširil se je z veliko naglico. Varnost go« stov v kopališču ni ogražena. Policijski boj z zarotniki v carigrajskem predmestju Carigrad, 15. septembra, (pa.) Policija je v Peri obkolila tri zarotnike, ki so se obup« no branili. Policijski komisaT je bil ubit, dva policista pa težko ranjena. Brezuspešna pogajanja za kompromis pri zborničnih volitvah Združene obrtniške organizacije so hotele preprečiti gospodarskim interesom škodljivo volilno borbo in so poskusile doseči kompromis, SLS pa je z nemogočimi zahtevami pogajanja razbila lz obrtniških krogov smo prejeli naslednji dopis: Po ministrskem razpisu se bodo predvideno meseca oktobra t. 1. zopet vršile volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Kakor smo informirani, je Vrhovni obrtniški svet, ki se je sestavil iz vseh stanovskih in strokovnih obrtniških zvez, ponudil Jugoslovenski obrtni zvezi, ki je kakor znano del SLS, ko.npromis, s čimer bi se preprečil volim boj za to gospodarsko korporacijo. Sta-io-v-ske organizacije se zavedajo, .da mora oiti delo zbornice daleč proč od dnevne politike, in iskrena želja, da bi v zbornici viadalo bratsko soglasje, je vodila Vrhovni obrtniški svet, da je pričel z Jugoslovensko obrtno zvezo razgovore o skupnem nastopu pri zborničnih volitvah. Razgovori pa so kmalu v začetku naleteli na ovire, ki so vsak nadaljni razgovor popolnoma onemogočili. Vrhovni obrtniški svet je stavil zahtevo, da se v njem včlanjenim zvezam prepusti 10 mandatov, Jugoslovenski obrtni -.vezi pa naj bi pripadlo 6 mandatov To svojo zahtevo je utemeljeval Vrhovni obrtniški svet s tem, da je predpogoj za složro delo zbornice ta, da imajo v njem svoje zastopnike stanovske organizacije, ki so kot predstavnice obrtniškega gibania v Sloveniji edine upravičene, da sodelujejo v tej gospodarski kor-poraciji Strankarstvo pa pomeni za zbornico pogibelj. Vsaka zveza naj bi imela v zbornici po dva svoja zastopnika, kar Je gotovo upravičena zahteva. Zastopniki Jugoslovenske obrtne zveze so zahtevali zase 10 mandatov, 6 kandidatov pa naj bi imenovalo vseh pet stanovskih zvez. Izjavljali so se, da jih stanovske organizacije (zadruge, obrtna društva) nič ne brigajo ter da zahtevajo 10 mandatov na<* podlagi glasovnega rezultata pri zadnjih zborničnih volitvah. Vrhovni obrtniški svet nikakor ni mogel odobravati takega omalovaževanja organiziranega obrtništva in zato na zahtevo Jugoslovenske obrtne zveze ni mogel pristati. Ugotoviti je treba, da Jugosloven-ska obrtna zveza pri zadnjih zborničnih volitvah aktivno sploh ni posegla v volitve: glasovi, s katerimi je operirala pri razgovorih z Vrhovnim obrtniškim svetom, gredo pač na račun SLS. Zastopstvo Jugoslovenske obrtne zveze se je jasno in odločno opredelilo za politiko SLS in ko tudi na ponudeno razdelitev mandatov 8:8 ni pristalo, so ostala pogajanja brezuspešna. Včeraj je sklical komisar Zbornice za trgovino obrt in industrijo g. Ivan Jelačln sestanek zastopnikov trgovstva, obrtništva in trgovine z namenom, da se doseže sporazum. V svojem govoru je obširno obrazložil sedanji politični položaj, katerega ]e treba tudi upoštevati. Predsednik Vrhovnega obrtniškega sveta g. Ivan Rebek iz Celja je povdarjal. da je delegacija obrtništva prišla na ta sestanek z Iskreno željo, da ponovno poskusi doseči sporazum z nasprotno skupin 3. Delegacija ni prišla v imenu te ali one politične stranke, temveč v imenu obrtniških organizacij in se bo raz-govariala z organizacijami, nikakor pa ne s politično stranko. Po skoraj dve uri trajajoči debati, v kateri so zahtevali zastopniki SLS ponovno 10 mandatov v obrtnem odseku, a so pozneje popustili na 9 mandatov, so se pogajanja ponovno razbila, ker zastopniki SLS niso pristali niti na razdelitev mandatov 8:8. Po informacijah, ki smo jih včeraj prejeli ie Vrhovni obrtniški svet sedaj kon i no veljavno odločen stopiti v volilni boj. Z vso vnemo se ie prizadeval doseči pravičen sporazum, tako pravičen, da je od 10 mandatov, do katerih imajo zveze popolno pravico, popustil celo na 8 mandatov, nakar pa zastopniki SLS niso pristali. Zato bo pa apeliral na zavedno obrtništvo, da bo pri volitvah samo pokazalo, da ceni svoie organizacije ter da bo glasovalo za listo stanovskih organizacij. -sss- Odprtc o pismo g. Gabrovšku, duhovniku in tajniku SLS Prejšnjo soboto, dan pred volitvami, ste dalj razširjati po ljubljanskih ulicah letake, k; pripovedujejo o »pretepanju in klofutanju delavcev in invalidov na SDSarskem shodu v Kazini. Tu pripovedujete o »strašni surovosti kazinotske frakarije« in trdite, da je »velik in močan SDSar surovo pretepal, klofuta! in suval revno oblečenega delavca« Nato trdite, da' so tega delavca slabotne postave »prijeli še drugi suroveži SDS, navalili nanj vsi s pesmi in palicami in ga vrgli na stopnice«. Končno navajate, da je neki SDSar začel pretepati tudi nekega invalida in da je nastal »velik splošen pretep, med katerim so SDSarji pretepali vse okoli stoječe delavce in invalide«. S tem smo navedli samo nekaj jMsebno kričečih cvetk iz Vašega letaka. Vprašamo Vas, zakaj ns tožite listov, ki so Vam očitali, da ste se s temi opisovanji in trditvami grdo zlagali? Ali Vam morda Vaš duhovniški stan prepoveduje skrbeti za last no čast ter odvračati očitke, da ste lagali? Prosimo in pozivamo Vas, da nam odgovorite: Alj so Vas Vaši učitelji v semenišču predno ste bili posvečeni v duhovnika, učili lagati? Povejte nam, kaj pravi katekizem o ljudeh, ki lažejo. Vaša stranka venomer zatrjuje, da hoče vse preroditj v Kristusu in v krščanstvu. Ali zahtevata Krist in krščan stvo, da posežete kot katoliški duhovnik po OTdinarnj laži, oklevečete svoje nasprotnike in jim škodujete. Povejte, koliko sv. maš ste darovali po izvršeni, točno premišljeni laži svojega letaka, ki ste ga še posebej podpisali, da bi ga med ljudmi s svojim imenom in s svojim stanom napravili še verodostojnejšega? Vi ste tajnik SLS, torej v neposrednem vsakdanjem stiku z vodstvom Vaše stranke In Vi v taki vlogi in s takim položajem posegate po laži kot političnem sredstvu, kar dokazuje, da je Vaši stranki vsako sredstvo dobrodošlo, samo da se pobija in okleveče nasprotnik in spravijo v zmoto oni, ki v hitrioj dnevnega življenja ne morejo preiskati Vaših trditev. Take duhovnike bi morala državna oblast zapreti, ne pa še plačevati in vzdrževati. Kajti oni en prepovedujejo krščanskih Tesnic in ne služijo moralnemu prerodu naroda, marveč njegovi demoralizacijj v najslabšem smisln besede. — Napredni volilec. Nenad Gjorgjevic aretiran Beograd, 15. septembra, p. Kakor smo včeraj na kratko poročali, je minister dr. Šumenkovič posetil min. predsednika g. Vu« kičeviča in zunanjega ministTa dr. Marin« koviča ter protestiral proti volilnemu rta si« I ju, ki ga je izvajal proti njemu vladni kan« didat dr. Gjorgjevic v ohridskem okrožju, kjer so raztrgali volilne zapiske, da bi lah« ko na ta način falzificirali volilne rezultate. Pod pritiskom javnosti in radi odločne za« hteve ministra Sumenkoviča in demokrat« skega kluba, je bila danes odrejena areta« cija dr. Gjorgjeviča in njegovega soobto« ženca Gavra Krstiča, bivšega upravnika sreske finančne kont-ole. Gjorgjevič se je aretaciji odločno uprl in tako pobesnel, da so ga le s težavo obvladali. Ker so zdrav, niki izrazili sum. da se je Gjorgjeviču zmešalo, so ga morali oddati v opazovalnico. Aretacija je vzbudila v Beogradu veliko senzacijo. Politične beležke Bog Vam povrni, kar ste storili za našo pošteno krščan*ko stvar! — Tako zaključuje klerikalni poslanec g. Franjo Žebot zahvalo mariborskim volilcem, agitatorjem in prijateljem, ki so delovali za zmago SLS na Štajerskem. — »Za našo pošteno krščansko stvar« si upa zapisati izvoljeni poslanec stranke, o kateri je dr. Korošec opetovano zatrjeval, da ne zlorablja vere in cerkve. O pošteni krščanski stvari govori somišljenik g. Ga-brovška, ki je kot katoliški duhovnik podpisal v Ljubljani letak z ordinarnimi lažmi in obrekovanji nasprotnikov. Precejšen pogum mora imeti g. 2ebot,.če imenuje pehanje in znojenje klerikalnih kandidatov, da se dokopljejo do poslanskih mandatov, pošteno krščansko stvar. In poštena krščanska stvar je pobratimstvo s framazoni itd. itd. Pa se bodo še vedno našli ljudje, ki bodo trdili, da klerikaliz'em ne zlorablja vere, in drugi celo, da Iderikalizma sploh ni in da je borba proti njemu nepotrebna. Nova žrtev beograjske policije Beograd, 15. septembra, p. Beograjska po-licija je ob priliki nedeljskih volitev strahovito pretepla uradnika demokratskega poslanskega kluba Dušana Nikoliča. Nikolič je bil tako razmrcvarjen, da so ga morali nemudoma prepeljati v bolnico, kjer so ug.v-tovili, da na vsem telesu ni niti koščka, kjer bi ne bilo podplutb, izvirajočih od udarcev kundakov in pendrekov. Nikolič je danes v bolnici podlegel dobljenim poškodbam. Demokratski klub mu bo priredil svečan pogreb, pri katerem bo govorilo več demokratskih prvakov, ki nameravajo tudi ob tej priliki govoriti o volilnih nasiljih in razgaliti prak«) beograjske policije, ki je že ponovno zahtevala človeške žrtve. Francija izganja nadležne emigrante Pariz, 1 ' septembra, d Listi poročajo, da je bilo iz Pariza izgnanih mnogo prcrtifaši« stov. Med izgnanci je tudi več urednikov, obeh v Parizu izhajajočih protifašističnih li* stov cCorriere degli Italiani» in «Unita». Med drugimi je bil izgnan tudi tajnik in blagajnik Društva besarabskih izseljen« cev. Letalstvo in politika Tokio, 15. septembra, s. Prepoved morna« riškega ministrstva radi nadaljevanja pole« ta letala «Pride of Detroit* je brez dvoma v zvezi s strahom Japoncev, da bi America« na preletela Boninske otoke, ki so bili malo pred washing-tonsko konferenco leta 1921. hitro in tajno utrjeni. Tokio, 15. septembra, (lo.) Na brzojavne prošnje sorodnikov sta Brock in Schlee sklenila, da se odpeljeta s prvim paroikom v Ameriko. • Londonski «Arcos» na prodaj London, 15. septembra, (be.) Sovjetska vlada je sklenila, da proda poslopje svoje trgovinske agencije Arcos. Vročina v Ameriki Chicago. 15. septembra, (pa.) V državi 11» linois je nastala velika vročina. Šole so za« prte. V raznih mestih je umrlo na solnca« rici več oseb. Po vsej Sloveniji gre glas, le »Domovina" je za nas! Naši Kraji in ljudje Profesor Franc Serafin Gerdinič Učitelju vzorniku in mučeniku junaku v spomin ob 30-letnlcl smrti. »Kje tak je še med nami?« S. Gregorčič »Koga dobimo?« smo se povpraševali dijaki IH.b ljubljanske gimnazije jeseni leta 1890. pred prvo uro nemščine. Imeli smo nekak strah pred tem predmetom in zato nam ni bilo vseeno, kdo ga bo učil. In v sobo je stopil veMk, suhoten mož, takole prj petdesetih, obraz mu je obkrožala lepa, že nekoliko sivkasta brada, izza zlatih na. očnikov pa je zrlo dvoje dobrodušnih očes. bi je spregovoril s svojim čistim glasom, da je odmevalo po sobi, kakor bi pritekava! na velikonočni zvon. Resno, nekako dostojanstveno je pred-našal učno tvarino; brez spod tikanja,- brez ponavljanja mu je beseda tekla kakor olje. Takoj smo začutili, da tu poučuje mož, M je z vsem srcem Pri stvari. Znal je ustvariti med namj neko dobrodelno razpoloženje. znal vzbuditi živo zanimanje. Mahoma nas je pridobil zase in za svoj pred. met. S spretno roko nas je vodil preko težav suhoparne, preučene in preobširne slovnice, modro izbiral le najvažnejše ln najpotrebnejše teoretične stvari, ves pa Je oživel, kadar je prišlo na vrsto zanimivo berilo, kadar je bilo pojasnjevati lepo pesem. Imel je izreden smisel za lepoto hi skušal tudi nas pripraviti do tega, da smo z dovzetne dušo in s sprejemljivimi srci pili in srkali lepoto, ki se razliva po dovršenih književnih proizvodih. In kako nežno, kako obzirno je ravnal z nami. Naravnost občudovali smo ga, s kako nedosežno, naravnost angelsko potrpežljivostjo je navajal večkrat dijaka, da je sam svojo napako spoznal in jo popravil. V izpraševanju je bil nenavaden mojster; ako si se le količkaj učil, si mu moral odgovoriti. Za proste pismene sestavke je izbiral tvarino, ki smo jo obdelovali radi, z veseljem in z uspehom. Dve leti sem ga imel za učitelja. A v vsem tem času nisem čul iz njegovih ust osorne, zbadljive besede, opazi] nisem pri n'ern niti sledu nepotrpežjjl-vosti in razburjenja. Le redko je koga posvaril, saj tega tudi ni bilo treba. Saj srno ga brezpogojno ubogali, z veseljem se učili, z dobro voljo opravljali naloge. Spoštovali smo ga, ljubili smo ga, bali smo se, da bi tega plemenitega moža žalili. Vračali smo mu ljubezen, ki nam jo je vsestransko izkazoval. Ni čuda, da je mož izhaiai brez vpisavanja v zasovraženo razrednioo, brez disciplinarnih kazni. Srčkana, lepa in zapeljiva Marion Davses v sijajni razkošno opremljeni komediji Princesa Ninočka Ženski princ — Od pastirja do princa — Borba za prestol — Intrige — Razkritje na dvoru. .. Pri vseh predstavah pomnoženi orkester. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Da, Gerdinič je dobro vedel, da v vsakem, tudi najzanikerneišem dijaku tli iskra večnega božanstva. Zato pa se je velikodušno trudil, da bi to iskro razplamtil in razširil. In to se mu je posrečilo. Zagotovljen je bil uspeh njegovega dela, zagotovljena ljubezen mladine Ko je stopil med nas, se je sicer pusta šolska soba izpreme-nlla v nekako svetišče in Gerdinič sam Je, kakor izvoljen in poklican svečenik z dostojnostjo grškega modrijana izvrševal svoj vzvišeni učiteljski ,poklic. Razen tega ni nikdar pozabil, da ne bi nas opozoril na to ali ono stvaT, ki bi nam utegnila koristiti v življenju ali nam kakorkoli olajšati učenje. Nekoč je priredil znamenit mnerootehnik predavanje za dijake, seveda proti vstopnini. Pri tej priliki je Gerdinič plačal več revnim dijakom vstopnino, da so se mogli udeležiti predavanja. Kot učitelj v Kočevju si je redno pritrgaval pri skromnem svojem zajtrku kruh, ki ga je dajal revnemu dijaku. Kočevsko gimnazijo so pohajali dijaki iz okolice, ki so stanovali zunaj in večkrat brez kosila čakali na popoldanski pouk. Marsikateremu teh revežev je Gerdinič mimogrede stisnil v roke desetico, da si ie mogel privoščiti kaj za lačni želodec. Tak učitelj je bil France Gerdinič. A v njegovo življenje ni sijalo solnce sreče. Do vrha mu je bila s trpljenjem napolnjena kupa življenja. Dijaška leta je preživljal v bedi in pomanjkanju. Opravljati je moral najnavad-nejše opravke da si je kaj prislužil. Nekaj časa je bil v dijaškem semenišču »Alojzi-ievišču« za »muca« in je nosil gojencem jedi na mizo. Kljub vsem neugodnostim in bridkostim mladih dni je bil vesel, živahen, dobrosrčen dečko, ki so ga ljubili součenci in učitelji. Rad je iskal razvedrila na izletih v lepo ljubljansko okolico, a največ veselja je imel s petjem. Bil je voditelj in dUiša dijaškega kvarteta, ki je z velikim uspehom nastopal pli cerkvenih in dragih svečanostih. Kot izboren tenorist je sodeloval pozneje pri cerkvenem zbora v Kočevju in v Kranju, kjer je bil tudi član orkestra, ki ga Je vodil skladatelj Viktor Parma. V težavah io pomanjkanju je preživel visokošolska leta. Ves obupan je nekoč krenil na eno dunajskih pokopališč, vsedel se je na grob in mislil umreti Kar stopi k njemu neznan gospod in ga prosi, naj mu raztolmači nekatere nemške in latinske nagrobne napise. Gerdinič stori to in dobi za nagrado nekaj goldinarjev. Bil je naenkrat rešen. In kljub vsem zaprekam, ki bi bile koga drugega potrte in strle, je vztrajal ta srečno končal študije In postal profesor. Služboval je v Ljubljani, v Kočevju, v Kranju in nato zopet v Ljubljani In moška leta! Kaj so miu prinesla drugega, kakor razočaranje. Imel je devetero otrok. Vsi so miu do zadnjega popadali v grob v zgodnji mladosti Ženi njegovi se je orrtračil duh in je nesrečne svoje dni sklenila v blazoici. In naposled je prišel na vrsto tudi sam. Radi strahovitih udarcev mu je opešalo živčevje, bolezen se Je pojavila v nogah. Več let je strahovito trpel. A naravnost junaSko je prenašal svoje trpljenje. Žal besede ni bilo čuti iz njegovih ust. S čudovitim samopremagovanjem je hodil v šolo. Spominjam se. kako so ga včasi med poukom prevzele bolečine. Z obema rokama se je prijel za razboljena meča in skušal za trenotek utešiti in obvladati bolečine. A samo za trenotek. Pa se je dvignil in učil naprej. Tolažnlca v njegovih mukah miu ie bila — violina. Naposled mu je odpovedala tudi ta. Zadnja pesem, ki Jo Je zaigral, je bila Medvedova »Nazaj v planinski raj«. Potem pa je skoro pristopila smrt in prinesla rešitev velikemu trpinu in mučeniku. Gerdinič ie bil profesor po milosti božji: impozanten po svoji vnanjosti, nenavaden po izrednih vzgojiteljskih zmožnostih ln vrlinah. Bil je mož redike plemenitosti. Bil Je junak v življenju — kot profesor v Kočevju je trem ponesrečencem v reki Riraži rešil življenje —, junak v trpljenju in Junak v smrti, ki ii je brez strahu gledal v obraz. Zapuščena je niegova gomila na starem ljubljanskem pokopališču, a spomin nanj nam je svet vsem, ki smo ga poznali, zlasti nam, ki smo imeli to redko srečo, da Je bil naš profesor, na? vzgojitelj ln voditelj, naš dobrotnik. Prof. Makso Plrnat Kulturni pregled Repertoar ljubljanske opere in drame med velesejmom Sobota, 17.: »Trubadur*. Nedelja, 18.: «Poljska kri®. Opereta. Pondeljek, 19.: Zaprto. Torek, 20.: «Rajski vrt». Dramska premi* jera. Sreda, 21.: aGrofica Maricaa. Opereta. Četrtek, 22.: «Mnogo hrupa za nič». Kome« dija. Petek, 23.: «Traviata». Sobota, 24.: »Rajski vrt». Nedelja, 25.: «OrIov». Opereta. Začetek predstav točno ob osmih zvečer. Predprodaja vstopnic od petka dalje pri dnevni blagajni v operi. Gledališka razstava na ljubljanskem velesejmu. Pripravljalna dela posameznih oddelkov za gledališko razstavo so dovršena in zbrano je gradivo, ki bi lahko napolnilo več paviljonov. Društva in posamezniki so s hvalevrednim zanimanjem poslali toliko stvari, da bo mogoče pokazati res dovolj pregledno historijo našega gledališča. Literarni oddelek, ki ga vodita gg. C. Debevec in Alfonz Gspan, vsebuje do malega roko- pise vseh slovenskih dramatikovi Fotogra- fični materijal posameznikov tvori sklenjen krog vseh dramskih igralcev Istotako od- delek opere, ki ga vodi ravnatelj gosp. Polič v družbi s kapelnikom g. Neffatom, bo pokazal pregledno razvoj opere bodisi kar se tiče pevcev ali partitur. češka oboe postavi svoje marijonetno gledališče, društvo h in 6. 'okalL Scčaj p» zida na Vlč i to mvo kolonijo in več manjših eno in dvo družinskih hišic, še to iesen pa prične zadruga graditi z državnim posojilom 2,000.000 Din v Šiški 20 stanovanj, kasneje pa namerava sezidati kolonije ob Dunajski cesti, v Vodmatu ta v Šiški, če bo tudi nadalje našla razumevanje pri merodainih faktorjih. Na sedanji pokrajinski razstavi na ljubljanskem velesijmu bo razstavila načrte, ki jih je projektirala že priznana tehnična pisarna arhitekta Iv. Zupana. Zadruga »Stan in dom« vabi vse svoje članstvo, vse prijatelje zadružnega gibanja In vse interesente, da se udeleže omenjene slavnosti in da sj ogledajo črte in publikacije na ljubljanskem vj asei- OBLAČILA Me i. Maček Ljubljana, Aleksandrova 12 so naiboliia in najcenejše. u— Pri mestnem gradbenem uradu Je po polni ti mesto strojnega inženierja. Po goji so sledeči: Državljanstvo kraljevine SHS, neomadeževano življenje, telesno in duševno zdravje, starost nad 18 in pod 40 let. z uspehom dovršeni popolni studi) teh-hične visoke šole z vsemi teoretičnimi in praktičnimi izpiti, najmanj triletna strojna praksa v kaki tovarni ter nekaj prakse pri eksplozivna motorjih, najbolje pri avtomobilih. Pravilno z vsemi potrebnimi dokazili opremljene prošnje Je vložiti najkas-nejo do dne 26. t. m. pri predsedstvu mestnega magistrata. u— Nedeljski Izlet Sokola I. Prosv. odbor Sokola I. v Ljubljana priredi v nedeljo, dne 18. septembra celodnevni izlet k Sv. Lovrencu Pod Storžcem. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 6.55 (zadnjič je bil odhod napačno označen) do Kranja, odtod peš, povratek v LJublano ob 21.03. Pešhoe je približno tri ure v vsako smer. Izletniki naj vzamejo potrebno hrano s seboj. V neugodnem vremenu izlet izostane. u— Cvetoče kostanjevo drevo. Na vrtu hiše mesarja in prekajevalca Pavla Dolinska na Karlov ški cesti 28. se je pred dnevi popolnoma razcvetelo košato kostanjevo drevo. Kostanj je popolnoma bel. Usti pa so sočno zeleni kakor v maju. čudna kaprica narave, ki je pričarala na vrt košček pomladi dočim čez Polja že veje hladna Jesenska sapa. h— Nesreča zaradi nagafivostL V sredo se ie ponesrečil na neki stavbi poleg Koie-zije zidarski delavec Rudolf Cigula, stanujoč v Rožni dolini. Nesrečo Je povzročil tesar Vinko P. ki mu je izpodnesel lestvo. Pri padcu ie Cigula dobil občutne poško<&e j— Avtomobilska nezgoda na Kette-Mnr. novi cestL V sredo dopoldne Je po nesreči zadel šofer Lojze M., vozeč s tovornim avtomobilom, v telegrafski drog poleg Ban-kove gostilne na Kette-Murnovi cesti. Avto je drog podrl na tla in s tem potrgal tudi žice. Nesreča je nastala radi tega, ker se Je šofer ogibal dvema voznikoma, ki sta mu prihajala nasproti. u— Drobna policijska kronika. Včerajšnji policijski raport izkazuje izredno število mani in bolj raftalrano izvedenih tatvin to vlomov. Kronika beleži 2 tatvini koles, 1 tatvino vozičkov, 2 tatvini obleke, 1 tatvina kanarčka, 2 vloma v stanovanje, 3 telesne poškodbe, 1 prestopek neprevidne vož nje in poškodba tuje lastnine. 1 prestopek ogrožanja telesne varnosti, 1 prestopek iz-vTševanja gostilniške obrti brez osebne pra vice, 1 izgred v gostilni, 1 prestopek nedo- stojnega vedenja, 3 prestopki cestnega policijskega reda in 1 prestopek avtomobiskih predpisov. Aretaciji sta bili izvršeni 2 in sicer: 1 radi nedostojnega vedenja in 1 radi vlačugarstva. u— Luč Orijenta. Opozarjamo cenjeno občinstvo, dijaštvo in šolsko mladino na prihodnji spored ZKD. Ljubljana v kinu Matica. Predvajal se bo lep kulturni film iz čarobne Indije. Vsi, ki ljubijo čar Orrjenta, naj sj sigurno ogledajo ta spored. Film se predvaja kakor običajno v soboto 17. t. m. ob 14^0 in v nedeljo IS. t. m. ob 9.30 in 11. uri. u— Pouk jezikov. Letošnje šolsko leto otvorimo zopet tečaje franooščine, angleščine, nemščine, italijanščine, srbohrvaščine. Pouk se vrši za posameznike in v majhnih skupinah po praktični Breznikovi metodi. Poučujejo samo kvalificirane osebe. Vpisovanje od 6. do 7. zvečer v Beethovnovi ulic; 7, pritličje, levo (zgradba čekov, urada) — J. S. Jeras. llb n— Mestno kopališče na Ljubljanici se z dnem 19. septembra zatvori. u— Kopališče Tabor pristopno javnosti vsako sredo in soboto od 8. do 19. ob ne. detiab od 8. do 12. Vhod nasproti vojašnice u— Dr. V. Stacul, specijalist za otroške bolezni, zopet ordinira. Gosposvetska cesta št. 2-II. 1385 Blago fe dobro ako izpolni svojo svrho. Da to ctore Iz Maribora a— Vojaška proslava na Trgu Svobode. Včeraj dopoldne je podružnica zveze rezervnih oficirjev ob najlepšem jesenskem vremenu proslavila obletnico proboja solunske fronte. Sredi Trga Svobode sta bila postavljena oltarja s pravoslavnim in katoliškim duhovnikom, ki sta opravila cerkvene ceremonije. Ob strani so tvorili med številno množico občinstva špalir številni re zervni oficirji v uniformah, vojaška godba, četa vojakov in odposlanstvo Orjune. Tudi oblasti so bile številno zastopane, Veliko županstvo, mestna občina, sodišče, državno pravdništvo, moška kaznilnica, šole te dru gj uradi. Svečanosti so pričele točno ob pol 11„ ko je prispel z adjutantom komandant mesta general Spasid, ki Je najprej sprejel raport predsednika rezervnih oficirjev to vojaštva. Lepa siavnost je napravila najboljši utis in tako dostojno počastila spomin velikega dogodka jugoslovenske borbe za svobodo. a_ Barčica... Zadnje dni volilnega boja je po mariborskih vogalih res vzbujala veliko pozornost visoka barčica na radikal-skih lepakih, ki Je vsaj na tistem modrem papirju potopila vse druge barčice SHS političnih strank. Uspeha pa seve največja bar čica v Mariboru ni imela, ampak se je ravno visoka in stara fregata mariborske radikali je sredi burnih valov razbila, eksplodirala in se potopila. Na površini so plavale na večer med ostalimi čilimi barčicami le še preperele deske ta še teb drobcev je bilo komaj nekaj nad 300. Takšna je zgodovina mariborske barčice, ki še vedno kreše dovtfpe duhapolne mariborske mladine. a— AT so lih! Preden so bile v nedeljo končane volitve, se je vodja mariborske ra-dikalije s svetim zanosom pridušal. da Je padlo v njihovo skrinjico najmanie 800 glasov. Na ugovore nevernih Tomažev, da kaj takega vendar ne more trditi s popolno gotovostjo, Je še odločneje razlagal,, da je to absolutna resnica, ker so iim vendar prišli volilo! sami pravit v volilni lokal, kjer so te prijave zapisovali ta seštevali ter tako Prišli že pred 18. uro do številke 800. Ali so dotični, ki so se prišli javljat, da so volili zajednico z radikalno barčico, že tudi dobili takoj Izplačano nagrado, ni dognano Dognano je le, da so v Mariboru v samem mestu razdelili med odločne pristaše nad 1500 legitimacij s Pašlčevo fotografijo ta da zvečer ni bilo v radikalni skrinjici ne 1500 in ne 800, ampak samo 309 kroglic. Po tegavščfnam torej v Mariboru ni kraja. a— Sezona prireditev prihaja v tek. Gle dališče Je razpisalo abonman in objavilo repertoar. Med dijaštvom je opažati na promenadi tudi igralce in igralke, večinoma stare obraze. Posebno ženski ansambel je ostal v gledališču ves lanski brez pomlajenja. Ljudska univerza otvarja vrsto koncertov z nastopom Saše Popova 7. oktobra. Ostali program še ne more pričeti, ker je agitai tajnik obolel. V nedeljo 18. sept. bo zopet motorna dirka na Teznu sledila Ji bo konjska dirka v nedeljo dne 2. oktobra. Šport je sploh neprestano v akciji, v Ljudskem vrtu je vsak dan živahno. Tudi sokolsko letno telovadišče še mladina pridno obiskuje. V ostalem pa so šolski mladini sporočili letos tako poostren disciplinarni red, da spominja srednjeveških askez po samostanih. Po 18. ur se ne sme nihče več pokazati na ulici Prepovedano je gledališče, kino, koncerti, shaja-nje, prepovedano druženje s tovariši alj s tovarlšicaml drugega zavoda, kratkomaio vse je prepovedano, razen učenja ta poti v šolo ta cerkev. O uspehih bodo pedagogi podagaH račune ob koncu leta. — Invalidi Javljajo za 2. oktobra svojo tombolo na Trgu Svobode. Tudi biografom se pozna Jesen. Zvišali so cene, za »šlagerje« pa podvojili in še je naval. Park Je pa zvečer prazen, čeprav je elektrificiran. So pa polne sokolske telovadnice naraščaja, kakor še nikoli ta to Je naša svetla stran zgodnje Jeseni. t— Vitanjske Fužine prodane. Včeraj se je vTšila pri okrajnem sodišču v Konjicah sodna dražba vitanjskega veleposestva, znanega pod imenom Vitanjske fužine, poprej last Stetabeissa, zadnje čase pa g. Puk šiča. Dražbe se Je udeležila samo mariborska mestna hranilnica, največja upnica, zastopana po gerentu dr. Ravniku ta ravnatelju Vodebu. Ker drugi niso dražili, so zastop niki Mestae hranilnice izdražili velepose-stvo za izklicno ceno 1,350.000 Din Posestvo meri 360 ha in ie po večini Izsekano. Glavni aktrvum posestva je elektrarna, ki daje razsvetljavo oblastnemu zdravilišču v Dobrni. Kakor doznavamo, se zanima za 1 posestvo neka družba, ki namerava povzdigniti veleposestvo na ta način, da bi ga eksploatarala z industrijskim predelovanjem lesnih izdelkov. Na tem veleposestvu so se nahajale svoječasno velike kovačnice, kj so nekako pred 20 leti prenehale. Ostalo je po njih ime Vitanske fužine. Včeraj prodano veleposestvo je obenem značilno za padec cen pri nepremičninah v zadnjih letih. Pred tremi leti ie bilo to posestvo cenjeno na nad 3 milijone dinarjev. Nedavno je kupila Mestna hranilnica tudi veliko vinogradno posestvo Doblischer, popreje last bivšega nemškega odvetnika dr. Mravljaga v Maj-teršpergu pri Mariboru, kjer je imela hranilnica vknjižene večie terjatve. Iz Celja e— Celjsko gledališče. Brattaa, ravnatelj in režiser celjskega gledališča pripravlja za otvoritveno predstavo Cankarjeve Hlapce. Zasedba bo v domačih rokah. Pričakuje se, da bo igra v vsakem oziru občinstvo zadovoljila. Kakor čujemo, Je izročil upravi mestnega gledališča v Celju svoje najnovejše delo »Roka pravice«, žalostno veseloigro v 8 slikah, pisatelj Angelo Cerkvenik, avtor drame »V vrtincu«, «Strel» in »Očiščenje«. »Roka pravice« ie delo, ki biča z ostro satiro korupcijo in štrebarstvo. Uprizorila se bo na celjskem odru v začetku sezone. Zvedeli smo, da je obljubilo veliko slovenskih avtor jerv, da bodo dali celjskemu odru na razpolago igre, ki jih niso še nikjer igrali. e_ Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrl 14. t. m. Karel Jazbinšek, 21 letni rudar od Sv. Krištofa pri Laškem. Nai v miru počiva! o— Dvodinarski falsifikatl v Celju. Celjski policiji so prišli v roko dvodinarski ia'-zifikati, ki so tako dobro ponarejeni, da Jih je prav težko ločiti od pravih- Razloček med pravim; ta nepravimi novci, ie ta, da Je opaziti na zunanjem robu razpoko, ki je nastala na ta način, da so falsifikati sestavljeni iz dveh delov. Če vržeš falsifikat na tla, ne da nobenega zvoka, ker Je iz svinca. Opozarjamo občinstvo, naj bo pazljivo pri sprejemanju denarja jn naj naznani vsakogar, ki bi hotel take falzifikate spravljati v promet. Iz Kranja r— Izlet hrvaških turistov v Karavanke. Prihodnjo nedeljo priredijo zagrebški p! a* ninski krogi skupen izlet na Stol in Begunj* ščioo, kjer ima kranjska podružnica svoje postojanke. Ka vrhovih jc še prav malo snega. r— Važno za delodajalce. Mestno župan« stvo je prejelo od velikega župana okrož« nioo, ki opozarja delodajalce, da pravilno in točno prijavljajo uslužbene osebe Okr. undu za zavarovanje delavcev. V nasprot* nem slučaju naj si sami pripišejo težke po« sledi ce zakona. r— Aeroplan nad Kranjem. Včeraj okrog 14. je krožil nad mestom vojaški zrakoplov dvokrilnik. v katerem so bile tri vojaške osebe. Nad mestom je letel komaj v višini 100 metrov. Da se je takoj na ulicah na« bralo I rudi. je razumljivo. r— Oddaje poštne vožnje. Dne 29. t. m. ob 11. dopoldne se bo vršila v prostorih županstva v Stražišču iavna licitacija za od« dajo poštne vožnje Stražišče«Kranj kolo« dvor. Iz Trbovelj t— Pevsko društvo «Zvoru> v Trbovljah sprejema nove pevce in pevke. Kdor ima ve« selie do petja, naj se priglasi takoj, ker se društvo pripravlja za koncert, ki ga name« ravt še letos prirediti v Ljubljani. t— Dramatični odsek Sokola v Trbovljah namerava pričeti po skoraj enoletnem pre« sledku zopet z gledališkimi predstavami. V oktobru namerava uprizoriti Pehovičevo ve» seloigro «Ploha». Ker se je priglasilo za so« delovanje več novih dobrih moči. se nam obeta irrav lep užitek. t— Šahovski klub osnovan Na ustanov« nem občnem zboru šahovskega kluba je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik g. Od« lazefc, Dodpreds g. Rainhofer, tajnik c. Ro* bert Plavšak ml.. bla?a;nik Jagar. odborni« ka gg. Persoclio m Mahkovec ml. t— Šport. Tukaišnia športna kluba prid* no trenirata za prvenstveno tekmo, ki bo 16. oktobra "Spomladansko prvenstvo si je pridobil SK Trbovlie. za jesensko prvenstvo pa ima več šans SK Amater. t— Naše ceste. Že zadnHč smo pisali, ka« ko lepo urejene ce > Split • • •»• Praha . . i i i Solnce vzhaja ob 537, zahaja ob 18.13, luna vzhaja ob 20.32, zahaja ob 10.27. Najnižja temperatura je bila danes v Ljubljani 9.8 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Lepo vreme bo trajalo najbrže dalje. Malo top- 7. Tržaška vremenska napoved za petek: Lahki vetrovi z raznih strani. Nebo večinoma jasno. Temperatura od 17 do 28 stopinj. Morje nekoliko razburkano. poidne na igr. ffirije g. Mahkovee in po 3 reditelji vsakega kluba; dopoldne na igr. Primorja g. Dorčec in po 3 reditelji vsa« kega Iduba; popoldne na igr. Primorja go« spod Uršič in po 3 reditelji vsakega kluba; blagajniško službo opravlja vedno prvoime* novani klub. Na igr. Ilirije opravlja bla« gajniško službo g. Kovač in SK Ilirija, re« diteljsko g. Čeme in po 3 reditelji vseh štirih klubov, rediteljstvo na tribuni nad« zoruje g. Bajec. — Reditelji in blagajniki se morajo javiti pol ure pred pričetkom tekme, na igrišču Ilirije reditelji vseh štirih klubov ob 14. uri za obe tekmi, pri blagaj« niškem vhodu službujočemu odborniku. — Enkrat za vselej se vnovič opozarjajo klu« bi, da morajo delegirati za rediteljskio služ« bo in za stranske sodnike le primerne sta* rejše osebe, sicer bodo pozvani m odgo* vor po § 52. oz. 53. kaz pravilnika. — En« krat za vselej se objavlja dalje, da morajo imeti reditelji klubske redSteljske znake, stranski sodniki predpisano klubsko zasta* vioo, vsako moštvo pa mora prinesti s se« boj eno predpisano žogo. — ASK Primorje se preda upr. odboru v kazenski postopek, ker pri pokalni tekmi 8. t m. ni izpolnilo predpisov glede rediteljeke službe. Uprav* nemu odboru se predajo dalje, ker v raznih tekmah niso oddali predpisanih postav mo« štva, klubi: Maribor, Atktik SK, Merkur, Jadran, Primorje, Krakovo. Poročila sodni« kov o incidentih pri tekmah Rapid : Ha* koah (Gradec) 4. t m. in Ilirija : Borac (Split) 11. t. m. se odstopijo JNS»u v dalj* no postopanje. — Odobri se na predlog M. O. Maribor tekma Rapid : KAC v Ce* lovcu dne 18. t. m. ter preložitev maribor* skega finala za poškodbeni fond na 2. okto* fcer. Odkloni se prošnja ASK Primorja z dne 13. t. m. za odobritev prijateljske tek« me s Haškom, dne 18. t. m. v Ljubljani, ker so bile za ta dan že prej določene raz« ne prv. tekme, katerih radi pomanjkanja terminov ni mogoče odgoditi. — Posl. cdbor opozarja ljubljanske klube, da ob prvenst« venih terminih ne more odobriti v Ljublja« ai nobenih drugih tekem ter jih poziva, da se po tem ravnajo. Kazenskemu odboru se predajo igralci: Čamemik (ASK Primorje) radi prestopka po § 25. k. p. po tekmi Hirija : Primorje dne 8. t. m. s takojšnjim suspen« zom; Habicht II (ZSK Hermes) radi enake« prestopka v tekmi Hermes : Ilirija dne 28. VUL s takojšnjim suspenzom; dalje brez suspenza Slamič in JanSgaj (ASK Pri* morje) radi prekršaja po § 35. v tekmi Hi« rija : Primorje dne 8. t. m. ter Cimperman (SI Reka) radi prekršaja po § 25. K. p. — Verificirajo se pokalne tekme za poškod* beni fond LNP«a Hirija : Krakovo 2 : 0. Ilirija : Primorje 4 : 2, Maribor : Svoboda (Maribor) 6 : 1, Svoboda (Maribor) : Mer« kur 2:1. — Verificirajo se s pravom na* stopa dne 24. IX.: za SK Slavija: Bajec Vik tor, Zupan Ivan, Špacapan Avgust, Ustnik Josip, Sluga Karol, Čeme Avgust, Šorn Ed« vard; za TSK Merkur: Glumac Demeter; za SK Svibodo (Mbor); Kropf Drago, Sin« kovič Franjo, Dasko Anton, Arsenijevič Milorad Verificirajo se s pravom takoj'* šnjega nastopa za SK Železničar (Mbor): Vesnaver Ljubo, Fašing Josip, Mahajnc Val* ter, Glaser Franc, Safran Martin, Fischer Josip, Vauda Ivo, Vauda Adolf, Marussig Hugo, Senica Rudolf, Kosi Franjo, Škrat ar Ernest, Šapec Ivan, Kovač Franc, Dobaj Jo« sip, Jenko Josip, Klajdarič Franc, Obersnel Mirko, Drobnič Otmar, Jančič Karol, Spi« tzer Filip, Ermenc Josip, Veras Drago, Ma« rinič Alojzij. — Verificirajo se s pravom nastopa dne 16. marca 1928: za SK Želez* ničar: Wagner Maks, Stauber Rudolf, Pe» tan Emest, Frangesch Ernest, Marčinko Aleksander, Vogrinec Rudolf, Gruber Bo« gomir, Pasternjak Siegfried, Hardinka Fr. — Podsavezne izkaznice morajo predložiti do 20. t. m.: ASK Primorje za igr. Marinič Alojzija, SK Rapid za Pasternjaika Siegfr. in TSK Merkur za Hardtoko Franca. — Prošnja TSK Merkur glede igr. Kopčiča in Štruklja se zavrne, ker je v protislovju z jasnimi določili pravil. — Zavrne se prijavi« niča igr. I iarnerja Kairola za TSK Merkur, ker ji ni priložen^ odpustniea pejšnjega kluba in taksa za poškodbeni fond 100 Din; MO Maribor se naproša, da pomanjkljivo opremljene prijavnice že v lastnem delo* krogu zadrži in jih vrne Hubom. Iz enake« ga razloga se zavrne prijavnica igr. Čema* žarja Ivana (prej SK Jadran) za SK Slavi* jo. Zavrne se prijavnica igr. Efferl Roma« na za SK Svobodo (Mbor), ker je ni podpi* sa! igralec. — Tajnik IL Mednarodne motociklistične dirke in dirke za državno prven stvo na Teznu pri Maribora V nedeljo, 18 t. m. priredi mariborski Motocikli stični klub, ki se od ustanovitve prav živahno udejstvuje v domačem spor* tu, veliko motociklistično prireditev na Tez nu pri Mariboru. Od prve prireditve, ki so jo v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev in obiskovalcev izvedli s skromnimi sred« stvi domači športniki, se zanimanje za no« vo uvedeno športno panogo vedno bolj ve« ča. Le par dni nas še loči od tretje prire« ditve, ki jo bo izvedel Motoklub Maribor v kratki dobi svojega obstoja. Na spore* du so mednarodne tekme različnih katego« rij, jugoslovenska avtoklub pa je priredi« teljem poveril tudi izvedbo dirk za držav« no prvenstvo, kar je brez dvoma velik do« godek. Da si je mariborski motoklub pridobil velik ugled ne samo doma, temveč tudi v tujini, dokazujejo številne prijave inozem* skih u Rednih športnikov, ki se bodo ude« ležili nedeljskih tekmovanj. Imena Dunaj* čanov, ki so doslej prijavili svojo udeležbo: Reiter, Messner, WaHa, Machu, Opawsky, Schneeweiss in Kramer ter Gradčanov: Moslacher, Sandler, Hebel, Goriup, Hatzlin Trum mer jamči io. da bo prireditev končala s popolnim uspehom in da se bo obiskoval« cem nudil res prvovrsten užitek. Prijave Celovoanov, Vinkovčanov in Ljubljanča« nov, ki so tudi zagotovili svojo udeležbo, še niso dospele, vendaT se s sigurnostjo računa, da bodo tudi ti odposlali na prire* ditev svoie najboljše reprezentante. Za dir« ko za državno prvenstvo so se doslei pri« javili že s prejšnjih prireditev znani drrka« či: Bauman. Strgan. Babič, Fiterer, Peters in Pivec, tako da bo boj izredno oster, kar bo brez dvoma v znatni meri dvignilo za« nimanie. Iz sprrrtne lojalnosti so vsi šport* ni klubi preložili svoja tekmovanja na pri« hodnje termine. Službeno iz LNP. Sklicujem kratko iz« redno sejo poslovnega odbora, ki se vrši danes, v petek ob 20.30 v rosebni sobi ka« varne , fco Ljubljana, plač. po prejemu po 490. Novosadska blagovna borza (15. t. m.) Pšenica: baška. 78/79 kg 295 — 800; banatska, 78/79 kg 290 — 295. R ž: baška, 72 kg 280 — 290. Ječmen: baški in sremski, 65/66 kg 260 — 265. T u r š č i ca : baška in sremska 192.5 — 195; banatska 190 — 195. Moka: baška cOg, 4275 — 440; baška <2> 407.50 — 415: baška c5> 380 — 390; baška <6> 3275 — 3375: baška <7> 270—280; baška <8» 210 — 220. Fižol: baSki, beli, izbrani, 2 % 325 — 330. Otrobi: baški v ju-tastih vrečah 1725 — 175. Dunajska borza za kmetijske prodakte (14 t. m.) Zaradi neprestanega slabljenja ameriških notiranj se je nerazpoloženje za nakupovanje na dunajskem tržišču še poostrilo. Kupčija s pšenico je močno omejena. Rž tendira mirno. Cene turščici slabijo dlje. Prodaja moke ni baS ne po voljna. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine v šilingih ab Dunaj: pšenica: domača 39 — 4050, madžarska Tisa (81/83 kg) 44.50 — 45; rž: marchfeJdska 38.50 — 39: ječmen: najboljši 40 —43, prvovrstni 38 — 40; turščica: rumunska 27.50 — 29; oves: domači in madžarski 29.50 — 30. Moka <0> (v trgovini na debelo): domača 65 — 69, madžarska 63—66. Iz Na skrajnih mejah vsemirja Zvezdoznanci na observatoriju Mount Hamilton v Kaliforniji se že delj časa bavijo z raziskavanjem skrajnih koncev vsemirja. V ta namen jim dobro rabi poseben spektrograf z dvema prizmama, ki so ga bili sami izumili. Posrečilo se jim je fotografirati najbolj oddaljene zvezdice, ki jih ne vidimo niti z najboljšim teleskopom in ki še spadajo v sestav Mlečne ceste. Tako so prešteta in fotografirana vsemirska telesa, ki so 96,000 bilijonov milj (številka, ki ima 15 ničel) daleč od zemlje. V tej daljavi se začenja Mlečna cesta izgubljati v prazen prostor. Niti najfinejša fotografska plošča ne zaznamuje nobene zvezde več. Kaj je tam? Nekateri astronomi zastopajo teorijo. da so nekje blizu meje našega vsemirja in računajo, da meri njegov dvojni radij 192 kvadrilijonov milj. To je daljava, v kateri izginejo vsa človeška merila in vsi pojmi o prostoru in času. Vendar pa ne more nihče reči, da je ondi konec vesoljnega prostora. — Eksaktno ni moči dognati in se bržčas sploh ne bo nikdar dognalo, ali je vesoljni prostor končen ali neskončen. Zgornja raziskavanja se tičejo nemara samo enega kontinenta v vsemirju, uni-verzuma, ki spada v sestav Mlečne ceste. Kaj je onstran teh meja — so-li za praznim prostorom na skrajnih koncih Mlečne ceste novi vsemirski kontinenti ali ne, to je in ostane po vsej verjetnosti večna skrivnost. Lov za novimi letalskimi rekordi Sezona gre h kraju, poleti čez Ocean po sodbi strokovnjakov niso več mogoči. In vendar se še vedno javljajo novi kandidati za drzna in nedvomno pogubna podjetja. Vreme nad Atlantikom je nemirno, zračne struje so močne, križajo se toki v različnih pravcih in letalo, ki pride med nje ter jim ne more kljubovati, sigurno pogine. Nedavno smo priobčili statistiko žrtev prekomor-skih voženj v letošnjem letu. Našteli smo jih 21, izgleda pa, da se bo to število še povečalo. Med rekorderji, ki se pulijo za prvenstvo v zraku med Evropo in Ameriko sta sedaj dva Nemca. Junkers je opustil svoj projekt. Izkušnja z «Evropo* in »Bremenom* je bila predraga, da bi se tak riziko v enem letu lahko dvakrat ponovil. Zato pa se je pojavila Rohr-bachova tvorniea v Berlinu, ki je izgo-tovila dva hidroplana tipa Robbe, ki sta oba opremljena s strojem, ki razvija 800 konjskih sil. Aparata sta sedaj na preizkušnji v Kodanju na Danskem in nemški listi pišejo, da hočejo Rohrba-chove tvornice kljub vsemu poskusiti s poletom čez Ocean v štirih etapah. Hidroplana bi letela najprej iz Cuxhavena v Vigo na Špansko, od tam na Azore, naprej na Bermudske otoke ali v Kaliti ter dalje na Novo Fundlandijo. Prvo letalo naj bi vodil letalec Udet, drugo pa Steindorff. Ali se bo namera obisti-nila, pa je zelo dvomljivo. Francoski letalec Pelletier d' Oisy je odletel iz Pariza v Bukarešto ter je naložil 2500 litrov bencina in 120 litrov olja. Ta zaloga mu zadošča za 20 ur poleta. D'Oisy je računal, da bo letel z brzino 170 km na uro. Rusko sovjetsko letalo «Proletary», katerega je poslala moskovska vlada na propagandni polet po svetu in je absol-viralo prvo etapo z dokaj lepim uspehom, se je moralo na Češkoslovaškem spustiti na zemljo zaradi defekta. Pri spuščanju se je aeroplan poškodoval, da so morali demontirati aparat in ga poslati nazaj v Moskvo. Na pariškem letališču Bourget sta skušala letalca Marnier in Faureau postaviti nov distančni rekord. Pri startu sta pa imela smolo. Ko se je letalo zaletelo, da bi se dvignilo v zrak. je počila pnevmatika na enem kolesu, na kar je hotel pilot skokoma v zračne višave. Manever se ni posrečil, letalo je padlo nazaj na zemljo in je odletelo 6 m v stran. Vijak se je zlomil, bencinski rezervoar se je razbil in 4500 litrov bencina in olja se je razlilo po tleh. Samo prisotnosti duha vodilnega pilota se je zahvaliti, da se ni pripetila velika katastrofa in da se poskus ni končal z izgubo človeških življenj. 40.000 bacilov v enem poljubu Kaj je slajše od jutranje rose? Med iz Hible. A slajše od meda? Nektar. A slajše od nektara? Poljub . . . Tako se glasi star iztočni napis. Vendar se je pojavila v Evropi skupina ljudi, vmes učenjakov, ki svare: «0 mož, o žena, nikar se poljubljati*. Ti «kvaražugoni* zatrjujejo, da se z vsakim poljubom prenese do 40.000 kali raznih bolezni. Nejeverni Tomaž pa je vzel povečalo in delal poskuse. Res. da se s poljubom prenese znatno število glivic, a vendar ne 40 tisoč. S prirodnimi ustnami se jih prenese povprečno 534, s pobarvanimi pa 707. Dognalo se je to na ta način, da so neke mladenke poljubile poseben krožnik, ki se je nato z drobnogledom analiziral. Pri tem so se našle med drugim raznovrstne patogene klice, n. pr. streptokokus viridans. ki ga nahajamo pri vnetju srčne opne, streptokokus ko-munis, stafilokokus albus in še neka klica, ki se vobče ne smatra za prilep-Ijivo. Nadalje se je zasledil stafilokokus aureus, ki se pojavlja ob bronhialno prsnem zapaljenju, mikrokokus katara-lis, ki živi v nosu in grlu in pnetrmoko-kus. Moške ustnice imajo v celoti 612 bacilov, ženske pa 534. Ženske porde-čele ustnice jih vsebujejo nekaj stotin več, a moške z biki le 293. Glede ooas-nosti okuženja se mora povdariti, da pri 250.000 osebah zgolj ena dobi bolezen od poljuba. Nevarnost je torej neznatna. Vojvodinja Gordonska po takem ni kdo ve koliko tvegala, ko je šla nabirat vojake prostovoljce in jim dajala ix> izberi en funt ali poljub. «En funt*, je modroval neki dosluženec, «en funt bom hitro potrošil. Dajte mi rajši poljub. Slast vašega poljuba mi bo ostala vselej v spominu.* Sedaj, ko to veste, si boste mirno šepetali besede francoskega pesnika: »Tvoja usta? Cvet, ki bi ga hotel vedno imeti na svojih ustnicah . . .» K otvoritvi vzpenjače na Mont Blanc Na levi: plezanje na greben montblanškega masiva. — Na desni: »cMenihov vrh». Vztrajna plavalka Miss Kathlecn Thomas je pred dnevi pre. plavala bristolski kanal med Penarthom (Cordiff) in \Vestc-n«Super«Marsom v 7 urah in 20 minutah. Razdalja meri 18 kilometrov. Mrlič potuje čez Alpe Brzovlak Calais-Milan je pred kratkim vozil salonski voz s črno zastrtimi okni. Potniki so videli, da v vagonu ni žive duše in so se živo zanimali, kdo se vozi v taki tišini. Sprevodnik je na vprašanje odgovarja!, da se v salonskem vozu nahajajo potniki, ki nočejo, da jih kdo moti pred postajo Lago Maggiore. Vendar je bila radovednost pasažirjev toiika, da so se hoteli prepričati, kaj je na stvari. Tako je prišlo na dan, da se v vagonu ne vozi nobena speča skupina, marveč samo eden, ki je zatisnil oči na vekomaj in ki se nikoli več ne bo zbudil v življenje. Ko je vlak ostavil Ženevo, so se vrata vagona odprla in dva črno oblečena moška sta dvignila iz vagona mrtvaško krsto, v kateri je ležal angleški sportsman. Pokojnik je namreč določil v svoji oporoki, da ga morajo po smrti prepeljati preko Mont Blanca, na katerega se ni mogel povzpeti v svojem življenju. X Ostanki «Old Glory najdeni. Parnik «Kyle» javlja, da je našel in spravil na var« ikj ostanke ponesrečenega ameriškega leta« la aOld Glory», ki je postalo žrtev AtLanti« ka. Razbit aeroplan je plaval kakih 100 milj od mesta, ki ga je javil klic «SOS» ko je le» talo padlo v vodo. O letalcih ni duha ne sluha. X Grozen zločin nad poljskimi emigrant ti na Kubi. Policija na Kubi je odkrila taj» no družbo, ki se je pečala z neverjetno bestijainim poslom. Izvabljala je poljske emigrante na Kubo in sicer brez ameriške« ga potnega dovoljenja. Tik pred ameriško obalo je žrtve naložila na čolne, jih po svo« jih banditskih emisarjih na odprtem morju oplenila ter jih potem potopila. Samo v le« tošnjem letu je na ta način prišlo ob živ« ljenje 600 Poljakov, deloma mož, deloma žena in otrok. X Francoski zvon zmage. Iz Pariza po« ročaj o, da so prve dni septembra prenesli veliki francoski zvon zmage, ki tehta 83.000 kg, od cerkve Sv. Nikolaja pred grob ne« znanega vojaka, kjer so ž njim trikrat zvo« niK. Od tu je zvon nastopil pot skozi vse francoske kraje, ki so bili težko prizadeti po svetovni vojni. Glas tega zvona se bo slišal v v eh po vojni poškodovanih vaseh in mestih ter pojde do Douaumonta, kjer se bo u:tavil v spomin na francoske vojne žrtve pred Verdunom. X Cozik oproščen. Na Dunaju je že po« stala praksa, da se morilci in morilke za« konskih soprpgov oproščajo. Po oprostitvi Rohstocka, ki je ustrelil Bettauerja, po oprostitvi Nellv Grosavescove, ki je ustre« lila svojegi. moža, ter še po nekaterih dru« gih tipičnih oprostilnih prime.'h je bil te dni oproščen kolar Cozik, ki je zadavil svojo ženo v kopeli. Porota, pred katero se je moral zločinec zagovarjati radi de« janja, je sicer izjavila, da je kriv umora, pripomnil: pa je, da je bilo dejanje učinje* no v duše ni zmedenosti. Dr. J. Bohinjec: Socijalno skrbstvo mesta Liuhliane Predpogoj vsakemu koristnemu in učinkovitemu delu je dobra organizacija, dober način izvajanja tega dela. Zlasti na polju socijalno-političnega skrbstva je smiselna organizacija vse. Na socijalnem polju je potrebna predvsem hitra pomoč, pomoč v taki obliki in višini, da dosega svoj namen, važno pa je, da se pomoč nudi samo onemu, kateri je pomoči dejansko potreben. Vemo, da jih je mnogo, ki s svojo «bedo» trgujejo in kot «berači» umirajo z znatno zapuščino. Ljubljana postaja mesto v evropskem smislu besede, ona raste in se razvija. Razvoj prinaša s seboj razne, dosedaj nepoznane socijalne pojave, katerim je posvečati organizirano pažnjo. Razen tega je Ljubljana mesto ob meji, vrata v državo. Vtis na tujca mora biti v vsakem oziru manifestativen. Ljubljana ne sme biti Potemkinova vas, Ljubljana in Maribor sta prvi legitimaciji, s katerimi se tujemu svetu predstavimo. Naloge teh mest niso naloge navadnih provinci-jalnih mest. Poleg tega predstavlja Ljubljana (in Maribor) v državnem oziru prvo obmejno trdnjavo. Duh te trdnjave mora biti dober, čil in svež. Zadovolj-nost mora vladati v njej. Prebivalcem se mora v vsakem oziru dobro goditi, da bodo imeli voljo in moč služiti domovini in državi. V Ljubljani tujcu razkazujemo svojo kulturo. Ta pa ni samo v šolah, spomenikih, knjigah in slikah, ona je tudi v dobrem in zadovoljnem življenju prebivalstva. — Narod, ki ima še vedno ljubljanske petke, ne more govoriti o popolnosti kulture. Vsi ti momenti zahtevajo, da Ljubljana socijalno skrbstvo uvrsti med svoje prve in glavne naloge, zlasti ker je bilo dosedaj v tem oziru mnogo zamujenega. Iz Ljubljane naj izžarevajo svetli žarki smiselnega in dobrega socijalnega skrbstva ne samo po ožji domovini, ampak tudi po državi. Svojo kulturo in razumevanje za nove socijalne naloge mora Ljubljana s krepkimi dejanji manifestirati. Komunalno socijalno skrbstvo potrebuje poglobitve in razširitve. V to svrho je izdelati organizacijske in administrativne smernice, mestni štatut socijalnega skrbstva. — Telo in dušo mestnega socijalno-političnega udejstvovanja mora tvoriti najširša javnost. Nikjer uradni birokratizem ni tako nevaren in škodljiv, prava coklja, kakor baš na tem polju. Socijalno-politični odsek občinskega zastopstva je potreben razširitve, administracija potrebuje decentralizacije. Potreben je najjačji kontakt z vsemi sloji prebivalstva in z vsemi kraji mesta. Slika socijalnega in gospodarskega stanja raznih slojev prebivalstva mora ležati prav na dlani. Kdor terena ne pozna, se ne more vojskovati. Stvar bi bila izvedljiva na ta način, da se mestni socijalno-politični odsek izpopolni predvsem z zastopniki raznih okrajev in tudi na Ljubljano naslonjenih okoliških občin, ker te tvorijo z Ljubljano eno socijalno enoto in morajo pri velikopotezni socijalno-politični akciji mesta odpasti ovire, ležeče v slučajnih in starih političnih mejah. Dalje bi morali sodelovati: veliko županstvo, policijsko ravnateljstvo, državni zdravstveni in socijalm zavodi vseh vrst, socijalno zavarovalni zavodi, zastopniki okrajnega in deželnega sodišča, Rdečega križa, mestnega fizikata, šolski zdravnik, prosvetna uprava, organizacije obrtnikov in trgovcev, razne prostovoljne organizacije za varstvo mater, dojenčkov, mladine, delavska zastopstva, protial-koholna udruženja itd. Tako sestavljen mestni socijalno-politični parlament bi Organizacija pomenil koncentracijo in ekonomizacijo vsega socijalno-političnega udejstvovanja v mestu. Pomenil bi sistem, delo bi bilo pregledno, enotno, ekonomično, zanesljivo, s polnim jamstvom, da je tudi uspešno in učinkovito. Kaplje bi se zlile v enotno strugo. Ta vrhovna mestna socijalno-politična instanca mora delo decentralizirati v razne komisije. Socijalno delo v mestu, ki hoče delati po modemih načelih komunalne socijalne politike, mora svojo pozornost obračati z enako intenziteto na vse pojave modernega napredujočega mesta. Čentralizirano delo navadno pomeni površnost, samo neko »splošno* brigo, ki pa je v efektu samo razmetavanje denarja in energije. Tako razširjen mestni socijalno-politični odsek bi vodil celotno organizacijo socijalnega skrbstva, skrbel za popularizacijo teh nalog mesta in posvečal pažnjo socijalno-politični vzgoji prebivalstva. Podrobno delo pa bi se vršilo v komisijah: 1.) za varstvo mater in otrok ter naraščaja sploh, 2.) za odrasle. K prvemu delu spada predvsem: nuditi potrebno pomoč v najrazličnejših slučajih, skrbeti za vzgojo zanemarjenih in zapuščenih otrok v raznih zavodih, nuditi vzgojna in učna sredstva, oddajati otroke v družinsko preskrbo in vršiti nad njimi nadzor, skrbeti za šoli odraslo mladino, zlasti da se izuči raznih obrti, skrbeti za zdravstvo, skrbeti za igrišča, za počitniške kolonije, za potovanja mladine itd. itd. Druga komisija bi predvsem posvečala pažnjo brezposelnim, bolnim, obubožanim, hitre in začasne pomoči potrebnim, za razne delavske naprave in ustanove itd. Agende socijalno-političnega odseka bi izvrševal mestni socijalno-politični urad, kateri se mora znatno razširiti in mora izbrisati vtis «ut aliquid fecisse vide tur«. Svoje delo mora decentralizirati tako po materiji, skladno decentralizaciji v socijalno-političnem odseku, kakor tudi krajevno. Današnji ubožni očetje ne zadoščajo. V važnejših mestnih okrajih mora ta urad dobiti svoje ekspoziture z zanesljivimi in bistrimi zaupniki. Delo mora postati bolj preventivno kakor kurativno. Zato je treba do podrobnosti poznati socijalne prilike posameznega okrasa in njegovih prebivalcev. Na glavnem kolodvoru mora poslovati stalna sociialna posvetovalnica, katera je iz najrazličnejših razlogov nujno potrebna. Naloga eksponiranega uradnika mestnega socijalno-političnega urada bi tudi bila, da v svojem okraju ustvari lokalni socijalno-politični odsek iz vrst zastopnikov raznih slojev ali udruženj, ki bi posle brez dvoma radi in brezplačno vršili. » Pri socijalno-političnem uradu mora poslovati stalna socijalna posvetovalnica. da nudi nasvete socijalnega značaja vsakomur, ki to želi, brez ozira na pristojnost ali bivališče, da pomaga k hitri pomoči v posameznem individualnem slučaju, ima voditi v eviden^ vse osebe, ki so javne pomoči potrebne, ali ki to pomoč uživajo, ima dajati razna poročila, ima preiskovati posamezne javljene slučaje socijalnega značaja, da stavi razne predloge preventivnega značaja in tako dalje. To je le grobi okvir organizacije mestnega socijalno-političnega skrbstva. Tudi podrobnosti so važne, predvsem pa je važna vzgoja uradništva in raznih zaupnikov. Mestno socijalno-politično skrb mora prevejati le ena misel: biti človek! Ta misel bo dala tudi vse druge potrebne misli. Vsakdo mora postati ponosen, da je meščan ljubljanski. Arkadij Averčenko: Poštena tatova (Iz pisateljeve zapuščine.) Sedel sem pri Krasovinovih in sem govoril o gledališču, umetnosti in literaturi. Nenadoma je vstopila brhka po-strežnica, me smehljaje pogledala in rekla: »Nekdo hoče z vami govoriti!« Bil sem začuden: »Z menoj? To je pomota... Kdo naj me kliče? Kdo ve, da sem tu?« »Ne vem,« je odgovorila in šla iz sobe. Stopil sem v predsobo, vzel slušalo s telefonskega aparata in poklical: »Halo! Kdo tam?« »Jaz sem tu, Ribakov«, mi je odgovoril znan glas. »Tu v kabaretu sedimo in čakamo tebe. Pridi kmalu!« Odgovoril sem: »Dragi prijatelj! Sedaj nikakor ne morem priti, ker se moram odpeljati domov. Doma ni nikogar; celo slugi sem dovolil, da gre lahko ven. Odkod pa veš, da sem tu?« »Lažeš, če trdiš, da ni nikogar v tvojem stanovanju. Pravkar sem telefoniral k tebi na dom in nekdo mi je odgovoril: Gospod so pri Krasovinovih.« \ »Ljubi Ribakov, ne razumem te. Ali se meni meša, ali pa me imaš za norca. Stanovanje je zaprto in ključ imam jaz v žepu. Kdo je govoril s teboj?« »Ne vem! Moški glas je bil. Odgovoril mi je hitro: Gospod so momentano pri Krasovinovih, nato je hitro odzvonilo. Mislil sem, da je kak sorodnik.« »Neverjetno! Takoj pojdem domov, čez dvajset minut bom vedel vse.« »Rajši se informiraj po telefonu. Tako izveš preje,« je pripomnil Ribakov. Nervozno sem odzvonil, poklical centralo in imenoval svojo številko. Čez pol minute je vzel nekdo v mojem kabinetu slušalo in zamolkel moški glas se ie zadri: »Halo! Kdo tam?« »Ali je tam številka 23-30?« »Da, kaj pa želite?« »Kdo je pri telefonu?« Celo minuto se ni nihče oglasil, nato je isti glas negotovo odgovoril: »Gospoda ni doma!« »Verjamem,« sem se oglasil ves besen. »gotovo, da ga ni doma, ker sem to jaz. Kdo ste vi? Česa iščete v mojem stanovanju?« »Oprostite gospod, dva sva v vašem stanovanju. Takoj pokličem tovariša ... Trenutek, Griša, pojdi k telefonu!« čul sem drugi glas: »Kaj pa je zopet? Vedno zvoni tele- fon. Niti pri delu nama ne dajo miru. Kaj pa želite?« »Kaj delate v mojem stanovanju?« sem zarjovel ves besen. »A... vi ste, gospod? Čujte, kje so ključi pisalne mize? Vso sobo sva preobrnila, pa jih nisva našla.« »Kaki ključi? Čemu potrebujeta ključev?« »Saj veste, gospod, da bi bilo škoda ; vlomiti v pisalno mizo,« je pripomnil i glas. »Seveda, če ključev ne najdeva, i bova prisiljena vlomiti. To bo stalo ve- i liko dela in časa. Ali se vam ne zdi j škoda pisalne mize? Tak starinski komad! Kaj imate od tega, če jo razbije-va?« »Lopova! Skrivaj sta vdrla v moje stanovanje in me hočeta okrasti,« sem zavpil divje. »Dobro! Ne uideta mi! Takoj alarmiram policijo!«" »Dotlej bodeva že davno gotova,« je mirno odgovoril glas. »Tak kje so ključi od pisalne mize?« »Lopova! Zločinca!« sem vpil razburjen v telefon. »V zapor prideta. Tatova! Zločinca!« »Gospod,« je mirno odgovoril glas. »midva nočeva uničiti pisalne mize. Le i vprašala sva te. Ali je tako težko povedati. kje so ključi? Moraš naju vendar razumeti.« »S tatovi sploh ne govorim,« sem odvrnil v onemogli jezi. »Toda, gospod, ali misliš, da se ne moreva maščevati za te besede? Nož vzamem in ti razrežem otomano na koščke. Želiš to?« »Vidva sta pa res čudna tička«, sem odgovoril pomirljivo. »Razumeti morata moj položaj. Vdereta v moje stanovanje, me okradeta in hočeta še. da govorim z vama prijateljsko.« »Ljubi gospod, kdo te uničuje? Prava reč, če vzameva kaj s seboj. Tudi midva morava živeti.« »Hm, razumem. To je neravno. Toda ne vem. zakaj bi brez potrebe uničevala mojo lastnino. Kaj imata od tega?« »Gospod, ne razburjaj se!« »Saj se ne! Vidim, da sta pametna, prevdarna človeka. Priznam, da morata imeti nekaj za svoj trud. Gotovo sta me več dni opazovala?« »Seveda! Ali misliš, da je vlomiti tako preprosta stvar?« »Vem. Razumem. Toda čemu potrebujeta ključev?« »Denar. Ali ni skrit v pisalni mizi?« »Ne! Zaman se trudita.« »Kje je denar?« »Denar sem dobro skril... In koliko mislita, da bo plena? Le recita! Ni se vama treba ženirati...« »Hm,« je počasi odgovarjal glas, »mnogo itak ne moreva nesti s seboj. Vratar bi nama lahko vzel zavoj. Vzeti misliva nekaj srebrnega pribora, klobuk, plašč, budilki in tiste srebrne kliuke na obešalniku...« »Motita se; tiste kljuke niso srebrne.« »Tedaj vzameva bakreni pepelnik...« »Draga prijatelja,« sem rekel, »razumem vajin težki položaj in se pridružujem vajinemu stališču. Imela sta srečo, da sta neopaženo vdrla v moie stanovanje. Lepo! Recimo, da vaju niti vratar ne opazi, da neseta zavoj., v-i potem? Prodati bodeta morala vse skupaj za nekaj kopejek. Poznam tiste krvosese, ki kupujejo od tatov ukradene predmete. Vidva bosta morala trpeti nevarnost in zapor, morda vaju bodo celo pretepali, a trgovec, ki mu prodasta vse skupaj, bo imel ves dobiček.« »Res je!« je prepričevalno odgovoril glas. »Da res je,« sem nadaljeval odušev-Ijen. »To prekleto kapitalistično načelo, .živeti na račun mase'! Poznam ga. Ali vidva kradeta? Ne! Vasokradejo drugi! Ali vidva škodujeta družbi? Ne! Ti vampirji so tisočkrat škodljivejši od vas! Sodrug, dragi prijatelj! Sedaj govorim odkrito in od srca! Predmeti, ki jih hočeta vzeti s seboj, so zame iz raznih raz- Definitivni izid v volilnem okrožju MARIBOR-CEUE Sre«i Volilnih upravičencev Glasovalo SLS 1. HSS 2. SDS 3. lienti 4. NRS 5. Soc. 6. Kom. 7. Zagsnki 8. H. Brežice 8487 4967 2631 334 1418 61 23 369 115 16 2, Celje 15321 9741 5579 793 1400 512 395 659 364 39 3. Dolnja Lendava 9270 5976 4058 157 474 336 837 68 27 19 4. Gornji grad 4489 2308 1798 159 223 6 43 59 14 6 5. Konjice 4909 3178 2331 45 230 398 17 136 11 10 6. Laško 8586 6008 2274 100 1199 44 109 522 1714 46 7. Ljutomer 8380 5659 3830 433 597 710 47 12 14 16 8, Maribor, desni b. 12770 7458 3515 230 895 483 162 1532 599 42 9. Maribor, levi b. 21173 14587 8479 233 1858 1173 386 1892 499 67 10. Murska Sobota 14733 7922 3015 335 1499 403 2503 109 30 28 11. Ormož 5200 3671 2758 143 628 32 62 23 13 12 12. Prevalje 4723 3517 1420 35 490 110 112 445 887 18 13. Ptuj 12864 7507 5020 507 599 929 97 181 138 36 14. Slovenji Gradec 12.028 6071 3493 209 643 475 59 585 574 33 15. Šmarje 11296 6579 4472 1008 632 149 104 91 96 27 Skupaj 154229 95149 54673 4721 12785 5821 4956 6683 5095 415 Šolske knjige za vse srednje, meščanske in osnovne šole dobite v knjigarni Tiskovne Zadruge LJubljana, Prešeraooa ul. 54 inasprotl glavne poŠte.) Iz novosti državne licejske knjižnice v Ljubljani (Priobčuje dr. Joža Glonar.) XV. Ailatiu« L.: De solea veteris ecclesiae. Venet lis 1783. (III 43501.) Appendice alla stampa della Vita della beata Eleaa da Udine. In Udine, 1761. (II 43 404) Barac A.: Vladimir Nazor. Skica za stu« diju. Zagreb 1918. (44.367.) Benarv W.: Die germanisehe Emnanarich* gacre und die Iranzosische rleldendichtung. Halle 1922. (43.462-Bk. 40.) Bencion E.: Die AusgleichsMmpte Oster-r>"'ch-Ungarns als eine der Ursachen des We-'krieges. Wien 1916. (44,109.) Berganus G. I. s Benacus. Veronae lo46. (43.431.) 0 . Blum H.: Die Ltigen unserer Sozaaldemo-kratie. Nach amtlichen QueHen enthiillt und viderlegt Wiamar 1891. (44.329.) Bolscne W.: Die Abstammung des Men-»chen. Stuttgart 1905. (44.240.) Božičerič J.s Uputa u fotografiju. Zagreb 1927. (42.089.) Breysig K.: Altertum und Mittelalter als Vorstufen der Neuzeit. Berlin 1901. (44.110 —2.) Cauer Pr.: Palaestra vitae. Berlin 1913. (43.914.) Denkwiirdigkeiten aus Alt-osterreich. Miinchen 1912- (48.646.) Erdmann J. E.: Psychologische Briele. Leipzig 1852. (44318.) Fleiseher Fr.: Studi en zur Sprachgeogra-phie der Gascogne. Halle 1913. (43.462— Bh. 44.) Gebhardi W.: Ein &sthetischer Commen-tar zu Horaz. Paderborn 1885. (43.679.) Ginzkey Fr. K.: Die Front in Tirol. Berlin 1916. (43.157.) Gneist R.: Ein Rtlckblick aui die Verwal-tungsreform in Preussen. Leipzig 1880. (44.195.) Guillaume B.! La thčorie de la relativitč. Lausanne 1921. (44.301.) Haym B.: Gesammelte Autsfitze. Berlin 1903. (44.071.) Huber A.: Eine altlranzSsdsche Faesung der Johanneslegende. Halle 1919. (43.462— Bh. 53.) , Jellinek M. H.: Geschichte der gotisehen Sprache. Berlin 1926. (43.527.) Keller Fr. r.: Oesterredchlsches und un-garisehes Staatsrecht. Berlin 1917. (43.548.) Konnecke G.: Quellen und Forschungen zur Lebenfigeschicthte Grimmelshausens. Weimar 1926. (n 43.961.) Kulik J. Ph-: Neue Multiplikationstafeln. Leipzig 1851. (44.210.) Lenari L.: Der Panslavismus. Eine natio-nal-politische Betrachtuug. Cilli 1906. (43.433.) Likar A.: Cerknica in njena okolica. V Ljubljani 1863. (44.370.) Mayerho0er t. Vedropolje, E.: Das Ge-fecht bei Jajce. Wien 1904. (II 43.344.) Meyer J. J.: Theoretischer Faden der Reitkuaast. Gtins 1834. (41.228.) Miloševie M. R.: Hayxa o Kyxrypn y ochobh mana 3a paaHy mKOJiy a caMopajrao y)e&e. KparvieBan 1926. (42.866). Minafik Fr,: A. Benkovič. Zagreb 1925. (II 43.996.) Mitterrutzner J. C.: Dr. Ignaz Knoblecher, apostoliseher Provikar der katholischen Miesion in Central-Atrica. Brixen 1869. (44.255.) Norden Ed.: Die Geburt des Kindes. Geschichte einer religi6sen Idee. Leipzig 1924. (II 43.402.) Phocas I.: Compendaria deseriptio castro-rum et urbium, ab urbe Antioehia usque Hieroso!ymam nec non Syriae ac Phoeni-ciae et in Palestina sacrorum locorum. Ve* netiis 1733. (III 43.301.) Potočnjak M.: O reorganizaciji drž. obrtne škole u Zagrebu. Zagreb 1926. (43.552.) PsychoIogie, La, d' une nation parvenue: les Bulgares. Pariš 1919. (44250.) Ravaiason F.: Die Iranzosische Philoso-phie im 19. Jahrhundert. Eisenach 1889. (44.274) Riebl W.: Ein Notschrei der deutschen Minderheit in Slo\venien. S. 1. t. a. (1925.) (44.115.) Rizov D.: Macedonia and the Macedo-nians. Rome 1918. (44.178.) Scherer W.: Kari Mullenhof. Ein Lebens-bild. Berlin 1896. (43.923.) Schmidl A. A.: Das Kaiserthum Osterreich. Stuttgart 1837. (43.565.) Seidl F.: Geološki izprehodi po Goriškem. Gorica 1913. (44.185.) Sladojevič Lj.: Ho.wahe ra3flHHCiB0 aa mt;ojiy n icyhy. Beorpa.a 1927. (44.070.) Spomenica o CToroanmaHiiH cpncKOr ycran-Ka uoa Kapaijopbe.M Beorpaa 1904. (44.305.) Storck K.: Tem pel der Kunst. Regens-burg 1919. (43.574.) Tliiele G.: Grundriss der Logik und Me-taphysik. Halle 1878. (44.142.) Vettermann E.: Die Balen-Dichtungen und ihre Quellen. Halle 1918. (43.462—Bh. 60.) Weymann K.: Beitrage zur Gesch. der christlich-lateinischen Dichtung Miinchen 1926. (43.468.) Windelband W.: Ober die Gewiesheit der Erkenntnis. Berlin 1873. (44.222.) Wolff C.: Die stadtisehe Badenanstalt an der Goseriede bei Hannover. Wiesbaden 1905. (III 43.303.) Zimmermann R.: Philosophie und Eriah-rung. Wien 1861. (44.134.) Objava. Kr. okraino sodišče v Karlovcu dovoljuie s svoiim odlokom od dne 16. avgusta 1927 št. 18 813 T 19- 1925 ovršno sekvestracljo nepremičnin tt. Frelichove tvornice kož v Karlovcu s tvornico ter tvorniškim pogonom in obratom pa je za sekvestra postavil g. Stanka Košema, ravnatelja tvornice finih kož .Jelen" d. d., v Karlovcu in oredalo ma dne 17. avgusta 1927 upravo sekvestriane tvornice ter vsem interesentom objavlia s dodatkom, da se vsakdo v zadevah s tvornico obrati edino in samo na osebo gori imenovanega sekvestra posebno da se vsa plačila za gori navedeno tvorniško podjetje imajo vršiti skozi roke sekvestra, ter se nobeno drugo ne oo priznalo veljavnim. V Karlovcu. 10. septembra 1927. "OlOiOlOlOlOIOlOlC logov same dragocenosti. Budilka na primer je zame življenska potrebščina, zakaj brez nje pridem zjutraj prepozno v urad... Koliko dobita za vse skupaj? Malenkost! Morda s težavo petdeset rubljev!« »Kje!« je odgovoril glas v telefonu. »Ce dobiva dvajset pet rubljev, bova lahko zadovoljna!« »Dragi prijatelj! Vidim, da se razumeva. Doma imam denar. Sto petnajst rubljev. Dobro je skrit, in če vama ne povem, kje je, ga gotovo ne najdeta. Povedati vama hočem, kje je skrit denar. Vzemita sto rubljev, le petnajst mi jih pustita, da bom imel jutri za zajtrk. Pojdita z Bogom! Ne bom vaju naznanil policiji. To je zaseben, prijateljski obračun. ki se nikogar ne tiče. Se strinjata?« »Toda stvari sva že zložila v zavoj!« »Nič ne de! Kar pustita jih na mizi!« »Toda, gospod,* je neodločno rekel tat. »če vzameva stvarii n denar tudi.?« »Dragi prijatelj! Ali sta lopova? Prepričan sem, da sta v srcu poštenjaka. Mar ne?« »Tisto že, toda site, brezposelnost, to pasje življenje...« »Za Boga! Mislita da tega ne razumem? Verjamem vama. Toraj, če mi dasta besedo, da pustita stvari pri miru, vama povem, kje je denar. Petna.fst rubljev mi morata seveda pustiti za zajrtk... Menda ne bosta hotela da naj stradam zaradi vaju!« Tat se je v zadregi zasmejal fa dafefe »Dobro! Velja! Besedo dava! Na mizi pustiva stvari in petnajst rubljev. S takimi stvarmi ima človek le sitnosti. Kje je denar?« »Hvala! Ni pisalni mizi stoji kaseta s pisemskim papirjem. Zgoraj so kuverte, v sredi papir, a pod papirjem je denar. Štirje bankovci po dajset pet rubljev in trije po pet. Sama se ne bi nikoli spomnila, da bi pogledala v kaseto. Toda ne pozabita ugasniti električne luči, ko odideta. Ali sta prišla skozi zadnja vrata?«. »Da, gospod!« »Ko odideta, dobro zaprita stanovanje! In če vaju vratar vpraša, kje sta bila, povejta, da sta iz tiskarne. Tak srečno! Zdravo!« »Kje naj pustiva ključ?« V levem kotu nad drugo stopnico. Budilke nista pokvarila?« »Ne!« »Hvala Bogu! Z Bogom! Lahko noč! »Lahko noč!« * Ko sem prišel domov, je ležal na mizi zavoj in trije bankovci po pet rubljev. Na zavoju je bil listek s sledečo vsebino: »Budilka je v spalnici. Stvari in denar na mizi. Držite besedo in ne naznanite policiji! Vajina prijatelja t Griša in Sergej.« Vsi moji prijatelji trdijo da sem se dobro izmazal. Mislim, da imajo prav! (Prevel B. R.) Mag. št. 18.746/27. Ljubljančani! Gospod minister za finance je mestni občini ljubljanski odobril obligacijsko posojilo po Din 30,000.000 za zgradbo stanovanjskih hiš. Obligacijam je priznana pupilarna varnost, kavcijska sposobnost ter oprostitev od davka in taks. Obligacije, glaseče se na donosilca, se obrestujejo polletno de-kurzivno po 6% ter so vračljive po odobrenem amortizacijskem načrtu najkasneje v 15 letih s polletnim žrebanjem. Prvo žrebanje se vrši 15. septembra 1928 ter zapadejo izžrebane obligacije v izplačilo 15. marca 1929. Obligacije se Izdajo v komadih po nominale Din 200, 500, 1000, 5000, 10.000 in 50.000. Obligacije so v tisku ter bodo v najkrajšem času na razpolaganje pri mestnj blagajn] ljubljanski, Šolski drevored 2, L nadstr. (Kresija), ki od danes naprej kot edina poslovalnica sprejema obvezne prijave na podpis in sprejema valuto proti šestodstotnemu dlskontovanju od dneva vplačila do 15. septembra 1928, s katerim dnem prične teči prvj kupon. Stanovanjske hiše iz tega posojila se ft grade ter bo do zime dograjenih: 14. štlridružlnskih hiš z enosobnimi stanovanji s pritiklinami in vrtovi na mestnem svetu v Koleziji (skupaj 56 stanovanj), 19 dve in štlridružinskih podkletnih hiš z dvesobnimi stanovanji (8 stanovanj) in trisobnimi stanovanji (60 .stanovanj) na mestnem svetu za artilerijsko kasarno. Stanovanja imajo vse Pritikline, tudi kopeli ter vrtove. Do prihodnjega leta bo dogotovljeoa palača Delavske zbornice na Miklošičevi cesti s 36 dvo. do štirisobnimi udobnimi stanovanji z vsemi pritiklinami, ta istotako blok stanovanjskih hiš na Poljanski cesti In ob Poljanskem nasipu s 107 eno. do trisobnimi udobnimi stanovanji z vsemi pritiklinami ln obširnimi dvorišči ter s cestnim prehodom med Poljansko cesto in Poljanskim nasipom. Prednost za stanovanja gre onim, ki obvezno podpišejo po svojih močeh čim večjo svoto obligacijskega posojila. Načrti vseh zgradb s slikami, proračuni in stavbnim programom ter obligacije bodo na vpogled na letošnji Pokrajinski razstavi velesejma »Ljubljana v jeseni«. Mestna občina bo torej s tem posojilom zgradila 267 stanovanj za različne sloje in zahteve našega mesta. Po dosedaj izdanih stavbnih dovoljenjih bodo zasebniki zgradili v te] dobi okoli 300 stanovanj ter je pričakovati, da se število zasebnih zgradb do prihodnjega leta še pomnoži, ker je mestna občina zasebno inlcljatfvo izdatno pospešila s tem, da je nove zgradbe za sedaj za pet let oprostila občinskih do-klad. Stiska za stanovanja bo z vsem tem znatno al) celo popolnoma ponehala. Ako pa vse to le še ne bi zadostovalo, bo za-mogla mestna občina še nadalje graditi ter si za to potrebno glavnico pridobiti s tem, da b« po primerni ceni prodajala za odkup najbolj pripravne hiše, ki so se z obligacijskim posojilom poceni zgradile. Zamogla si bo pa pridobiti potrebno glavnico tudi iz letnih prebitkov amortizacijskega fonda, ustanovljenega in odobrenega za to posojilo. Za obrestovanje in odplačevanje obligacijskega dolga je namreč poskrbljeno na ta način, da se poleg najemnine novo-zgra. jenih hiš steka v amortizacijski fond za ta namen še posebej dovolena davščina na konsum vina po 50 par od litra ter ena desetina pobrane iz tega naslova prav nič povišane vodarine in gostaščine. Vkljub temu, da se bodo stanovanja oddajala, vpo-števajoč lego in udobnost, po zelo zmerni najemnin; (enosobna po Din 1200 do 3200, dvosobna po 4000 do 6000, trisobna po 6000 do 9000 letno) kar bo ugodno uplivalo na pravično izravnanje in uravnanje stanovanjskih najemnin v mestu, bo vsled gori omenjenih dohodkov dosežen znaten vsakoleten prebitek. Ta se bo zamogel porabljati ne samo za zgradbo nadaljnih biš po potrebi ampak tudi za razbremenitev občinskega proračuna, danes obremenjenega s primanjkljajem za popolno kritje ob res tov anja in amortizacije posojil, s katerimi je mestna občina dosedaj gradila stanovanjske hiše za omiljenje stanovanjske bede. Na podpisovanju in uspehu posojila so torej Interesirani prav vsi sloji našega mesta. Zato pa so prav vsi sloji tudi dolž- ni, da se pozivu na podpisovanje posojila v kar največji meri odzovejo. Saj bo konec mizeriji onih, ki zaman iščejo stanovanj ali se morajo potikati po vagonih, kleteh in pod slabimi šotori ali so v strahu, da zgube svoja stanovanja 1 Konec bo Pa tud; mizeriji hišne lastnine, ki danes ni prosta v razpolaganju ter vsled tega nima prave vrednosti. Skoro so že pozabljeni časi, ko je najemnik po prost) volji izbiral sebi primerno stanovanje in bil dobrodošel, hišni posestnik pa bil svoboden in spoštovan gospodar v svojj hiši! Zružimo vse svoje sile in ti časi se povrnejo, brez truda in ne da bi bil posameznik količkaj občutno prizadet! A ne samo to! Za zgradbe potrošeni denar ostane prav ves doma! Zaslužil; bodo neposredno in posredno vsi sloji, stavbnik in obrtnik, trgovec in gostilničar, delavec in nezaposleni. Ta akcija mestne občine ni torej samo stanovanjska, temveč v enak; meri socijalno gospodarska! Zato Ljubljančani! V edinosti in vsi krepko na delo! Premožnejši, zlasti pa podjetniki, ki ste že po zakonu dolžni graditi stanovanja za svoje nameščence, doka-žite, da imate srca in dobro voljo za bedo usmiljenja vrednih in vsak dan pomilova-nih, da imate smisla za kulturno in gospodarsko povzdigo prestolice Slovenije! Gostoljubno med nami živeči Inozemci! doka-žite, da se zavedate svojih dolžnosti napram občini in občanom, ki Vam nudijo pridobitne možnosti in udobno ali celo prav udobno življenje! Manj premožni, državni in zasebni nameščenci, delavci! dokažlte, da hočete tudi Vi po svojih močeh pripomoči. da za vselej odvalimo neznosno breme ki tišči danes vse sloje k tlom! Ljubljančani! Dokažimo svetu prav vsi brez izjeme, da je bela Ljubljana res naša Ljubljana! V Ljubljani, dne 14. septembra 1927. Za mestno občino ljubljansko; vladni komisar: Mencinger 1. r. Konjske dirke v Ljutomeru Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru je priredilo dne 8. t. m. na dirkališču žrebčar-ne na Cvenu svoje jesenske dirke, ki so v vsakem oziru najlepše uspele. Za dirko je prijavilo 16 kmetskih posestnikov svoje kanje. Dirke v Ljutomeru so pristopne samo kmetskim konjerejcem iz ljutomerskega sreza. Dirki je prisostvovalo mnogo domačega občinstva iz celega sreza. Pred otvoritvijo dirke je predsednik gosp. F. Zemljič pozdravil predvsem zastopnika velikega župana gosp. svetnika Rajerja, častnega predsednika gosp. A. Rosmanitha in zastopnika mariborskega kasaške^ društva gosp. Novaka. V prvi dirki za konjerejsko nagrado mariborskega kasaškega društva sta tekmovali štiriletni kobili Karolina gosp. Kardinarja iz Banovcev in Dona Dillon gosp. M. špindler-ja iz Gajševeev. Za to tekmo se morajo konji že takoj ob rojstvu prijaviti in zatega-del udeležba ni bila številnejša. Prva je dospela na cilj Karolina. V drugi enovprežni dirki za triletne konje je bilo na startu šest konj in je znašala dolžina proge 2000 m. Na cilj so prispeli v naslednjem redu: prva Nel-ka gosp. Slaviča iz Banovcev v času za kilometer 1.49, druga Polda gosp. M. Viiipiča iz Starenovevasi v času 2.01, tretja Zlata gosp. J. Vavpotiča iz Lokavcev, 2.01.3, četrta Fel-čika gosp. F. Herica iz Borecov, 1.58. V tretji glavni enovprežni dirki za 4-12-letne konje je startalo sedem konj in je zmagala Pina gosp. Filipiča v času 1.44, sledila je Nadina gosp. M. Slaviča iz Ključarov-cev, 1.43, tretja Dragolina gosp. Jurše iz Gornje Radgone, 1.50; četrta Otela gosp. Novaka iz Ključarovcev 1.53 in peta Dvorna gosp. Bežana iz Šalincev. Pri zadnji dvo-vprežni dirki za 3—121etne konje je tekmovalo 6 dvovpreg. Prvi sta bili Nelka - Nadina, 1.59; druga Polda - Felčika, 2.13; tretji Karolina - Dragolina 2.02.9 in četrti Pina-Preda, 2.13.6. Pri zadnjih treh dirkah dosežena hitrost je brezdvomno jako dobra, če upoštevamo, da dirkališče nikakor ni prvovrstno in vsi konji redno opravljajo kmetsko delo. Na doseženih. lepih uspehih čestitamo vrlim kmetskim konjerejcem iz ljutomerskega sreza in želimo častnega uspeha tudi na dirkah v Ljubljani dne 24. in 25. t. m. in dne 2. oktobra v Mariboru. Haicenejže ni najboljše modrece, spalne divane, otomane žimo dobite pri tvrdki FRAN JAGER, tapetnih, Ljubljana, S« Petra nasip št. 29 pri Zmajskem mostu n 11111 n ojlu.ij.oj. 11 mani m Svetovnoznane LUTZOVE PEČI iz Bludenz-a in emajltablice z napisom ima v zalogi od 1. oktobra 1927 inž. MATE GUZELJ, LJUBLJANA »ŠIŠKA, Jernejeva cesta 5 (tik stare cerkve). — Naročila se že zdaj sprejemajo. 204 Samo za dame! Izdeluje in modernizira Dlašče-kostume Modni atelje JOS. BAJDE, Selenburgova ulica 7. (Palača Jadransko-Podunavske banke) Pos brgouskt&ct, aLt, rvJzLanin^gCL iruzčaja, ■ vsaka, buidas Din, r-. — Naj. nanj rt, zJiAJik. Vin, >o~~ Pristojbuuz- za šifro J)ul, 5-- Snežne čevlje in galoše popravlja Avgust S k o f, Borštnikov trg 1. 25793 l " I i It JI r (; t: ' i dilil {" iliilf nrfftit Likarico >, sprejmi oglasnem oddelku prvovrstno, sprejmemo. _ Naslov v cjutra*. 28880 Pisar, uslužbenca prvovrstnega, zmožnega stenografije, slovenščine, nemščine ter srbohrv., sprejme Iran Magušar, Vrhnika 9. 28855 Kontoristinjo zmožno vseh pisarn, del, sprejmem takoj. Pismene ponudbe na tvrdko Edmnnd Kocbek, tor. perila, Kranj. 28773 2 čevljarska pomočnika taikoj eprejme v stalno delo s hrano in stanovanjem v biži ter plačo po dogovoru Jožef K o s e 1 j. čevljar, Ljubno — pošta Podnart. 28769 Čevljar, pomočnika dobro izvežbanega, sprejme s hrano in stanovanjem Andrej G r a d i š a r, Križe na. Gorenjskem. 28856 sprejmem za splošno gospo-dnjstvo. Plača po dogovoru, nastop 1. oktobra. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 28935 Spretne vezilje strojno vezenje sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in plače pod cYer.il j a št. 23» na oglasni oddelek .Jutra* 28923 Pekovskega vajenca takoj &prejmem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 28927 Točilca (Schankbursch) sprejme Josip Mastnak, reftavrater ▼ hotelu Slon, I-jubljana. .28951 Učenca zdravega in krepkega, s predpisano šolsko izobrazbo sprejmem v boljšo delikatesno trgovino. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod •Delikateea*. 28966 20 čevljarjev dobro iZTežbanih sprejme takoj v trajno delo Ivan Prašeren. tovarna čevljev T Kranju. 28860 Spretno pletiljo sprejmem. Nafilov v oglat. Oddelku cjutra*. 28954 Praktikantinjo Hrvatico ali Slovenko, katera obvladuje popolnoma hrvatski jezik v pisari in govoru in je vešča strojepisja, sprejmem — toda prvi mesec brez plače in odpovednega roka. Ponudbe v slov. in hrvatskem jeziku, pisane brez tuje ponoči. s sliko je poslati na podružnico cjutra* v Mariboru pod .Hrvatica*. 28928 Strojebravarja ki se razume na električni pogon, sprejmemo v stalno službo v kopališče. — Ponudbe z zahtevkom plače na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cStrojebravar*. 28937-a Preprostega ianta starega okrog 15 let, ki obvlada nemščino, sprejmem v pisarno za praktrkanta. — Ponndbe na oglas, oddelek c.Tutra* pod šifro cFanta* Zavarovalnega inšpektorja zastopnika, proti dobri proviziji sprejmemo za vsako mesto v Sloveniji. Služba je lahko tudi kot postranski poklic. Sprejmemo le resne in marljive reflektan-te. Obširne ponudbe pod cZavarovalnica* na oglasni oddeiek cjutra*. Dobro kuharico sprejmemo za vodstvo kopališke restavracije. — Potrebno nekoliko jamčavine. Ponudbe z zahtevkom plače na oglas, oddelek Jutra pod značko »Restavraciji*. 28937 Trg. pomočnka in prodajalko nad 25 let staro, oba iz-učena v mešani Etroki — sprejmem b 15. oktobrom. Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod .Štajerska*. 28747 Učenko sprejmem v trgovino na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cPoštenost 32». Žensko Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hižne itd. dobe najlažje službo v Beogradu ako se zglase v birou Ekonomija, Beograd, Visana 11 Gospodično ki bi imela veselje do trgovine s konfekcijo in ki je vajena malo šivanja ali ročnih del, sprejmem. Po-gaj je visoka postava in čedna zunanjost. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. Potnike zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač. Ponudbe pod šifro .Zanesljiv 28* na oglasni oddelek cjutra*. 28878 Fina šivilja samo za perilo, gre šivat na dom. Naelov oddelku cjutra.*. oglas. 28950 Gotov denar, takoj! Pri malem delu najmanje 200 Din dnevno. Sprejmemo zastopnike za prodajo vrednostnih papirjev na majhna odplačila. Zumbulvič, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. 28958 Krotka kavka se je zatekla. — Najditelja naprošam, naj jo proti nagradi vrne na BIeiweisovi cesti šter. 5.TI1 — Suklje. 28977 Račun, natakarica zmožna karcije. ieli službe r mestu. Nasior r oglas, oddelku cjutra*. Ž930 Gospodična gre v restavracijo ali kavarno kot začetna blagaj-rdčarka. Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod šifro •St. 200*. 28970 Natakarica z enoletnim spričevalom — želi premeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cSpretna 76». 2897« Trgovski pomočnik rerziran v kolonijalni stroki in delikatesi, z letnimi spričevali, želi službe kot pomočnik, skladiščnik ali potnik. Cenj. ponudbe pod šifro cVesten 100» na ogl. oddelek cjutra*. 28881 Pošten mladenič izurjen v trgovini in pisarni, ki je bil že 4 leta v trgovini v Nemčiji, želi službe. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro dzvežban 17*. 28871 Uradnica s štiriletno odvetniško in notarsko prakso, perfektna strojepiska in stenografinja, želi nameščanja. — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod značko cVerzirana*. Bolničarka dobro izrežbana, želi službo. Gre tudi k otrokom ali kot opora gospodinji. Ponudbe pod .Bolničarka* na podružnico cjutra» v Mariboru. 28929 Natakarica želi za čas velesejma službo Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 171 Gosli poučuje bivši učitelj kouservatonja po znižanih cenah t Studen-tovski ulici št. 9/1 24705 Inštrukcijo dijaka nižješolca za francoščino in matematiko prevzame š&stošolec proti primerni odškodnini. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro .Dijaški pouk*. 28992-a Gospod žeU inštruktorja, ki bi poučeval tudi moderne komade na harmoniko. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod cHarmonika*. ' Klavir poučuje učitelj začetnike. Na učenčevem domu ura 8 Din, na učiteljerem 5 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cVesten 99». Za gospodinje šivilje in krojače, ki nimajo časa za skupne tečaje in se žele izobraziti v izdelovanju oblek, je pouk r popoldanskih ali večernih urah. Pričetek 19. t. m. Izdelovanje krojev! Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. Naprave za seselni plin 40—45 HP in 20—25 HP kom pletne rabliene garantirano pripravljene za tako šnji ptgon ceno prodamo. Nove naprave, tudi benonmotorji in panr motorji takoj na razpolago. Iščemo spretne zastopnike ing. Emil Plewo WIen XVII, VVattgasse 78-80 ***tf »»»»»»*»*»**** Tvornica perila Alešovec sprejema zopet v pouk gospodične, ki hočejo šivati perilo za se. Izdeluje vsakovrstno perilo po meri in najnižji ceni. Cankarjevo nabrežje l/I. 28926 Balet ritmično gimnastiko in ples poučujeta $ 1. oktobrom t. 1 Lydia Wisiakova in Vaclav Vlfcek, prva plesalca Nar gledališča v Ljubljani Prijave kakor tudi tozadevna pojasnila dajeta vsaki dan od 2.-3 ure v dram. gledališču. 25897 350 motor A. J. S. Luius-Touren - Model 1927, prevoženih 1400 km, v sijajnem stanju, proda Oblak, lekarna Trnkoczv. 28957 m Ovčje volne prodam vsakovrstno množino po Din 35 kg Istotako 1 vagon krompirja po Din 2 kg Naslov pove oglasni oddelek «Jutra> 25795 Dežni plašč v popolnoma dobrem stanju ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* Pohištvo kompletne postelje, stenske omare, stole, mize, 2 diva-na, umivalne mize itd. naprodaj v Gledališki ulici 7, pritličje, desno. 28866 Paviljon na oglu Tržaške in Blei-weisove ceste naprodaj. — Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod cK. T. V.» 28854 Kočijo eno ali dvovprežno, skoro popolnoma novo, z oljnatimi osmi, opremljeno z najfinejšim usnjem (nova 12.000) prodam za 4000 Din. Pojasnila rpi Aloma Company v Ljubljani. 29002 Peči 2 lončeni In 1 železno ugodno proda Fr. Slamič, Gosposvetska cesta štev. 6. Črno boo dolgo, malo rabljeno, prodam za 400 Din. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 28973 6 spodnjih hlač finih, volnenih, moških, 2 m črnega listra, 6 parov pol-svilenih nogavic, 6 m gradl-na ter črn plišast klobuk radi odpotovanja ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 28974 Stroje za vrtanje krtač (Biirstenstanzmaschinen) — sredina 7.5 & 3.5 mm. ceno naprodaj. ■— Prodamo tudi posamezno. — S. Friedrich, Vel. Gorica pri Zagrebu. 28943 m ležišča za s primezijo 20°/o, 4<:°/o in 60°/o cinka bronaste Sipke in puščice vseh dimenzii dobavlja najceneje • .Calin* k. d. Zagreb Mandalčina I. ««««««»»»«MM»»»»»» Trikolo otroško, veliko punčko ter več drugih igrač prodam. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 28975 Fotoaparat 9 X 12, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra« pod .Aparat*. 28967 Stare obleke moške čevlje, pohištvo itd. kupujem. Dopisnica zadostuje. da pridem na dom. A. Drame. Ljubljana, Gallusovo nabrežje štev. 29. 28946 Opremljeno sobo oddam z vso oskrbo dvema gospodoma. Naslov v oglas, oddelku cjutra*. 29007 Sobo separirano, prazno ali opremljeno, s solnčno lego želi 6oliden starejši gospod v bližini »Stan in dom». 29001 m »n. Sreča modrega očesa Da Vam zamorem pslati sliko, inserirajte pod cSrečna duša*. «Banditi!» V nedeljo, 18. t. m. ob 12. uri je naš sestanek z Zvezdi — Pridite prav sigurno vse! V slogi je moč! 29004 Klavir aH pianino dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod šifro cTakoj piačam*. 28941 Mlinsko opravo na 2 ali 3 pare kamnov, še v dobrem stan.iu. kupi Anton Drnovšek, Šklendro-vec, pošta Zagorje ob Savi. 28933 Parcelo kupim v velikosti od 450 do 600 m2. Ponudbe z navedbo cene in kraja na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Parcela M». 28983 Trgovino z mešanim blagom in dež. pridelki, na zelo prometni točki periferije Ljubljane oddam pod ugodnimi pogoji samo veletrgovcu za ustanovitev podružnice. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Urejeno 201». 28772 Mizar, delavnico dam takoj za 2 leti v najem dvema stružnikoma, na zelo prometnem kraju na Štajerskem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »A. H.* 28997 Trgovina z mešanim blagom ugodno naprodaj. Potreben kapital 20—30.000 Din. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ljubljanska okolica*. 28965 Brivnico dobro idočo na prometnem kraju takoj prodam. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Brivnica*. 28985 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam takoj. Naslov r oglasnem oddelku cjutra*. 29O0O Opremljeno sobo z eno posteljo, v I. nadstr., e postrežbo oddam takoj za 250 Din. Poizve te v trgovini Orehek, Kolodvorska ulica 26. 2**999 Sobo Čisto in prijazno, poceni oddam 1—2 gospodoma. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2S939 Opremljeno sobo lepo, s separiranim vhodom oddam dvema boljšima gospodoma ali gospodičnama. Naslcv v oglasnem oddelku »Jutra*. 29005 Sobo s posebnim vhdom oddam gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 29006 ------...------9 2 gospoda ali gdč. sprejmem na stanovanje z zajtrkom po 180 Din. Na fclov pove oglasni oddelek «Jutra». 28921 2 gospodični sprejme v vso oskrbo An-dlovic, Domobranska cesta st. 23. 28944 Opremljeno sobo veliko in lepo, s parketi, elektriko in posebnim vhodom, krasen razgled, oddam takoj ali pozneje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra>. 28963 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, blizu glavnega kolodvora takoj oddam. Ogled prOsim do 2. ure. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28952 Visokošolee tehnik želi mirno in čisto sobo z električno razsvetljavo, ki ni nad 10 minut oddaljena od tehnike — z 20. septembrom. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Absolvent 36*. Prazno sobo 2 minuti do tramvaja, 16 m*, elektrika in poseben vhod, nova vila. oddam za 300 Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Novi Vodmat*. 28979 Sostanovalko sprejmem v preprosto stanovanje. Naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Sostanovalka 100*. 28982 Sobo s hrano želi gospod s 1. oktobrom — po možnosti s po«ebnim vhodom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Uradnik 81*. 28981 Diiaska stanovanja Dijaka sprejmem v popolno oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28847 Dva dijaka in 1 sostanovalca sprejmem na hrano in stanovanje v sredini mesta. Cena nizka. Naslov v oglasnem oddelku < Jutra«. 28956 Dijakinjo sprejmem v bližini pošte v vso oskrbo — Lepa zračna soba z elektr. razsvetljavo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 28984 KUhhUU Privatni kapital od 150—250.000 Din želim za ustanovitev novega podjetja Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Konzumni predmeU. 28886 Izobražena gdč. vitke rasti, brezmadežne preteklosti in živega temperamenta, želi znanja z dobrosrčnim gospodom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* pod »Kameli ja*. Priložiti je sliko. 28947 Vdovec 50 let star, rudar, želi znanja z vdovo ali gospodično 40—50 let staro. — Ponudbe na oglasni oddelek *Jutra» pod šifro »Sre.čen dom št. 1*. 28938 P. J. R. cKalimezer kota 63*. 28931 Mara naj dvigne pismo pod šifro .Dalmacija* v oglas, oddelku cjutra* v petek dopoldne. 28971 n* Pianino dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod .Ohranjen*. 28949 Klavir (Flugel) kakor nov, močnega in lepega glasu, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28961 Pianino zelo lep in čistega glasu prodam. Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 28962 Pes doberman se je zatekel. Lastnik ga dobi pri Belcu v St. Vidu. 28945 Par konj lepih, mladih, temne, sred-njetežke, za uporabo in kočijo ter lahko gospodarstvo, kupim. Konji morajo biti brezhibni in krotki, dobro vpeljani in figurantni. Ponudbe na Bombaževo predilnico in tkalnico, Tržič. 28934 Kanarček je ušel. Najditelja prosim, da ga odda na Poljanski cesti 20'8. 2S924 Doberman čiste pasme, 3 mesece star, rjav, s prstriženim repom in ušesi, je ušel dne 15. septembra med 10. in 12. uro iz vrta prof. Zalokarja v Majstrovi ulici št. 6, ozir. -je bil ukraden. 28988 Hiromant prišel za kratko dobo. — Gleda na roke in pove: prošlost. sedanjo&t in bodočnost. Sprejema vsak dan od 10—12 dopoldne in od S—7 popoldne. V. Timofi-jev, Ljubljana, hotel »Južni kolodvor*, soba št. 9/1. Družabnika s ca. 200.000 Din kapitala sprejmem v dobro vpeljano podjetje v Ljubljani. — Ponudbe na otrlas. oddelek »Jutra* P°d »Kapital*. 28955 Stare kovine baker, med, svinec cink iverje od iredi, aluminij, nikelj, ploče akumulatorja, svinčeni pepel, stare sifo iske glave, črke Kupuje vsako količ no in plača najoolje Calio« k. d., Zagreb, Mandal čira 1. ErLrazrednelotenle je zadel kupec srečke 12.950 pri Komercijalni banki d. d. Ljubljana, Dunajska cesta Srsčlie zo 4. razred li. kola na Šivalni stroji I izborila konstrukcija m elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15 letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno Pisalni stroji «Adler». Kolesa iz prvih tovarn ,Durkopp» .Kayser», «Styria. «Wafienrad* (Orožno kolo). — Pletiln: stroji vedno v zalogi. L'osamezni deli koles in šivalnih strojev. — Daje se tudi oa obroke. — Ceniki zastonj H JO* IU 1 Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 Knjigarna Tiskovne Zadruge v Ljubljani priporoča Or. Ivana Taučana zbrani spisi Urejuje dr. Ivan Prijatelj. SV. zvezek Grajski pisar. 4000. V Zali. izgubljeni Bog. Broširano Din 84'—, v platno vez. Din 100—, polfranc. Din 106—. i. zvezek Izza kongresa. Broš. Din 84'—, platno Din 100— polfranc. Din 106-—. tfl. zvezek: Cvetje v jeseni. Visoška kronika. Bros Din 72--. platno Din 86--, polfr. Din 92- Pr. Br. 24.132. Objava za oddajo nakupne pravice velike prodaje tobačnih izdelkov cigaretnega papirja in vžigalic za dobo dveh let 1928/29. Dne 1. 0K.t0t)ra 1927 se vrši v p sami Uprave Državnih Monopola v Beogradu prva otertalna licitacija za oddajo zakupne pravice veliko prodajo tobačnih izdelkov, cigaretni ga pap rja in vžiga ic v prodajnih reonih za čas od 1. januarja 192* do 31. decembra 1929 pod pogoj', ki )ih ie predpisala Samostalna Monopolska Uprava pod MBr. 14 000 od 12. avgusta 1927. Ponudbe za to licitacijo se spreimejo odrejenega dne d«. 11 ure dopoldne v pisarni načelnika Odelenje Proda;e Uprave Državnih Monopola v Beogradu, a odpiran:e istih se visi istega dne pri sen Upravnega Odbora Samostalne Monooolske Uprave v Beogradu. Kavcija za to licitacijo se polaga počenši od 1. septembra i927 pri depozitni blagajni Uprave Državnih Monopolov v Beogradu, a sprejema se pod predpisanimi pogoji uključno do 30. septembra 1927 do pete ure popoldne. Tiskani pogoji ia to licitacijo se dobijo pri Upravi Državnih Monopolov Odelenje Prodaje — v Beogradu, pr< Ob asnem Monopolskem Inšpektoratu v Zagrebu, Sarajevu Spiiiu in Skoplju ter pri Tobačni tovarni v Ljubliani. O tem se obveščajo interesenti radi znanja. Iz Dlsame Uorave Državni!) Monopola v Beogradu. Urejuje dr. Josip Birea. Izdaj* za Konzorcij «Jutra> Adolf Ribnikai. Za Narodno tiskarno dd. kot tiska mar ja Fran Jezeršek. Za inseratnJ del je odgovoren Alojzij Novak. Vaj v Ljubljani.