Petnajsto srečanje
Obilen spored 15. srečanja mladih pevcev otroških in tnladinskih pevskih zborov usnovnih šol naše občine je obetal zanimiv in užitka poln večer. Nastopilo je 10 otroskih zborov s 450 pevci in 7 mladin-skim zborov s prek 400 pevd. Vsega skupaj je 900 pevcev zapelo 51 pesmi.
Dve uri in pol trajajoči pro-gram, ki se je 20. maja odvijal v festivalni dvorani, pa žal ni iz-polnih vseh pričakovanj. K temu sta nekaj prispevala dokaj ne-koncertno vzdušje in nemir v av-ditoriju — utrujenost in naveli-čanost otrok — poslušalcev, po-manjkljiva disciplina in dekon-centracija nastopajočih —, glavni razlog je pa vsekakor bila sem in tja nestrokovna priprava sporeda. Prvo pomanjkljivost se bo dalo hitro odpraviti z boljšo organizacijo, večjim in številnej-šim angažiranjem pedagogov — spremljevalcev ter delitvijo pro-grama, težje pa bo s strokovnost-jo. Tu se bo treba soočiti s ka-drovskim vprašanjem, ki je pereč za vso pedagogijo in tudi za glas-beno področje, in tu najbrž ne bo šlo s poenostavljenimi rešitvami in kompromisi.
Kot vsi drugi predmeti v šoli, je namreč tudi glasba predmel, predpi-san z učnim načrtom, s svojimi pravili in zakonitostmi, petje v zboru pa je eden od načinov izvajanja glasbene vzgoje. Vzgoja otrok pa tudi estetska — je prezahtevna in preodgovorna
naloga, da bi jo lahko ali smeli zau-pati zgolj Ijubiteljem.
Polno je najrazličnejših okoliščin, ki pogojujejo in skušajo opravičevati tako stanje. Nekaj teh je razčlenil tudi kratek posvet zborovodij in or-ganizatorjev z glasbenimi strokov-njaki ter predsednikom občinske skupščine takoj po končani reviji. Toda odgovor je le eden: opravičila ni in ga ne sme biti, ko gre za vzgojo otroka, bodočega samoupravljavca naše samoupravne socialistične družbe.
Ob pogledu na zaveso za nastopa-jočimi, kjer je bilo izpisano Titu v dar, me je nehote obšla misel, da je bil ta dar letos bolj skromen, mnogo preskromen. Pa ne bo krivdi otrok! Po krivdi nekoga drugega, ki jim je onemogočil, da bi darovali mnogo več, vse tisto, kar hrani njihovo iskreno otroško srce ter izraža nji-hova pojoča mladost.
Revijo je zaključila že mnogokrat preizkušena Adamičeva uspešnica Ce zapojemo veselo, ki je ob sprem-Ijavi harmonikarskega orkestra KUD Vide Pregarc zadonela iz sto-line grl po vsej dvorani tako mogoč-no, kot bi se skušala oddolžili za prejšnje pomanjkljivosti in povabiti vse navzoče na prihodnje srečanje č« leto dni.                          — 3 —