201. številka. Ljubljana, v petek 3. septembra 1897. XXX. leto. )aba r a v l i '■ t : o je na Kongresnem trgu it. 12. Op tiio Htm naj a« blagovoliio poiiljati naročnine, reklamacije, oacanila, t. ]. tve administrativne stvari. Pred vseslovenskim shodom. Vseslovenski h hod vršil aa bode dne 14. tega meseca in mi mu želimo najboljšega nspeha. S toč* kami dnevnega reda se atriajamo, pričakujemo pa, da se po posameznih gofornikih naavetovane reso laoije de pred shodom po časnikih razglase Nekaj pa smemo zahtevati po vai pravici, in zategadelj govorimo danes o vseslovenskem shodu. Da naj ja ta shod uspešen, traba pred vata, da s« vrši v najlepšem soglasji, in da ae opušča vse, kar bi to soglasje motilo. Dolžnost posameznih govornikov je tora j. da se tako pri govorih, kakor pri resolacijah vestno ogibljejo vsake besedice, ki bi lahko žalila to ali ono stranko. Vsaka taka be-eeda prav lahko izostane, ker se bodo razpravljala vprašanja, o kojih smo itak vsi jedini, in koja se nikakor ne bodo reševala v deželnem zboru Kranjskem, temveč jedino le na Dunaji. Brez vsake težave se bode torej doseglo potrebno soglasje na vseslovenskem shodu, ča bodo la posamezni govorniki to hoteli. Svarili bi pa prav odločno proti temo, da bi aa morda ta ali oni govornik, lapeljan po neznanem glasila znanih dveh deželnih uradnikov, spuščal v tako imenovano „slogo*, ter na vseslovenskem ehodu razpravljal o posebnih kranjskih razmerah, češ, da ima vseslovenski shod pred vsem tudi nalogo, re žiti vprašanje, kako naj sa dožene izjedinjenja na Kranjskem. Točka, ki bi se pečala s to zadevo, se ne nahaja na dnevnem reda, in pripravljalni odbor aa vseslovenski shod je v tam ozira prav pametno ukrenil, da je izključil razpravo o slogi, ia da je z dnsvnega reda sploh vse izključil, kar bi na shodu kalilo soglasje iu jedinoBt. Tudi bi bilo jako Čudno, da bi vseslovenski shod zadel na tista steze, po katerih sedaj krevljata zgoraj omenjena deželna urad nika, koja dežela prej kot ne samo zategadelj pla čaje, da hujskata proti deželnim odbornikom in sploh proti celemu sveta Koliko je karat Koblar, od tedaj ko ga je narodna etranka vrgla iz svoj« Brade, s svojim delovanjem dosegel na korist slogi, to se lahko s petimi prsti na roki preračaai. In če bi se po tistem k vedru, s kojim omenjeni slaboglasni duhovnik sedaj okrog s*ba saje in brska, hotela na vsaslovinskem shoda „sloga" vstvarjatr, potem vtrno že naprej, da se mora shod izjaloviti, in da ne bode dosegel drnzega vspeha, nego da bode dan zborovanja dan rogoviljenja in prepira. To je treba dobro premisliti in posebno bratom ob mejah, kojim neslane tirade »Slovenskega Lista" ta iu tam uga-jajo — na Kranjskem ta list itak nima nikacega apliva — prav toplo na irce polagamo, da naj ne prihajajo na vseslovenski shod z namenom, v razpravo spraviti vprašanje, je li na primero naš 1 st še kristijanski, ali ne? S takimi bedarijami ne srne nikdo priti na vseslovenski shod, in naj si je z Go-rotaoa, ali ix Istre. Začni bi se takoj oster in odločen odpor, in „sloga" bi bila tudi na vsesloven skem shodu pokopana! To pa bi od srca obžalovali, ker v resnici želimo tema shoda, kojega jc naš list Že s pričetka z vso vnemo zagovarjal, kolikor mogoče največ ljubizui, jedinosti in sad u ! — V IJubfJttiii, 3 septembra. Vlada in večina. ,FremdenbIatt" piše z oziroin na izjavo desnice, da smatra svoj adresni načrt i poslej za svoj preoram: Z jednako pravico ti ob.v opozoriti na to, da je izražen program vlade v prestolnem govora, katerega se grof Baderi drži. Pogoj složnega delovanja večine s kabinetom bi bil torej le ta, da se adresa in prestolni govor hjedinita. .Vate rl and" pa pića, da ee ni nadejati bistvenih izprememb v vladnem programu, spremenile se bodo le sredstva in pota, s katerimi vlada svoj program izvrši. Hrvatske razmere, kakoršne so eedaj pod neslavno vlado grofa Khuen - Hederwaryja, zde se celo Nenscsm škandalozna. „Frankfurter Ztg.u obsoja z najtrpkejšimi besedami vlado Hedervarvja tar deželnozborsko veČino. aFr. Ztg." pravi, da ima opozicija nedvomno večino naroda za seboj, in da bi bila prava sreča 2a Hrvatsko, ako bi prišla vlada dežele v roke sedanje opozicije. Car Nikolaj II. je bil, tako poročajo poljski in ruski časopisi, v Varšavi tako sprejet kakor še noben car. Mesto je bilo čarobno nak'teno, prs uvijena je bila Šestorica slavolokov, pri kater h 83 pričakovble carja in ctrico kmetska, delavske, rokodelske, trgovske in drage deputacije. Dj 1C.00O šolskih otrok se je udeležilo epre^ma. Pred cerkvami je stalo zbrano duhovništva v svečanem ornata in s cerkvenimi zasttvami. „N-. vasti" pišejo, da so obsegale deputacije do 15.000 ljudi. S pro gramom Poljakov, ki je bil objavlen v Peter barskem, poljsko pisanem časopisa , Kraj" In ki zahteva, naj dovoli car, da morejo Poljaki nemoteni gojiti svoj jezik, svoje običaje ter Srojo vero, s tem pn gramom se strinjajo Poljaki v . .u, ozemlja Visle. Poljski časopisi povdarjajo, da jo pr:hod carjev v Varšavo poroštvo uove dob*, popolne sprave mej Poljaki in Rasi. V v h ,Niva* p;fie, da vračajo Poljski ljubezen z ljubeznijo, in da naj bo car osvedačen, da ga obda a.o sami ljubeči Poljaki. Francozi so sprejeli Feliksa Faureja z največjim sijajem. Množica je vnklikala : „Ž *eU Rusija ! 2.vela Francija!" — postavljen j« bil tudi krasen slavolok z napisom: ,A. Faloc FaureV Kakor triuafator se jo vozii Fanil sko^i neštete množice po krasno okičenem mestu. Zve'er je bilo vse mesto razsvetljeno. Po noči pa je okoli 800 ljudij pred opero demonstriralo proii Nemčiji, vpilo: „Pereat Bismarck! Pereat Viijt-uo! * ter jo hotelo iti z zastavo pred nemško poslaništvo ra.:asjat. Policija je dtmestrante razgnala. Pri pr.ltodu Faureja -e počila pred Magdalenako cerkvijo . b» ki pa ni napravila nobene škode. Faure je sfdaj najpopularnejši mož na Francoskem. Katoliški thod v Landshutu je pogrel v posebno bombastični resoluciji izgubljeno vlaciarstvo papežev ter željo, raj bi sa dala papežu iznova vea nekdanja moč in veljava. Nu. take resolucije so k urec: le udarec po vodi 1 Predsednik dr, Bachem je ponosno povdarjal, da zavzema v velikonernški politiki katoliški centrom na;,uplivnej5a mesto. Zanimiva pa je izpove 1, da so katoliški znanstveniki jako zaostali za dragimi. Tudi baron H< rtllng je trdii, da se Šopiri v katoliški znanosti preveč do- LISTEK. Nove krize. Pi8o Zlogonski. (Dalje.) H. Izvanredno važnost za eksistenco malega naroda ima študajoča mladež. Pri nas, kjer je žalibeg tako pičlo narodnega premožeaja, je zlasti du e na moč ono, kar nas vzdržuje. Ia če je ni dovolj, ni se bati pogina: samo treba koncentrovati razum na bistvena moderna vprašanja, torej, kakor dandanes stvari stoje, dvigniti z vsemi sredstvi materijalni blagostan, kakor tudi duševni nivo ljudstva. Dijaki visokih šol morali bi radi tega biti korenitega teoretičnega tar praktičnega izobraženja. Tega jim pa ne daje univerza. Škodili bi sami sebi, Če bi to tajili. Univerza pripravlja vsakogar za njegov specijalni obrt, za drago ji ni mar. Seveda pri nas, ki emo večinoma proletarci, je obrt kot podlaga eksistenci glavnareč; in prav tako: primam est esse, tanc philosophari. Toda za občni blagor js to hlastanje, to nekritično in no-zralo rigorozovanje valik nedostatek. Zatorej prof. Mauaryk ognjevito opominja češko dijaštvo, naj no pozabi spopclnjevati avejib jednostranskih stadij. To pa je težko; mora se biti na univerzi in videt?, koliko se zahteva za izpite, da se razume, kako težko, da ne rečem, skoro nemožno js akademiku, zlasti proletarskemu, izobraževati sa korenito ter harmonično. Po naših nazorih poklicana bi bila f i 1 o z c • fija v ožjem smisla, katera bi vsem vieckcšolcem ponajala globoko občo izobrazbo, moderDO svetovno naziranje, znanstveno moralo in religijo. Ali lilozo-iija na avstrijskih vseačiliščik je šepava. Ko ne bi bilo Masaryka na češki, in morebiti Še kakih dveh na nemški praški in dunajski aniverzi, moral bi se človek res rogati v lica celi naši eficijalni filozofiji. To so dlakocepci in pigmeji, pa ne modro-slovci! Treba torej, da si iz take zagate pomagajo dijaki več ali manj sami. Akademična društva imajo sicer v programu, spopolnjevati vsestransko izobrazbo. Ali žal, da ja to le v programu in premalo v uresničenja, kar se da čisto dobro tolmačiti iz splošnih, gori kratko označenih neugodtoatij, koje je težko premagati. Za zgradbo znanstvene filozcfiJ9 in modernega svetovnega naziranja traba je posebne naklonjenosti k občim vprašanjem, duševne energije, samo stalnosti in poleg zdravja — denarja. Po našem mnenja še ni filozof oni, ki ne pridno pili za modrijana na cfioijalnem katediu; filozef je oni, ki skušava vse platf, jasne in tesna strati zamotanega in razburkanega življenja ter ki potem v samoti nflektuje o opaženem 9 tiezno mislečim duhom in z vročim srcem. Razvidno ja, da ni igrača biti pravi iioiof. Ali mogoče se nam zdi, da bi imel vsak izobraženec globlja in jednotneje svetovno naziranje, nego je v obče imajo. Vzdramiti se nam je iz mlačnega indiferentizms, zapustiti nam liberalizem, v kolikor je zastarel, in jednostranski materijalizam, goreti za širje človečanske iu slo« vanske ideje! III. Temu je že skrajni čas pri Slovencih. Glejmo, kako daleč so pred nami drugi narodi, tudi slovanski ! Kakih 10 let se pri Čehih kar giblje novih višjih idej, cele krize so nastala mej njimi, in to blagodejne krizo. Kakor po butni nevihti, po gromu in blisku iznova oživimo ter srkamo va-se krepilni kisik, tako prinesejo tudi krize v duševnem in političnem življenju novega, omlajajočega ozona. Ne bojmo so kiiz! Gorje, ako kriz ne bi bilo, ko bi gnili v s t a -rikavem miru naprej! Pridi nevihta, maljava „Halbbildong, die mit von der \Vjasen-Bchtft erbcrgten Brccken pronkt undaufdie Matsea za irken sucbt." Baron torej priporoča nemškim katolikom, naj bodo v znanstvu temeljitejši in svobodnejši. Isto velja tudi za avstrijska „katohške" znanstvenike Mahničevega kalibra 1 Vojna v Indiji Boji ob severni meji Indije f ostajajo za Angleže vedno opasnejši. Afcidi so zavzeli že dve trdnjavi ob Khaibarskem p r e« lazu, trdnjavo M a u de, trdnjavo Ali Mesdscbid, pa šo blizu »fganska meje stoječo trdnjavo Lun di K o t a I. S tem so Angleži izgubili važen dohod v indijske doline. Angleži nimajo če vseh čet zbranih, niti niso dobili še vsega provijanta. Radi tega hoče general sir Robert Lovv še dva tedna počakati. Takrat bo tudi ugodnejše vreme. General kani posamezne ustaške rodote posebej premagati. Novi pojavi na polju gospodarstvene zgodovino. (Pifie Vladimir Leveč.) 11. StaroslovanBka župa. V nadaljevanju omenjene svoja ocene IJpper-to'.e „SoeialgsBcbichte Eiimens" je dr. P e is ker razvil novo teorijo o st«roslovanski župi in župan h, ter, kakor je vsaj naše maenje, tudi to kočljivo vprašanje končno redil Ker g. pisatelj opira svojo teorijo posebno na vire iz naš h slove ngkih (spodnjeStajerskih) krajev, menili smo, da je na mesto, ca kratko naznaniti Slovencem razultate tudi te Peisk'rjev« razprave. Će češki viri točejo zaznam no vati calokuj nost nareda, pravijo: L219 . . . qai a elero et uu-panid t*rre it anivireo populo . . ., ctmnjtjo tor«j ovščiio, iupi.ee ia vts cslali nare d. Dt so ti češki župani najvišje češko plemstvo, primates popali, to je zd-n dognano, a o postanku t ga etanu se ni vedelo dezdaj nič, in da sn ta razloži, se je treba ozirati tadi na izvenčaške vire. V Mišaju , M-i.sser) naštevajo nam liitlM ni-r dna aleje na o: ehdnji način: eldesten ali aH panj, Kctchte hli vvithieci, zmardi, lazzi, h»y n. Zi nas r ridejo v pc štev sa mo i u p a n i in smrdi. Beseda s i rd prihaja (d korona srardo, ki v vaih slovau ikib jezikih pomeni ererad (Gustank), znači pa po l i e 1 c a. Koren pa peljidjlec smrdi? Samo u o mita, saj vemo, da se še zdaj Bedu n kot prost sin prirede na vso meč izcgiblje vasem, kakor bi t*m vladala kusa. Sar. Nemci pa, ki so v taikoku vzeti n. pr. lepo rimsko v;lo, puutili so jo, da raz e in stanovali rajši na prostem ali pa si davili elabo koeico. Ravuo tako je slovaneki poljedelec Emurd al: smrd lei — B-t venia varbo — smrdfl slovansk.m nomadom — županom. O srurdih u njihovem pclr.žaju nam podajata lep-»oo-ročila Nettor :n Rmkaja Pravda, a župana šaha janro v večjem .številu samo v stari Kirautaoi;i, po sebne ra ,užcem štajerskem. Ta nam ja obranjen l I, I26E aa piani k posestev deželnega knez*, ta kozvani aR*tioBaricm Syriea, ki nam podaja za lovino btaro8.'ovar sk h diužbenih iasmer in sta-dov neprecenljive podatke. Iz tepta zapmcik, ia iz nek?;a *aligrajskeg& urbatija za Brezi'e in S ivnioo iz I 1309 vadimo, da pride na jedtega župana po-vpiečno 3 61 kmetov, oz roma da ;e 40° 0 zemi.e v ickab županov in Cu° „ v rokah kmetov Župani so torej ta tako gosto nasejani, da si ne moremo ubraniti prepričanju, da imamo pred sabo velik a 1 o j naroda, ki jo nekdaj gospodaril čez ostale, pridi kriza, na 5a rešitevl V g>binja ,fi ž.Jjenje, in poteneovaco gibanje je toj! krvavega, ampak vender živega boja duba ai želimo, ne revolucije mečev in pušk, ampak revolucije duhov in ideji Nove, rtš Ine, sloboite ideje so se presadile, zl&bti po uplivu prof. Masaivka, tudi mej Jago slogane. Z veliko radofetjo smo pozdravili Slovanci v Prać,» izhajajočo .Hrvatska Misao", kabra etej po svojih načelih na višini prave znanstvene revija. Vsaj meni je srce novega poguma zaigralo, ko sem prvič v svojem življenju čital is peresa akaiemiJno izobraženrga Hrvata takošns bsedo: wS:bi so nam brati, jeden smo narod i s Slovenci, ne gi'jmo si z glupim fanatizmom bornega življenja v vea?l,e krutega izsesovalca — sovražnika I" Toda ta revija ne utemeljuje slovanskega briteljabja na utopičen idejtlizem, ne, rt al ni priteipi, želozce eile materijalnoga života ji narekujejo v daljni perspektivi človeško bratoljubj-j v cbče, za zdaj pa, ko igramo zapadni Slovani žtlostco ulogo poliličo h proletarcev ter sužnjev, se poteza za slovansko, v prvi vrsti za j u g o -• lovansko vzajemnotna podlagi socijalne znanoti. Sličea program raz/ija „N a -rodna Misao" v B demgralu. (Konec unh ) sedaj pa — po nemški osvojitvi — bil samo še privilegovan. Da je bil župtn nekdaj nomad, kažejo še doneski, ki jih je moral plačevati grajščinski gosposki, ker obato.e navadno v živini, mej tem ko dragi kmetje plačujejo v denarja in v žita. Torej še v 13. stol. ja bil ža pan pretežno živinorejec — nomad. Ti podatki so podrli sedanje mnenje, da ja bil župan a priori vaški predstojnik in vaški sodoik, — da je pozneje to postal, da je ia privilego-vanega vaščana nastal vašk< sodnik, o tem m dvoma, a kakšne so bile posamezne stopnje v tej premembi, to bode treba še proučiti. Kaj pa so imeli župani opraviti? Tadi ta nam daje omenjeni saligrajski urbanj poprlen odgovor. Pri dveh vaseh atoji opomba : et villa que ha-bet aratrum tenetnr arare cffioali dies tres. Kakšne razmere so to bila, če niti v vseh vaseh ui bilo pluga, kako so obdelavah zemljo? OJgovor: Z rovnico v roki so raarili kos zemljišč«, na ka terem po bili prej gozd in grmovje požgali, in v pepel so sejali; žetev je bila zaradi gnojilne moči pepelova obilna, otrebljeni kes zemlje je bil torej lahko zelo majhen. Na taki zemlji je bil plug neraben, ker je veader še ostalo preveč kam-mja in korenin in bilo nemogoče, na takem ozemlju plug premnkniti z m*sta. Če je pfodovitost otrebljanega zemljišča ponehava la, opustili so je popolnoma in kje diugodi otrebili novo. Na starem pa so pasli in polagoma sa je zopet zaraslo z gozdom. Tako je nattil v gospodarstvu nekakšen tarnaš, po vrsti se je moralo trebiti zdaj to, zdaj ono zemljišče, za red v tej povratni vrati pa je moral skrbeti župan, nekdaj sam gospodar vse pokra-j.ne, laj samo privilegovan knaet, ki pa je bil še vodno, kakor njegovi davki kanejo in kar smo že omenili, pred vsem živinorejec. Ni dvoma, da so bili ti živinorejci (žapani) v časa, pred no en si Nemci osvojili slovanske pokrajine, pro in* div iso gospodarji ogromnih pašnikov, ki so se zvali župe. Obubožanim rojakom so ti župani dovolili, da na njihovem zemljišču na popisani način s e j e j o žito, tar zato plačujejo gotova doneska. Ko so pa Nemci s/ojiU d žilo n seveda zase zahtav^li kar naj eč tal, naselili so tadi te ronai.de — župana in vsakemu dali dvoje kmetij (ti f-), mej nje pa so naselili v pr*j nsva denem razmerju poljedelce ter žu ianom d Ui gcsio darsLieno admin etrativuo nalogj, da nadzirajo omenjani način obdelovanja zemije, takozvano požigalao gospoJarstvo (Brand- r.der Bfennw.rt*-ch fc, Schvviod vv rtscbaft, K-,i.tb»c •, ki je bilo v začetku nagega stoletja in je morda še adaj v navadi v nekaterih spodnjaltljarskih krajih. To so v kratkih Črtah glavne poteze nove teorije. Kdor nima nobenih predpodko?, kdor na šteje maj takozvane „eturoveške preroke", ki veru jejo in prisezajo na absurdni zeLn gorski rokopis, klor z mirno dušo premotriva to vprašinja, oni mora priznati, da je nova teoriji vsaj v glavnih petezah rtsn čaa in pravilna. Oni nstaroveški preroki", katera sem ravno omeu.l, ai prezirajo vsa dokaze za nepristnost obeh •: - .-.h (?) čeških rokopisov, oni seveda bod j klicah novi teoriji: A-athema sit! — a up-jmo, da ostanejo v manjšini! Dodatek Opomba, h . >jau refcralu Sgm pridojal zbirko tehniških terminov iz gospedarstvene zgodo vine — prvi začetek slovenske terminologije na tem rolju. Nabiral sem beseda večinoma po Plateršnik ovrm slovarju. D o r f m a r *, k t£*, rja.*) — Faldmark, pluh'ia. — Herrnbeunde (aratura), poplužja (češke : popić; i) — E b c b, Z e h s, P 1 u r, F e 1 d, oa6?, 6 a. — Bracha, or.li>; biacb i i e g e v prabi, neobdelano ležati. — Gevvende, obračt i j, rzara. — Hufe, kmetij«. — Morgan, Jocb, jutro. — F e i d a i n t h e i 1 a n g , razde', o a. — Rnndling (s'ovanski tipus vhsi), >>.:•', 1 ij — Dorfcomunion Gehofarschaft, mir.**) — Raiftheiluag. reefdeeling, measu-r a t i o nova agrorum, premen). — G e vv s, n n e, poljina. — Acker, Loob, njiva. — A n w a n d-acker, gla/ina (ješko: hlavint) — A i in n d gemeine Mark.gnajna. — Gfuh ia vreč. zjutraj je btala navadno lahka mtgla; toda 15. je jel zračni tlak zopot pojemati. D^e 10. se ja megla zjutraj zgostila v kratek dež in potem se je nebo ob jugozahodnem vetrn preobloklo in po-po'dne rosilo; več dežja je padlo 17. dopoldae; 18. in 19. sta bila dva vroča dneva, zjutraj jo staia megla, a od devete nre iiaprej je bilo neha jasno ko ribje oko. Dna 19 je toplomer kez«! v senci 28*5° (največ) Pa prišlo je kmalo drugače; Ža omenjenega dna je pihal popoldne precej močen zahodni veter, zračni t!ak ja padal in 20. potem je razgrajala huda nevih'a od jednajstih dopoldne do treh popoldne. Vslod te n^vbte j • Sla tempera« tura nekoliko nazaj, '\>\ > 22. zjutraj do 10 1° (najnižja). Odslej c stanejo jutra eploh bolj hladna, pozna sa že upliv prihajajoča jeleni, kajti noči bo sa že precej zdaljšah in dnevi sa -v - -..o krčijo. I) io 23. je kazal llakomer ob poldio 730'0 mm (najmanj), zvečer pettm ja bila kratka nevihta, dežavalo pa je v pozno noč. Oitali d ■* i tega meseca bili so lepi in suhi, prav ugodai ia spravljanje otave, kt je je letos obilo; na pokošenih travnikih pa so ja naselil bledi podlesak, znaniKic jeseni. — (Zdravstveno stanje v LJubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 22. do 28 avgiuta kaže, da je bilo novorojencev 24 (=35-64 °/80), umrlih 20 (=38 B 1 °/a*)» mej njimi je umrl za šk ar latico 1, za tifusom (legarjem) 1, za jetiko 5, za v.iotjeua sopilnib organov 2, za želodčnim katarom 4, za različnimi boleznimi 13- Mej njimi ja bilo tujcev 5 (= 19 2 %), iz zavodov 8 (=30 7°/,). Za infekcijoznimi boleznimi so obolele, in Bicer: za škarlatico 1, za t fazo ua 4, za vratico 3 osebe. — (Umrl) ja 31. avgusta v Toplicah znani in čialani zdravnik g. Avgust Kula vic v starosti 61 lat. Pokojnik si je za povzd'grj Toplic pridobil veliko zaslug. Bil je dolgo let najemnik kopališča in župan, ustanovil je gasiluo društvo in napravil vodovod. N. v m. p.! — (Mestna hranila ion v Novem mestu) V mesten avgustu 1897. je 263 strank vložila 24.230 gld. 5 kr, 93 strank vzdignilo 15.911 gld. 19»/i kr., torej več vložilo 8318 gld. ->:.', kr., 9 poBojil se je izplačalo 2250 gld., stanje vlog 403 658 gld. 72V/, kr., denarni promet 58917 gld. 84Vi kr. _ (Mestna hranilnica v Radovljici) V mesecu »vgusta t. I. je 135 strank alf žilo 32.160 gl 93 kr, 70 strank vzdignilo 19 067 gld. 47», kr., 22 ttrankam se je izplačalo posojila 13.018 gld., stanje vlcg 284 899 gold. 22 kr., denarni promet 98 023 gld. 52 kr. _ (Iz Radovljice) se nam piše: Jutri, v soboto zvečer bo v Hado vernike vi restavraciji vrtni koncert, pri katerem bo svirala zdraviška godba z Bleda. — (Trboveljsko pevsko in tamburasko društvo „Zvon") priredi v nede'jo dne 5. aeptambra t. m. p; d kozolcem goep. Jagra ve-jelicc. Vzpored: 1. FarkaS pl.: »Oj Hrvati, oj junaci 1", udarjajo tamburaši. 2. Poadrav gostom. 3. Volarič : „Nov.nci", moški zbnr. 4. Aškerc: „M vstajamo!", dek.'arnu e j gOBpica Micika Molova. 5 Bartol: BVeaec naiodnih jHioni", udarjajo tamburaš.. 6. Burka s pafjam: „Dva gospoda na jadan sluga", uprizorijo dtmači dilctantje. 7. V. G Brcž: »Na valovih jadratskeg ssora*, udarjajo tamburaši 8. Volarič: ,S'.ovenfi*i sv»t, ti si kraean!" poje moški zbor. 9. V. G Brož: Pokladna vragolije8, udarjajo tamburaši. 10. I) . G. Ipavic: „Ojlaka", poje kvartet. 11 V. G. Brož: „Uspom^n na zlatni Prag", udarjajo tamburaši. 12 Volarič: »Zvečer", poje moški zbor. 13 V. G. B;ož: 9Balkanska jeka", udarjajo tambmaei. Prosta zabava Začetek ob 3 uri popolndne Vstopnina za opsho 30 kr., za družiuo 60 kr. Kar je namenjena polovica Čistega dohodka društvenim potrebam, po->.a tirijvbi h v. Cir la in Metoda, na radolar-isoatii ne stavijo meje. — (Kako se Spodnji Štajar pripravlja za Pruse.) Pod tem zaglavjem prijavil ja d.slej „Slov. •Gospodar" vrsto člankov, kateri zaslužijo naj intenzivnejšo pozornost. Tako piša v danes dcšii številki maj drugim: ,Pod vlado deželnega š Iskega nadzornica Itož*ka se je germiinizovalo, kolikor >o js po zvijači da'o. Če se je kak knjni šolski svet upiral, sukal s.j je zakon, asveda na krivično stran, *,ko dolgo, da Go nazadnje možje krojnega šolskega i svota umolknili in je obveljala Rožekova oziroma deželnega šolskega sveta. Kar se ni ukazalo, za to »o skrbeli okrajni šoK.ki nadzorniki, ki so bdi brez izjeme nemškega mišljenja. Ta doba je bila za nas huda. Rožek jo šel v zasluženi pokc>j, in nasledil ga je nadzornik J*iz, sicer N>m*c, pa mož stroga pra vidnosti in sol dne u enonti. Nadzornik Jarz je takoj '»videl, Sama imajo naše južooŠUjerske šle Io služiti, in omilili bo se mu otroci, in smilil so mu je narod. Ko ja R žekovim okrajnim šoiakim nadzornikom doba potekla, poskrbel nam je par asuh nadzornikov, in ni o*ira?, da so se naši otroci izobraževali v svoji materinščini. Sicer so uČoi načrti os'ali, k-.kcrSni so bili, in tud: vsa notranja oradba je ostala nedotaknjena, ali a slovenskimi otroki sme;i so učitelji postopati človeški, to so nravi, smeli so tudi misliti, da ja šoli višji namen, vago popra ševa nj «9 nedolžne slovenske dece. Nemški $>a no sa otroci v tej dobi od učiteljev, ki so blagega Jarza bili spoznali, več naučili, nego pnprej in j osne j. Ali našim Pruskom v njih peklenski strasti eni mar za resnične vspebe, njim je le za gonbo, za ečuvanjn, zato, da narod zaženujo v ono strast, v kateri bi naj bil slep in gluh za vse, kar je pa-DKKao, blago in avstrijsko domoljubno. Zato so si izmislili, da imajo po eaših slovenskih mestih, trgih in salih sploh se ustanoviti poleg etatih dvojezičnih šol trdo nemške, Deželni šolski svet jim je z ve fteljem ustregel in nastale so v Vojnika itd. trdo nemško šole, ti kmet pa plačaj! Ne miehte, da bi se bilo v dvojezičnih šolah nam Slovencem v prid kaj i?prnff«enilo, marveč nastavljali so sa ša na nje • j o u j i sovražniki slovenstva in šola bo se razkri-čalo kot slovenske šole — nam v z&sneh. K;ir Jarz slov. učiteljev in slovenskih otrok ni hotel daviti, moral ja iti 8 Štajerskega B.Bgemu možu blag spomin! Prišel je Linhart, že poprej znan kot strasten nemški politik. Linhart je brezobzirno krut sovražnik {Sloveticev, zato pa srčen prijatelj onega Kordona, fki je duša pruskemu gibanju v Maribora in urednik gnusne, zoper cerkev in slovanstvo strastne „Mar-bcvger ZaitungV LJahart je še hijši od Rožeka. Tp.ko hudo za slovensko štajersko šolstvo ni bilo jraikdar, kakor je sedaj. Ta mož sicer dela delajo ttk leta, ali jed*n letnik »Slovenskega Gospodarja" Jbi «e obsegal vaah »dobrot", ki nam jih je ta mož ^ storil. Zato zabeležimo U jednoga zadnjih »bfa-igih* činov. V Konjicah ja poleg slovensko-nemške "<Šo?a tudi trdo namška. Na sloveanko nemški je ve-l^iaa v učitellskem osobju nemškega mišljenja. "&hko si je misliti, kako ti deljujejo. Ali vendar j« prišel od deželnega šolskega svata ukaz, da sa »majo otroci v prvem razredu (t, j. v prvem šol* >foara letu) naočiti toliko nemščine, da je od dru-razreda (t. j. od drugega šolskega teta) naprej učni jezik lahko nemški. Tako se nam godi. In za golo raznarodovanje, za poprnsarjenje, za nečloveško močenje ubogih otrok, silijo se stariši, da stavijo draga posljpja, dočiaa njim samim dež curlja na posteljo, in se krnto kaznujejo, če otročičev ne pošljejo vsak dan — v pekel. Pravičnost, kje sil1 — Opozarjajoč na te članke se nehote vprašajemo: Kako, da se take in jednake reči niso ža p?ej ožigosale? Nečemo nikomur nič očit iti, ali ntis imamo, da si Bljvenski bratje na Štajerskem ne bodo pomagali, dokler na bodo uprizarjali viharjev. — (Ormoška moška poddružnioa družbe bv. Cirila in Metoda) priredi ob priliki svoje desetletnice v nedeljo, dne 5. septembra 1897. slavnođt. Vsporud : Ob 10. pri prcdpoludne slovesna maša v mestni cerkvi. — Oo 3. uri p:po lndne izvanredni občni tbor : a) Pozdrav in poro čilo predsednikovo; b) Poročilo tajnikom; c) Poro čilo blagajnikovo; ti) Slučajnosti. — Koncert ob 5. uri popolndne. I. Pozdrav predsednika; II. Stav nestni govor; III. D aklamacija; IV. Petje : 1. Ipavic: »Bodi zdrava domovina", moški zbor; 2. HabaJ: »Škrjanček poje žvrgoli", mešani zbor; 3. I^avic: »Nezakons a mati", samospev za bariton spremile vanjem glasovirja, poje g. dr. B»la Stahec; 4 II i had: »Ja pa davi slanca palau, mešani zbor; 5. Vilbar: „Na goro*, dvospev s sptem'jevanjem glasovirja; 6. Hubad: „ Bratci vohaIi vsi*, u>t:šaui zbor; 7. Sivin: „Poslednje pismo", samospev za bariton s bj re nI,ovan j-m glasovirja pojn gospod dr. Bala StuhfC; 8. Sitto«r : »Nv planine", Hušani zbor z bariton solo. — Mej posameznimi točkami koncerta svira godba. Uvanred-i ob'ni zbor vrši bo v čitalnični dvorani ob 3 uri, koncert pa na vrtu gosp. A. K&!chhrennerja ob 5. uri popiludne Vfet jp h koneortu 30 kr. za osebe, za kmite 20 kr. — (Brzojavke 8 slovenskim tekstom ) Trgovinsko m:nisterstvo je odredili, da sm mora pri poštnih uradih, ako sa kaka brzojavka o Ji* v bIo-v^nokem jez:ku, na vsak način vporabiti tiskovina z nsmško slovenskim pređtiskom. V to s vrbo so je ta t skovina z dvojezično vsebino ravnokar zdlcž la. Da se l*žje praprečijo težave, se je ob j^duem poštnim uradom naročilo, v slovenskem jeziku pi-e*.ne brzojavke z besedico „slovpniscIiK ali pa »slov." naznanjati — (Nič več veteranov!) Piše se name Ko-reškoga: .Našim »veteranom" več ne ugaja staromodno imenovanje »veteran8; oni iščejo drogo, lepo doneče ;nn. Pred nekaj dnavi sj se rriili po govori mej delegati različnih veteramkdi zuvaa, kjer fle ja dokazovalo, da je beseda »veteran" slabo ime. kajti veČina članov le tri letu akhvao sl^ži, in je v starosti od 25—30 let. Poleg tega je pa »veteran* tudi tuji besed«. Priporoča s*, kakor ss je ponekod v Nemčiji to ie storilo, da bi ss t .-ko društvo imenovalo »društvo vojščakev" ah pa »združenje odsluženih vojakov". O tem se bodo raegovarjalo v posameznih kornib zborova-uh. — Kciaj se bedo pa slovenski „veterani" p.-ekratili in kdij uvedli — slovensko velevanje?! * (Tat v častniški uniformi) V sredini minolega meseca so je pripetilo v spale)h vozovih avstrijskih železnic mnogo tatvin. M-j tea, ko so potniki epali, ismaknil jim je nekdo denar a ia dragotine. Vse izkanje pa je bilo breza spojno. V^led tega se je polastilo železniških ravnateljstev velike vznemjrjenje. Končno pa so začeli sumiti tatvin nekega nadporočnika, ki je veliko potoval. In res izba zalo se je, da je ta nadporočnik tat. Na Danaju so ga te dni zaprli, pa dognali, da je tat vojaški begunec, navaden irf.iiiterie: boeenskega poika z ime noni Mladen Varišić. * (Klas ga je zadušil.) R tmnjster v p., baron Fdibtzf-cb, poseBtaik ua \Valter8hausflnu se ja izprebajal po svojem polju ter sa igral s khsom maj ustnicami. Tedaj pa mu je ušel klas v UBta in v grlo. Vse operacije poklicanega zdravnika niso močnemu in zdravemu baronu pomagala: zadušd ee je. Književnost. — Salonska knjižnica — I. zvez?k tega A. Gabrščkovsga podjetja prinaša na XVI -j- 320 straneh pod skupnim nanlovona: O te ženskel Novele in črtice. Spisal Fran Govekir — te spise Predgovor izdajatelja — Predgovor pisatelja. — Primo locv — Dr. S:mad. — Te punica, ta pu nicfl! — Da-lica. — Institatka. — V mralcu. — Pavlina. — O te ženske! — Cma elegantno bro širanemu zvezku 1 gld. — P.satelj je zdcaI aa po vabilo založnika — kakor v vvoda eam pravi — nekaj »skromnih prvencev", ki so bili pred leti objavljeni večinoma v »Slovanskem Narodu" ia v »Edinosti". Tadi neprijavljena Črtica datirajo še is prejšnj'h časov ter kažejo vsled tega vse bolj ali manj sevada še sledove začetništva Vender so vsi Gonšktrjevi prvenci prav zanimivo in zabavno čtivo. G. A. GabrŠček prinese v II. zvezku dvoje H Ibsenovihdram. Lepo pod jetje toplo priporočamo. — »Slovanska knjižnica" — Dne 15 okt izide trojnati snopič, ki pnne e slovan kemu čitajo čemu občinstvu roman Pavlin* Pajkove: »Slučaji usode". Obsegal bo okoli 280 str. To književno podjatje dovrši s tem romanom že četrto leto evo-pga življenja. Žal, da se mora boriti z velikimi neprilikami, največ pa z nezadostno gmotno podporo, ki je še vedno prav neznatni. In vendar je Slovanska knjižnica" vsaj dfloma odstauila saŠo na polja naša pripovedne književnosti ! Dunaj 3. septembra. Danes je tudi pod-odselc izvrševalnega odbora desnice dognal svoje delo. Ob 10. uri dopoldne so se sešli vitez Jaworski, grof D zied'js zycki, dr. Ilerold, grof Sylva -Tarouca, grof F a 1-kenhayn, baron Dipauli, dr. ^usteršič, BarvvinsUi iu P op o vici, ter so, vsak v imenu svoje strauke, formulirali svojo postulate. Ti postulati so bili pripoznani kot skupna zahteva vseh, desnici pripa da j oči h strank, in se kot taka noti-ficirajo danes popoldne mi ni s ter-skemu predsedniku. Ob 1. popoldne je bila seja zaključena. Člani izvrše vidnega odbora desnice odpotujejo nocoj domov. Dunaj 3. septembra. Popolna jedinost in solidarnost desnice sa je danes še utrdila vsled izjave grofa B a d e n i j a napram odposlancem raladočeškega kluba, dr. II e r o 1 d u , dr. P a c a k u in dr. Stranskemu, kateri so zahtevali, naj se v celi državni upravi izvede popolno narodna ravnopravnost. Badeni je obširno razložil svoj namen iu naznanil, da je že sklenjeno, podržaviti češko gimnazijo Matice školske v Opavi, in da so v proračun postavljeni posebni krediti za češko tehniko in za češko vseučilišče. Praga 3. septembra. Na shod odposlancev čeških mest, kateri se b) vriil prihodnjo nedeljo, pridejo tudi zastopniki veleposestnikov. Konec septembra se snidejo zaupniki mladoČeške stranke, katerim bode vodstvo poročalo o delovanju stranke v dr/. ?boru. Praga 3. septembra. Mestna občina plzenska toži poslanc.v Vratnega, ker je trdil, da je občina uprizorila izgrede proti Nemcem v Plznu. Carigrad 3. septembra. Turški listi izjavljajo, da se je posredovanjem ruskega carja že doseglo popolno soglasje glede vseh pogojev grško-turškemu miru. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (D.dje ) V lil. Zbornični svetnik Franc Omersa o jednaki prošnji M.it v;u Dubide iz Lessc. Ooč na je izjavila, da ne namerava postaviti javne tfhtncH, in tudi ne ugovarja, ako Bd dovoli na-ptava prosilca, kiten j> doksz-d spos^bnoat za tak posel v bodi.'] ;i ministarskoga ukaza z dae 12. okt. 1376, drž. zak. št. 126. Ker hiša, pri kateri bo tehtnica, posebno ugodno leži za stranke iz Bjhiuja, Bieda in Zgornjih Gjrij in kar bi po mnenji od-a kovom 1 - hko obs ajalo v Lescah dvoje jednakih naprav, zato nasvetnje <-d •• k z oziion na pri pre šn-i prošeji navi liti.): Slavna zbornica naj podpira prolojo. — Predlog se vsprejme. IX Zbornični podpredsednik Anton Klein po* ro 'a o računskim zekijačku zbornice, potem o pr> kojnin^kem zaklada zborničnih uradaiknv in .slu Urnikov in o ustavnem /. a i-.d ti M onemcg!« obrtnike« za 1. 189(5. Vue ra'une .-o pregledniki v nadrobno pregledali in v redu rn-di DohoJki ebornios s pri Btojbinami za znamke io vzorce v in^eku GO goldinarjev so znašali 8222 gld. 9 kr. Ca prištejemo tomu za'etro blsgajnično imovino v zneska 2565 gold. 64 kr., znašajo douodki skupaj 10.787 gold. 7 3 kr. in ako odštejemo stroška v znesku 8953 gl, 16 kr tedaj ji znašala blagajniška imovin« koncem decembra 1896. 1. 1834 gld 57 kr., ksiera ja bila razua 77 kr. plodoursuo naložen?*. ZaArali zbornični prispevki so znašali koncem dec mbra 812 gld. 121 a kr. R«čunski zaključek pokojnin -skvga zaklada kaže dohodkov 20.894 gld 53 kr. in stroškov 3194 gld. 5 kr., torej končnegi pre možanja 17.700 g'd 53 kr. O i t-»h ja naloženih pri obttoem pumočnem druitvu 5151 g'd 80 kr. na 10 000 se glasi jedna vinkulo/ana papirn* renta, na 1500 gld. pa jedna 4% kronsk-t renta i o n -. 1000 gld. jedno 4% dolžno p.suo kranjskega deželnega pesojila, 48 gld. 73 kr. pa je v ro.-i i blagajnici. Premoženje se ja v poslovnrm letu pomnožilo za 1170 gld. 39 kr. Rečanski zaključek nntacovnsga zaklada za oremogle obrtnikdkaže dohodkov 5530 gld. 91 Vi kr. in troškov G08 gld. 47' a kr., tedaj je premoženja 4922 gld, 44 kr. (Dulje prih.) Narodno zdravilo. Tako se smo imenovati bolesti tttatnjoot mizice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Moli-ovo frmneotko žganje in "Ol", katero se sploSno in naprsno porablja pri trganju po ndih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena sti'kb'nici 00 kr. Po pofttnem povzetji razpošilja ti. mazilo vsak dan lekarnar A. HOLL, 6. IS kr. dvorni zala^itclj, na MJNAJI. Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je iirecno lahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno zi amko in podpisom. 2 (t>7-12) Poslano.*) Gotpodu IEr1r&3a£i£-'U., kot načelniku obrtne zadiuge v Ornomlji. Podpisani odbornik obrtne zadruge za andnij-eki c kraj Črnomelj se neojam Vas, gospod načelnik, j)( zvati ti-rn potom in Vas vprašati, zaradi česa nisi'm bil k prvi odborovi seji pozvan kot odbornik. Protestiram proti sklfpom prve odborove seje. Prosim odgovora tem potom. Vsakemu svoje pravo! Vinica, dne 31. avgusta 1897. (i3io) Ivan Flajnik, odbornik. *: Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor doloma zakon Listnica npravnistva. Oosp. Kole, NovoStifta: Hvala! Živeli! Iz uradnega lis t a. Isvi-Nilu«« »M ekMekutlvne drnibe: Antona Žitnika posestvo v Mali HaCni, cenjeno "2*i70 gld., dne U. septembra in 6, oktobra v Ljubljani. Autora Palčiča zemljiftća v Igi vasi, cenjena 3288 }:lil. BO kr. in Martina Kosmača zemljišče v Bukovcu, cenjeno 91f) gld., obe dne 6. septembra in *5. oktubra V Ložu. Nežo Stcrle kar v St. Juriju pri zemljišču Janeza Sterlokarja ml. vkjnižena tirjatev 400 gld., dne 6. septembra in 20. septembra v Ljubljani. Alojzija K ram ar Si č a zemljišče v Žnžemporku, cenjeno 640 gld. in Frana in Marije Lavrič zemljišče v Moravi, cenjeno 1110 gld. 50 kr., obe dne 6. septembra in 7, oktobra v /.užomperku. Umrli so v Ljubljani: Dne 1. septembra: Berta Avbel, delavčeva hči, 2 meseca. HranJlnična cesta št. 6, driska. Meteorologično poročilo. Vifiina nad morjem 306*2 m. i-41 1 i ■2 Čas opazovanji Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrica v mm. v i24 urah 2. 9. zvečer 73.V1 195 sr. jzah. jasno 3 7. zjutraj 735 4 155 si. vzjvzh. jasno 00 ■ 2. popol. 7310 288 sv. jjzah. 1 jasno Srednja včerajšnja temperatura 20'v, za 11 nad normalom. 3Z)io.r3.a.j3lra, "borza, dne 3. septembra 1897. Skopni državni dolg v notah..... 102 gid 35 kt. l-j-upni državni dolg v srebru .... 102 m 35 t aVtrarijaka slaia renta....... 124 » 60 , .•L-ntri)aka kronska reiita 4a/a ..... 101 t 85 ^reiska E*ia:.a renta 4đ'4....... 1.2 n 40 , ;.;'orska kronika ronta 4%..... 99 , 85 , c. '/-c^riiko bančiia delnice • , , . 950 , — iL.odii.no delnica......... 366 50 Loudon vinta........... 119 , 65 , »'4.;naki drž. barJcavr.i ta 100 mark . , *«8 , ri.", v« mark............ 11 , 73 10 friruk- v........... i . 59 i ; Pijanski baakovc*......., , 45 u 15 t G, fcr. cekini........... 6 „ 84 Dne* 2. septembra 1897. 4*/, driavce srečke iz 1. 1H54 po 260 gld. 159 gld. — kr. ! Mavne srečke iz 1. 186-i po 100 gld.. . iH'.i t 50 „ Dnnava rug. srečke 5°/0 po 100 gld. » , 129 , — , i^cmlj. obč. avatr. 4V,0 „ alati aaat. listi . 99 , 40 # Kreditne srećke po iOO gld...... 19S j — , Ljubljanske srečko......... 22 . 60 , Rudolfove srečke po 10 gld...... 26 3 — - tkcije r.nglo-avatr. banko po 200 gld.. . 165 „ 50 , I'ramwa7-drult. volj. 170 gld. a. v. ... 461 , — , t'apirnati rubelj......... 1 • 28»/, , 1 Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moi iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, gospod Avgust Kulovic praktični zdravnik in hišni posestnik na Toplicah, skoz veo let tukajšnji župan in načelnik kraj. šolskega sveta, ud novomeškega okrajnega cestnega odbora, ustanovitelj prostov. gasilnegu društva na Toplicah itd. po dolgotrajni in mučni bolezni, previden s sveto-tajstvi za umirajoče, danes dne 31. avgnBtu ob 9. uri na večer, star 61 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v četrtek, 2. t. m., ob 5. uri po« polnilne. Nepozabnega pokojnika priporočam v pobožno molitev in blag spomin. Toplice, dne 31. avgusta 1897. • 1322) Josipina Kulovic soproga. K začetku sol! Izvrstna hrana in stanovanje za dijaka ali gospodičino na Dunaji pri boljši nlovnski uradniški rodbini. Dnn-j, IV., Weyrin gergasse 30a, II, 6, L M (1319—D 5 stanovanj ne odda h j"U novembrom t. i. mi l*o-lf a us It I ceNtl št. 72. Natančneje se izve pri liliji Predovie-n, na Poljanskem trgu št. 5. (1238—6] Komi v trgovini z mešanim blagom, posebno v .•• I znini dobro izurjen, dobi takoj službo pri (1304—3) Antonu Ditrichu v Postojini. Hamoprodnjo za KruujnUo ima jv Ljubljani, na Mestnem trgu hiž štev. 25. j Ces. kr. avstrijske ž& državne železnic*. Izvod iz voznega reda •.-ei.;a'.TLe(ra <=>đ. 1. J-oj^LJa. 1397, • illio«! la Llnhllmne fjuž. kol.). Proga dem Trbii. (662-201; Ob IS. ari 6 min. po noći »sobni »Ink ▼ TrhU, BnlJ»k, OoIotso \ ^*-armni:»fnute, Ijjnhno; će« Hel»th»l ▼ Aii«ni>», Tiahl, Onim lun, flolnograd I .-li-'.* i.iHt.-iii, Zeli ob jeaera, Inomoat, IlreRonc, Ourih, Gonevo, 1'nri« 6ob Kleln-Ralfllng ▼ Ht«yr, Uno, na Dunaj vi» Ammtalton. — Ob 7. ur'-^ min. mjntraj oaobnl Tlak ▼ Trbli, Pontabel, Beljak, Ocloreo, Fr«m«n»> fclte, Ljubno, I>un«) j ć«a Halarthal v Solnoip-nd, čai Kl.-iii-Hnlllin« v Ht«yer, Liino, Budajarlo«, 1'lienj, Marijine Tari, Heb, FrancoTe vari, Karlovo Tari, Frafro, Liptko. — Ob 11. ari 60 min. dopolnilna oiobul Tlak t Tlllll, Pontahel, Baljak, Oe(OT*o, Ljubno, Selstbal, lino:\j —Ob 4. nr' 9 min. popoludne oaobnl Tlak v Trbii, Beljak, OMotoo, Kranienafeata ; .ut, u d ooa m« lr ili al t 8olnO(fravd, Ijend-Oaateln, Kali ob 'eaarn, Inomoat Ilregeno, Onrlh, lti>n«o, Parit; Čaa Klnin-Reifling t 8te>-r, Lino, Radeje-tI«, ) l/.'-i), Marijina Tara, Hab, Pranoore Tare, Karlove rare, 'v«« > Iiipako, Dnnaj t««o, Bleda. — Ob 11. url 30 min. dopolndne oaobnl Tlaka Dunaja Tla Amatetten , H .riovih var,it, Hebe, MaHJinlll i»r, \, Plauja, BudaJeTlo, Solnosjrada, Tjlnoa, Htejra, Pariaa, (lenove, Ourllia, Bregenoa, Inomoata, Zalla ob Jeaera, Lfeud-Oaetelna, Idabna( Oelovoa, Llnoa, Pontabla — Oh 4. ari 67 mio, popoladne oaobnl vlak a Dunaja, Ldnbra, Selathala, Beljaka, Oeloroa, Krnuaenafeate, Pontabla. — Ob 0. url 0 m U. aTeuai oaobnl rlak a Dunajai »ia Amatetten in Idnbno, la Upakasja, Prage, ITranooTlh TftrOT Karlorlh ▼aroT, ileha, Marijinih TarOT, Planja, Budejeflo, I^inoa, Hteyra, Solnoiirada, Beljaka, Oeloroa, Pontabla. —Ob 10. uri 96 minut /vn ,«r oaobni Tlak in Leace-IUeda (le ob nedeljah in praznikih ) Proaja ls Novaka mosta in Is Kodevja. Ob 8. url 10 min. »jutraj metani Tlak. — Ob 1. ari 89 ralu. popoladne metani vlak. — Ob 8, url 86 min. BTeuer metani Tlak. »«lho«J la l.Jobljtkne (drž. kol.) t Kauiulk. Ob T. uri 18 min. ajntraj, ob i. url 6 min, popoladne, ob 8. a»S hO min. areuer, ob 10. url 96 min. rreoer. (Poaledujl Tlak le ob nadeljati In praauiklh.) rrlhod V i. Juh i Juho (drž. kol.) la Kaiunlka. Ob 6. url 68 min. ajutraj, ob 11. uri 8 min. dopolodne, ob 8. ari 10 min. »ve.'ur, ob 9. url 66 nun. »v.ver (Poalednji rlak leob nadeljaln ln praanlklh.) se vzamejo na hrano in stanovanje. — Naslov: Gospa jfceleznikar, Marije Terezije cesta št. 1, III. nadstropje na desno. Trgovski pomočnik star 19 let, izurjpn v manufakturi, želi SVOJO sedanjo službo premeniti. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Slov. Naroda". (1268—7) Učenec (1307—2) za trgovino z mnogovrstnim blagom, se vzprejme pri Ferd. ZE3Ile"kDf3--u. -v Kranju. na pol zidana, Pred Prulami it. 1, proda se takoj. Tam se bode do dne 8. septembra t. 1. tudi prodajalo starinsko blajjro. Več se izve pri EvfaStii Koiu-iiurju, PredL Prulami it. 1, do dne 8 septembra t. 1. (1281—3) Učenec z dobrim spričevalom, zmožen slovenskega in nemškega jezika, vzprejme se takoj v špecerijsko pro-dajalnico. U'enec z dežele ima prednost. (1300—2) Kje? pove upravuiStvo „Slovenskoga Naroda". „Goriška ljudska posojilnica" razpisuje mesto uradnika. Ponudbe s spričevali naj se stavijo tlo ilm 1*5. k4«-|»l«'iiil»ria t. 1. (1318—1) :-'3T Zadnji teden v Ljubljani. na trJyogelnem travniku poleg Lattermannovega drevoreda. '.Danes v petek, 3. septembra, o"b 8. uri zvečer: Zadnji High-Life-večer v tej sezoni. Itendez-vous linega sveta. Skrbno sestavljen vzporod. Volik manever, je/.di 6 dam in 15 j;oHpnilov. — QoatovanJe I. dunajsko Jamiko kapele. — Predtadnjlkral Robort-vrag-, velika sijujiin pantomima. — Nastop Mipentinskc plcsulkc sign. Cottrelly. Vse podrobnosti povedo dnevni listi. V ajoboto: Predstav«« v ne«lel|o: Predzadnji dan v l,|ub-ljaui. X ponedeljek: LVepreb Učno zadnja predatuva. Predprodaja za vse sedeže od 10. ure dop«>luiino do 6. ure zvečer v glavni zalogi tobaka na mestnem trgn. "^fed ^SSLTTUSttoljStVO. St. 20.477. Razglas. (1273—2) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Pri podpisanem magistrata vršila se bode pri poslopju zaklada meSčan-ske imovine zaradi oddaje K l<-pil rsk i la del dne 6« septembra 1897 zaradi oddaje KrovHKllt del pa dne 7. septembra 1897 javna pismena ponudbinska razprava, vsakikrat ob fCilii««}«-Jtlli do« |M»Iim1im' v pisarni mestnega stavbinskega urada, kjer so tudi drugi pripadajoči načrti, proračuni in pogoji ter drugi pripomočki ob navadnih uradnih urah vsakemu na upogled razgrneni. Ponudbe, v katerih je n?,vesti jednotne cene in na njihovi podlagi pro-računjene skupne zneske troškov dotičnih del, je izročiti zapečatene in h 5%nim vadijem opremljene, do določene ure. Ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale predpisom, in pa take, ki bodo prekasno vložene, se ne bodo jemale v poštev. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 23. dan avgusta 1897. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.