Državni zbor. Na Dunaju, 25. novembra. Proti zasmehovanju katekizma. Nek nemški u6iteljski list je zasmehoval nedavno šolski poduk v krš6anski veri. Državni poslanec opat Treuiniels je vsled tega sestavil ostro interpelacijo do nau6nega ministra, kaj misii storiti, da se duh brezbožnosti ne bo vedno dalje razširjal med u6itelji, ki so dolžni po postavi skrbeti za versko izrejo šolske rnladine? To interpelacijo je podpisalo nenavadno veliko število poslancev iz vseh strank ve6ine državnega zbora. Pritrdili so interpelaciji ne le samo navzoči poslanci katoliške ljudske stranke, krš6ansko slovanske narodne zveze, ampak podpisali so jo tudi najodli6nejši Poljaki in brez ugovora tudi Mlado6ehi. Kaj bo vlada storila vsled te vloge? Od zdajšnjega nau6nega ministrane pri6akujemo ni6 dobrega. Pokazal se je grof Bylandt kot nasprotnik našim opravi6enim slovenskim zahtevam. Vse prizadevanje «krščanske slovanske zveze» mora zdaj stremeti v tem, da dobimo naučnega ministra, ki bo vstregel našim terjatvam. Znano je, da zdajšnjega nau6nega ministra za nos vodi njegov odvetnik dr. Wolfhardt, tajnik nemškega šulferajna. Kar šulferajn zahteva, to se zgodi zdaj na Spodnjem Štajarskem v šolskih zadevah. To bi še potrebovali, da slovenski državni poslanci podpirajo s svojimi glasovi nemški šullerajn! Nemške stranke so ob svojem 6asu zagnale divji hrup v državnem zboru: Pro6 z Gleispachom! In vendar je bil pravosodni minister Gleispach naiboljši prijatelj nemških narodnjakov! Naše glasilo bodi od zdaj: g. Bianchini. Prva šteje v zbornici 6 udov: dr. Bulat, dr. Klai6, Šupuk, Zore, Bor6i6 in Vukovi6, druga tri poslance: Bianchini, Peri6 in dr. Trumbi6. Hrvatska poslanca iz Istre, Spin6i6 in dr. Laginja pripadata tudi pravašem. Obe stranki se potegujeta za združitev Dalmaciie s Hrvatsko in Slavonijo; a stranka pravašev bi to rada takoj dosegla, do6im narodnjaki 6akajo za to ugodnega 6asa. Doma si te dve stranki približno tako nasprotuieta, kakor na Kranjskem katoliška in «narodna» stranka. Pred 4 leti so se vršile volitve v Visu (otok Lisa), kjer so poprej gospodarili Italjanaši. V enem razredu je zmagala pravaška, v enem narodna stranka, a v tretjem razredu narodna stranka s pomo6jo Italjanašev. Toda ti Italjanaši so taki, da niti italijanskega jezika ne znajo in so tudi privolili, da se zdaj v ob6inskem odboru uraduje v hrvatskem jeziku. Za župana se je izbral odbornik, iz- voljen v III. razredu. A ravno v tem tret- jem razredu se volitve niso vršile postavno. Zato }e stranka pravašev zahtevala, naj se razpusti ali ves občinski odbor ali pa se naj vsai v tretjem razredu razpišejo nove volitve. Omeniti moram, da v Dalmaciji traja poslovna doba ob6inskih odborov po 6 let; pri nas samo 3 leta. Zopet je došel pred 10 meseci priziv stranke pravašev pred upravno sodiš6e, naj ono ukaže, da se raz- pišejo nove volitve v tretjem razredu. Da se stvar povspeši, hotel je g. Bianchini vložiti interpelacijo v državnem zboru. Temu so se pa vprli dr. Bulat in njegova stranka, ter rekli, naj gre stvar navadno pot. Skušalo se je posredovati izven naše «zveze»; zaman. Zopet se je klub posvetoval o tej zadevi v dveh sejah, ki so se vršile v sredo 23. nov. Spreiel se je slednji6 z vsemi glasovi proti jedinemu Bianchiniju predlog dr. Laginje: Interpelacija naj radi ljubega miru izostane, toda vsa zadeva naj se natan6no opisana shrani med listinami naše «zveze.» S tem soglasnim sklepom pa ni bil zadovoljen poslanec Bianchini ter je izstopil iz «zveze.» V seji 24. novembra je svojo interpelacijo vložil s pomo6jo poslancev Stojalovščikov in druzih poljskih stran6ic. Omeniti moram tukaj, da mora vsako vprašanje na ministerstvo (ali interpelacija) biti podpisana najmanje od 15 državnih poslancev. Kmalu je pokazal g. Bianchini, da ni ve6 ud desnice in ve6ine državnega zbora. Vzdržal se je namre6 glasovanja v zatožbi proti ministerstvu zavoljo obsednega stanja v Galiciji. Prihodnjost bo pokazala, ali bo g. Bianehini mogel svojim volilcem ve6 koristiti osamljen, kakor pa v družbi z mo6no desnico. Zatožba proti ministerstvu. Že v zadnjem listu smo poro6ali, da se je v torek 22. t. m. za6ela obravnava o zatožbi, katero so naperili proti zdajšnjemu ministerstvu socijalni demokratje s pomočjo raznih nemških strank zavoljo tega, ker je vlada za nekaj mesecev proglasila izjemno stanje v 33 okrajih na Gališkem. Kot prvi tožnik je nastopil nam že znani Daszynski, za njim pa drugi poljski nezadovoljneži, kakor Stapinski, Vinkovski, Okunijevski. Tudi ud poljskega kluba, kmetski poslanec Potoczek se je oglasil k besedi ter popisoval nepovoljne razmere v Galiciji, katere prihajajo ve6inoma od tod, da je po deželi brez števila žganjaric. V neki majhni občini je kar 19 takih beznic, kjer se ljudstvo po žganji kvari telesno in duševno. Lastniki teh žganjeto6nic so sami židovi. Upor so povzro6ili in razširili skoraj sami obiskovalci takih pivnic. Obžalovanja vredno je le to, da so oblastva prerada poslušala lastnike teh žganjarij ter zapirala po nedolžnem ljudi, ki niso ni6esar zakrivili. Kmč* Potoczek toraj nasvetuje, naj se te žganjarije odpravijo ali se naj vsaj njih število kolikor možno skr6i, in ljudstvu bo pomagano v vsakem obziru. Nesrečno žganje je krivo povsodi mnogo hudega. Vlado je zagovarjal Rusin, sodnijski pristav Karatnicky, potem Poljak dr. Byk in profesor poljskega vseu6iliš6a dr. Milevski. Silno zbadljivo je napadal dr. Milevski socijalne demokrate, ki delajo prepir po celi deželi ter puntajo v enomer proti cerkvi, proti državnim oblastim in delajo nemir po vseh rodbinah. Oni so krivi, da si dežela ne more pomagati do blagostanja, ker sumničijo vse, kar se vstanavlja v blagor ljudstva. Strastno so ugovarjali sociji, posebno ko njim je očital Milevski, da oni podkupavajo poljski narod tako, kakor ruski Muraviev in nemški Bizmark. Izbornega govornika je posluSala vsa zbornica, kar se zgodi le redko kedaj. Da je potem Daszynski srborito odgovarjal, da je grozil tako imenovanim poljskim žlahčičem, da jih bo njegova stranka zdrobila, če se nočejo sami udati, je samo ob sebi umevno. Popravljali so potem še mnogoteri posl. govorniki trditve svojih nasprotnikov. Slednjič se je vršilo glasovanje po imenih. Seja je trajala od 11. ure do pol devetih zvečer in se končala s tem, da je glasovalo za zatožbo 96, proti zatožbi 189 poslancev. Italijani in ustavoverni veleposestniki so pred glasovanjetn zbežali iz zbornice; ostale levičarske stranke so glasovale za zatožbo ministerstva. S tem je bila končana ta zatožba proti ministerstvu; toda sedaj se bodo vršile še druge. Prvi pride na zatožno klop pravosodni minister dr. Ruber, ker je prepovedal pravosodnim uradnikom, naj se ne mešajo v politične agitacije, ker s tem zgubijo zaupanje pri prebivalstvu. S takimi tožbami tratijo levičarji zlati čas, namesto da bi se lotili resnega dela. Proti Cehom. Česki poslanei so predložili, kakor se čuje, vladi 26 želj, ako hoče, da jo podpirajo pri pogodbi z Ogri. Nekaj izmed teh trjatev je znanih: zahtevajo česko tehniko in česko vseučilišče na Moravskem. To pa grozno vznemirja graškega dr. Hochenburgerja in druge njegove štajerske tovariše. Zato so vložili v seji 24. novembra interpelacijo do vlade, ali njim hoče ona razodeti želje českega naroda, ker njim tega Čehi sami nočejo povedati. Govori se, da se bo ravno zavoljo tega zdaj vnel v zbornici nov divji boj proti vladi, ki bo podoben onemu pretečenega leta. Nemški levičarji ne privoščijo Slovanom nijedne pravice. Nova burka Schonererja. Ob koncu seje v četrtek 24. novembra naznani predsednik, da bo drugi dan ob 11. uri slavnostna seja samo v ta namen, da se izrazijo v proslavo 501etnega vladanja Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja čutila spoštovanja, zvestobe in ljubezni. Poslancem se }e že poprej pisraenim potom naznanilo, naj pridejo k tej seji v črni obleki s črnim zavratnikom. Ko je predsednik to izgovoril, zahteva k dnevnemu redu prihodnje seje besedo prusak Schonerer. V imenu svojih somišljenikov izjavlja, da njih ne bo k tej seji, ker oni ne marajo izraževati znamenja vdanosti proti cesarju, dokler se ne odpravijo jezikovne naredbe. (Boljše bi bilo, če bi bil ta vitez kar odkritosrčno povedal: Mi spoznamo za cesarja pruskega kralja). Ker bo pa prihodnjo soboto obletnica, kar so prišli policaii v zbornico ter njega in še več drugih poslancev odvedli se silo iz zbornice, naj se v spomin te obletnice vrši tudi seja v soboto s sledečim dnevnim redom: »Schonerer predlaga, da se ima v zbornici napraviti spominska ploSča, na kateri se naj zapiše, da so vdrli pod predsedniki Abrahamovičem, Kramafjem in Fuchsom v zbornico policaji in iztirali iz nje več poslancev. Predsednik izjavlja, da v soboto ne bo seje in da tega predloga ne bo djal na dnevni red. Wolf in tovariši so kričali, da se mora spolniti njihova volja. Toda nihče se ni zmenil za te rogovileže in seja se je sklenila. V proslavo cesarjaj V nenavadno obllnem Stevilu so se zbrali poslanci v petek 25. novembra ob 11. uri predpoldae k slavnostni seji. Le klopi Schonererjancev in one socijalnih demokratov so bile prazne. SehOnererjanci spoznavajo nemžkega cesarja za svojega vladarja — socijalni demokrati so pa brezdomovinci. Predsednik dr. Fuchs je govoril krasne besede v proslavo Njegovemu Veličanstvu, vsa zbornica mu je glasno pritrjevala ter klicala slava, slava, slava presvitlemu cesarju! Navzoči so bili vsi ministri. Predsedništvo se je pooblastilo, naj primernim potom izrazi v imenu poslanske zbornice presvitlemu cesarju čutila zvestobe in vdanosti. Seja je trajala komaj četrt ure. Prihodnjo sejo bo predsednik poslancem naznanil pismenim potom. Uro pozneje se je enaka slavnost vršila v gospodski zbornici. Došlo \e nekaj nad 100 udov, med njimi smo zapazili 5 nadškofov in škofov; tudi mil. k nez in škof lavantinski so bili navzoči. Predsednik knez Windschgratz je enako dr. Fuchsu proslavljal presvitlega cesarja, omenjal tudi žalostne dogodke, katere je preživel cesar v tera polstoletju ter mu voščil še ranogo let, veselih in srečnih. Vsa zborniea je odobravala ta govor ter pooblastila predsedništvo, naj v imenu zbornice izrazi Njegovemu Veličanstvu čutila spoštovanja in ljubezni. Tudi tukaj je trajala seja komaj četrt ure. Dunaj, 29. novembra. Grajalni odsek. V dveh sejah zaporedoma je trdil posl. dr. Pferše, da so Mladočehi zakrivili one nemire, ki so se lani vršili v Pragi. Trdil je celo, da so Mladočehi plačali ljudi, ki so pobijali okna po pražkih hišah. Temu so vedno ugovarjali Mladočehi in strastno napadali dr. Pferšeta, ki je lani celo z nožem v zbornici sekal okrog sebe. Začetkoma današnje seje je dr. Pferše zopet ponavljal svoje trditve. Mladočeh dr. Herold ga je nato imenoval nesramnega lažnjivca. Po opravilnem redu sme poslanec, če je bil razžaljen, zahtevati, da se izvoli iz vsacega izraed 9 oddelkov zbornice po ieden odbornik v tako imenovani grajalni odsek. Ta odsek ima v 24 urah poročati zbornici, je li bil dotični poslanec razžaljen ali ne. Toda ne samo dr. Pferše, tudi dr. Herold je zahteval grajo proti dr. Pieršetu, ki je Čehe tako nesramno napadel. Ta predlog se je sprejel, predsednik naznani, da se naj oddelki zbornice snidejo precej po današnji seji in naj se izvoli grajalni odsek. Izganjanje avstrijskih Slovanov iz Nemčije. Nato je grof Thun odgovarjal na neko interpelacijo, katero je stavilo več slovanskih strank državnega zbora v zadevi pruske vlade. Le ta je izgnala iz svoje dežele mnogo češkib in poljskih prebivalcev, 6eš, da so nevarni za nemško državo. Grof Thun je obljubil, da se bo v vsakem slučaju, ako bi se kateremu Avstrijcu utegnila zgoditi krivica, po ministerstvu zunanjih zadev pritožil v Berolinu. Ne bo poraagalo nič. Pogodba z Japonsko. Tri ure je trajala obravnava zastran pogodbe z Japonsko. Razun zagrizenega posl. dr. Mayrederja so pogodbo zagovarjali vsi govorniki od desne in leve, ki se je slednjič tudi sprejela. Na galeriji sta poslušala tudi dva Japonca. Predlog dr. Ferjančiča. Podpredsednik dr. Ferjančič je predlagal, naj se obhaja prihodnja seja državnega zbora še le 5. decembra, da morejo med tem razni izvoljeni odseki izvršiti svoje delo. Ker bi pa po opravilnem redu moral zgoraj imenovani grajalni odsek v 24 urah že poročati zbornici o graji dr. Pferšeta in dr. Herolda, so se predlogu presednikovem strastno upirali vsi levičarji. Naenkrat jim je prišlo na misel, da je treba rešiti silno nujne postavne načrte, na pr. popravo Dunave, ki bo stala nad 20 miljonov gld., zboljšanje plač za državne služabnike itd. Ti ljudje, ki vedno ropočejo, in z dolgimi govori zavlačujejo vsako razpravo, pravijo, da je treba delati. Slednjič se je glasovalo o predlogu poslanca Prohazke. Nemška katoliška Jjudska stranka se je umaknila glasovanju v strahu pred nemškimi liberalei; a glasovanja so se zdržali tudi večinoma vsi Italjani in nemški veleposestniki. Predsednikov predlog, da se naj prihodnja seja obhaja 5. decembra je bil sprejet z 139 glasovi proti 114 glasovom. Levičarji se pa še niso udali. Njihov kolovodja je zahteval, da se naj 30. novembra obhaja seja samo le v ta namen, da se obravnava o poročilu grajalnega odseka v zadevi dr. Pferšeta in dr. Herolda. Ko je pa predsednik gluh proti temu predlogu in sklene sejo, so ga grozovito zmerjali liberalci. Po sklepu zbornice se je imela vršiti v 9 sobanah volitev 9 odbornikov grajalnega odseka. Tu pa se je pokazalo, da levičarjem nikakor ni za resno delo. Po nekaterih sobanah se ni snidlo toliko poslancev, da bi bili sklepčni in mogli izvršiti omenjeno volitev; kajpada je manjkalo tudi mnogo udov od desnice.