GLASILO DELAVCEV TOSAME Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XII Št. 8 avgust 1976 Poslovno poročilo za prvo polletje 1976 Poslovno finančni rezultati pr-yega polletja 1976 niso zadovoljivi, se več, postali so celo zaskrbljujoči in v ceflortii neprimerljivi z rezultati poslovanja v istem obdobju preteklega leta. Pričakovali smo in tudi programirali mnogo slabše po-slosvno finančne rezultate od rezultatov v preteklem letu. To pa zaradi močne konkurence v prodaji na zunanjem in domačem trgu, občutnega znižanja prodajnih cen, predvsem na zunanjem trgu ter velik porast stroškov proizvodnje. Vendar so rezultati še slabši od Predvidenih vsled objektivnih in subjektivnih vzrokov. V celotnem Prvem polletju smo se srečevali z raznimi predvidenimi in nepredvidenimi problemi, v celotni dejavnosti iin poslovanju, katere nismo 'Uogli uspešno odpravlajti kljub velikemu prizadevanju. Moramo priznati, da smo imeli veliko subjektivnih težav predvsem v nedoseganju proizvodnega An prodajnega plana, kakor tudi velike odsotnosti z dela zaradi neurejenega preventivnega zdravstvenega varstva. Proizvodni iin prodajni plan sta v gospodarskem načrtu za leto 1976 sestavljena zelo dosledno z izkoriščanjem vseh proizvodnih kapacitet in zaradi tega tudi vsaka objektivna ali subjektivna pomanjkljivost in nedoslednost hitro vplivata na nedoseganje tudi ostalih programov gospodarskega načrta. Omeniti moram tudi novi način ugotavljanja in obračunavanja celotnega dohodka in uveljavljanje določil zakona o zavarovan ju plačil med uporabniki družbenih sredstev, da se celotni dohodek ugotavlja in obračunava od plačane realizacije in ne od fakturirane, kakor je bilo v preteklem letu. Pri tem načinu ugotavljanja celotnega dohodka ni prisotna realizacija na domačem trgu in v izvozu v mesecu maju An juniju, v skupnem znesku 28.514.000,— din, ki pa bo plačana v teku meseca julija in delno avgusta ter se bo štela v realizacijo v tretjem tromesečju. Porabljena sredstva pa so Audi za do realizacijo vzeta v obračun celotnega dohodka. Zakon o zavarovanju plačil, ki je stopil v veljavo 1. aprila je zelo negativno vplival na slabo prodajo v mesecu aprilu in maju, kar še do konca I. polletja nismo mogli nadoknaditi. Tudi zunanjetrgovinski sistem, režim izvoza An uvoza je v precejšnji meri doprinesel k slabemu poslovnemu rezultatu. 1. K reševanju družbene prehrane smo pristopili že leta nazaj. Prvotno smo imeli kuhinjo in menzo v tovarni, po letu 1965 pa je kuhanje malic, kosil in večerij prevzela restavracija »Adria«, ki posluje v sklopu podjetja, vendar finančno samostojno. Za vse, ki še ne poznajo zgodovine ustanovitve restavracije le nekaj besed. Na strani 6. Imeli smo težave z lizvoznimi dovoljenji in s tem tudi pomanjkanje deviznih sredstev v vezavi izvoz — uvoz. Vse to so okvirni in subjektivni vzroki, ki so vplivali na naše neugodne poslovne rezultate za prvo polletje 1976. (Nadaljevanje na 2. strani) Elka Žorž je najdlje zaposlena v TT Senožeče. Ko je šla na delo, sem jo ustavila in malo sva poklepetali. Na začetku se je malo upirala, nato pa se je le vsedla In mi odgovarjala. Na strani 8. PLJUČNI RAK Med vzroki naglega naraščanja te bolezni je vsekakor kajenje ai-garet. Obolenje za pljučnim rakom je v zadnjih desetletjih močno naraslo. Naj navedem le nekaj statističnih podatkov. Pred 50 leti (je bil pljučni rak prava redkost. Kratek podatek iz ZDA: leta 1930 je umrlo v tej deželi za pljučnim rakom 2837, deta 1950, torej 20 let pozneje pa že 18.313 ljudi. Te številke nam povedo, da je smrtnost zaradi tega obolenja narasla v 20 letih za 500 odstotkov. V Sloveniji je leta 1966 zbolelo za pljučnim rakom 410 ljudi, to je 11 % od vseh obolelih za rakom. Od tega je bilo 17 % žensk, to je slaba šestina. Za nobeno drugo vrsto raka ni obolevanje tako naraslo kot prav za pljučnim rakom mnogo pogosteje obolevajo moški kot pa ženske. Po statistikah je razmerje med spoloma 7 : 1 v korist žensk. Kje so vzroki tako naglega naraščanja te bolezni? Vse statistike dolžijo za ta porast vse večje število kadilcev cigaret. Pri izgorevanju le-teh namreč nastajajo snovi, kot sta beneipren in bencantracen, ki pri laboratorijskih poskusih povzročijo raka ha poskusnih živalih. Pri posameznem kadilcu ni mogoče napovedati, ali bo sploh kdaj obolel za pljučnim rakom. Raziskovalci pa so si edini v tem: čim dalj traja kajenje in čim večja je dnevna količina pokajenih eigaret, tem večja je možnost obolenja za pljučnim rakom. Pregledi kadilcev so pokazali, da imajo ti na sluznicah dihalnih organov spremembe, ki jih pri nekadilcih nii. Te spremembe štejemo za predrakove, to se pravi, da se iz njih lahko razvije rak. Po mnenju strokovnjakov kajenje cigar in pipe ni tako nevarno, ker taki kadilci ne vdihavajo tako globoko dima kot kadilci cigaret. Napotek je tak: tudi dologletni kadilec zmanjša možnost, da bi zbolel za pljučnim rakom, če preneha kaditi. Najbolje pa je, da sploh ne začnemo kaditi, kajti kajenje pospešuje nastanek pljučnega raka, kakor tudi drugih obolenj, predvsem obolenj srca in ožilja! Povzročitelje pljučnega raka iščemo tudi drugod. Vemo, da je obolevanje dva- do štirikrat pogostnej-še v mestih kot na deželi. To pripisujemo zraku v mestih, (ki ga onesnažuje industrija in velik promet. Pred nekaj desetletji so mislili, da je tuberkuloza marsikdaj predhodnik pljučnega raka. Ne moremo reči, da so nepomembna razna kro-niiona, t. j. dolgotrajna vnetja v samih pljučih in sapnikovih vejah in vejicah. Ta obolenja stalno dražijo sluznico, ki je tako dovzetna za razvoj raka. Pljučnega raka se da hitro spoznati ali pa tudi zelo težko. Želimo si, da tbi ga spoznali čimprej. V zgodnjem stanju so znamenja neznatna. Najpomembnejše znamenje je kašelj. Ta se pojavlja tudi pni drugih kroničnih obolenjih pljuč in sapnikovih vej npr. pri bronhitisu. Znan je dolgoletni kašelj kadilcev, zlasti jutranjii. V tem primeru nam postane sumljiva vrsta kašlja. Če se ta spremeni, bodimo pozami. Ce opazimo krvav izmeček je to resno opozorilo, da moramo k zdravniku, čeprav krvav izpljunek lahko povzročajo tudi druga obolenja. Drugo pomembno znamenje je težko dihanje, ki se pojavlja tudi, če bolnik miruje ter je žvižgajoče in ostro. Pomembno znamenje je tudi bolečina v prsih, ki je podobna zbadanju in se pri kašlju poveča. Neredko se pridruži pljučnemu raku pljučnica. Vsa znamenja, kot so npr. temperatura, znojenje, sprememba v krvi, govorijo v prid vnetju. Rentgenski pregled po preboleli pljučnici pa mam odkrije rakavo obolenje. Ne trdimo, da je vsaka pljučnica posledica ali znanilec iraka. Še zdaleč ne! Vendar ni nikdar odveč temeljit pregled po prestani pljučnici. Vidimo, da znamenja začetnega pljučnega raka ni- so zelo značilna. Zato naj nas nekaj tednov trajajoči kašelj opozori, da gremo k zdravniku. Najpametneje je, da si damo po 45. leltu starosti vsaj vsako leto enkrat pregledati pljuča. Moderna medicina ima na voljo že dokaj zanesljive metode, da lahko ugotovi to bolezen. Najpre-prostejši je rentgenski pregled in slikanje pljuč. Na sliki vidimo dostikrat zasenčenje, ki ga povzroča tumor, ko bolnik nima še nobenih težav. Ce mam rentgenska slika zbudi sum, da gre za rakovo obolenje, izberemo še druge diagnostične postopke. Najvažnejša je bronho-sko-pija. Pri tej preiskavi vidimo tumor iin ga tudi košček odrežemo za mikroskopski pregled. Rezultat pregleda izrezanega tkiva pod mikroskopom je zelo zaneslijv. Večkrat pa leži tumor globoko v pljučih in ga z omenjeno napravo ne moremo videti. V tem primeru nam pogosto pomaga bronhografi-ja, sapnico in njene veje napolnimo s kontrastnim sredstvom, da postanejo pri rentgenskem Slikanju vidne. Tako ilahko vidimo mesto, kjer rakavo tkivo zapira sapnico. Zelo nam pomaga tudi pregled celic v (izpljunku ali v brisu sluznice, ki ga napravimo pri bronhoskopiji. S površine tumorja se namreč luščijo rakave celice, ki jih pod mikroskopom lahko spoznamo. Pljučnega raka najbolj zanesljivo pozdravimo z operacijo. Žal, cesto to ni mogoče, ker pride bolnik prepozno na zdravljenje ali pa nam druge okoliščine ali obolenja preprečijo, da bi bolnika operirali-Drug način zdravljenja pa je obsevanje z rentgenskimi ali gama žarki, s katerim dosežemo mnogokrat zadovoljivo izboljšanje, včasih pa tudi dokončno ozdravljenje. POSLOVNO POROČILO ZA PRVO POLLETJE 1976 Izpolnitev finančnega plana: I. polletje Plan - doseženo Vsebina Indeks Celotni dohodek 85 Porabljena sredstva 89 Dohodek 63 Pogdbane obveznosti 85 Zakonske obveznosti 160 Osebni dohodki 111 Osebni prejemki 397 Ostanek dohodka-izguba — Navedeni podatki izpolnitve finančnega plana vsekakor niso zadovoljivi in niso realno primerljivi z istim obdobjem preteklega leta. Ce bi primerjali fakturirano realizacijo s planom I. polletja, hi bili poslovni rezultati zadovoljivi, tako pa se bomo morali za bodoče prilagoditi novemu načinu poslovanja. Stabilizacijski program (je že prh pravljen, treba ga je dati čimprej v javno razpravo, sprejeti sklepe o izvajanju in kontroli uresničevanja sperjetih sklepov. Ne bo mogoče tolerirata vse tiste, ki svojih nalog na delovnem mestu in programiranih v gospodarskem načrtu ne izvršujejo, iklicati na odgovornost ter narediti vse, da bi premostili vse subjektivne iin ublažili objektivne težave. Moramo si postaviti nalogo, da bomo do konca tretjega tromesečja imeli pozitivne rezultate, (še boljše pa do konca leta, kajti v 6 mesecih imamo možnost nadoknaditi vse izgubljeno v prvem polletju. Pri izvrševanju nalog tehničnega sektorja, ki so nakazane v gospodarskem načrtu dn razvojnem programu, so bili doseženi naslednji rezultati. Izvrševaruje proizvodnega plana ni zadavoljiivo, saj proizvodnja ni Proizvodni plan niso izpolnili: — oddelek konfekcije 97 % — oddelek mikalnice 99% — TOZD Piiltni 95 % ~~ celotna deilovna organizaaija 98 % dosegla planiranih ciljev. Proizvodni plan so izpolnili: — oddelek (tkalnice ovojev 110% — oddelek itkaln.ice širokih tkanin 114% — oddelek belilniice 118% — oddelek pripravljalnice 104 % Proizvodnlja Indeks na delovno uro 2 :1 tkalnica ovojev 1. povprečje leta 1975 2. povprečje I-IV 1976 137,79 din/jdel. uro 149,55 din/ldel. uro 108,5 tkalnica sir. tkanin k povprečje leta 1975 2. povprečje I-IV 1976 86,41 vot./del. uro 83,49 vot./del uro 96,6 belilnica 1. povprečje leta 1975 2. povprečje M V 1976 35,19 kg/|del. uro 33,12 kg/del. uro 94,1 MiIKALNICA 1. povprečje leta 1975 2. povprečje I-IV 1976 491,95 din/del. uro 528,27 din/ldel. uro 107,4 konfekcija 1. povprečje lata 1975 2. povprečje I-IV 1976 419,25 din/deli. uro 402,82 din/del- uro 96,1 filtri 1- povprečje leta 1975 2- povprečje I-IV 1976 983,83 din/del. uro 1.022,90 din/del. uro 103,9 delovna organizacija 2. povprečje I-IV 1976 U povprečje leta 1975 295,91 din’/|del. uro 281,03 din/del. uro 94,9 Iz nekoliko zgoraj navedenih Podatkov je razvidno, da produktivnost ne raste, pač pa celo pada, da stroški proizvodnje rastejo hitreje od planiranih. Produktivnost ln ekonomičnost poslovanja pa bistveno vplivata na finančni uspeh ali neuspeh poslovanja. Celotni tehnični sektor s svojimi službami, vodji oddelkov in ostallimi organizatorji procesa proizvodnje, se mora temeljito zamisliti nad rezultati proizvodnje v I. polletju it. 1. in takoj predlagati ustrezne ukrepe v cilju doseganja proizvodnih planov, dviga produktivnosti, znižanja stroškov proizvodnje — ekonomičnosti ter izvrševanja ostalih nalog iz gospodarskega načrta za letos. Tekstilna tovarna Senožeče dopolnjuje naš proizvodni plan z gazo in tetra blagom za plenice. Proizvodni plan je dosežen z naslednjimi rezultati: Merska Delež let. pol. Doseženo % izpol- enota (133 del. dni) I - IV nitve Ker v teku leta /1976 nismo sprejemali novih cen v odnosu na lanskoletne, razen pri Molny plenicah, je primerjava z lanskoletnimi dosežki možna in smotrna. Prodaja v obdobju poročanja, primerjana z letom 1975 je potekala takole: Mesec I. poli. prod. 1975 I. poli. prod. 1976 % Januar 115,7 Februar 101,8 Marec 89,6 April 57,5 Maj 90,9 Junij 87,4 Nabavna služba v teku I. polletja ni imela objektivnih problemov v nabavi potrebnih materialov za proizvodnjo. Več ali manj so bili vsi materiali in surovine dosegljivi in le subjektivne težave so bile vzrok za nepravočasno dbbavo raznih reprodukcijskih materialov in embalaže. Vzroki za pomanjkanje so bili predvsem v tem, da nismo imeli optimalnih zalog, nepravočasna naročila, nedovoljna povezava s prodajno Službo in tehničnim sektorjem ter nedoslednost v spremljanju dinamike porabe. Priznati moramo, da nabavna služba mi imela dovolj skladiščnih prostorov, da so 'bili to tudi objektivni vzroki za razne nepravilnosti, kar v bodoče ne bomo mogli več tolerirati, kajti novo skladišče je sedaj urejeno. Dane so vse možnosti za uspešno poslovanje nabavne službe. S pozitivne strani pa lahko ocenimo delo nabavne službe, da so se trudili in tudi delno uspeli nabavljati surovine, reprodukcijski material, embalažo ditd. po planiranih nabavnih cenah in da so le v izjemnih primerih morali popustiti v zvišanju cen stihije nabavnega trga. Ena od prioritetnih nalog nabavne službe je optimalna in pravočasna nabava. Gaza surova m Tetra surov m Doseženi rezultati našega kooperanta TT Senožeče so za I. polletje uo naše delovne organizacije vredni pohvale. Prodaja gotovih izdelkov je bila v razdobju od 1. 1. do 30. 6. 1976 dosežena v višini 211,859.354,- din, kar predstavlja 96% od planirane jetrne realizacije deleža za L pol-ietje v znesku 221.143.966. Na domačem trgu smo od doseženega zneska realizacje prodali za 177,243.262.— din, razlika t. j. 34,616.091 din pa je bila prodana na tuja tržišča ali 19,5%. Realiza- 1,763.088 1,957.968 111 529.490 612,615 116 cija je bila v primerjavi z letnim planom prodaje in mesečnimi operativnimi plani sledeča: Mesec I. poli. letni plan-dosež. real. % Januar 112 Februar 110 Marec 90 April 64 Maj 97 Junij 104 UVOZ V prvem polletju tekočega leta smo za potrebe proizvodnje uvažali surovine An reprodukcijski material ter rezervne dele. V celoti smo uvažalli brez posrednikov. Nov način vezave uvoza z doseženim izvozom je za našo delovno organizacijo neprimeren, vsled tega, ker smo v teku preteklega leta Imeli zelo velik izvoz. Faktor vezave je nedovoljen in smo imeli zaradi tega velike potež-koče uvoza v I. polletju. Upamo, da bomo te probleme z večjim izvozom v II. polletju ugodno rešili. Skupaj smo uvozili: I. poli. 197:5 L poli. 1976 Ind. v din 49,461.582,25 39,960.483.- 81 v$ 2,905.750,66 2,350.615.- IZVOZ Kot že .navedeni tempo izvoza v letošnjem letu ni takšen kot je bilo to 1975. Predvsem je izpadel izvoz filtrov v SSSR v mesecu februarju, marcu in aprilu. Vrednost tega zamujenega izvoza žal ne bomo mogli nadoknaditi, ker predstavlja to po približni ceni coa 1,500.000 Sfr. gem polletju nadoknaditi nedoseženi prodajni plan in realizirati vse naloge komercialnega sektorja iz gospodarskega načrta t. 1. Pospešiti prodajo izdelkov z večjim pokritjem, izdelkov z veliko serijsko proizvodnjo, racionalizirati prodajne pogoje na minimum, poboljšati ekspediitivnost v odpremi robe itd. V nabavi in uvozu organizirati optimalno nabavo vseh potrebnih materialov v kvaliteti, ki jih potrebuje proizvodnja. Število zaposlenih na dan 30. 6. 1976 je znašalo brez vajencev 847, pni čemer je bilo 219 moških in 628 žensk, 31. 12. 1975 pa 851, zmanjšali smo število zapolenih za 4. Povprečna zaposlenost v prvem polletju je znašala 847,8 delavcev, pri čemer odpade na ženske 629 in na moške 218,8 delavcev. zaradi okrevanja. V obravnavanem obdobju ni bilo kolektivnega poškodovanja, niti nesreč s težkimi poškodbami. Največ nesreč se je zgodilo zaradi padanja predmetov (5) in pni posluževanju strojev (3). Na poti se je v prvem polletju poškodovalo 7 delavcev. Zaradi teh nesreč je bilo ilzgubljenih 175 dni, kar pomeni povprečno dolžino okrevanja skoraj 24 dni na poškodbo. V primerjavi z lanskim obdobjem je porast nesreč znaten (: 4). V prvih šestih mesecih je bilo izgubljenih zaradi bolezni 9.715,8 dni, kar pomeni povprečno 8,6% dnevno odsotnost. V primerjavi z lanskim letom je razvidno, da se je odsotnost zaradi bolezenskih izostankov povečala in sicer od lanskih 7,0 % na že omenjenih 8,6 % za letošnje obdobje. Letos je bilo zabeleženo 1.217 (lani 1.015) primerov bolezenske odsotnosti, od tega je bilo 913 bolnikov, v ostalih 304 primerih pa je šlo za nego oz. skrbstvo. Povprečni 'izostanek je znašal letos 8,0 delovnih dni, kar je za malenkost_ več kot v enakem obdobju 1975, ko je povprečno okrevanje trajalo 7,5 dni. V skladu s predpisi o obveznostih pri sistematskih pregledih je obratna ambulanta opravila preglede z avdiometrskimi meritvami delavcev v tkalnici širokih tkanin in preglede dela delavk v konfekciji; V letu 1976 je bil opravljen tudi fluorografski pregled vseh zaposlenih v Tosami. Splošno-kadrovski sektor se mora zamisliti nad zdravstvenim stanjem naših delavcev. Nesprejemljivo je nadaljno odlašanje reševanja preventivne dejavnosti, kajti bolniški stalež, ki ga imamo je zelo zaskrbljujoč. Takoj je potrebno pre-duzeti vse v našem zdravstvenem varstvu, da se bolniški stalež normalizira ali ne na škodo zdravja naših delavcev. Finančni lin ekonomsko-planski sektor naj tudi v bodoče posvetita vso pozornost 'informiranju vseh članov naše delovne organizacije, samoupravnih organov in vodstvo o poteku realizacije gospodarskega načrta za it. 1. in ostalih podatkih v cilju boljših poslovnih uspehov. Vse informacije naj bodo pravočasne in operativne, da bi lahko samoupravni organi in vodstvo delovne organizacije pravočasno predlagali potrebne sklepe. Slavko Bajec, oec. Osnovni organizaciji ZB Tosama se naj lepše zahvaljujem za pozornost, kakor tudi posameznim članom, ki so me obiskali v času moje boleznii. Iskreno se zahvaljujem tudi za darilo in cvetje. Ivan Štrukelj L poli. 1975 L poli. 1976 Ind. v din 52,581.485,35 28,484.041,95 54 vS 3,093.028,53 1,675.531,88 V prvem pdlletju letošnjega leta smo izvažali izdelke kot so: damski vložki Mimosept komprese. Vir£ix, okovje, Bebi palčke, obliže im diga-retne filtre na sledeča tržišča: Avstrija, Danska, Turčija, Grčija, Bolgarija, Ciper, SSSR, Libija in Nigerija. Izvozno-urvozna Služba se mora v novih pogojih dela v zunanjetrgovinski dejavnosti bolj poglobiti plariiranju izvoza in uvoza oz. planiranju deviznih sredstev za uvoz surovin in ostalega reprodukcijskega materiala. Celotni komercialni sektor s svojimi službami mora pregledati svoje delo v prvem palletju t. 1., predlagati ustrezne ukrepe v cilju doseganja prodajnega plana. V dru- V prvih 6 mesecih 1976 se je pripetilo 13 nesreč pri delu, zaradi česar je bilo izgubljenih 130 delovnih dni. Statistični pregled in primerjava z enakim obdobjem lani (v letu 1975): 0 T3 0 bp S c 43'S a S t« 6 5 gostost 1.000 Z) >n se posredovale pristojnim organom z navedbo, da se odgovor in točna obrazložitev posreduje 00 Sindikatu, ta pa jo bo nato posredoval delovni skupnosti našega kolektiva. V širši razpravi, ki je potekala pod neposrednim okriljem 00 Sindikata dn drugih družbenopolitičnih organizacij — OO ZK, OO ZSMS, je sodelovalo več sodelavcev — poročevalcev, ki so s konstruktivnim sodelovanjem vseh uspešno vodlili razpravo. Naj na koncu še omenimo imena tistih sodelavcev, ki so sodelovali v pripravi razprave Osnutka zakona o združenem delu: — Dušan iBorštnar — Toni Laznik, dipl. oec. — Janez Leskovec, oec. — Franc Anžin, dipl. jur. — Marjan Hafner — Franc Kerč ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se vsem sodelavkam on sodelavcem iz md-kataice zahvaljujem za podarjeno cvetje, izraze sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Naj lepša hvala tudi za denarno pomoč sodelavcem iz mikalnice ter sindikalni organizaciji. Kosirnik Ivanka — Janez Drolc — Milan Drčar — Franc Arnuš — Stane Tomažič — Peter Kočar — Štefan Rozman, ang. — Vasilija Florjančič — Helena Kerč in tistih, ki so vodili razpravo po posameznih poglavjih: — Toni Laznik, dipl. oec. — Franc Anžin, dipl. jur. — Marjan Hafner — Štefan Rozman, ing. — Franc Kerč — Janez Drolc. Vsem, ki so kakorkoli sodelovali v razpravi se iskreno zahvaljuje OO Sindikata Osnovni organizaciji sindikata se iskreno zahvaljujeva za omogočeno okrevanje v zdravilišču. Kralj Lojzka in Lamut Pepca Iskreno se zahvaljujem za obisk in 'darilo organizaciji Zveze borcev TOSAME. Ivanka Urbančič Razgovor DOLGO JE ŽE, ODKAR JE ZAČELA Elka Žorž je najdlje zaposlena v TT Senožeče. Ko je šla na delo, sem jo ustavila in malin sva poklepetali. Na začetku se je malo upirala, nato pa se je le vsedla in mi odgovarjala. 20. leto že teče odkar ste tu zaposlena. Kdaj točno ste začeli svojo prvo službo in kdo vas je navdušil za to? Svojo prvo službo sem dobila hitro. Le prošnjo sem vložila in sem bila sprejeta. Delavcev je bilo zelo malo, zato so rabili mlado de-silovno silo. Delati sem začela 6. decemlbra 1956. leta. Delo je biilo težko, iker smo delali še vse ročno. Vsaka delavka je imela 6 strojev. Če nismo kaj znale, ali če se nam je kaj pokvarilo, mi bilo brigadirk in majstrov, ki bi nam pomagali. Morale smo si pomagati sme. Za zaposlitev sem se odločila sama, ker sem si enostavno želela, da bi tudi jaz lahko pomagala staršem, ki so se na borni kmetiji zelo težko preživljali. Vem, da ste doma v precej oddaljeni vasi. Ali ste imela mogoče kdaj izgovor, da niste prišla na delo, ker je bilo slabo vreme ali preveč snega? Ne, to se mi ni zgodilo. Nikoli nisem manjkala, pa naj je bilo še tako slabo vreme. Mogoče sem kdaj zamurdila po 1 uro zaradi snega, več pa ne. Moja vas je precej oddaljena in v dolini. Zjutraj sem vstala zelo zgodaj, ker sem morala kolo ono uro porivati, da sem prišla do glavne ceste, nato pa še eno uro do Senožeč. Res, takrat je bilo hudo, a nisem mislila na to, bila sem mlada, polna moči. V kolektivu vas je bilo zelo malo. Ali ste se dobro razumeli in ste si radi pomagali v stiski? Takoj ti lahko povem, da se današnjih odnosov med delavci ne da primrejati s tedanjimi. Bila nas je le peščica, med seboj smo se res poznali. Nikoli nismo nikogar podcenjevali, nikoli se nismo kregali in vedno smo si pogamali. Danes vleče vsa k na svojo stran, vsak glede le nase, ne pomisli pa na soseda, ki mu mogoče ravno da- Postopki izdelave vate (Nadaljevanje iz prejšnjih številk) Dobro premešan bombaž, pravilno izbrane dolžine vlaken, očiščen primesi in obeljen s čim manj poškodbami, suh, (največ 8 % vlage) ter zrahljan ni težko mikati. Če eden od teh pogojev ni izpolnjen, se javla cela vrsta težav, ki vplivajo na kakovost zmikane sanitetne ali higienske vate ter na poškodbe mikakiikov. Voljnost bombaža moramo včasih poboljšati s kemičnimi dodatki, da poboljšamo njegove prcdilniške (mikal-niške) lastnosti, vendar pa tak dodatek ne sme vplivati na sanitetno ustreznost vate. To pa vsekakor ni lahka naloga. Le dobro mešanico lahko na mi-kailniku lepo zmikamo tako, da izberemo ustrezno oblogo, da to oblogo pravilno pirebrusimo in posamezne valje nastavimo med seboj na optimalno razdaljo. Možnosti pa so pri mikalnikih omejene s tipom mikalnika, ki je ponavadi kupljen za dolgo vrsto let. Za BEFAMA mi-kalnike je značilno močno pi'ašen je, ki ga lahko še poveča kemično preveč poškodovana (oksi) celulo- za dn uporaba kratkih vlaken v mešanici. Enostavno lahko rečem, da mi-kalnik ni čudežen stroj, ki hi iz slabe ali slabo pripravljene mešanice bombažnih vlaken delal kakovostno sanitetno vato. Ker je izdelava sanitetne vate takšno področje v tekstilni industriji, kjer je strokovnih napotkov in splošne literature pri izdelavi sanitetne vate zelo malo ali pa nam sploh ni dosegljiva, temelji vse naše znanje na izkušnjah ter prenosu ugotovitev, ki veljajo za predilstvo v tekstilni industriji. Pri preizkusih pa je seveda treba biti previden, vsaj kar se tiče mikaLniikov, saj so to pri nas stroji, ki z veliko hitrostjo predelujejo hitro vnetljiv bombaž. Tako ibd npr. lahko fina nastavitev mikal-niika, to je krajša razdalja med različnimi valjčki, povzročila težke lome, če bi plast runa vsebovala kartonska gnezda stisnjenih bombažnih vlaken, finejša obloga pa bi bila uničena v enem dnevu, če bi predelovali vlažen bombaž. V zadnjem času je zaradi zahtev trga po boljši vati, predvsem za izvoz, prišlo do celega niza ugotovitev din idej, katerih uresničenje nam je že ali pa nam bo v kratkem še v večji meri spremenilo gledanje na vato ter nam končno prineslo bolj kakovosten izdelek. Med pisanjem tega sestavka je v oddelku foelifaice prišlo do spremembe. Stari čistilni sklop BEFAM je zamenjal Triitzschlerjev sklop; stari ATi sušilnik vlaken pa nov domač iz BUDUČNOSTI Bela Pa-lanka. Prav tako je bil obnovljen v matični tovarni Thiesov kotel za beljenje. S tem so se izboljšale možnosti za pravilno pripravo materiala, ki je eden od pogojev za boljšo vato. Povedati pa je treba, da nam nov čistilni stroj pri predelavi nekaterih surovin povzroča težave. Z delavnimi izkušnjami in morebiti z vključitvijo katerega od starih strojev, bo opravljena tudi ta pomanjkljivost, katere posledica je beljen bombaž, ki izgleda kot koščki vrvi. Tak beljen bombaž pa je težko lepo zmikati, ker je nekako »spol-sten«. (Se nadaljuje) V. D. nes ne gre vse v redu. Ali mu ne bi Lahko pomagal? Takrat se nismo spraševali. Glede takratnih odnosov nimam kaj pripomniti. Za vsakega delavca je prva zaposlitev težka. Kako so vas sprejeli v kolektiv? O, prvi dan je bilo hudo. Pričakali so me z metlo. Vsak delavec, ki je prišel zadnji v podjetje je moral pometati. Delala pa sem tudi druga dela. Nekoč so mi ukazali naj grem čistiti in namazati kamion. Nekaj časa sem se obirala, nato pa sem videla, da ni izhoda. Šla sem, kamion očistila, spodaj pošteno namazala in bila sva vesela jaz in šofer. Vem, da se nebi nobena delavka sedali toliko ponižala in bi šla oprati kamion. Takrat ni bilo izgovora. Delati smo morali vse kar so nam ukazali. Če je bila katera delavka bolna, stroji niso stali. Vedno smo jo nadomestili. Spominjam se, da sem velikokrat delala po 16 ur, nato pa sem morala še domov. Toda omagala nisem. 1965. leta se je začela tovarna močno širiti. Ste takoj dobili dovolj delovne sile? Da, itakoj smo imeli dovolj delavcev. Veliko ljudi iz Senožeč pa tudi iz okoliških krajev se je izselilo, ker ni bilo možnosti zaposlitve. Ko pa so (izvedeli, da se je doma zgradila nova tovarna, v kateri se bodo lahko zaposlili, se jih je veliko vrnilo. Z veseljem so spet prišli v svojo vas, saj so imeli kruh skoraj na pragu. Stroji so Mii sedaj že avtomatizirani. Vesela sem bila, ko sem imela svoje stroje, toda ne dolgo. Po desetih letih sem močno zbolela na ledvicah in vrnila sem se na moje prvo delovno mesto, meriinico. Tam delam tudi sedaj in upam, da bom tudi še dalje. Pred dvema letoma ste tudi v vaši organizaciji uvedli posebno izplačevanje OD, to je na hranilne knjižice. Kaj menite vi o tem načinu, ali delavec več prihrani? Ta način izplačevanja se mi zdi zelo pozitiven. Če je delavec tak, da rad prihrani in ne služi samo za danes in vse sproti zapravi, potem le lahko tudi prej prihranili. Vendar je veliko itakiih, ki bi denar porabili, toda ker ga imajo na hranilni knjižici se denar počasi nabira m velikokrat reši človeka denarnih skrbi. Mani se to ne zgodi, ker o-sebni dohodek dvignem takoj in ga v glavnem porabim v gospodinjske namene. Verjetno ste se na kolektiv in na delo v njem že tako navezali, da boste ostali tu do upokojitve? Točno. Delovnega mesta sploh ne mislim zaposliti. Vem pa to, (da ne bom mogla delati do popolne upokojitve, ker mi zdravje to ne dupušča. Delala pa bom dokler bom le mogla in upam, da ne bom P° tolikih letih razočarana. Zelja je postala stvarnost Naša delovna organizacija je končno vendarle dobila nov, prepotreben objekt — novo skladišče surovin in reprodukcijskega materiala. V te nove prostore je vgrajena ali bolje rečeno vstavljena tudi sodobna Skladiščna oprema, ki omogoča, da se v skladiščnem poslovanju uporabljajo sodobne metode shranjevanja materialov. To omogoča maksimalno izkoriščanje prostora 'tako v širimo kot tudi v višino v novem objektu skladiščne hale. Izvajalec je že končal z montažo te opreme in jo predal v obratovanje. Trenutno se marijdvi skladiščni delavci ukvarjajo ž zadnjo fazo preseljevanja materialov iz lesenega skladišča v 'te novo opremljene prostore. Materiali se razvrščajo po vrstah in se izvaja istočasno polletni popis vseh (razpoložljivih zalog kot tudi odpis vseh nekvalitetnih materialov. zumevamje o njih v preteklem obdobju v glavnem plod izredno neugodnih delovnih razmer. Skladišče je z opremo deljeno na regalni in paletmi del skladišča. V prvega se (bodo vskladiščiili reprodukcijski materiali (mala embalaža), kateri se pri nas uporabljajo predvsem v oddelku konfek-cije, mikalnioe, trakotkalnice itd. V paletnem delu skladišča pa so prvenstveno shranjene surovine in materiali, ki imajo večjo težo in obliko. Del skladišča je ogrevan oziroma temperiran. To sc pravi, da bo v tem prostoru Skozi vse leto ena ka temperatura. V ta prostor, kjer so tudi postavljeni regali, pa se bodo skladiščili vsi tistli materiali, na katere škodljivo vpliva sprememba temperature (folija, obliži, itd.). Sama (tehnologija dela v skladišču je že od vsega začetka zasnovana tako, da prihaja material v To delo zahteva mnogo truda, časa in dobre volje. Prav tega pa skladiščnim delavcem ne manjka. Vsi od prvega do zadnjega se zavedajo, da so s kolektivno in družbeno pomočjo prišli enkrat le do takšnih (delovnih pogojev, ki jim omogočajo izraziti in predstaviti tudi lastne delovne sposobnosti in to v takšni obliki, da bodo koristili vsem Sedaj je še prezgodaj delati zaključke o predvidenih načrtih samega delovanja v novem skladišču, toda njihov optimizem in elan nam dasta slutiti, da bodo z delom dokazali, da so bili dvomi in nera- skladišče samo od vzhodne strani in se izdaja na zahodni strani skladišča. Poseben poudarek se daje tudi na časovni prihod posameznih materialov v skladišče. S tem se bo doseglo to, da bodo vsi materiali tudi izdaijani po tem vrstnem redu. V proizvodnjo bodo predani v prvi vrsti tisti materiali, ki so tudi prej prispeli v skladišče. S tem se bodo skladiščniki izognili nekvalitetnih (material se v skladišču zaradi predolgega ležanja ne bo po- Končana sezona za oktet TO SAM A Ker se nekako z mesecem julijem zaključuje sezona deila našega okteta za obdobje 1975-76, bi rad vsem delavcem naše delovne organizacije povedal nekaj o tem delu. V tej sezoni smo velikokrat nastopali na različniLh prireditvah, zato smo se morali od nastopa do nastopa pridno pripravljati in učiti novih pesmi. Večkrat smo morali imeti zato vaje kar dvakrat na teden in le rednemu prihajanju pevcev na vajo se moram zahvaliti za tako uspešno delo, katerega želim na kratko opisati. Že septembra smo sodelovali v Papirnici Količevo na njihovi trojni proslavi in smo bili zelo veseli, da so nas povabili k sodelovanju. Mladinski aktiv z Vitra nas je povabil na proslavo za 29. november. K zalo uspelemu programu smo prispevali tri borbene pesnit. Seveda smo tudi letos zelo radi sodelovali ob sprejemu naših upokojencev ob novem letu. Z mladimi smo jim pripravili kratek program, nato pa skupaj peli lepe in stare slovenske pesmi vse do odhoda avtobusa iz Moravč. Največ dela pa smo letos posvetili pripravam za snemanje na radiu. Posneli smo pet pesmi in izvedli marsikaj dobrega in spodbudnega, kar nam bo prav gotovo koristilo pri nadaljnjem delu. Nismo si še prav oddahnili od snemanja ŽELJA JE POSTALA STVARNOST kvaril) in prevelikih zalog, ki so sedaj vezale nase visoko vsoto prepotrebnih obratnih sredstev. Precej dela je še pred skladiščnimi delavci in tudi namli v nabavni službi, da s skupnlimd močmi kvalitetno rešimo vedno prisotno vprašan je skladiščenja materiala in reda v skladišču. Tako bomo zagotovili točnost vseh posredovanih podatkov iz katerih se izračunajo razni statistični, podatki tako za potrebe odločanja naših samoupravnih organov kot tudi razni izračuni uspešnosti dela posameznih TOZD in OZD kot celote. Smernic in ciljev je precej, osnovni pogoji so dani. Sedaj je dejansko odvisno od vseh nas. ki sodelujemo na tem področju, da z vestnim in konstruktivnim delom tc cilje tudi vztrajno dosegamo ter tako izpolnimo zaupanje družbe in kolektiva, 'ki sta nam to delo tudi zaupala. Le z vestnim delom, medsebojnim sodelovanjem in zaupanjem bomo uspeli ustvariti boljši jutri, na katerega se bomo v prihodnosti s ponosom ozrli... Rozman ing. Štefan že sta bili pred nami reviji pevskih Zborov občine Domžale v Dobu in na Bledu. Zapeli smo pred nabito polnim hodnikom osnovne šole Dob, ki je gostoljubno sprejela pevce in poslušalce. Meseca maja pa nas je povabilo kulturno društvo iz Bočne, prijazne in lepe vasice pod .Menino planino, k sodelovanju na koncertu njihovega pevskega zbora. Bili smo lepo sprejeti pri publiki, posebno pa pri pevcih domačega pevskega zbora, ki si še želijo sodelovati z nami. Zadnji nastop v tej sezoni pa je bil na Srečanju oktetov v Šentjerneju. Na letošnjem srečanju je sodelovalo že 'kar 38 oktetov, /med drugimi tudi dva okteta iz zamejstva, s Koroške in iz Italije. Na Dolenjskem smo bili dva dni. Prvi dan smo zvečer nastopali vsi okteti v različnih krajih Dolenjske. Mi smo peli na koncertu v Novem mestu. Vse pevce in poslušalce 'je pozdravil tov. Savnik, predsednik kulturne skupnosti Novo mesto in v svojem govoru poudaril pomen slo- Iz Tekstilca št. 5/1976 KAJ JE KNOW — HOW? (izgovarja se: nou hau!) V sodobnem poslovnem svetu se mnogokrat uporablja ta oznaka. Izraz izhaja iz ameriške poslovne prakse in ima zelo širok pomen. Uporabljajo ga za izkušnje, /ki 'jih je podjetje doseglo na področju svoje dejavnosti predvsem s tehnološkega vidika; recepture, načrt in dokumentacije, inovacije in tehnič- venske pesmi in naše kulture. V soboto ob deveti uri pa smo se vsi okteti zbrali v Novem mestu itn v povorki z vozili krenili na Bazo 20. Tam je vse oktete pozdravil tov. Franc Leskošek-Uuka in nam v svojem govoru povedal, kaj je med vojno pomenil ta kraj za NOB, kako so zgradili to partizansko naselje in kakšen pomen ima ta kraj še danes. Nato je sledila skupna vaja oktetov pod taktirko Cirila Krpača. Ura se je nagnila že čez dvanajsto in prtilegel se je partizanski golaž. Ob šestnajsti uri je bil zbor oktetov v Šentjerneju, nato povorka skozi Šentjernej na prostor, kjer se je pričela revija. Program je potekal brez zastoja in na koncu revije smo zapeli dve skupni pesmi-Iz 'tristo grl sta se slišali pesmi: »Bratje le ik soncu svobodi« ter »Triglav moj dom« daleč po Dolenjski. Mislim, da je bil to vrhu nec prireditve, katero je poslušalo preko tisoč ljudi. ni napredek. Za nabavo določene strojne opreme lahko podjetje kupi izkušnje in dokumentacijo, kar se tudi Imenuje KNOVV — HOVV. V knovv — how vključujejo tudi 'iznajdbe, ki niso patentirane ah sploh -ne morejo doseči statusa patenta. Če je nekemu patentu pošel rok, pa le ta lahko spada pod knoW — how kot poslovna skrivnost. Knovv — how je lahko samo o-snovan na dogovorjenih obvezah m ne more dobiti zakonske zaščite, kakor je to primer pri /ilznajdbah. A. P- Kratke vesti iz TT Senožeče V predzadnji številki Tosame je na prvi strani izšel članek »Posio-jilo za ceste — naša solidarnost«. Tako kot drugod je bil tudi v naši tovarni imenovan štab za vpis posojila za ceste. iKalektiiv Tekstilne tovarne Senožeče je vedno znal prisluhniti potrebam širše družbene 'skupnosti, katere so dejansko naše potrebe. Svojo solidarnost je Pokazal ob potresu na .Kozjanskem, na Tolminskem, reševanju zaostalih predelav Brkinov, pa tudi pni reševanju komumallnih in drugih problemov v Krajevnii skupnosti. V ta namen smo v letih 1975 in 1976 delali 8 prostih sobot. Svojo zavest iin voljo ,da pomagamo tudi pri rešitvii izgradnje naših cest smo pokazali s tem, da so člani našega kolektiva 100 % vpisali posojilo za ceste. Želeli smo si Vneto pakiranje dopustniških artiklov v fička je bil višek želja Po letnem dopustu in morju. Kot bi nas razumel, kako zelo si želimo počitka in užitkov, ki nam jih nudi lahko samo morje, je fičko vneto predel po cestah, narejenih še brez posojila. Kmalu sonca obmorsko mestece kot mnogo drugih, ki se hoče s pomočjo turizma modernizirati, povečati, želi si biti še lepše kot sosednje mestece ob obali. Počitniški dom predilnice Litija je skoraj tri kilometre izven Novi-grada v smeri proti Umagu. Pine- Ijišče lepo urejen in povezan s potkami, vsak ve, kam sodijo smeti in odpadki. Lahko bi rekli: vse poti vodijo k morju. Pa še res je. Saj čisto ob moju, nedaleč od hišic, stojijo čvrsto zidana stavba, .v kateri kuharice skoraj čarajo jedila za vsak dan. Ves čas dopusta nisem jedel dvakrat enako, presneto pa smo se potrudili, da smo pospravili vsaj del tega, kar smo plačali. Za povprečnega jedca je hrane preveč, s svojo neizčrpno fantazijo pa kuharice poskrbe, da je vedno večini ustreženo. Pineta je idealen kraj za ljubitelje morskih ježkov, saj teh ne manjka. Zmanjka včasih plastičnih copat za začetniške plavalce, ki plavajo bolj »z nogami pri tleh in komolci pri šanku«. Tudi za »preglasne« goste hitro poskrbijo, da ne motijo drugih. Res idealen kraj za vse, ki si želijo miru in počitka. Žal včasih vse skupaj zagreni črna pika vsemu: nekolikanj preveč mačehovski odnos do vseh, ki niso iz Litije. Čudovit je izlet iz Novligrada mimo Poreča v Vrsar, ki je oddaljen približno 26 km od Pinete. Ob jadranski obali je to največji avto camp in je temu primerno tudi oskrbljen z vsem, kar turist rabi. Najbolj so me začudile zelo nizke cene prehrambenih artiklov. Tu ima vsakdo možnost pokazati vse kuharske sposobnosti, zvečer pa v restavraciji lahko dokazuje, kaj ima v žepu in kaj ga je naučil mojster Jenko. 'as je vonj po soli in iribah opozori. da smo blizu cilja. Že pred Kodrom Smo zavili v levo in preko ^uj po bližnjici prišli v Novignad. ^ pričakovanju, da bomo videli ve-'ko mesto ob moru, smo bili kar fialo razočarani. Novigrad je malo ta pravijo naselju, kjer stoji mnogo počitniških hišic, druga blizu druge, ena je lepša od druge. Vsem je skupno eno, to je prijetna borova senca, ki v vročini iin nevihti nudi prebivalcem zavetje in občutek ugodja. Ves teren je kot mrav- Končano je letošnje sindikalno prvenstvo v velikem nogometu - TOSAMA tretja! Kot vedno je bilo tudi letošnje sindikalno prvenstvo razdeljeno v A in B skupino. Tokrat so se vsa srečanja igrala na igrišču Indupia-ti v Jaršah. Naše moštvo je v močmi konkurenai brez izgubljenega srečanja zasedlo odlično 3. mesto. Lestvica celotnega tekmovanja A skupine je naslednja: (debelejši tisk so dosežem rezultati ekipe Tosame) Letošnji prvak je torej postala ekipa Heliosa, drugo mesto je osvojil Induplati in tretje TOSAMA. Iz A skupine je izpadel Avtoservis. Omenim naj, da je bilo tekmovanje in vprašanje vrstnega reda nepoznano do zadnje ominute prvenstva, še posebno zaradi nakna- dno odigrane tekme med Heliosom in Mldnostrojem, kar je bilo režirano vsled prekinitve v 48 minuti pri rezultatu 1:0 za MHnostroj, v nadaljevanju 12. minutne igre pa je Helios v srečanju zmagal z rezultatom 3 : L S tem je bilo moštvo Indupla-tija oškodovano za prvo mesto, naša ekipa pa je tako zasedla 3. mesto, čeprav je pred omenjenim srečanjem bila trdno druga. Mislim, da ibli tekmovalna komisija morala pri podobnih dogovarjanjih izreči tudi svoje mišljenje. Za srečanje bi bilo potrebno delegirati boljše sodnike, kajti tudi naše moštvo je bilo že večkrat oškodovano. Za Tosamo so v letošnem prvenstvu nastopili naslednji igraloi ter odigrali število tekem oz. dosegli 1 MLIHDSTROJ m 01 l:3 M 0-r0 30 w 6: J 5 4. m 2 INDUPLATI M i N 42 14--5 7 2.m 3 HELIOS 31 31 m iflfl 31 00 9=3 8 mm 4 TOSAMA VI 00 0-0 i 31 31 /■■3 7 L 3.mo 5 AVTOSERVIS 03 21 T3 1-3 m Od 413 BMO B EMONA 01 Od 00 r-3 00 m 112 2 mo golov, kar je razvidno iz naslednjega seznama: Grujič Peter Pirc Brane Požar Tone Oražem Marjan Štrukelj Marjan Brankovič Boris Vrhovnik Milan Piskar Niko Cerar Franc Drolc Ivan Pavli Janez O so Mn Franc Močnik Rajko Hribar Jože Cokan Miro Prenar Silvo Limoni Janez Kerč Miha Hafner Marjan 4 1 1 5 (3 goli) 5 (3 goM) 5 (1 gol) 4 5 3 1 5 5 4 3 3 1 1 2 5 Vsem omenjenim igralcem, še posebno kapetanu ekipe Grujiču ter vodji ekipe tov. Debevcu iskreno čestitam za požrtvovalnost in dosežene rezultate, kakor tudi maloštevilnim ljubiteljem nogometa, ki so nas bodrili in nam s tem veliko pomagali. Športni referent KOOS: Marjan Štrukelj Tradicija ali okroglina žoge Radi rečemo, da je mladina naša bodočnost, pri tem pa kar pozabimo, da smo bili mladina, to je bodočnost, enkrat tudi mi. Smo se že kdaj vprašali, koliko smo za to »bodočnost« dali. Ne? Tega se verjetno tudi niso vprašali mladi nogometaši Tosame, ko so poraženi od svojih starejših kolegov sklonjenih glav odšli v slačilnice nogometnega igrišča v Dobu. Kot olajševalno Okoliščino poročenim štejem dejstvo, da so Igrali ves čas z igralecm manj. Kazalo pa je še slabše, saj se je Branko šele po dolgem nagovarjanju le spravil v pomemben dres s številko L Roko na srce, svojo nalogo čuvarja vrat je odlično opravil, saj je s čestimi padci na noge nasprotnikovih napadalcev preprečil, da hi se mreža ne tresla prepogosto. Kaj naj napišem o dgri? To kar so že mnogi pred mano. Hitro in napadalno igro so oženjeni s svojo Požrtvovalnostjo in serveda zaradi izkušenosti hitro umirali dm prilagodili sebi. Ne smemo pozabiti, da je gibalni prostor oženjenega človeka zelo omejen, telo pa talko kmalu nd več kos napornim športnim panogam. V vrsti oženjenih sta blestela dva debitanta, še skoraj mladoporočenca, Franci iin Janez, ki sta eden z golom, drugi pa z odlično igro veliko pripomogla, da je igra stekla v pravo smer. Mladi so dgrali 'tako kot znajo, je bilo to tokrat premalo za zmago. Pa drugič več športne sreče. Zaključek an predaja pokala zmagovalcem je bila že po tradicija Pri Videmšku, kjer se je zbralo tudi največ navijačev. Taki smo pač! Tone Stare Humor je sladkor življenja. Le koliko saharina je v prodaji! Trilussa Nekatere glave me spominjajo na mojo hranilno knjižico; težko se polnijo in lahko praznijo. HABIČ Marsikatera ženska bi oblekla ‘ansko obleko, če bi no lahko spravila nase. Francoise Sagan VELELI SMO SI SONCA! Želja vseh, ki so bili na dopu-jin z menoj pa je bila samo ena: ^nogo sonca. Po veliki suši je pri-,el čas dežja, ki pa dopustniku ni obrotniik, čeravno si ga nekdo rug želi. Pa kaj si hočeš, za vse ako ni nikjer in nikoli. Ve bom že šel na morje, si bom erJetno želel sonca in polne de-narnice. Kaj pa vi? Tone Stare Osebne novice ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO od 12. 8. do 11. 9. Konfekcija 6. 9. Ferlič Cilka, 31. 8. Grčar Iva, 29. 8. Lavrič Milka, 13. 8. Marinšek Marina, 19. 8. Povirk Vida, 21. 8. Piliček Olga, 1. 9. Poljanšek Marinka, 4. 9. Rems Milka, 28. 8. Vehovec Zinka, 26. 8. Zmrzlikar Milka, 9. 9. Urbanija Irena Mikalnica 18. 8. Pervinšek Stane, 26. 8. Arnuš Marjana, 17. 8. Burja Marija, 15. 8. Cerar Marta, 27. 8. Cerar Francka, 25. 8. Gaberšek Slavka, 27. 8. Kranjc Olga, 1. 9. Kveder Poldka, 16. 8. Košak Kristina, 17. 8. Morela Milka, 14 .8. Pirnat Ivanka, 27. 8. Podmiljšak Marija, 7. 9. Toman Danica. Tkalnica ovojev 9. 9. Bernot Tončka, 24. 8. Brenčič Marija, 28. 8. Černivec Milka, 12. 8. Gajič Ana, 5. 9. Kerč Jože, 6. 9. Kos Marjan, 24. 8. Lavrič Francka, 6. 9. Vrenjak Marija. Pripravljalnica 28. 8. Arnuš Rozka, 30. 8. Mihel-čič Ivan, 26. 8. Peterka Marija, 25. 8. Rode Janez, Avtomatska tkalnica 20. 8. Korošec Frančka, 26. 8. Potočnik Avgust, 18. 8. Prtislan Kristina. Filtri 16. 8. Baloh Zorka, 29. 8. Bernot Rozalija, 8. 9. Kosmač Fani, 28. 8. Planinc Janko, 26. 8. Vodnjav Jake:), 6. 9. Wolimayer Marina, 4. 9. Kump Milka. Belilnica 30. 8. Bizilj Franc, 6. 9. Capuder Franc, 9. 9. Pele Marjan, 5. 9. Planinc Peter, 15. 8. Sevšek Jernej, 16. 8. Udovč Avgust. Komerciala 15. 8. Aleš Marija, 21. 8. Pišek Nada, 29. 8. Pižmoht Janez, 22 .8. Stojanovski Trajko, 3. 9. Jeretina Matija. Uprava 5. 9. Drčar Marta, 9. 9. Jerin Miha, 1. 9. Movmin Slavka, 10. 9. Ob-radoviič Jelka, 13. 8. Ocvirk Tinca, 2. 9. Pivec Peter, 2. 9. Vidergar Angela, 14. 8. Zajc Silva, 25. 8. Zalokar Janez. Pomožni obrati 30. 8. Dolinšek Jože, 5. 9. Stupica Franc, 9. 9. Tomažič Stanko, 2. 9. Videmšek Andrej. RODILI SO SE Lančaj Antoniji - hči; Uštar Magdi-sin, Dolinar Francu-hči. DELOVNO RAZMERJE JE BILO SKLENJENO Z Stare Janezom, Smrekar Antonom, Škrlep Francem in Planinc Jankom. Nagradna Križanka ISatorooH Učna . j boginja \ietve pisatelj Ivan kristalne Snov v tkivu krerc/j. kalupi Enaka soglasnika Tako in tako Češki pis. ! S 4 Psogtovct bebast m Knaipp jbrednei Prodnik | \ Zbirka voščenih figur far titanske srečanje Ptoekovnc mera ljudska pritrdilnim Obsežno^ Negoyor& Del jadrnice Greda Zaščitno sredstvo proti rji Sestava V • V- /iv ■ oz. Zenice Izguba teže — Pridanišče čfrčije amper Mjučav. oraaje Sanje ur tle&tona otohjHoošu Popačiti \sc nad čem - f Tl e d met nejevo’ /je "Posoda 2Ct umetenje smetane A v', or. Tunizije Državna b/agajna Mo a D&sr? Jzdo/bina zemlji ► ti; Remi j kesanje 'Pojav pri cjorenju M ur Izvršni Zvot oče w Pritok. Donave Rn/cct Žitarica Latinsk' veznik Gospod (Špan s.) arabski Žrebec Tijačci s-Slovanov Dickinsor Zmi/v Srvdsho ocafran/t. laka ali JjT ©L? 1 i—> ► Sredstva lasanje n? Napne na potit. osebo Sporazumno pa !je PRENEHALO delovno razmerij e s Cokan Mirkom. ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO: Od 10. 8. do 15. 9. MOŽE Andraina 23. 8., vodja proizvodnje — SILA Marija 23. 8., votkova previjalka — CEHOVNIK Mirjam 1. 9., vodja strežbe — PEGAN Marija 3. 9., blagovni knjigovodja — VIDMAR Marica 4. 9. obračun OD — KORITNIK Mihaela 6. 9., tkalka — ŽORŽ Minka 8. 9. kuharica — ČEHOVIN Draga 10.9. natakarica — MOŽE Miroslav 13. 9., privezov, osnov — ROJC Marica 14. 9., križno previjalka. VSTOPIL V PODJETJE: HREŠČAK Viktor. ODŠEL IZ PODJETJA: MOŽE Anton — sporazumno. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE V uredriiištvo Tosame so bile oddane 4 rešitve križank. Vse so bile pravilno rešene. Žreb 'je nagrade razdelil naslednjim trem reševal-kam: 1. nagrado LEKAN Francka 2. nagardo JAŠEVEC Pavla 3. nagrado FLORJANČIČ Olga. Vsem se zahvaljujemo za sodelovanje in čestitamo za pravilno rešitev. Opozoriti vas želimo, da se v zadnjem času večkrat pri praznit-vi skrinjic zgodi, da se pojavijo poleg novih križank tudi rešitve starejših križank. Želimo, da križanke oddajate do 25. v mesecu. Uredniški odbor Izdaja: Tovarna sanitetnega materiala Domžale. Urejuje uredniški odbor: Vladka Berlec, Janez Drolc — KOOS sindikat, Marjan Hafner, Janja Vidergar, Francka Kerč — Blagajna, Karol Strehar, Stane Tomažič MA Tosa-ma, Marjan Štrukelj, Jurij Vulkan, Slavko Bajec, Tone Stare-fotograf. Odgovorni urednik: Dušan Borštnar. Naklada: 1200 izvodov Tisk: »Papirkonfekcija« Krško