Leto LXXm., št. 262
Ljubljana, petek IS« novembra 1940
Cena Din i.—
ENSKI
Iziiaja vsak dan Dopoldne Izvzemsl nedelje In praznike. — Inseratl do 80 petlt vrst a Dtn 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. InseratnJ davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kna.fljeva ulica St. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 81-2«
Podružnice : MARIBOR, Grajski trg St. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351.
Silni letalski napadi
Na napad, ki so ga izvršili Angleži na Monakovo, so preteklo noč odgovorila nemška letala z močnim napadom na Anglijo, pa tudi angleški bombniki so v minuli noči izvedli napad na Berlin, ki je bil po soglasnih poročilih
eden izmed doslej najhujših — Nov angleški napad na Tarant
BERUN, 15. nov. i. (DNB). Minulo noč je nemško zračno brodovje tako pri napadih kakor v obrambi doseglo velike uspehe. Kot odgovor na napad na Monakovo so nemška letala včeraj napadla industrijsko področje IVIidlanda, zlasti pa Co-vcntrv pri Birmanghamu, kjer so z bombami zasula industrijske neprave in skladišča. Angleška protiletalska obramba je bila brez moči. Nemška letala so napadala v zaporednih valovih in ogromni požari so jim kazali pot. Poleg tega so napadli nemški letalci tudi London in druge važne objekte na angleškem otoka« prav tako tudi razne pristaniške naprave.
LONDON. 15. nov. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem  današnjem  jutrnjem komunikeju:
Sovražni letalski napadi na Anglijo so bili preteklo noč usmerjeni v glavnem proti srednji Angliji, kjer je bil izveden zelo močan napad na neko mesto. Povzročenih je bilo mnogo požarov in škoda je znatna. Čeravno še vsa poročila niso na razpolago, se je bati, da je število človeških žrtev veliko.
Napad na London je bil preteklo noč primerno lahak. Bombe so bile v presledkih vržene od posamičnih letal na razne točke mesta. Nekaj hiš in drugih zgradb je bilo razdejanih. Bilo je nekaj človeških žrtev, med njimi tudi nekaj smrtnih.
Drugod v Angliji so bili izvedeni napadi na šireko raztresene točke v Angliji sami in v severnem \Valesu. V dveh okrožjih je bila povzročena škoda na hišah. Bilo je tu^i manjše število človečkih žrtev.
LONDON. 15. nov. s. O nemških letalskih napadih na Anglijo v pretekli noči Javljajo razne angleške in ameriške novinarske agencije: Neko mesto v srednji Angliji je doživelo snoči izredno silovit napad. Nemška letala so pričela z napadi že zgodaj in so ponavljala nato napade več ur v zaporednih skupinah. Cenijo, da je skupno sodelovalo v napadih na mesto okoli 40 bombnikov. Vrženih je bilo zelo mnogo eksplozivnih in zarigalnih bomb. Škoda v mestu je velika in tudi človeških žrtev je zelo mnogo. Več oseb je še sedaj zakopanih pod ruševinami nekega hotela. Eno nemško letalo je bilo v bližini mesta med napadom sestreljeno.
Napad na London preteklo noč ni bil posebno močan. Večinoma so bila v napadu udeležena posamična letala. Bombe pa so bile vržene vendarle na več okrajev mesta. Med drugim sta bili zadeti dve bolnišnici- Prav tako je bomba zadela neko šolo. pri čemer je bilo več človeških žrtev. Tudi nrka gasilska in neka ambu-lančna postaja sta bili zadeti. Alarm v Londonu je trajal zelo dolgo. Protiletalsko topništvo je prav tako streljalo zelo močno. Med posameznimi napadi sovražnih letal pa so bili daljši presledki.
Bombardiranje Berlina
LONDON. !5. nov. s. (Reuters. Letalsko ministrstvo je objavilo davi naslednji komunike:
Preteklo noč so izvedli angleški bombniki velik in uspešen napad na objekte v Berlinu. Bombardirane so bile tudi razne industrijske naprave v Nemčiji in sovražna letališča.
Nemško poročilo
BERLIN. 15. nov. i. (DNB). Protiletalska obramba je danes ponoči zrušila 8 angleških bombnikov. Samo 12 angleškim letalom se je posrečilo vdreti nad mesto. Tri letala so bila sestreljena nad mestom, dve v predmestju Berlina, tri pa so bila sestreljena na zapadu Nemčije takoj po preletu meje. V Berlinu je izbruhnilo več podstrešnih požarov. Dve zrušeni goreči letali sta tudi povzročili večje požare, ki pa so bili naglo pogašeni. Ena stanovanjska hiša je bila zrušena. Bombardiranje je zahtevalo štiri mrtvece in enega ranjenca med berlinskim prebivalstvom. Drobci bomb so na raznih krajih poškodovali več hiš.
Ameriška poročila
NJ5W YOKK, 15. nov. s. (Coiumbia B S). Angleški letalski napad na Berlin preteklo noč je bil. kakor pravijo tudi nemška uradna poročila, med najhujšimi, kar jih je bilo doslej izvedenih. Angleška letala so napadla v približno 8 skupinah. Fo nemškem poročilu pa je samo 8 do 10 angleških letal prodrlo nad Berlin sam. pri
eemer so bila 4 angleška letela sestreljena in se je posrečilo tudi tri letalce ujeti.
United Press javlja, da je alarm v Berlinu trajal do 2.45 zjutraj. Nad mestom je bilo videti več treatov angleških letal, ki so se skušali izogniti žarometom in protiletalski obrambi. Streljanje protiletalskega topništva je bilo močneje nego ob katerikoli prejšnji priliki.
NEW YORK, 15. nov. e. (United Press). Berlin je snoči doživel napad angleških letal. Dobro obveščeni nemški krogi pravijo, da so bila sestreljena tri angleška letala, dve nad Berlinom, eno nad berlinskim predmestjem. Ob tej priliki so bili
ujeti  štirje angleški letalci.
S poslopja »United Pressa« se je za časa alarma videlo, da je eno angleško letalo letelo kakih 5 minut v svitu žarometov. Streljanje protiletalskega topništva je bilo koncentrirano na to letalo, ki je bilo zadeto in se je goreče zrušilo na zemljo. Naknadno so ugotovili, da se je en član posadke spustil s padalom in je bil ujet.
Dobro obveščeni krogi javljajo, da je bilo drugo sovražno letalo v severnem delu mesta pol ure pozneje, ko je zašlo v objem žarometov, tudi sestreljeno. Tudi s tega letala se je spustil s padalom neki angleški letalec.
Tretje letalo je bilo sestreljeno nad berlinskim predmestjem. Bombnik se je na vsak način hotel umakniti svitu žarometov, zdaj se je dvigal, zdaj se je spuščal, toda spet je prišel v njih cbmočie in kmalu je bil sestreljen. Dva letalca sta se rešila s padalom, dva pa sta se ubila.
Izjava angleškega letalskega maršala
London, 15. nov. s. (Reuter) Letalski marša! Joubert je v govoru po radiu snoči omenil ponovno pojavo nemških strmoglav-cev tipa Junkers 87 pri napadih na Anglijo. Joubert je dejal, da so Nemci te strmoglavce ob koncu septembra umaknili iz akcije, ker so z njimi utrpeli prevelike Zgu-be. Po Joubcrtovcm mnenju so letala tega ripa premalo opremljena za obrambo in se zato ne morejo braniti proti angleškim lovcem. Joubert je izrazi! začudenje, da so sedaj Nemci ta letala kljub temu zopet poslali v akcijo. Po n>c*?ovcm mnenju so bila boljša nenvka letala pos'ana kam drugam,  najbrž na vzhod.
Vcerafsnja letalska bitka Kad Anglllo
London. 15 nov. s. (Reuter) Kakor javlja letalsko ministrstvo, je bi'o včeraj nad Anglijo sestreljenih skupno \Q nemških letal.  Angleži  so  izgubHi  dve  lovski letali,
toda po naknadnih podatkih sta oba pilota rešena.
Glavna letalska bitka se je včeraj razvila, ko je skupina 20 nemških strmoglavcev tipa Junkers 87 v spremstvu 40 lovskih letal tipa Messerschmitt napadla pristanišče v Dovru. Sovražna legala sc se nenadoma spustila v strmoglavem poletu iz oblakov nad luko ter so vrgla bombe. Pri tem pa so naletela letala na silovit ogenj protiletalskega topništva. Trenutek zatem je poseglo v borbo še tudi 20 angleških Spitfi-reov. ki so bili dotlej skriti v oblakih. V letalski bitki je bilo sestreljenih 15 nemških strmoglavcev poleg 2 nemških lovskih letal.
Težki bombniki s££t nad Tarantom
Atene, 15. nov. s. (Reuter). Včerajšnji komunike poveljstva angleškega letalstva v Grčiji javlja: V noči na četrtek so izvedli angleški težki bombniki nov napad na Tarant. Letala so se približala mestu v jasni mesečini ter so ugotovila, da je v pristanišču več poškodovanih italijanskih vojnih ladij. Kljub močnemu ognju protiletalskega topništva so nato letala bombardirala doke in druge naprave v notranjem pristanišču. Bombe so bile vržene tudi na mornariške benrinske zaloge in na pristajališče za rušilce. Povzročenih je bilo več požarov in eksplozij. Ob neki priliki je bilo naenkrat opaziti 7 velikih požarov. Neka eksplozija je bila tako močna, da je bil ves Tarant razsvetljen. Angleška letala so nadalje ponovno napadla Drač. Pri tem so ugotovila, da požari, povzročeni prejšnjo noč, še niso bili pogašeni. V Valoni je bilo napadeno pristanišče. Bombe so padle meri doke in povzročile veliko škodo. Bombardirana je bila tudi neka ladja v bližini luke.
Enako kakor e;rška letala so tudi angleška bombardirala letališče v Argirokastru. Dve letali na letališču sta bili poškodovani.
Italijanska zanikanja
Rim, 15. nov. s. (Štefani). Angleški uradni krogi delajo mnogo hrupa s poročili o angleškem letalskem napadu na Tarant Ta napad so smatrali v Angliji celo za tako važen, da sta o njem imela posebne govore ministrski predsednik Churchill in mornariški minister Alexander. Angleška listi in angleški radio pa so smatrali kot svojo dolžnost, da vsa dejstva o napadu čim bolj napihnejo in povečajo. Kako je bilo z napadom na Tarant zares, pa je povedalo že uradno italijansko vojno poročilo takoj naslednjega dne. Samo ena vojna ladja je bila namreč pri napadu težje poškodovana.
Tako zvanim angleškim odgovornim oseb nostim, ki dajejo o tem napadu na Tarant neodgovorne izjave, bi bilo mogoče staviti več vprašanj, predvsem: kako lahko govore o točnem obsegu škode, ko vendai pogled iz letala ali fotografija ne moreta nikdar točno pokazati škode na ladji, če se ta ni potopila? Ceniti potem na podlagi takih podatkov v procentih izgubo italijanske vojne mornarice ali pa govoriti, kolik.-* mesecev bo potrebno za popravila na bai«" poškodovanih ladjah, je prav tako napačno Kako je mogoče dajati take podatke, ne d? bi tisti, ki jih daje. na licu mesta ugotovil resnični obseg škode? Vsa angleška poročila temelje torei samo na pripovedovanjih m na pobožnih željah. To so vse samo pripovedke in ne resne informacije ki bi iih mo?'a zgodovina sprejeti kot dejstva. Toda Dvfl Cooper se ne briga za zgo dovino. temveč se skupno s Churchillom lr Aleflcanrlrom zaman bori proti obkrožitvi. ki Angliji grozi.
Letalski napadi tudi na Aleksandri jo
Kairo, 15. nov. s. (Ass. Press) Sncči so sovražna letala izvedla dva napada na Aleksandrijo.    Napada sta bila najhujša,
em sestanku
Po ameriških pomitih Is Moskve je bil v Berlinu dosežen načelen spzrmvm mzd Marijo m Rusijo — Moskva uradno zanika vesti o
sporazumu z Japonsko
New Yorkt 15. nov. s. ColumHa B. S. omenja v poročita iz .Moskve snočnji uradni komunike agencije Tass o razgovorih predsednika sveta komisarjev Molotova v Berlinu. Pravi, da prevladuje v Moštvi na podlagi tega komunikeja mnenje, da prinaša Molotov v Moskvo s seboj konkreten nemšk(*-ruski sporazum o najvažnejših velikih vprašvnjih, ki zanimajo obe državi. Iz dejstva pa, da se v Moskvo z Moloto-vom vračata tudi nemški veleposlanik Schu-lenburg in ruski veleposlanik v Berlinu Škvarcev, sklepa fo. da te bodo nemško-ru-ska pogajanja še nadaljevala.
Na podlagi pisanja nemških listov in drugih izjav v Berlinu, javlja Columbia B S., da je pričakovati, da sta se Nemčija m Rusija sporazumeli glede razdelitve medsebojnih interesnih sfer in morda tudi glede bodoče usode angleškega imperija.
Nemška informacija
Berlin, 15. nov. AA. Nemški poročevalski urad DNB objavlja sledečo informacijo: Obisk predsednika sveta ljudskih komisarjev   Molotova   v   Berlinu   ie  obnovil in
cjačal prijateljske odnosa je med Nemčijo
in Rusijo. O aktualnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi, sta razpravljala v osebnem razgovoru vodja rajha in nemški zunanji minister s sovjetskim gostom Ob tej priliki se je mogla ugotoviti polna soglasnost v presojanju vseh važnih vprašanj Isti krogi poudarjajo, da Nemčija smatra, da je politika, ki se je začela preteklo leto s sklenitvijo pogodbe o nenapadanju, čvrsta in trajna osnova sode'lrvanja ki koristi obema silama in ki mora zaradi tega trajati še naprej. Berlinski razgovi n so pokazali, da tudi Rusija tako misli.
Moskovski demanti
Moskva, 15. nov. s. Agencija Tass je ponoči v posebnem komunikeju zanikala vest, da bi bil dosežen med Rusijo in Japonsko že poseben sporazum. Demanti pravi, da so se v inozemstvu razširile vesti, da sta si s takim sporazumom Rusija in Japonska razdelili interesne sfere na Daljnem vzhodu ter da se je Rusija obvezala, da bo prenehala nuditi podporo Cankajškovi vladi. Agencija Tass je pooblaščena  izjaviti,  prav?   demanti,  da vse
te trdi ive ne odgovarjajo dejstvom.
Skčflvuoitiia umrt predsednika egintske vlade
Kako je umrl Hasan Sa^ri paša — Njegova nenadna smrt v zvezi z ttatiaijttjjo odioeitvijo Egipta?
prav zaradi tega je njegova srnrt Angliji zelo dobrodošla.
Kaj bo sklenil egiptski parlament
Carigrad, 15. nov. e. Turčija je posvetila veliko pozornost nadaljnjemu zadržanju Egipta v zvezi z nepričakovano smrt-
kar iih ie doslej Aleksandriia oretroela. Več skupin letal, najbrže italiianskih. je priletelo nad mesto. Vrženih ie bilo mnogo bomb Med civilnim prebivalstvom ie bilo nekai žrtev, vendar iavliaio. da ie materialna škoda neznatna Protiletalsko topništvo v mestu ie streljalo izredno močno.
Tudi Kairo ie imel snoči letalski alarm, vendar Še ni podatkov, da bi bil na mesto izveden letalski napad.
London, 15. nov. s (Reuters Admiraliteta javlja: V času od 8. do 10 novembra so dosegla angleška lovska letala tipov Gladiator in Pulmer. ki so prideljena vojni mornarici v Sredozemskem morju, več uspehov protr sovražnim letalom Odbitih je bilo več napadov sovražnih letal na vojno mornnrico Ti napadi so bili izvedeni bod:si posamično ali v skupinah. En sovražni bombnik tioa Savoia 79 ie bil sestreljen, prav tako oa dve sovražni lovski letali tioa Kant 506 En bombnik Severa 9 ie bil težie poškodovan nrav tako oa 1 hidroplan tipa Kant 501 ki ie bil prisiljen, da je pristal na morju. Na angleški strnni v teh bojih ni bilo izgub Prav tako ni bila povzročena škoda na nobeni angleški vojni ladji.
Kairo, 15. nov s. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu iavlia v svojem snočnjern komunikeju: V sredo so angleški bombniki naoađli Siii Barani. Demo. Bardo in Benshasi. V Der-ni so bili povzročeni veliki požari v vojašnicah
Angleška letala so izvedla tudi več iz-vndniških poletov nad področjem vojaških -iperacii na Bližnjem vzhodu. Z vseh teh ooletov so se vrnila vsa aneleška l^ta'a.
Streljanje čez Rokavski preliv
London. 15. nov. s (CBS.) Včerai popoldne so angleški težki topovi obstrelievali francosko cbalo preko Kanala. Streljanje je trajalo nad eno uro.
jo Hasana Sabri paše. List »Igdam«, ki je zelo blizu vlade, pravi v uvodniku, da se mora Egipt definitivno izjaviti za Anglijo. Sodijo, da se je zaradi smrti Sabri paše dosedanja politika Egipta definitivno preusmerila v korist Anglije in v zvezi s tem z velikim zanimanjem pričakujejo nadaljnje določitve egiptskega parlamenta.
Bolgarsko mnenje
Sofija, 15. nov. (Europa Press). V zvezi z obiskom Molotova v Berlinu poročajo v sofijskih političnih krogih, da bo takoj po vrnitvi Molotova morala Turčija pojasniti vprašanje svojega zadržanja, odnosno da bo prisiljena k reviziji svojega dosedanjega stališča.
»Mir« misli, da bosta Nemčija in Rusija izvršili pritisk na Ankaro, da se definitivno izjasni glede vprašanja svoje zunanje politike.
Senzacionalna izfava ameriškega mornariškega ministra
o nemških pripravah za napad na Gibraltar — V Londona ne potrjujejo Knoxove izjave
Kairo, 15. nov. e. Posebni Reuterjev dopisnik javlja:
S svojega mesta na novinarski galeriji sem videl, kako je sredi govora ministrski predsednik Hasan Sabri paša nepričakovano postal vznemirjen in se nato zgrudil pred mikrofon, držeč rokopis v rokah. Člani kraljevskega doma in člarii vlade so mu takoj priskočili na pomoč, toda bil je že brez zaves4i. Prenesli so ga v stransko sobo in predsednik senata je nadaljeval čitanje prestolnega govora. Pozneje so javili, da je predsednik vlade umrl na posledicah srčne kapi.
Kairo, 15. nov. s. (Reuter). Pogreb vče- •
raj umrlem egiptskega ministrskega predsednika Hasana Sabri paše bo danes.
Nemška sodba
Berlin, 15. nov. i. (DNB). Nenadna smrt Hasana Sabri paše je v arabskem svetu zbudila veliko pozornost. V Kairu krožijo vesti, da je ministrski predsednik najbrže postal žrtev angleške tajne službe (Secret Servicea). Kakor znano je bil ministrski predsednik vedno nasprotoval temu, da bi se E^ipt zapletel v vojno. Na včerajšnji seji parlamenta je hotel še enkrat podčrtati neudeležbo Egipta v sedanji vojni in
VVashington, 15. nov. s. (Ass. Press). V nekem govoru je izjavil snoči mornariški minister polkovnik Knox, da bodo Zedi-njene države nudile Angliji vso možno pomoč z edino omejitvijo, da pri tem nebo trpela obramba Amerike same. Obenem je izrazil Knox upanje, da bodo lahko Zedinjene države v kratkem prav tako nudile izdatno podpero tudi Kitajski, kakor jo sedaj nudijo Angliji. Knox je dejal, da ne bodo pristale Zedinjene države na politiko pomirjenja za vsako ceno z nikomer na svetu. Dalje je Knox svaril Američane pred nevarnostjo notranjih sovražnikov in možnostjo izdajalcev.
Knox je podal v svojem govoru tudi senzacionalno izjavo. Dejal je namreč, da
je trenutno v Španiji cela divizija nemškega vojaštva v civilnih oblekah. Verjetno je, je izjavil Knox. da bodo Neme i
v najkrajšem času izvedli preko Španije napad na Gibraltar in od tam dalje najbrže predrli v Afriko.
London, 15. nov. s. (Reuter). K snoenji izjavi ameriškega mornariškega ministra Knoxa, da je divizija nemškega vojaštva v Španiji in da je pričakovati skorajšnjega napada na Gibraltar, izjavljajo v merodajnih angleških krogih, da jim o vsem tem ni ničesar znanega in da Kno-xovih izjav ni mogoče potrditi.
Važen razgovor v Lizboni
Lizbona, 15. nov. s. (Reuto.). Na povratku v Washin£ton je dispel iz London j senofcaj arigtafitri releposlafiik ori američki
vladi lord Lothian. Iz Lizbone bo lord Lothian nadaljeval ootovanie v orekooce-anskem potniškem letalu.
V Lizbono je prisDel prav tako angleški veleposlanik v Madridu sir Samuel Hoare, ki bo imel konferenco z veleooslanikom lordom Lcthianorn.
Nenaden Sunnerfev odhod v Pariz
Madrid, 15. nov. s. (Columbia B. S.) Španski zunanji minister Sunner jc nepričakovano odpotoval v Pariz. Spremlj.i ga večje število visokih uradnikov zunanjega ministrstva in strokovnjakov. Namen Sun-nerjevega potovanja je zaenkrat nopolnom&
neznan.
Japonci zapustili južno Kitajsko
Kanton, 15. nov. s. (Ass. Press.) Poveljstvo japonske vojske v južni Kitajski javlja v posebnem komunikeju, da so se vsi
oddelki japonske vojske umaknili iz notranjih predelov južnokitajskih provinc. Tudi zadnje stražo japonske vojske so bile sedaj vkrcane v Leičou in prepeljane drugam. Zadnji oddelki japonske vojske *»o odšli včeraj. S tem ie zapustila južno Kitajsko japonska vojska, ki je pred letom dni zavzela mesto Naning.
Na vsej fronti od Make* donije do Jonskega morja
se razvija velika aktivnost pehote, topništva in letalstva, pravi zadnje grško vojno poročilo
drži položaj na gorovju Morava. Včeraj okrog poldne se je slišalo topniško streljanje. Sodijo, da je streljala težka italijanska artilerija.
Prostovoljski oddelki z Dodekaneza
Atene, 15. nov. s. (Reuter;. V Grčiji so pričeli   organizirati   posebne prostovoljske
oddelke iz prebivalcev Dodekaneza. Mobilizirani bodo vsi Grki z Dodekaneza od 20. do 50. leta starosti.
Tuja letala nad Ohridom
Ohrid, 15. nov. e. »Politika« poroča: Včeraj okroe 15. se ie nad Ohridom čulo brnenje letalskih motorjev. Meščani so z velikim zanimanjem zasledovali Dolet jestih letal, ki so letela zelo nizko ob meji. Liu-dje so mislili da so to naša letala, toda do dobljenih informacijah iz samost na Sv. Nauma na iugoslovensko a!ban>ki meji. se ie izvedelo, da so to bila angleška ali Da grška letala.
Tri letala so Doletela v smeri Drač in Tirana, tri oa Droti Korici. Zadnia tri letala so bombardirala cesto, ki veže Korico s fronto in sicer vas Cermenu. ki ie kakih 10 km oddaljena od samosana Sv. Nauma Letala so vrgla več bomb ni oa znano. Če so uspešno izvedla svoio nalogo. Eksplozije so se čule tudi v Ohridu, kier se tudi vsak dan sliši močno topniško streljanje z vrhov grebenov Bigla in Mora ve. ToDniŠko strelianje in eksDloziie letals^'h bomb se čujeio zla ti ponoči. Kskor se izve. so angleška letala bombardirala italijansko letališče na Domučo-polju v Albaniji.
Kmalu na to. ko so se pojavila tuia letala ob naši meji so priletela naša 'ovsIes letala, ki so pričela križariti nad Ohridom To križarjenje nad Ohridom ie trajalo do 15.30. ko so se naša letala sD^t vrnila na svoja oporišča
Eden o položaju v Srednjem vzhodu
London, 15. nov. AA (Reuter). Vojni minister Eden ie imel včeraj do radiu £o-vor o položaju na Srednjem vzhodu in je med drugim rekel:
»Pred svoiim odhodom sem našim vojakom rekel, da je bodočnost Srednjega vzhoda v varnih rokah, sedaj na m ram dodati, da ie ta vera poetaia še s'varnej-ša. kakor na je bila včasih, ker se naše postojanke na Srednjem vzhodu stalno okrepljujejo. Naši vojrki imajo tam najboljše orožje Znajo z njim ravnati in zavedajo se svojih dolžnosti. Prav taV:o tudi dobro vedo. da vsak teden, ki preteče, našo moč okrepi. Naši vojaki so zmerom bolj izvežbani in snosebni za končno zmago. Ob naših vojakih na Srednjem vzhodu so še cddelki iz Avstralije. Novega Zelanda, južne Amerike. Indije. Palestine. Cipra in Malte. Naš častniški zbor je zelo dober tako. da lahko rečem, da so naši vojaki in častniki v tem odseku toD^lnoma zdravi in sicer v fizičnem in duhovnem oziru, in da samo čakajo na trenutek, k^.ai bodo lahko začeli z udejstvovanjem. Vse to nam lahko daje pogum.«
Iz Litije
— Pouoviče In nedeljske konjske dirke.
Na nedeljske konjske dirke, ki so se vršile v Ljubljani na stadionu Hermesa, so odšli tudi jahači iz državne konja-me na Ponovičah pri Litiji. Imeli so uvodno jahanje. Jahali so uslužbenci 9 Ponovič, o\> čim je zavodov kovač g. Dešman sodeloval tudi pri voznih dirkah, že nekaj let sem imamo namreč na Ponovičah crzavno konjarno, ali kakor se imenuje »ergela«; izraz je arabskega izvora. Na Ponovičah imajo čistokrvne irebce različnih pasem, ki odhajajo na pomlad na plemenilne postaje, zdaj na zimo pa so žrebci v hlevih, ki so last banovinskegra ve I e posest va Po-noviče. Zadnje tekme so zbudile le zanimanje za našo ergelo-
— AU »te Že uredili podstrešja.? Te dni
j« obiskala vse tukajšnje hiše posebna komisija zastopnikov gasilcev in litijskega občinskega urada. Hišni gospodarji so dobili navodila, kako je treba ureddti podstrešja glede na nove prec!plse o zaščiti pred letalskimi napadi. Poleg dragega mo-
ra biti na vsakem podstrešju kup peska, dve lopati, brezova metia in dve vedrici za vodo. Komisija je že obhodila ves naš trg in sosedna naselja, čez nekaj časa pa se bo vrnila, da ugotovi, če eo gospodarji ustregli naročilom prvega komisijskega ogleda.
— Mleko se je podražil0. Draginja narašča in tezi predvsem nižje sloje. Zaradi zmanjšanega obrata v prediLnici je pri nas prizadet ves okoliš, ne samo počivajoči pre: ilnačarji. Saj tvorijo večino našega prebivalstva predilničarji, ki so glavni odjemalci v tukajšnjih trgovinah, obrti in ostalih podjetjih. Mcčno se dvigajd tudd cene kmetijskim pridelkom. Paradoksno se sliši, da skačejo cene v času. ko imajo naše družine nižje dohodke. Prav zaradi tega so se morali ponekod omejiti celo pri
mleku. Nekatere okoliške mlekarioe s> dvigrniie cene mleku, zato so gra gospodinje
naročile manj. Da to ne bo koristilo naši mladini, je jasno. Kaj bo šele pozimi, ko se čuti ponekod pomanjkanje že zdaj na pragu jeseni.
IcTcnskih emigrantov v francoskem kmetijstvu in gospodarstvu.
Vsi narodi naj bi sodelovali za boljšo bodočnost
New York, 15. nov. s. (Ass. Press.) Bivši poljski predsednik Paderewski, ki je pravkar prispel v Ameriko, je podal novinarjem izjavo, v kateri pravi, nai bi se vsi narodi na svetu do sedanji voini združili lr sodplovaniu tu hnliSn bodočnost. Ob-
Pomanjkanje moke v Ljubljani
Združenje pekovskih mojstrov se je moralo obrniti na mestno občino za pomoč
Ljubljana, 15. novembra.
Nedavno smo poročali o nevarnosti podražitve moke zaradi nove prodajne organizacije. Toda treba je govorit; Š2 o resnejših težavah; že več tednov v Ljubljani primanjkuje moke in zdaj so zaloge že tako izčrpane, da se je Združenje pekovskih mojstrov moralo obrniti na mestno občino za pomoč. Nastopila je namreč resna nevarnost, da Ljubljana ostane brez kruha. Pekarne so porabile po večini že vso moko in v sili so se pekovski mojstri morali obrniti na mestno občino, da jim da za pr\e potrebe moko, kolikor je pač ima in lahko pogreša. Dobili so je 20.000 kg, kar je pa zelo malo — dva vagona. V Sloveniji znaša poraba moke okrog 30 vagonov na dan, sama Ljubljana pa porabi razen p?l:am že v gospodinjstvih, restavracijah itd. celo do 10 vagonov moke. Primanjkuje krušne moke. medtem ko leži v skladiščih neprodane precej pecivne moke št. 0. Po uredbi o enotni moki ni dovoljeno peči krilila iz fine pJenične moke; peči smeio le pc ivo. ki ga zadnje čase, odkar so žemlje po dinarju, prodajo mnogo manj kakor prej.
Dovoljeno tudi ni mešanje pšenične krušne moke z drugimi vrstami mok, na primer z rženo in koruzno, će bi predpisi o enotnem kruhu ne bili tako strogi, bi si peki lahko pomagali začasno z drugimi vrstami meke.
Pšenične krušne moke je začelo primanjkovati pred tedni, ko je Prizad ustavil dobavo naš?m trgovcem z moko na debelo. Zakaj Prizad ne more več dobavljati moke. odnosno izdajati uvoznih dovoljenj, je več razlag. Po eni Prizad hrani moko, ki je bila namenjena za Slovenijo, za mestne aprovizacije, ki so bile pred dnevi predpisane. Pri.'-ad pa ima tudi svoje obveznosti, ki jih je začel zdaj izpolnjevati. Težave so bile tudi s samim prevozom, ker je primanjkovalo vagonov. V Ljubljani nimamo nikdar tako velikih zalog moke, da bi bili preskrbljeni za več mescev.
Zdaj, ko je bil organiziran Banovinski prehranjevalni zavod, bi trgovci morali kupovati meko od njega,, kakor smo poročali pred dnevi. Toda doslej trgovci še niso začeli sklepati z njim kupčij, tako da so njihova skladišča prazna. Objavljeno je bilo, da je Banovinski prehranjevalni zavod nakupil 700 vagonov pšenice. Ta pšenica je bila razdeljena med mline v Sloveniji, da jo zmeljejo v daljšem roku. Pri nas namreč ni mnogo mlinov z veliko kapaciteto. Sicer je pa ta moka tudi namenjena za porabo Sele spomladi, da bi
bili tedaj, ko bi bila večja nevarnost pomanjkanja, preskrbljeni z važnim živežem. S to moko se torej peki zdaj ne bodo mogli zalagati.
Treba ho ukreniti čimprej kar koli, da dobe peki  dovolj  krušne  moke. Najbolje
bi bilo, da bi zopet dovolili uvoz moke našim trgovcem neposredno iz Banata m Vojvodine. Ko bodo imeli trgovci dovolj moke, je tudi pekom ne bo primanjkovalo. Zđaj je položaj povsem nejasen ter ne vedo ne peki in ne trgovci, pri čem so. Nekatera večja pekovska podjetja so naročila moko že pred tedni v Banatu in je še vedno niso dobila, čeprav tedaj še ni bil ustavljen uvoz. Zdaj ne vedo, aH bedo to moko sploh dobila, ali so kupčije stornirane.
Zadnje čase je prišlo do razprave, ali bi bilo umestno mešanje pšenične moke s koruzno. Sprožen je bil predlog, da bi uvedli nov način mletja pšenice, tako da bi pn-dobili 80 ■ „ krušne moke. Ker bi torej ne rrleli več tudi dr?.žje pecivne moke, bi se krušna morala podražiti. Toda krušna pSen'čna moka je že zdaj predraga in da bi se ne podražila še bolj, bi ji naj primešali nekaj koruzne moke. Gospodarski Usti so poroča!i, da bo razmerje med pšenično in koruzno moko 3:1, koruzne moke bo torej četrtina. Nekateri so govorili, da bodo koruzno moko mešali s pšenično že v mlinih. Takoj pa so se cg:asili strokovnjaki, da je mešanje koruzne moke s pšenično v mlinih nemogoče, češ takšna zmes se hitro pokvaii: meka postane zelena in se skisa.
Zaradi tega smo se obrnili na nekatera pekovska podjetja v Ljubljani, da pekovski mojstri sami povedo, kaj mislijo o tej zadevi. Nekateri mojstri s?dljo. da bi bilo mešanje pšenične moke s koruzo v primernem razmerju priporočljivo ter da bi bil kruh dober. Pravijc. da ne poznajo primerov, da bi že v mlinih mešali pšenično moko s koruzno, a mislijo, da bi bilo tudi to izvedljivo, a moko bi bilo treba kmalu porabiti. Med svetovno vojno so v pekarnah morali delati razne mešanice, pa se moka ni pokvarila tako hitro Zopet drugi strokovnjaki pa trde, da bi koruzno moko smeli primešavati šele v pekarnah, neposredno pred peko ter da bi jo naj prej poparili.
Vse to končno ni tako važno; važnejše je, da je v zalogah dovolj moke. Ko so peredpisovali enotno krušno moko, bi se morali sprimniti, tudi da naša država prideluje precej rži, ki je ne izvažamo. Rženi kruli, to je kruh iz polovice rž ene in polovice pšenične moke, je prav okusen. Pri-mešavanje ržene moke ni dovoljeno h krušni pšenični. Da bi Ljubljana ne ostala brez kruha, bi mcraili dovoliti ljubljanskim pekarnam vsaj začrtano mešanje ržene in koruzne moke g fino pecivno moko — ki je je v skladiščih — dokler ne bo dovolj krušne pšenične moke ali kakšne drugačne določene zmesi. Pekovski mojstri so se že obrnili na pristojna mesta,  naj  bi jim
dovolili peci kruh iz drugih zmesi, a jim teg-a niso dovolili. Zdaj pa treba ukreniti takoj karkoli, da Ljubljana ne bo ostala brez kruha.
Na novo uprizorjena »Carmen«
je ostavila v celoti najboljši vtis in splošno zadovoljstvo
Atene, 15. nov. s. (Atenska tel ag.) Generalni štab grške \oj>ke jc objavil ponoči naslednje 19   vojno poročilo:
S a vsej fronti od Makedonije do Jonskega morja se razvija veliKa aktivnost pehote, topništva in letalstva.
Zajeli smo 200 vojn b ujetnikov in vojni material vseh vrst
Včeraj so grška letala bomDardirala letališča v Korici in Argirokastru. Več sovražnih letai na letališčih je btfo uničenih. Prav tako so grška letala napadla kolone sovražnega vojaštva. V teku dneva je bilo včeraj sestreljenih 11 sovražnih letal, 10 nadaljnjih pa jc bilo tako poškodovanih, da so najbrže tudi izgubljena. Eno grško (letalo se ni vrnilo v svoje oporišče.
Sovražna letala so včeraj bombardirala brez cilja već mest v notranjosti Grčije. Več hiš jc bilo pri tem poškodovanih, več civilistov je bilo ubitih in ranjenih.
Italijanska letala bombardiraj o
Atene, 15. nov. s. (Atenska tel. ag.) Grško notranje ministrstvo javlia: Sovražna letala so včeraj bombardirala otoke Kreto in Klcfalenijo ter mesti Lansa in Janina. Bilo je nekaj človeških žrtev. V Larisi so zadele bombe vojaško bolnišnico in je bil pri tem ub>t neki ranier>- v-0jtfk. Na vojakih objektih škoda ni bila povzročena.
Atene. 15. nov. s. (CBS), italijanska letaka so včeraj dvakrat napadla Krf. Povzročena škoda je majhna.
Ameriške in angleške vesti o grških uspehih
.Vcu» Vorfc, 15 nov. s (Columbia B. S.) Iz Grčije prihajajo porečja o novih grških iifpchih na srednjem dehi fronte ob albanski meji. Tako javljajo sedaj, da je bila prisiljena k umiku še druga italijanska al-r:.n--'.<a divizija, ki je prihajala umikajoči se prvi divizij   na pomoč.
Atene, 15. nov s. Davi javlja Reuter, da so po zadnjih poročilih Grki na vseh odsekih fronte ob albanski meji prešli v protinapade in da so mestoma dosegli nove uspehe. Pri Korici so grški gorski oddelki, kakor pravi poročilo, dalje predrli in Kcrico tako rekoč obkolili. Na sred-nrm delu bojišča v Pindu se nadaljujejo očiščevalne akcije. Grške čete so tu dospele do albanske meje in zavzele postojanke, ki so jih imele ob izbruhu vojne.
Tudi na zapadnem delu bojišča so Grk: n^rredova-i in so po zadnjih poročilih na več mestih že prekoračili reko Kalamas.
Izvidniški poleti
Z jugoslovensko-grške meje, 15. nov. e. Dasi je bil včeraj zelo lep in sončen dan, zelo pripraven za vojaške operacije, na severni fronti ni prišlo do pomembnejših ?p padev. Italijani in Grki so izkoristili včeraj:en dan za izvidniške polete. Na ju-goslovenski meji se je slišalo neprestano grmenje letalskih motorjev. Po dobljenih vesteh se jc čulo tudi grmenje topov.
Zanimivo je. da se je grška vojska nepričakovano umaknila brez boja iz svojih po!or/aiev. Grška vojska drži črto Cerije-B^'i^te-Bra'sine-Božurje. Po tem umiku se bodo Grki najbrž ponoči utrjevali na novih položajih. Italijanska vojska še naprej
Italijansko romunski sporazum
Rim, 15. nov s, (Columbia B S.) O priliki včerajšnjega sestanka m-metrskega predsednika Mussolinija in rumunskega ministrskega predsednika generala Antone-sca je bil. kakor poročajo, že dosežen načelni sporazum glede gospodarskb odnoša-
jev med Italijo in Rumunijc. Ir*»Uja naj bi dobavljala Ru muni ji vojaški material v zameno za rumunski petrolej.
Ne\v Vork. 15. nov. s. (Columbia B S.) Po poročilih iz Berlina bo Rumunija že v nekaj urah danes ali jutri demobilizirala vso svojo vojsko.
Usoda prebivalstva iz Lorene
Vichv, 15 nov. A A. (Havas) Nemške oblasti v Loreni so pozvale prebivalstvo, ki govori francosko, da ali odpotuje na Poljsko ali pa v nezasedeno Francijo. Odločili so se za odhod v nezasedeno Francijo. Od 11. t. m. je šlo vsak dan 5 do 7 vlakov. To preseljevanje je bilo doseženo v sporazumu med francosko vlado in nemško vla-do.
Na včerajšnji seji francoske vlade so pretresali usodo prebivalstva iz Lorene, zlasti iz vzhodnega dela. S tewi v zvezi je bilo kmetijskemu ministru naloženo, da ukrene vse potrebno za čim večje sodelovanje
enem pa se ie Paderewski izrazil za čim večjo oodooro Aneliji ter ie delal, da je od usode Anglije odvisna tudi usoda vsega sveta.
Sikorski o bodočem miru
London, 15. nov. s. (Reuter). V nekem govoru v Londonu je izjavil včeraj poljski ministrski predsednik general Sikorski, da se bo borila Poljska proti vsem onim. ki pravijo, da ie Poljska za vedno nehala obstojati. Mir. ki bo prišel no sedanji voini, je dejal Sikorski. ne sme biti mir maščevanja, temveč dejanie pravičnosti, ki bo za več generacij izključilo možnost novih konfliktov. Sikorski se ie tudi odločno izrazil za tesno poljsko-češko sodelovanje do sedanji vojni.
Eksplozije v Zedinjenih državah
VVashington, 15. nov. s. (Ass. Press). Vojni minister Stimson je izjavil snoči, da ni nobenega znaka za to, da bi bila številnim eksplozijam, ki so se primerile v zadnjem času v Zedinjenih državah, vzrok sabotaža.
Ljubljana, 15. novembra
Med najbolj priljubljene opere spada Bi-zetova ritmično in melodično razkošno bogata ter po svojem dejanju izredno močna »Carmen«. Tudi pri nas ni imela nobena opera toliko različnih dirigentov, režiserjev, pa nosilcev glavnih partij kakor »Carmen« in vedno iznova so oživili zanjo prav posebno zanimanje.
Čeprav smo jo imeli šele v lanski sezoni kot premiero z našo vztrajno napredujočo in se razvijajočo Milo Kogejevo, jo je postavila operna uprava za tekočo sezono zopet na repertoar. In zopet je bilo operno poslopje natlačeno polno, razpoloženje občinstva čisto premiersko, solistom so po vsakem aktu prinašali kope šopkov, in docela v skladu z vročo, omamno, očarljivo glasbo in s strastnim potekanjem dog-aJanja na odru je vladala med poslušalci že kar opasna vročina. Zopet se je dvignila vprizoritev ter je prav gotovo zunanje mnogo pridobila.
Režiser C. Debevec ni bistveno v svoji uprizoritvi ničesar izpremenil, ostale so lepe dekoracije po zasnovi scenografa ing. E. Franza, ostali so kostumi, ki polno ustrezajo, in niti med solisti ni novih obrazov. Toda pomnožil se je zbor, sodeluje več statistov, prizor z dečki je številnejši, scene z masami so pestrejše in živahnejše.
Glavno pa je, da je odpadlo marsikaj nepotrebno brutalnega in pretiranega. Naslovno partijo daje Mila Kogejeva z okusno omejeno razgibanostjo ter je danes njena Igra umerjenejša. notranje pa poglobljena. Igralski je torej njena kreacija demonske ciganke zopet pridobila. Tisto zoprno metanje v gorski soteski je končno povsem izginilo.
četrto dejanje pred areno pa se menda prvič predstavlja brez krajšav; nastopi bikoborcev ljudstva, otrok in oblastnikov so prikazani z večjim številom oseb, približno pravilno oblečenih, zlasti plesalci in plesalke pa so prinesli v dejanje stopnjevano oživitev. Tako je vsa uprizoritev bogatejša in hkratu okusne j ša.
Ker je tudi dirigent dr. D. švara vse delo z orkestrom in ansamblom obnovil in po-
poln il. lahko zapišemo, da je danes Carmen predstava, ki smo je lahko veseli.
Tembolj ker so napredovali tudi že znani nam nosilci glavnih vlog. O Mili Koge-jevi, glasovno snoči menda ne docela svojski, smo že rekli, da se je zopet igralski dvignila in je zunanje brez dvoma zelo prikupna Carmen. Zelo se je popolnil v svoji igri ln nič manj v svojem petju Ivan Franci s svojim simpatičnim, žarko toplim in pristno čustvenim Josejem. Njegova igra v tretjem in četrtem denjanju je že kar odlična.
Mlcaela Iv. Ribičeve je pač ena najbolj prisrčnih ustvaritev te naše marljive in sposobne pevke, ki se neprestano dviga v svojem tehničnem znanju. V. Janko kot Escamillo, Anžlovar kot Morales, Lupša kot Zuniga, pa B. Sancin in M. Sancin ter Španova kot Mercedes so prinesli svoje najboljše ln bistveno pripomogli uspehu.
Posebej pa sta zopet prav lepo in učinkovito opozorila nase, na svoja sočna in topla organa tenor V. Rakovec (Spanec) in M. Polajnarjeva (Frasouita).
V zadnjem dejanju so nastopili kot baletni solisti B. Pilato, Erna Moharjeva in BravniČarjeva ter s svojim znanjem želi živahno priznanje. Balet se je dobro uveljavil že tudi v 2. dejanju.
Tako je predrt a va, ki se je zaradi razširjenja zadnjega dejanja z baletom zaključila šele malo pred pol 21.. ostavila v celoti najboljši vtisk in zadovoljstvo.
Fr. G.
Iz Trhaveli
_ Koncert domžalskih malih harmonikarjev PJS bo v nedeljo 17. t. m. ob 18. v Delavskem domu v Trbovljah. Kakor sprejemajo z navdušenjem naše »slavčke« povsod, kjer nastopajo, tako pokažimo tudi mi v Trbovljah s številnim obiskom naše zanimanje za muzikalično domžalsko mladino, ki osvaja srca vseh prisotnih. Nastopi okrog 40 otrok v starosti od 4. do 12. leta. Vstopnice si rezerviraite v pred-prodaji, dobe se v nedeljo od 10. uie dalje pri blagajni v Delavskem domu.
Hq( q\n\ea
KOLEDAR Danes: Petek, 15. novembra: Leopold DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Korajža velja Kino Sloga: Opasne steze Kino Union: Skušnjava Razstava Kluba neodvisnih v Jakopiče* vera paviljonu odprta od 9. do IS.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78.
3%pod sita
Uprava našega gledališča pošilja z žilavo doslednostjo  menda že skozi štirinajst
dni dan za dnem na p. n. občinstvo naslovljeno vljudno prošnjo, »na/ prihaja točno k predstavam v Operi in Drami in naj ne moti z zakasnitvijo poteka dejanja na odru in občinst\'a v a\ditori ju. Istotako prosi d.ime, naj odlože klobuke v garderobi in naj z njimi ne ovirajo pogleda na oc/cr.«
Žalostno je, da mora gledališka uprava sploh nasloviti tako prošnjo na občinst\o, še bolj žalostno pa. ds jo mora neprestano ponavljati, kar je dokaz, da prav malo ali pa nič ne zaleže. In vendar bi moral vsak olikan človek vedeti, da je znak ne-olikanosti in netaktnosti hoditi v gledališče, na koncerte ali v kino potem, ko se je predstava že pričela. Isto velja za dame. ki mislijo, da so njihovi klobuki tako lepi, da za hrbtom take dame sedečemu človeku sploh ni treba gledati na oder. Cas bi že bil, da se tudi v Ljubljani nasadimo na red in točnost in pa. da bi imeli malo več obzirnosti do sočloveka.
Iz Celja
—c Gradnja nove celjske gimnazije. V
četrtek je bila v Celju komisijska razprava o idejnem osnutku za gradnjo poslopja II. realne gimnazije v Celju. Komisiji je predsedoval inspektor prosvetnega oddelka banske uprave Silvo Kranjec. Člani komisije pa so bili arhitekt Navinšek in gospodarski referent Mejač kot zastopnika banske uprave, kustos spomeniškega urada v Ljubljani dr. Mesesnel, zastopniki mestne občine celjske ter direktorja I. in II. drž. realne gimnazije v Celju Fran Mravi jak in Ivan Bračko. Predložen je bil idejni osnutek za gradnjo poslopja II. realne gimnazije na prostoru stare gimnazije na Slomškovem trgu poleg župne cerkve. Po tem osnutku bi podrli staro gimnazijo, sosedno kaplanijo in mežnarijo ter muzejsko poslopje na Slomškovem trgu. Novo gimnazijsko poslopje bi imelo proti župni cerkvi in Kapucinski ulici enonad-strepno, na vrtu proti Musarvkovemu nabrežju pa trinadstropno fasado. Šolske sobe bi bile na vzhodni in južni struni poslopja, dvorišče pa ob promenadni poti na Masarykovem nabrežju. Mestna občina je pripravljena, da v petih mesecih poruši vse omenjene stavbe in da stavbišče na razpolago. Na prostoru med novo gimnazijo in hišo lekarnarja g. Posavca bi občina na lastne stroške zgradila novo kaplanijo in mežnarijo. Kustos dr. Mesesnel je zahteval nekatere spremembe. Oba direktorja celjskih gimnazij sta se kot zastopnika šolske oblasti s šolskih vidikov izjavila proti gradnji gimnazijskega poslopja na Slomškovem trgu, ker ta prostor ni primeren za gradnjo šolskega zavoda. Mnogo primernejši bi bil prostor poleg I. realne gimnazije na »Otoku« ali pa tako zvani Pertinačev prostor pri Sp. Lanov-žu. Istega mnenja so tudi vsi uvidevni Celjani, zlasti vsi nekdanji celjski gimnazijci, ki so obiskovali staro gimnazijo na Slomškovem trgu. Zadeva bo predložena banski upravi, ki ji pripada končna odločitev.
—c Sodba zaradi umora na Planini pri Zrečah. Kakor smo že poročali, se je 31. oktobra pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju zagovarjal 301etni posestnik Franc Gosak s Planine pri Zrečah zaradi umora. Obtožen je bil, da je letos 7. avgusta dopoldne na Planini pri Zrečah z udarci s sekiro po glavi usmrtil svojo mačeho, 521etno preužitkarico Ju-
lijano Gosakovo in to po zrelem preudarku in iz koristoljubna, da bi postal neomejen gospodar in h a snovalec njenega posestva in se rešil vsakoletnih dajatev. Razprava je bila prekinjena in preložena na četrtek 14. t. m. Zaslišanih je bilo osem
novih prič, ki pa niso mogle dokazati obdolženčeve krivde. Franc Gosak je slej ko prej odločno zanikal, da bi bil izvršil zločin. Sodišče pa se je postavilo na stališče, da je Franc Gosak izvršil umor ter ga je obsodilo na 15 let robije, trajno izgubo častnih pravic in 1.500 din povprečnine. Franc Gosak je takoj po razglasitvi sodbe izjavil, da ni kriv. Njegova zagovornika sta prijavila revizijo in priziv.
—c O Šmarju in Šmarskem sodnem okraju bo predaval prof. dr. Pavel Strm-šek v ponedeljek 13. t m. ob 20. na ljudskem vseučilišču. Predavanje bodo spremljale skioptične slike.
—c Umrl ie v četrtek v Razlagovi ulici 8a v starosti 54 let veletrgovec g. Simon
Stoessl.
—c Tri nesreče. V torek si je lOletni sinček višjega sodnega oliciala Jurij E>o-len s Ceste na Dobrovo pri padcu v Kersnikovi ulici zlomil desno nogo pod kolenom. V sredo je posestnikov sin Ivan Jelen na Zg. Ponikvi pri Veliki Pirešici po nesreči s sekiro odsekal svoji 18 mesecev stari sestrici Mariji levi kazalec in sredinec. Istega dne si je triletni sinček posestnice Franc Kačič v Brstniku pri Laškem doma pri padcu zlomil levo nogo nad kolenom. Ponesrečence so oddali v celjsko bolnico.
S fUms&c^ct vCattia
— Kino Matica: Kora »za velja. Nemški film, ki more zadovoljiti samo skromnega, nezahtevnega gledalca. V ničemer ni originalnosti, podobnih nemžkih zadev za primitivno zabavo smo videli že mnogo. Komur je Theo Lingen simpatičen, bo morda zadovoljen z njegovim pustolovskim lovom za biserno ogrlico. Na smeh ti gre ob nekaterih komičnih situacijah in pa radoveden si, kako se bo storija končala v upanju, da se bo čimprej končala. Film za mašilo med tednom.
Sorzna poročila
Curth. 15. novembra. Beograd 10.—. Pali z 9.65, London 17.11, New York 431.—, Milan 21.775, Madrid 40.—, Berlin 172.50.
vđe^tnl pogrebni s»rod Občina LJubljana
Umrl nam je naš srčno ljubljeni soprog, dobri očka, dedek, brat, stric
in tast, gospod
Engelbert Franchetti
bivši brivski mojster, meščan in častni član raznih strokovnih združenj, odlikovan z redom sv. Save četrte in pete stopnje.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 17. novembra ob 3. uri pop. z Zal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 15. novembra 1940.
Žalujoče rodbine FRANCHETTI, PEŠL, SIKC-KANT
Danes premiera enega najodličnejših Čeških HlniOV
SKUŠNJAVA
Pretresljiva ljubavna zgodba, vzeta iz vsakdanjega življenja. V glavnih vlogah: Ladislav Bohač, Marija Glaserjeva, Jan Dohnal Itd.
Predstave ob 16., 19. in 21. uri! kino union — Tel. 22-21
Na 1,144.298 prebivalcev 9990 trgovin
in 221 zadružnih prodajaln v Sloveniji — Večjih podjetij je samo 398
Ljubljana, 15. novembra Te številko so zelo pomembne za presojo naših gospodarskih razmer. Zal pri nas Se marsikdo ne zna čitati številk kakor jih drugi ne znajo pojasnjevati; zato je pa tem već neutemeljenih sodb, nedokazanih trditev in predsodkov. Ali se je doslej kdo pri nas zamislil nad tem, da je v dravski banovini okrog 10.000 trgovin? To je izrednega pomena za gospodarsko sestavo Slovenije in zelo značilno za naše razmere.
ZAKAJ SE JE TRGOVINA TAKO
RAZVILA?
Ali so bili pri nas tako dobri pogoji za razvoj trgovine ? Zakaj je število trgovin tako naraslo? Morda je trgovina imela kdaj zlato dno kakor obrt. Tisti časi so pa nedvomno minili. Vendar bi si tudi s tem ne mogli razložiti, zakaj so se tako zelo razmnožile trgovine po Sloveniji. Ce bi bile prodajalne res tako donosne, bi sčasoma začele prevladovati bogate trgovine, ki bi lahko zmagale v konkurenčnem boju, da bi malih podjetij mnogo ne ostalo.
Mreža trgovskih obratov se je razpredla pri nas tako gosto zaradi posebnih krajevnih razmer. V Sloveniji je izredno mnogo trgov in večjih vasi, ki so središča širše ali ožje okolice. V vseh teh krajih so številne trgovinice. V podeželskih krajih najdemo pogosto združene gostilne in trgovine. Najštevilnejše so trgovine v krajih, kjer je kakšno industrijsko podjetje. Vendar je precej trgovin tudi v izrazito kmetijskih okrajih. Skoraj kakor pravilo pa velja, da čim več je industrijskega delavstva v posameznih okrajih, tem več je trgovin. Zato lahko sklepamo, da je pri nas število trgovin naraščalo vzporedno z industrializacijo; statistika nam kaže, da so industrijska podjetja naseljena po vsej deželi, čeprav nekaj okrajev ne more veljati za industrijske. Toda le s tem še ni vse pojasnjeno; ni le sam razvoj industrije vzrok razširjenosti trgovinskih obratov pri nas. bolj preprosta se nam zdi zadeva, če se spomnimo, da je naša banovina pasivna. To se pravi, da se številno prebivalstvo ne more preživljati le s kmetijstvom — če gozdarstvo s pridobivanjem in predelovanjem lesa prištevamo v posebno stroko — to se pravi, da mora kupovati večino življenjskih potrebščin. V izrazito agrarnih pokrajinah se trgovina ne more razviti tako kakor pri nas. Najbližji primer za to je Hrvatska — brez Zagreba, seveda.
NAJVEČ 2IVTLSKIH TRGOVIN
Trgovine so torej krajevna potreba; odprte so bile tam, kjer so bile potrebne,
da jih imajo ljudje čim bliže pri rokah. V podeželskih krajih so to navadno trgovine z mešanim blagom. Velika večina teh trgovin prodaja živila, tako da se v Sloveniji peča s prodajo življenjskih potrebščin 96r> trgovinskih obratov. V tem visokem odstotku živilskih trgovin torej najdemo odgovor, zakaj je število prodajaln pri nas tako naraslo. Vsaka izmed številnih podeželskih trgovinic je preskrbovalna edi-nica svojega malega okoliša. Lastniki teh podjetij bi se nikakor ne mogli preživljati s samo trgovino pri največji skromnosti, saj prodajajo blago le povprečno 110 porabnikom. Zato — in ker je za trgovino potreben vsaj skromen kapital — so podeželski trgovci posestniki in gostilničarji, včasih tudi lastniki lesnih podjetij ali imajo še kakršen koli drug, izdatnejši vir dohodkov. Seveda je pa v večjih krajih trgovina navadno v rokah poklicnih trgovcev, ki so kvečjemu še lastniki kakšnega manjšega obrtnega podjetja.
Trgovine v manjših krajih so navezane na napol kmečko prebivalstvo, ki je do neke mere bolj stalno naseljeno kakor industrijsko delavstvo v industrijskih krajih. Zato so trgovine v industrijskih krajih bolj pogosto ogrožene kakor v vaseh. Ko nastopi gospodarska kriza, jo trgovec v industrijskem kraju čuti mnogo bolj kakor njegov tovariš v kmečkem kraju. Dovolj je. če opozorimo na nrimer Jesenic in Trbovelj med zadnjo veliko krizo.
V LJUBLJANI  1.653 TRGOVIN
Po statistiki Zbornice za TOI je v Ljubljani 1653 trgovin, nad 15% vseh trgovinskih obratov v dravski banovini. Ljubljanske trgovine ne morejo živeti le od mestnega prebivalstva, četudi bi smeli računati, da so meščani znatno bogatejši (to se pravi, da je njihova kupna moč večja) kakor deželani. Ljubljana ne šteje niti desetine prebivalstva banovine, glede na število trgovin pa bi morala imeti najmanj 15% prebivalcev v banovini. Mestne trgovine morajo torej privlačevati kupce tudi z dežele. V Ljubljani odpade le 48 kupcev na eno trgovino, torej mnogo manj kakor znaša povprečje za vso banovino.
TUDI V MARIBORU, CELJU IN
PTUJU PREVEČ TRGOVIN
Posebej moramo opozoriti na značilnost, da so vsa večja mesta v Sloveniji prena-sičena s trgovinami kakor Ljubljana. Tako je v Mariboru 666 trgovin, tako da pride le 47 prebivalcev na trgovino, v Ptuju je 146 trgovin (46 prebivalcev na trgovino) hi v Celju je 271 trgovskih obratov (63 prebivalcev na trgovino). Med najbolj industrializirane okraje spada, radovljiški, ki
šteje 36.322 prebivalcev in 479 trgovin, tako da odpade 75 prebivalcev na trgovino. V tem okraju je 19 industrijskih obratov; vendar nam samo število industrijskih obratov ne pove mnogo, saj je glavno kapaciteta tovarn.
V BANOVINI SE 221 ZADRUŽNIH
PRODAJALN
Vseh trgovskih obratov je v banovini 9.990. Ker se pa število trgovin stalno spreminja, smemo računati, da je 10.000 trgovin, če delimo število prebivalcev, in sicer 1,144.298 z 10.000, sprevidimo, da pride le 114 prebivalcev na trgovino. Toda upoštevati moramo še, da posluje v Sloveniji 221 zadružnih prodajaln. Na posamezno trgovino torej pride največ 110 prebivalcev, izmed njih kvečjemu polovica odraslih. Videli smo pa, da največji kraji tega povprečja niti ne dosegajo. V Ljubljani, kjer pride le 48 prebivalcev na trgovino, posluje še 24 zadružnih prodajaln. Tudi v drugih industrijskih krajih, kjer je že tako največ trgovin, so še številne zadružne prodajalne. V radovljiškem okraju jih je 20, v kranjskem, kjer imajo 419 trgovin (87 prebivalcev na trgovino) 8, v ljubljanski okolici 10, litijskem okraju 12 itd.
Cim bolj kmečki značaj ima okraj, tem manj je v njem trgovin; kot primer vzemimo konjiški in šmarski okraj: v konjiškem okraju odpade 126 prebivalcev na trgovino, v šmarskem pa celo 210. Značilno je tudi, da so v ljubljanski okolici trgovine nekoliko redkejše, tako da pride 150 prebivalcev na trgovino. To si lahko razlagamo s tem, da se na periferiji ne more razviti trgovina tako zelo zaradi ostre konkurence mestnih prodajaln, ki lahko nudijo blago v mnogo lepši izbiri.
84   INDUSTRIJSKIH PODJETIJ
V LJUBLJANI
Jasno je, da je razvoj trgovine neposredno odvisen od industrije. Vendar po samem številu industrijskih podjetij ne moremo dobro presoditi, v koliki meri je treba pripisovati naraščanje trgovskih obratov na račun industrije v večjih krajih, kakor n. pr. v Ljubljani, kjer 84 Industrijskih obratov, v Mariboru (44), Celju (23), Kranju (29). v radovliiškem okraju (19) itd. Nedvomno je pa 398 industrijskih obratov v tesni medsebojni življenjski odvisnosti z 10.000 trgovin v Sloveniji. Vprašanje je, kako bi ta gosta mreža naše male trgovine prenesla močnejši sunek, kakršen ji grozi In kakšne posledice bi to imelo za splošne gospodarske In socialne razmere. Skrbi so nedvomno upravičene.
Olje bi moralo biti cenejše
Kalkulacija stroškov proizvodnje olja, objavljena v »Politiki", kaže, da je olje predrago
Ljubljana, 15. novembra.
Ljudje zdaj, ko je zeio podražena tudi mast, se teze prenašajo podražitev olja. Tako so prisil jtni varčevati pii vseh vi stan zabel: masti, maslu in olju. Kazumljivo je, da se marsikdo vprašuj, ali so tako visoke cene upravičene, ljudje rn.sli.jo, da so cene »pravične«, čim so maksimirane. Včasih pa vendar računi pokažejo, da so določene previsoke cene gleae na produkcijske stroške. Tako dokazujejo v »Politiki«, da so cene olja previsoke in da bi jih urad za kontrolo cen moral znižati. Zdaj je olje po 26 din h ter. moralo bi pa biti najmanj za 6 din cenejše.
O visokih cenah olja so razpravljali na pristojnem mestu. Baje so sprevideli, da cene letošnje produkcije oija niso bile pravilno določene. Določil jih je trgovinski minister po zaslišanju zastopmkov Prizada, urada za nadzorstvo nad cenami in tovarn olja. Tedaj se je izkazalo, da tovarnarji lahko proaajajo olje po 18.40 din franko tovarna. Cena olja v p rod nji na debelo je bila določena na 20.79 din, v nadrobni pa na 26 din, Tudi v Ljubljani je olje na drobno po 26 din liter.
Velikih tovarn olja v državi je pet. Pristojne oblasti so zahtevale od tovarnarjev, da jim piedlože kalkulacije produkcijskih stroškov pred začetkom letne produkcije. Pisec v ^Politiki« pravi, da so se potrudili ter naračunali precej visoke stroške, a seveda ne enake. Pri posameznih tovarnah naj bi se gibali med 14 in 20.50 din. Pri preizkusu teh kalkulacij jo pa bilo ugotovljeno, da velja kilogram olja povprečno 17.82 din; v tej ceni je vračunan seveda tudi tovarnarjev zaslužek. Tovarnarji so protestirali. Minister je pa naposled predpisal ceno 18.40 din franko tovarna.
Lani pred začetkom kampanje tovarn olja, to je pred začetkom vojne, je bilo solnčnično seme po 1.90 din kg. Tovarnarji so prodajali olje v sodih po 200 kg franko tovarna 9.45 din kg. Iz štirih kilogramov solnčničnega semena izdelajo kilogram olja. To se pravi, da je lani sama surovina stala za kilogram olja 7.60 din. Tovarnarji so bili torej zadovoljni z zaslužkom 1.85 din pri kilogramu ali 24.34 o 0 višjimi cenami, kakor so veljale surovine. Pozneje, v osmih mesecih, se je pa olje postopno pori raže val o, čeprav se surovine niso podražile. Naposled je bilo olje na debelo po 13.50 din kg. Te jeseni je bilo solnčnično seme pokupljeno delno še vedno po 1.90 din kg in le polovico ga je doseglo ceno 2.20 din. Pod raženo je bilo torej delno le za 15.50 «'0 ali za 30 par pri kilogramu, toda olje se je podražilo za 52 •/#.
Ce kalkuliramo cene olja po sedanjih cenah surovin in višini dajatev, je seveda upravičena precej višja cena kakor lani. Tako je zdaj solnčnično seme po 3 din kg. K tej ceni je treba še prlračunati 15 °/0 kot prispevek za oljarski sklad, to se pravi, da velja kilogram semena 3.15 din. Ker je za kilogram olja treba 4 kg semena, veljajo
torej surovine 12.60 din. Ce bi cene olja računali kakor lani, torej, če bi dodali dobavnim cenam surovin 24.43 bi smelo biti olje franko tovarna po 15.67 din kg in ne po 18.40 din.
Razen tega se olje podraži še nekoliko preveč v prodaji. Olje bi anoralo veljati franko beograjska postaja največ 17 din kilogram in ne 20.97 din. Ce priračunamo k tej ceni vse stroške, ki se naberejo do prodaje na debelo v posameznih krajih v državi, bi morali grosisti prodajati olje po 19.50 din kg in ne po 23.50 din.
Kilogram olja je več kakor liter. Cena olja v nadrobni prodaji bi smela znašati 19.94 din in ne 26 din liter. Po vsem tem je upravičena zahteva, da urad za nadzorstvo nad cenami predpiše nižjo ceno olja. Razumljivo je. da je proti pocenitvi olja hud odpor med prizadetimi. Zato tudi ne smemo pričakovati, da pojde vse tako gladko, kakor bi moralo. Nekateri, ki zagovarjajo sedanje visoke cene olja, se poslužujejo tudi argumenta, ki nima nič skupnega s kalkulacijo produkcijskih in prodajnih stroškov. Pravijo, da bi se olje ne smelo poceniti, dokler je mast tako draga, češ, ljudje bodo zaradi tega kupovali olje mnogo bolj ter bo kmalu pošlo, zlasti še, ker je letošnja produkcija manjša od lanske. Vendar dandanes ne more nihče s takšnimi razlogi upravičevati višjih cen življenjskih potrebščin. Vsaka neupravičena podražitev je v teh časih zločin, če sploh še velja za zločin, streči po življenju ljudem.
šentfakobčani o tvar-jajo novo sezono
Ljubljana. 15. novembra Naše najpriJjubljenejše m najboljše amatersko gledališče bo v soboto 16. t, m. ob 20.15 zopet odprlo vrata svojega hrama v Mestnem domu. Številno občinstvo, ki si ga je ta neutrudna dramska družina prido-bila tekom dolgih let svojega delovanja, že komaj pričakuje tega dogodka, saj mu je v neštetih komedijah, burkah, spevoigrah in dramah nudila že toliko umetniškega užitka, zabave in »meha, da te lepe večere že prav težko pogreša.
Za letošnjo otvoritveno predstavo," si je Šentjakobsko gledališče izbralo aktualno delo hrvatskega dramatika Gena Sencčica »Nenavaden človek«, katerega uprizarjajo vsa velika gledališča Jugoslavije, med njimi beograjsko, zagrebško in mariborsko, pa tudi če^ka. Snov, zajeta iz one sredine, katere problemi danes najbolj kličejo po pravičnejši ureditvi, je v tem delu prikazana v šestih slikah, ki kakor film tečejo mimo nas ter nas, prav zaradi svoje iskrenosti in udarnosti globoko dojmejo. Dejanje nas popelje v veliko mesto, v sredino številnih malih tragedij, a še številnejših velikih goljufij. Malemu človeku, železniške-
mu upokojencu in kostanja-rju fg. Košak), se jc za trenutek nasmejala sreča. Našel je pol milijona. Zc se veseli najdenine, ki mu po zakonu pritiče, pa ga prav oni, ki si je vzel v zakup pravico dehti miloščino in si nadel naslov »pokrovitelja« društva »Srce za siromaka« (g. Lavrič), ogoljufa, ne samo za denar, temveč za vse, kar je bilo temu pohlevnežu v življenju lepega. Tajnika tega gniilega društva, ki je »špiritus agens« vseh goljufij, bo igral g. Evpper. Izvrstni liiki, verne podobe iz resničnega življenja so: policijski komisar (g. Plevelj), policijski stražnik (g. Moser) ter mladi udarni nosač Marko (g. Kos), ki z zaupanjem zre v bodočnost, ki mora prinesti boljšo ureditev socialnih vprašanj. Pri delu sodelujejo še: gdč. Vidieeva (Tonkovičeva žena), Kramar jeva (manikirka), Cučkova (novinarka) ter Lombar (novinar) in drugi.
Šentjakobsko gledališče bo s tem delom gotovo ustreglo svojemu številnemu občinstvu, ki z napetostjo pričakuje otvoritvene predstave,
požar
Maribor, 15. novembra V Šeštarjah pri Majšpergu je danes ponoči nastal usoden požar, ki je uničil več lepih domačij. Goreti je začela najprej domačija posestnika Janeza' Sa gad ina, zaradi vetra se je pa ogenj razširil tudi na sosedne domačije. Hipoma so bile v plamenu hiše posestnice Amalije Pirnatove, posestnika Vinka Križanca m posestnika Josipa Roberja. Vse štiri domačije so pogorele do tal. Skoda zna^a okrog 300.000 din in je bila le delno krita z zavarovalnino.
Na kraj požara sc prihiteli gasilci iz Maj šperga m pozneje tudi gasilci majšperške tvornice. Z združenim naporom gasilcev se je posrečilo, da so ogenj omejih in preprečili, da se ni razširil na vso vas. Vzrok požara še ni znan, verjetno pa je, da so ogenj zanetili otroci, ki so se igrali v gospodar-sk em poslopju posestnika Janeza Sagadina. Gasilci so gasjK vso noč in še danes dopoldne stražijo na pogorišču.
Revija naših krajev
Ljubljana, 15. novembra Te dni je izšla nova številka »Turizma«, revije za propagando turizma banovine Hrvatske in Slovenije, in sicer skupno za meseca september in oktober. Iz zanimive vsebine omenjamo prof. VioHčev članek »Pospešuj mo turizem Hrvatskega Zagorja!«, odlomek iz imiv. prof. S telet ove publikacije o Ljubljani »Pečat naše usode«, članek Miroslava Pajalića o »Fotografiji v službi turizma«, reportaže Vladimira RegaHvja »Z veseljem in smehom čez naše Pohorje«, »V Rogaško Slatino tudi pozimi na zdravljenje« in »Pesem morja in noči na Sušaku«, prof. Violičevo razpravo »Rezultati turizma na Jadranu«, poročilo o sklepih nedavne turistične konference v Šibeniku in Sironičev članek o potrebi solidnega turističnega priročnika za našo državo.
Tudi to Številko revije, ki jo že osmo leto spretno in okusno ureja novinar Vladi-
DANES ZADNJIKRAT vesela, ZABAVNA IGRA V FILMU
IT AR A T* A   VFI iaiikino matica — Tel. 22-41
«V AW Ii £%. «J Ms «      ▼ ml* JLš *J /m • »Predstave ob 16.. 19. ha 21. uri. V glavnih vlogah: Theo Lingren, Gustav FrShlich, Marija Andergast. Smeh . . .  komične situacije . . .  prijetno razpoloženje . . .
mir Regallv, tiska pa Narodna tiskarna v Ljubljani, krasi mnogo res izbranih slik naših krajev, ki predstavljajo Zagreb. Remete pri  Zagrebu. Ljubljano,  planinsko kočo
na Obruču in motiv iz Pekla pri Obruču, pohorske planinske domove, dva motiva z nove pohorske ceste, Hvar, Rogaško Slatino, Sušak in druge motive iz naših lepih krajev.
V rubriki »Razno« 9lede poročila o manj pomembnih turističnih dogodkih v naši dr-
žavi.
Revija »Turizem«, ki kljub težavnim časom še zmeraj vztraja pri svoji okusni opremi — tiskana je na pravem umetniškem papirju — zasluži vso pozornost naših turističnih kro-gov, zlasti pa tudi gostinskih podjetnikov, ki bi si jo morali naročiti za okras svojih lokalov.
Naroča se pri upravi v Ljubljani. Knaf-Ijeva 5, celoletna naročnina pa stane samo 100 din.
Krasen
film »Skušnjava«
Ljubljana, 15. novembra
Čehi so nam podali že nebroj umetniško dovršenih filmov, ki jih je naše občinstvo sprejelo s posebno pazljivostjo. Tega pa ni pripisovati samo slovanskemu poreklu teh filmov, temveč dejstvu, da so bili vsi do sedaj pri nas prikazani češki filmi res prave umetnine. Čehi znajo zajeti vsebino za svoje filme globoko iz vsakdanjega življenja, ki jo potem obdelajo z veliko doslednostjo, prepričevalno in duševno globoko, tako da vsakdo najde v teh filmih nekaj lastnega. Režiser Mirslav Cikan je s svojo veliko rutino, ki si jo je pridobil v dolgih letih filmskega udejstvovanja, napravil film, v katerem je obdelal motiv, ki se tako pogosto pojavlja v življenju. Za nositelje glavnih vlog je izbral prvence češkega hudožestvenega teatra Ladislava Bohača, Marijo Glaserjevo In Jana Dohnala. Ta film, ki je Imel ne samo v svoji domovini, temveč povsod, kjer je bil predvajan, izredno velik uspeh, bo brezdvomno v Ljubljani deležen istega toplega sprejema, kakor dosedaj vsi ostali češki fiTnu, ker ga dejansko tudi zasluži. 2599
Vlom na Blokah
Ljubljana, 16. novembra.
Orožniki v logaškem okraju so polovili že več sumljivih potepuhov, ki so jim v nekaterih primerih dokazali tatvine, vendar je tam še vedno nevarna vlomilska družba, ki Ji ne morejo priti na sled. Vlomilci so te dni vdrli v trgovino delavskega konzumnega društva v Novi vasi na Blokah in jo izropali. Vlomili so ponoči in skušali priti v trgovino najprej skozi okno. Potem so si premislili in so rajši s krampom odprli vrata. V trgovini so vse premetali in odnesli 20 m rjavega sukna za moške obleke, 50 m temnozelenega sukna za moške obleke, 6 m črnega sukna, 2 m kamgarna in 12 m ševijota črne barve za ženske obleke, 30 m blaga za blazine v raznih barvah, 52 m modrega ln črnega klota, 33 m modre in rjave svile za podlogo, 30 m blaga za srajce v raznih vzorcih, 25 m belega platna, 43 m navadne rjave kotonine, več metrov sivega kamgarna, dalje nekaj metrov sivega, rjavega in modrega ripsa, zavitek blaga za srajce itd. Odnesli pa so tudi več jopic, suknjičev, razno žensko obleko in več perila. Pretaknili so še drugi lokal. Iz katerega so odnesli nekaj usnja, veliko špecerijskega blaga in jestvln.
Ker blaga niso mogli odnesti, saj ga. je bilo preveč, so ukradli z dvorišča posestnika Janeza Pakiža zelen ročni voziček, na katerega so naložili vlomilski plen in ga odpeljali. Vlom je vodstvo konzuma prijavilo orožnikom zjutraj. Ugotovljeno je, da 9o vlomilci oškodovali konzum za okrog 25.000 din. Kot glavnega vlomilca, ki je najbrž dal pobudo za vlom, zasledujejo orožniki nekega Vinka S., ki je doma Iz okolice, pa je takoj po vlomu pobegnil. Seveda ni bil na delu sam, marveč je imel pomagače.
Iz Šoštanja
obiskuje 8 vajen k In 4 vajenci, obrtni pa 15 vajenk in 49 vajencev.
Engelbert Fsranchetti umrl
Ljubljana, 15. novembra Davi je po dolgem trpljenju umrl v Ljubljani g. Engelbert Franehetti, bivši brivski mojster, meščan ljubljanski in častni član raznih strokovnih združenj.
— Me^^ia gasilska četa »i je nabavila novo motorno brizgalno. Ob svoji lanski 601etnici je tukajšnja mestna gasilska četa kupola gasilski in reševalni avto, pred dnevi pa je svojo delavnost dokazala z nakupom popolnoma nove motorke. Moč nove motorne brizgalne dosega 30 konjskih sil.
— Ali bo ustreženo važni zahtevi? Z zadnjo ukinitvijo nekaterih slovenskih vlakov je prestal voziti tudi vlak, ki prihaja v Šoštanj nekaj minut čez 8. uro zvečer. Kakor čujemo, je bila poslana na merodaj-na mesta 'posebna spomenica, ki so jo podpisali starši dijakov in vajencev ter mnogi drugi, zainteresirano!. Zadevna spomenica utemeljuje veliko škodo, ki jo je povzročila ukinitev tega vlaka. Posebno je koristil ta vlak številnim dijakom in vajencem, ki so se po končanem pouku v Celju vozili ž njim domov. Z ustanovitvijo II. celjske realne gimnazije hodijo dijaki tudi popoldne v šolo. Brez dolgega čakanja — ukinjeni vlak je odpeđjal iz Celja malo pred sedmo uro — so se lahko dijaid po zaključku pouka vrnili domov. Prav tako so z ukinitvijo vlaka močno prizadeti mnogi v Celju se učeči vajenci. Vsi ti morajo sedaj čakati na zadnji večerni vlak, ki odpelje iz Celja šele ob 9. zvečer in pride v Velenje ob 10. Upamo, da bedo merodajni činitelji upoštevali spomenico in ji tudi ugodili.
— Konzum tobaka v okt°brn. Na območju šostanjskega sodnega okraja je v oktobru znašal konzum tobaka 298.138 din.  (Lani din 207.181.)
— Trgovska In obrtna nadaljevalna s°ia. V tekočem šolskem letu poseča to šetlo 57 vajencev in 26 vajenk. Trgovski oddelek
Pokojni je bil rojen 1. 1871- v Klein-Rd-zingu na Gornjem Avstrijskem, že v mladih letih je začel delovati v javnem življenju v naši ožji domovini. Leta 1897 se je osamosvojil in je na Jurčičevem trgu št. 3 oc'prl svoj brivrrjco. s katero se je leta 1906 preselil v bližino justične palače. V .palači takratnega župana Ivana Hribarja na Tvrševi cesti naspn-ti kavarne Evrope je dobil lep lokal Podjetje je lepo uspevalo in ga je pozneje tudi izpopolnil tako, da je bilo med vodilnimi v Ljubljani. Franehetti pa ni deloval samo v svoji stroki, tom več v raznih obrtniških organizacijah, v katerih se je boril za obrtniške pravice. Za svoje velike zasluga na obrtnem polju je bil leta 1923 imenovan za ljubljanskega meščana, leta 1925 pa je h1'! izvoljen za častnega načelnika Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Odlikovan je bil z redom svetega Save TV. in V. stopnje. PokDJni Franehetti je bil ustanovitelj mnogih strokovnih združenj, Zveze obrtnih zadrug, Zveze obrtnih društev, soustanovitelj Kreditnega društva Mestne hranilnice, Obrtne banke, Zanatske banke in ljubljanskega velesajma. 17 let je bil tudi član ljubljanskega ohč-in^kega sveta in mnoga let član in predstavnik Zbcmice za TOI.
Pokojnik, ki je bil vedno zaveden nacionalist, je tu^i v narodnem duhu vzgojil vse svoje otroke, ki so kakor on večinoma člani sokolskih društev in utrl jim je tudi pot v življenje. Smrt vrlega moža p:meni težko izgubo za našo napredno javnost. Na zadnji poti spremimo EngeJberta Franehetti ja v nedeljo ob 15. z žal, kapelica sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojniku, ki je bil nad ^0 let naročnik našega lista, blag spominp ugledni rodbini naše iskreno sožalje!
DNEVNE VESTI
— Nova razdelitev sirovin za proizvodnjo olja. Trgovački minister je umaknil svoj prvotni odlok o razdelitvi sirovin za proizvodnjo olja med tovarne. Ta odlok je bil objavljen v »Službenih novinah« 8. novembra in po njej naj bi dobile tovarne olja v banovini Hrvatski 48 odstotkov teh sirovin. Prva hrvatska trgovina olja v Zagrebu bi morala poleg banovine Hrvatske preskrbovati z oljem še vso dravsko in vr-basko banovino do reke Vrbasa. Toda sirovine so potrebovale tudi druge tovarne olja in zato je trgovinski minister sedaj umaknil svoj prvotni odlok. Letna poraba olja znaša v naši državi 1535 vagonov, od tega odpade na banovino Hrvatsko 475, na Slovenijo 190, na vse druge banovine pa 879 vagonov, ali v odstotkih na banovino Hrvatsko 30.94, na Slovenijo 12.7, na druge banovine pa 5G.6C') « Trgovinski min. je s posebnim odlokom določil porabo olja novembra in decembra na 120 vagonov. Trgovci so že plp.čali vnaprej novo partijo olja.   ki   bo  kmalu razdeljena.
Posvetovanje o prehrani prebivalstva. Včeraj dopoldne je bilo v kabinetu trgo-
vinrkesa ministra posvetovanje o prehrani prebivalstva. Prisostvoval mu je trgovinski minister dr. Andres. Poleg njega so se udeležili posvetovanja kmetijski mini-sler dr. Cubrilovič, ravnatelj direkcije za prehrano dr. Ccšič. ravnatelj Prizada dr. Tot in zastopniki drugih gospodarskih ustanov.
— Novi kovanci po 25 par. Finančni minister je odredil, da se začenši z 21. novembrom začno jemati iz premeta stari kovanci po 25 par. 21. maja 1941. bo ta drobiž prenehal biti zakonito plačilno sredstvo. Obenem je finančni mir;ster odredil, da pridejo z 21. novembrom v promet novi kovanci po 25 par. izdelani iz legirane^a bakra in aluminij-brona.
— N^ša trp^vsF^a moniar^ je t»na zelo prizadeta zaradi vojne. Po najnovejših podatkih je izgubila od začetka vojne 14°/o glede na število edinše, po tonaži pa celo 20rr. sttv:!ne ladje so tudi začasno izločene iz prometa, tako da je prisiljeno počivati odnosno izgubljeno po številu edinic in po tonaži za 33° o v piimeri s 1. septembre m lani.
— F;>*\ rtovauja. zastopnikov vseh hrvatskih mest. Včeraj dopoldne so se pričela v Zagrebu posvetovanja županov in finančnih strokovnjakov vseh hrvatskih mest. Zbralo se je okrog 70 delegatov iz 27 hrvatskih mest. Govorilo se je v prvi vrsti o gospodarrkom položaju in finansiranju mest. Med drugim je bil sprožen piedlcg, naj se untanovi nov centralni denarni zavod mest banovine Hrvatske, ki bi poskrbel <:a ra^dolžitev mest. obenem bi financiral rentabilne investicije.
— Stai-.je naše industrije. Po uradnih podatkih, ki jih je 2,bral > Jugoslovenski kurir v je bilo letos 1. januarja v naši državi 3254 industrijskih podjetij, lani 1. januarja pa 3-?55. V zadnjem letu se je torej število industrijskih podjetij znižalo za 201 ali 5.82rr. Na področju Zveze indu-strijcev za Slovenijo je bilo lani 414. letos pa 415 industrijskih podjetij. V Sloveniji ter^j nazadovanje industrije vsaj po številu industrijskih podjetij v zadnjem letu ni bilo. Najbolj je nazadovala industrija na področju zagrebške industrijske zbornice, kjer znaša nazadovanje okrog 32rr.
— N°vi telofenki imenik za le*o 1911. Postno ravnateljstvo bo v kratkem izdalo nov uradni telefonski imenik za leto 1941. Zato obvešča telefonske naročnike, da lahko presojo s pismeno kolkovano vlogo za spremembo besedila, pod katerim so bili uvrščeni v imenik za leto 1939. Sprememba se bo izvršila proti plačilu pristojbine 5 din. Ker je direkcija po izdaji zadnjega imenika prejela nekaj reklamacij, da so v njem priobčeni naročniki, ki so že umrli, se pozivajo svojci umrlih naročnikov, da to spremembo v izogib poznejšim nevšečnostim pravočasno prijavijo Ako je bil v zadnjem imeniku kak vp:s napačno natisnjen ali pa so bile po izidu prejšnjega imenika ulice preimenovane, naj izvolijo prizadvti naiočniki to z nekoikovano vlogo prijaviti. Vloge za spremembo vpisa je treba vdožiti takoj, najpozneje pa do 20. t. m. pri pristojru pošti (v Ljubljani in Ma-riboiu pa na glavni pošti). Tam se dobijo tudi vse potrebne informacije. Osebe fizične ali pravne, ki niso naročniki telefona, ne morejo biti priobčene v imeniku, četudi so v najtesnejši zvezi z naročnikom.
= Produja novega bučnega olja. Prejeli smo: Tovarne bučnega olja v Sloveniji so že dobiie potrebne količine bučnega semena in imajo novo bučno olje že na razpolago. Trgovci na debelo, kakor tudi detaj-listi ter zadruge. Iti so preteklo leto dobivali bučno olje neposredno od tovarn, bodo tudi letos dobivali olje v istih količinah in pri istih tovarnah kakor preteklo leto. Trgovci-detajisti. ki so dobivali preteklo leto olje od trgovcev na debelo, ga letos lahko dobe le pri istem trgovcu na debelo. Trgovcem-dctajJistom in zadrugam so zaenkrat pri tovarnah bučnega olja ali pri grosistih na razpolago iste količine bučnega olja, kakor so jih nabavili lani v mesecih oktobru, novembru in decembru. Te količine bodo tovarne odnosno grosisti razdelili postopno kakor bodo prihajala naročila. Razdelitev za leto 1941 se bo izvršila naknadno, bo pa v skladu s porabo v ustrezajočih mesecih leta 1940. Cena še ni določena. Določil jo bo urad za kontrolo cen v Beogradu in bo v prihodnjih dneh objavljana. Za redne potrebe je zajamčena dovoljna količina bučnega semena za vse leto. Trgovci-detajlisti in zadruge naj pri razdelitvi skrbe, da si ne bodo posamezniki ustvarjali nepotrebnih zalog, pa bo bučnega olja za normalne potrebe vedno dovolj na razpolago.
— Dragotin Kette: Zbrano del°. Uredil France Koblar. Izdala Nova založba v Ljubljani 1940 St. L VI 4- 352. Cena: broš. 90 din, platno 110 din, pclusnje 130 din. Potreba po nevi izdaji Kettejevih poezij se je že davno čutila, saj smo v novejšem času debili skoraj vse pomembnejše pisatelje v moderni ureditvi in kritični obdelavi. Tako je bil že tudi za Ketteja zadnji Čas, da dobimo njegovo celotno delo. na novo urejeno in kritično pregledano. Nova izdaja se bistveno loči od obeh izdaj, ki jih je oskrbel A. Aškerc: obsega vse Kettejeve pesniško delo, v kolikor ga je bilo mogoče najti, okoli 30 novih pesmi in še nekaj novih prevodov, vso prozo, v kolikor je godna za tisk, in pesnikova pisma, ki se tičejo njegovega dela in živ"!jenja. Urednik je s študijem in zbiranjem skušal najti ključ v pesnikov razvoj; ohranil je sicer dosedanjo razporeditev posameznih poglavij, notranja ureditev pa je povsem nova in kaže v mnogom čisto drugačno podobo. Številne opombe pojasnjujep zlasti nasta-
nek posameznih pesrmi in odpirajo zanimive poglede v pesnikov oblikovni razvoj. Pesnikovo življenje urednik obravnava v dovolj obsežnem uvodu. Ta uvod gradi zgodovinsko ozadje devetdesetih let preteklega stoletja, odkriva usodne zapletljaje Kettejevega zunanjega in notranjega življenja in prinaša mnogo novega za slovensko slovstveno in splošno kulturno zgodovino. Nova izdaja Kettejevega dela noče biti zgolj znanstvena; njen znanstveni aparat je za celoto samo opera in ne namen; tako bo knjiga lahko zajela čim širši krog bralcev. Knjigo priporoča tudi odlična oprema. Novo pesnikovo podobo je z mnogim študijem izvršil akademski slikrf Božidar Jakac, zunanjo opremo je narisal akademski slikar Slavko Pengov; poleg tega je v knjigi priložen že zanimiv faksimile pesmi *Noč trudna molči«. Lahko rečemo, da je nova izdaja. Kettejevega dela lep slovstveno zgodovinski ln založniški dogodek.
— Naj\išje cene železnine. Sresko na-čelstvo v Ljubljani odloča in objavlja: Na osnovi čl. 1 in 2 uredbe o kontroli cen v detajlni prodaji (SI. list št. 420-71 z dne 4. septembra 1940, na podlagi pooblastila kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani VTII-K št. 520-40 z dne 17. septembra 1940 in § 133 zakona o občnem upravnem postopku odl°čam k tu-uradni odločbi O. št. 2019-1 z dne 24. oktobra 1940 za območje sreskega načelstva v Ljubljani-okolica naslednje najvišje cene za 1) za žeblje (cveke) vseh vrst se dovoli temeljna prodajna cena za 1 kg 11 din, 2) za železo v šibikah (palično in betonsko) in fasonirano železo, izvzemši železo v obliki črke U in T, se dovoli temeljna prodajna cena za blago: a) v svež-njih za 1 kg 8.75 din, b) za odprto blago za 1 kg 9 din. Razlogi: Sresko načelstvo v Ljubljani usvaja dejstvo, da imajo trgovine na deželi v pretežni večini odjemalce, ki kupujejo največ le za domačo uporabo in da zaradi tega ne pride trgovec na deželi do takega zaslužka kot oni v mestu, ker prodaja žeblje in železo v manjših količinah kot 1 kg. Pri tem odpade na trgovčevo breme kalo in papirnate vrečice, kar ne zmanjšuje zasiiužck trgovcu poj ono mero, ki jo je sicer deležen trgovec, ki prodaja največ v kilogramskih količinah. Z ozirom na vsa ta dejstva in po združenju trgovcev v Ljubljani-okolici predloženi kalkulaciji se izdaja ta odločba kjet dodatek k uradni odločbi O. št- 2019-1. Sresko načelstvo se je poslužilo določbe § 133 z u. p., kar ni s tem nikomur kršilo nikakršnih pravic. V ostalem pa veljajo vse odredbe prvotne odločbe O. št. 2019-1.
— Pia in Fino Mlakar nenadoma zapustila Beograd. Naša znana plesalca Pia in Pino Mlakar, šefa baleta državne opere v Munchenu, bi bila morala nastopiti na veliki baletni premieri z baletom beograjske opere. Prišla sta dvakrat plesat v opero in 1. decembra bi bila morala nastopiti v veliki baletni premieri. Sredi skušenj sta pa naenkrat odpotovala iz Beograda in šele z Zidanega mosta sta pismeno obvestila upravnika gledališča, da se vračata v Munchen. Skušnje so morali seveda prekiniti in vse priprave za veliki baletni nastop ustaviti. Gledališka uprava bo uvedla preiskavo. Baje gre za incident na baletnih skušnjah, zaradi katerega sta Mlakarjeva zapustila Beograd.
— 50 dni iz Ljubljane do Maribora. V rokah imamo dopisnico, ki je romala iz Ljubljane do Maribora polnih 50 dni. Iz Ljubljane je bila odposlana 24. septembra, v Mariboru so jo pa prejeli 13. novembra. Zanimivo bi bilo dognati, kdo je zakrivil ta rekord v našem poštnem prometu.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, od časa do časa bo rahlo deževalo. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani in Kumboru. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu, Kumboru in Dubrovniku 20. v Zagrebu 19, v Splitu 18. v Sarajevu 16. v Mariboru 15.2. na Visu in na Rabu 15, v Ljubljani 14.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.2, temperatura je znašala 13.8.
— Tatvina kolesa v št. Vidu France Perne iz Godriča v kamniškem okraju se je oni dan s kolesom pripeljal po opravkih v št. Vid. Kolo je za hip pustil brez nadzorstva pred neko hišo kjer mu ga je pa nekdo ukradel. Pernetovo kolo je novo znamke »Nauman«, črno pleskano, s po-kromanimi  blatniki, vredno 1600 din.
— Vlak ga je odbil. Z Bler«, so včeraj popoldne prepeljali v ljubljansko bolnico 301etnega posestnika Franca Sodjo, doma iz Kopi-ivnika pri Srednji vasi v Bohinju. Sodja je na Bledu padel pod vlak, ki ga je pa odbil, vendar je dobil hude zunanje poškodbe po vsem telesu, a tudi notranje. Njegovi spremljevalci so povedali, da je Sodja na kolodvoru na Bledu debil hud živčni napad in je na progi stoječ omahnil pod vlak, ki je baš tedaj privozil na pestajo.
— Noreče. V Za. grade u pri Žužemberku je konj brcnil v desno stran života 31etno posestnikovo hčerko Štefko Ozimek in ji zlomil ključnico. — Tudi 621etni občinski revež Janez Javornik z Iga se je sukal okrog kobile pri konjaču na Igu, pa ga je kobila brcnila v desno nogo in trebuh. — 5 letna posestni kova hčerka Cecilija Musta-var s Ponikve na Dolenjskem je padla doma s klopi in 64 zlomila desnico. — V bolnico se je zatekel tudi 26Ietni trgovski potnik Štefan T. iz Ljubljane, ki je v neki gostilni razbijal z roko kozarce in si pre-rezal desno roko.
— Na povratku iz Bitolja se je ubil. Stojko Sudar iz Pakraca je študiral v Bi-tolju bogoslovje in bombardiranje mesta je tako močno vplivalo nanj, da so ga poklicali starši domov, da bi si pomiril živce. Stojko se je res napotil domov. Med vožnjo pa je padel iz brzega vlaka in se tako pobil, da je v bolnici kmalu umrl.
— Velika racija zagrebške p°liclje. Ker se v Zagrebu vedno bolj množe vlomi in tatvine, je napravila policija v sredo zvečer veliko racijo, v kateri je sodelovalo nad 100 redarjev in okrog 70 detektivov. Racija je trajala skorajdo polnoči. Polo-vili so okrog 400 sumljivih postopačev in lahkoživk. Od teh so jih pridržali v policijskih zaporih okrog 80.
— Kmetje so si sami zgradili železniško postajo. Kmetje iz vasi Majurca blizu Kri-ževcev imajo tik vasi železniško progo Križevci—Koprivnica, če so se pa hoteli voziti z vlakom, so morali hoditi 4 km daleč v Križevce. Naprosili so železniško ravnateljstvo, da bi dobili postajališče in sami so se ponudili, da bi ga pomagali graditi, železniška uprava je pristala na to in kmetje so sami v Majurcu zgradili postajališče. Brezplačno so dali železnici tudi gradbeni les in sploh vse, kar je bilo za gradbo potrebno.
— Nezrelo koruzo p°blrajo s čolni. Iz
Bosanske Dubice in Slavonskega Broda poročajo o velikih poplavah, ki so povzročile občutno škodo zlasti kmetom. Polja so deloma pod vodo in kmetje si morajo pomagati s čolni, če hočejo pospraviti pred zimo koru-o, ki pa še ni dozorela.
Iz Lfisfeftane
—Ij Vsem stanovanjskim najemnikom sporoča društvo, da se je rok prijav za zgradbo malih stanovanjskih hišic z ozirom na živahno zanimanje javnosti in vedno prihajajočih novih vprašanj podaljšal do vključno 15 .decembra 1.1. Do tega časa bo društvo zbiralo prijave in podatke, ter bo nato sklicalo sestanek vseh interesentov, da se podrobno ustvari delovni načrt in takoj preide k realizaciji. Prijavi se lahko vsak najemnik brez razlike stanu, ki je postal član društva in plačal članarino, katero sprejema vsak delavnik od 10.—12. ure dopoldne društveni blagajnik v Wolf ovi uL 10, II. in znaša na mesec le din 1.—. Obenem se izroči lahko tudi pismena prijava za gradnjo hišice na tajništvo, društvenemu blagajniku. Glede etažnega načina gradenj se je na zadnji seji. ki je bila zelo živahna poleg drugih važnih sklepov v prid stanovanjskim najemnikom ustanovil poseben odsek, ki bo proučeval in na prihodnji seji poročal, ter se bodo ukrepi in sklepi objavljali v dnevnem časopisju. Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani.
—lj Ribji trg je bil tudi danes precej dobro zaJcžen, a kupčija je bila slaba. Gospodinje baje tako slabo posegajo po ribah zadnje čase zaradi diagega olja. Danes so bole naprodaj lepe sardelice po 20 din, osliči ap 3G din in tun ter palamida po 40 din kg. ščuke so bile po 20 din, žive postrvi pa po 40 kakor navadno. Naprodaj je bilo tudi nekaj več žabjih krakov.
—lj NA VSAKO MIZO  LAŠKO PIVO
—lj »Slovenska milil"■ skladairija -šker-janca., ki bo v nedeljo 17. t. m. ob 9. izvajana v frančiškanski cerkvi, spada med njeg"ova dela zadnjega časa. Odlikuje se zlasti po svojem mističnem navdilnjenju in bo uprav idealna spremljava k sv. obredu v cerkvi. Skladbo bo pel baritonist Mirko, Premelč, sodeluje pa godalni orkester Orkestralnega društva pod avtorjevim vodstvom. Maša ima 7 stavkov, presledki so izpolnjeni s posebnimi me digrami za orgle, ki jih je takisto napisal skladatelj šker-janc. Tako tvori ta maša s svojimi inter-ludiji živo enoto. Ljubitelje izvirne cerkvene glasbe opozarjamo na to službo božjo.
—lj Akademija »Pcmoč tovarišu«. Nedeljska akademija J NAD Jugoslavije bo r.udila najboljšo priliko za sestanek starejše generacije z mlajšo. Pa ne samo to. Vsa akademija mora izzveneti v prisrčno manifestacijo solidarnosti starejših, ki imajo svoja dijaška in akademska leta že daleč za sabo in mlajših, ki se v težkih materialnih prilikah prebijajo skozi študij. Olajšati s podporami, ki jih bo društvo podelilo iz čistega dicbička te prireditve, študij svojim članom, to je glavni namen te prireditve. In v imenu vseh tistih, ki že težko pričakujejo vsaj skromne podpore, vljudno vabimo, vse, ki vedo, kaj se pravi štuclentovsko trpljenje in katerim je boljši secialni položaj mladine pri srcu. V nedeljo ob 5. nasvidenje na akademiji v Trgovskem domu.
—lj Ribe, ocvrte piske porcija 12 din. Pečen puran. Gostilna Lovšin. 473—n
—lj Dve najdbi. Na hodniku Jegličeve ceste, pred hišo št. 3, je bil najden par črnih nizkih čevljev iz boksa in moški dežnik z leseno kljuko. V gramoznici, v bližini pokopališča pri Sv. Križu pa je bilo najdeno ogTodje starega kolesa, ki je imelo tudi obroč, a je manjkala guma. Kolo je najbrž nekdo ukradel, pa si potem prisvojil samo plašče in zračnice. Najdeno kolo. čevlje in c>ežnik hrani policija.
—Ij Marljivi prosvetni aelavci sio pri Sok o hi III za Bežigradom. Nedavno je društvo dobilo svoj prosvetni odsek (načelnik prof. Arko) in njegovi člani so se takej navdušeno lotili dela. Naštudirali so že prvo igro »Rodoljub z dežele«, ki jo bodo igrali jutri zvečer v zasilnih društvenih prostorih na letnem telovadišču. Prav bi bilo, da bi jim občinstvo izkazalo priznanje z lepim obiskom, zlasti še, ker so dobiček namenili skladu za zidanje doma.
—lj Podražitev teletine. V smislu odločbe kraljevske bansike uprave dravske banovine VHI-K štev. 769-40 z dne 5. XI. 1040 na osnovi št. 1 in 2 uredbe o kontroli cen na malo odločam, da se zaradi znatne podražitve zaklanih telet more povišati cena telečjemu mesu tako, da znaša: 1) za telečji vrat 14 din kg. 2) telečja prsa 16 din kg, 3) telečje pleče in hrbet s privago 18 din kg in 4) telečje stegno s privago 20 din kg. Sreski podnačelnik Počkaj/
~ OLAJŠEVALNE OKOLNOSTI
— Ne smeš mi zameriti prijatelj, toda tvoja nevesta je zares grda.
— Priznam, toda pozabiti ne smeš, da ima stotisoč olajševalnih okolnosti.
ia sokolskim praporom
Sokol LJubljana III
V okioD.u je ona v tiašem Jsokolskem domu prav dobro uspela akademija, ki so jo naštudirali naši najmlajši. Uspeh akademije je dal članstvu in naraščaju pobudo za ustanovitev dramatskega cdseka. Odsek marljivo deluje in bo pokazal v soboto 16. t. m. s krstno predstavo komedije »IJodoIjub iz Amerike« sad svojega požrtvovalnega dela. Komedija je vsa prepletena z zdravim humorjem in obeta salve smeha. VSe glavne vloge so v dobrih rokih žo rutiniranih igralcev. Je to krstna predstava našega dramatskega odseka, zato vabimo sokoistvu naklonjeno bežigrajsko občinstvo in bratska sokolska društva iz Ljubljane, da v obilnem številu posetijo to prireditev in s tem vlijejo našim mladin sokelskim delavcem za nadaljnjo prosvetno delo.
V soboto 16. t. m. ob 20. v dom Sokola III 7.a Bežigradom h krstni predstavi »Koao!jul> iz Amerike«.
— Koroškim borcem. Vsi. ki so vložili prijave za podelitev spominske kolajne 1918 19. pa jim jih je komisija vrnila v popolnitev,  odnosno da prilož? zaprisego
dveh prič, se pozivajo, da jih čimprej pošljejo glavnemu odboru. Novih prijav komisij? ne sprejema. — Glavni odbor Legije koroških borcev.
Sokol Medvode
Zadnje čase se oglašamo bolj redko. Smo zaposleni z delom in naši člani lei so bili na orožnih vajah, niso imeli časa za pisa-l nje. Naše društvo napreduje na vseh po-I ljih. Telovadni oddelki dece. naraščaja in članstva prav pndno pesečajo telovadnico in lepo se pripravljajo na veliko akademijo, ki bo na praznik zedinjenja v aašem domu. Program bo zelo pester in že danes opozarjamo vse brate, sestre in cenjeno občinstvo na to prireditev.
Naša mladina in naraščaj se veselita svojega tradicionalnega praznika, ko ju bo Miklavž obdaril s polnim košem. Pripravljamo sc na to prireditev in nabiralna akcija je v teku. Prosimo le. da na^ih nabiralcev, ki bodo prx?blašceni z našimi nabiralnimi polarni, ne odganjate ter jim po svojih močeh naklonite nekaj denarja ali pa blaga. Prihf>dnje dni vas brdo posetili in prosimo, da iih ne cdklonite brez darila. Prireditev bo za mladina popoldne, za odrasle pa zvečer.
V nedeljo 17. t. m bomo imeli v našem domu mladinsko icro »Povodni mrž« Mladina se pridno pripravlja na ta praznik, saj se bo tudi čisti dobiček porabil za obdaritev dece in naraščaja.
Prosvetni odsek je pridno na delu. Zaključil je idejno šolo za one čla.ie in članice, ki bodo prisegli 1. decembra Skoda le, da jc bi'1 obisk preveč pičdl ter bi bilo vredno grajati novo. šele pristop:vše članstvo. Prireja redno predavanja pred vrsto in pred občinstvom
Zadnje čase smo imeli nekaj gostovanj bratskih sokolskih društev. Ta^o so nas nedavno posedli vrli Stražišcan' z igro »Dem« in nedeljo kasneje bratsko društvo iz St. Vida z igro »Jakob Ruda«. Obisk obeh prireditev je bil zadovoljiv. Bratska hvala pridnim in požrtvovalnim igralcem za trud.
— Sokol Brezovica. V nedeljo smo uprizorili na našem odru veseloigro »Svet brez mož«. Vsi igralci so podali svoje vloge dobro, posebno pa se je odlikovala s. šin-kovčeva v glavni vlogi ženske, ki se bori za žensko neodvisnost od moškega sveta, kar pa v novi službi podleže močnejšemu klicu srca in se zaljubi v svojega šefa. Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem, ki so napolnili dvorano kljub temu. da so nam naši nasprotniki po dvakrat nalepljene lepake raztrgali. Ne razumemo postopanja teh ljudi, ki bi morali bolje poznati zapoved: »Ljubi svojega bližnjega . ..« Upamo, da se bo prej ali slej tiček, ki ima veselje nad našimi lepaki, bodisi iz lastne inicia-tave ali po naročilu drugih, sam izdal, ker božji mlini meljejo počasi, a gotovo. Morda nas mislijo s takim delom uničiti, a za enkrat se jim to še ne bo posrečilo. Mislimo, da ima vsakdo pravico nalepljati lepake za svoje prireditve, če plača predpisano takso in ima dovoljenje sreskega načelstva.
— Ljubljanski Sokol priredi v s:boto 23. t. m. mladinsko akademijo, pri kateii bedo nastopili izbrani oddelki meškega in ženskega naraščaja in dece. Prireditev se bo vršila v telovadnici v Narodnem domu s pričetkom ob 20. uri. Posebna zanimivost te prireditve bo tekmovalno srečanje prvih vrst moškega naraščaja jeseniškega in domačega društva. Obe vrsti sta zelo dobro pripravljeni: to bodo naši bodoči vrhunski  tekmovalci.  Ze  imena vodnikov
vrst. brata Pristova iz Jesenic in brata Gregcrke iz Ljubljane sta porok za to. Vrsti sta 2e tekmovali spomladi na Jesenicah, preizkušnja še boljše pripravljenosti bo zda i v Ljubljani. Kakor na Jesenicah naj bo prireditev tudi v Ljubljani pclnoštevilno obiskana, tembolj ker hočemo s tem izkazati obmejnim bratom svojo ljubezen in bratsko solidarnost. Spored akademije priobčimo prihodnjič. Zdra\o! Uprava.
— Nov igralski talent rta sokolskem odru v Zg. siški. v zadnji notici smo javnosti sporcčili svoje opravičilo, ker je morala po krivci igralke, ki je imela ket gost nastopiti v glavni v'.ogi Hunklove kmetske burke »Vaška Venera«, biti premiera te komedije odložena. Brat režiser Bokri je zato med domačimi članicami iskal novo igralko in odkril v sestri Majdi Feruzzi-jevi izreden igralski talent, ki se prvič predstavi našemu občinstvu v vlogi Majde (Vaške venere) v nedeljo 17. L m. ob 8. zvečer. Dasi je to prvi nastop naše mlade sestre, je že pri skušnjah pokazala toli talenta, neprisil jenosti in sproščenosti v igri. da si bo na mah osvojila simpatije občinstva. Hvaležni ji moramo tudi biti, da je na hitro vskočila v to tudi za rutinirano igralko težko vlego in nam omogočila predstavo. Ostale vloge so — kot že javljeno — zasedene z istimi igTalct t. j- najboljšimi, kar jih naš Sokol premere. TJver-jeni smo, da se bo občinstvo odlično za* bavalo.
Naše gledališče
drama
Začetek ob 20. url Petek.  15. novembra:  Skrivalnice. Red A Sobota. 16. novembra: Lepa Vida. Izven Nedelja, 17. novembra: ob 15. uri: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Cigani. Izven Fonedeljek, 18. novembra: zaprto OPEKA
Petek, 15. novembra: zaprto
Sobota, IG. novembra: Traviata. Izven. Gostovanje Vanje Leventove, bolgarske sopranistke
Nedelja, 17. novembra: ob 15. uri: Grof Luksemburški. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. uri: Jenufa. Izven. Gostovanje Elze Karlovčeve, altist-ke in Josipa Gostiča. tenorista
Ponedeljek, IS. novembra: zaprto
★
Opozarjamo na gostovanje bolgarske sopranistke Vanje I.* ventove. Jutri bo nastopila v partiji Violcte v Verdijevi operi »Traviata«, Lcvcnfova, ki je s svojimi uspešnimi nastopi v naši Operi pokazala veliko glasovno zmogljivost, podprto z učinkovito odrsko igro. Kreacija njene Viole-te, je v igralskem in pevskem pogledu zanimivost, ki si jo velja ogledati. Tenorsko partijo bo pol Franci, ki je dosegel z njo priznanje kritike in občinstva, očeta pa Janko, ki šteje to partijo mod svoje posebno dognane naloge. Dirigent: N. Stritof. Režiser: D. Zupan. Opozarjamo, da bo predstava izven abonmaja.
Plesni večer mlftde slovenske plesalke Marte Patiltaove, ki bi se moral vršiti v ponedeljek IS. t. m. je bil zaradi vpoklica pianista prof. Pavla šivica k vojakom preložen na ponedeljek 9. decembra. Marta Paulinova je bila pred dvemi leti gojenka Mete Vidmarjeve ter je naštudirala svoj bodoči Plesni večer popolnoma samostojne. Plesala bo zanimiv spored, ki obsega skladbe Grečaninova, L. M. skerjanca in P. šivica. Pri klavirju jo bo spremljal prof. Marjan Lipovšek.
SPORT
— Ustanovni občni zbor Drsalne zveze kraljevine Jugoslavije. V torek je bila v Zagrebu seja uprave hrvatske drsalne zveze, na kateri so bili določeni delegati, ki bodo zastopali Zvezo na ustanovnem občnem zboru Drsalne zveze kraljevine Jugoslavije. V Zagrebu sicer že obstoja vrhovna drsalna zveza, ki je pa srbski in slovenski klubi ne priznajo. Zato je bilo na zadnji seji v Ljubljani 3. t. m. sklenjeno to zvezo likvidirati ter sklicati ustanovni občni zbor, ki bo v nedeljo 17. t. m. v Beogradu in na katerem bo ustanovljena Drsalna zveza kraljevine Jugoslavije.
TEHTEN VZROK
— Zakaj oa dovoljuješ svoii ženi kajo?
— Ker mani govori, če k-di.
RAZGOVOR NA PLESU
— Gospodična ali radi jeste sir?
— Ne.
— Ali ga rada je vaša sestra?
— Nimam seslre.
— No, a če bi jo imeli, ali bi rada jed a
sir?
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
KROMPIR
aa drobno v Ljubljani, Mariboru, Celju in drugod Vam dobavim po din 1.75 do preklica. Naročite še danes! Vagonske pošiljke rekordno poceni. Martin Sajnović, Safarsko — Ljutomer. 2588
Poslažite se
malih oglasov
»Slov. Narodu«
mm
najcenejši!
1
POHIŠTVO
po naročilu najceneje, vsakovrstni stoli, politiram oprave, vsa popravila najceneje pri: ZORMAN, Breg 14, 2564
POUK
Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din
Strojepisni pouk
Večerni tečaji, pričetek pouka in vpisovanje v petek, 15. t. m. od 6. do 8. ure zvečer. Christofov učni zavod, Domobranska c. 15, tel. 48-43. 2123
KUPIM
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
NEKAJ VAGONOV SLAME kupim. Ponudbe na Jos. Herlah — Laško. 2587
VSAKO KOLIČINO
čajnega masla in smetane kupim. Ponudbe poslati na M. B. Ostojić, Dubrovačka 7, Beograd. 2595
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
SUHE BUKOVE ODPADKE
bukova drva in premog ima vedno na zalogi VERTACNIK, Jenkova 7. 2584
KONJSKO MESO
sveže, od pitanih konj ter iaz-ne izdelke iz konjsKega mesa se bo prodajalo v soboto 16. t. m. in vsak dan od 7. zjutraj do 7. zvečer. Kupujem konje za klanje. — Se priporoča Pučnik Rudolf, konjski mesar, Sv. Peti a nasip 29, pri Zmajskem mostu, Ljubljana. 2598
TRGOVINA »EDO« ĆEVLJI
Prešernova 48 Vam postreže v modi. kvaliteti in po  najnižjih cenah! PriporGČa se
EDO ČEVLJI      50 L.
Beseda 50 par Davek posebej. Najmanjši znesek ».— din
NATAKARICO
mlajšo, izvežbano, sprejmem takoj v gostilno. — Pogoji: 10%, stanovanje, hrana in cigarete. Zaslužek zelo dober. — Takojšnje ponudbe s sliko poslati na .»Lovački rog«, šid.
2596
innnr H" mnr
IDOlJUI TUDLTjULKX IHTO V H
narodna
Tiskarna
I UUBUANA
I KNAPUCVA 5
IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE innm-mnnr iiiiiiiiiiiniKiillIMIIIIIIIlin
Volitve in nastop prvih ameriških prezidentov
Ob nastopu prezidenta Jacksona so lezli pionirji z divjega zapada okna v Beli dom in Jackson je zbežal pred njimi skozi okno
Ameriške volitve prezidenta so sicer burne, toda zgodovinski trenutek miru nastane, ko prevzame no\1 prezident svoje uradne posle. V mirnem času je to vec ali manj pompozna svečanost, toda ta zgodovinski akt ne doseže take višine kakor v času, ko mo:e imeti izprememba prezidenta vpliv na usodo vsega naroda, ali pa včasih, ko so prevzemali vodstvo Amerike prvi prezident i.
Pzrve volitve z zamudo
Prvi amei lški prezident je bd Georg   VVashington   ter njegov nastop  in  zaprisega sta imela nedvomno največji pomen v zgodovini Amerike. Vendar pa najdemo  v  tem   dogodku marsikaj komičnega, če si ga prikličemo v spomin zdaj. Ko je v januarju i STO prvi kongres, predstavljajoč konfederacijo osvobojenih kolonij, zaključil svoje delo, je določil še preden   se   je   razšel   termin 4. marca, ko naj bi bil izvoljen prvi prezident, ki naj bi še istega dne prevzel svoje posle.
Vse je bilo pripravljeno za veliko svečanost v Federal Hallu v Ne.v Torku in nihče ni slutil kakšne ovire čakajo ta zgodovinski dogodek. Kongres naj bi se bil sestal 4. marca, toda zbralo se je nekaj senatorjev, ki pa njihovo število ni zadostovalo, da bi mogel biti po ustavi izvoljen prezident. Po zakonu se je začela tistega dne prezidentova funkcija, po ustavi pa Združene države še niso imele nobenega prezidenta, ker ni mogel biti formalno proglašen za izvoljenega.
Preostjalo ni nič drugega, nego prositi odsotne člane kongresa, naj takoj pridejo na sejo. Pošiljanje pisem je bilo pa zelo zamudno. Dan za dnem so odlašali svečano sejo. Del poslancev, ki so bili že nestrpni, je zopet odpotoval domov, da bi se čez nekaj dni vrnil, peščica senatorjev je pa hodila v Federal Hali vsak dan. Ob desetih so jih prešteli, toda vedno jih je bilo premalo. To se je vleklo do šestega aprila, ko je bilo končno s 33-dnevno zamudo navzočih toliko zastopnikov ameriškega ljudstva, da je mogel biti VVashing-ton izvoljen.
George VVashington
Washington je ta čas nestrpno čakal na poročila iz New Torka in ni hotel zapustiti svoje plantaže, ker ni bil siguren ali bo izvoljen za prezidenta. Njegov gmotni položaj po krvavi vojni ni bil posebno ugoden in on sam je bil nekako v dvomih, ali zadostujejo njegove sposobnosti za vodstvo nove države po boljši poti v bodočnost. To je zabeležil v svoj dnevnik, ko je 16. aprila odhajal v New York. Zapisal je: Ob desetih som se posiovil z Mount Vernona od zasebnega življenja in domačega miru ter odpotoval v New York težkega srca in z bolestnimi občutki, katerih ne morem opisati. Ko sem stopal proti prezidentske-mu sedežu mi je bilo kakor obsojencu, ki stopa na morišče.
V podobni negotovosti so bili tudi mnogi poslanci in senatorji, ker še ni bilo nobene tradicije, na katero bi se mogel parlament nasloniti. Med njimi ni bilo niti sigurnosti kakšen naslov naj bi dobil novi poglavar države. Teden dni pred prezidentovim nastopom se je sestal poseben odbor, ki je sklenil, da ima prezident naslov: -»Njegova Visokost   prezident   ameriških Združenih
Prezidentov sedež Beli dom
držav in zaščitnik njihove svobode«.
O tem naslovu pa niso hoteli bolj demokratični poslanci ničesar slišati. Samega VVashingtona so vprašali, kaj misli on glede naslova. In prediagal je, naj bi imel prezident naslov: Njegova visoka mogočnost. Pa tudi ta naslov so odklonili. Ena usoda je zadela tudi predlog naj bi se imenoval prezident: »Njegovo volilno Veličanstvo«. Nekateri predlogi so bili zelo komični. Nekaj poslancev je zahtevalo, naj se imenuje prezident: Njegova ekscelenca, drugi zopet: »Njegova nepotrebna ekscelenca« ali celo »Njegova okrogla ekscelenca«. Slednjič je ostalo to vprašanje nerešeno in ameriškega prezidenta imenuje lahko zdaj vsak človek kakor hoče. Navadno se rabi nagovor: Gospod prezident:
Prisega na izposojeno sveto pismo
šele 3. apiiia je prvi prezident prevzel
svoje posle, se v zadnjam trenutku pa se senatorji niso mogli odločiti o malenkost uih vprašanjih etikete, šlo je za to, da-li naj ob prezidentovem nastopu senatorji sede, kakor je bil običaj v angleški lordski zbornici, ali pa naj stoje, kakor je bil v Angliji običaj v spodnji zbornici. Ko je bila debata o tem najvažnejša se je nekdo spomnil, da ni določena delegacija, ki naj bi spremljala VVashingtona iz njegovega stanovanja do Federal Halla. Brž so izvolili nekakšen odbor, toda trajalo je dobro uro preden je novega prezidenta pri vedel. Ta čas so pa zopet ugotovili, da ni nobenega svetega pisma, na katerega bi VVashington prisegel. Začeli so iskati sveto pismo in končno so si ga morali
Izposoditi  Iz  bližnje framasonake lože.
Ko so bile slednjič odstranjene vse ovire oe je pojavil VVashington v* spremstvu mnogih uglednih meščanov. VVashington je znal kljubovati celo angleški armadi, bil je ves razburjen, roke so se mu tresle in njegove besede so se komaj slišale, želel je. da bi mogel priseči brez velikega števila prič, toda senat je njegovo željo za-
vrnil in tako se je moral VVashington podrediti vsej slavnostni proceduri.
Na balkonu vpričo ogromne množice, ki je čakala na VValstreetu, da bi videla prvega ameriškega prezidenta, je izgovoril VVashington predpisano prisego. Potem je poljubil sveto pismo in med navdušenim vzklikanjem množice odšel v senatno dvorano. CLm je vstopil, so vsi senatorji vstali. Pozabili so na dolge debate, da-li naj senatorji stoje ali sede. In vsi so stoje poslušali VVashingtonov govor. To pa ni bil slavnostni govor, Washington ni bil dober govornik. Bilo je samo oznanilo vsemu svetu, da je dobila nova svobodna država prvo vlado.
Pozlačena prezidentova kočija
DrugI prezident John Adams je pa že imel svečanejši nastop. Pri njem je bila že gotovo tradicija in bilo je tudi več časa za vse priprave. Tu ni bilo več beganja in komičnih prizorov, kakor pri volitvi in nastopu prvega prezidenta. Adams se Je odpeljal v Kapitol v pozlačeni kočiji, ki jo je vleklo šest belcev. Njegov naslednik Jefferson. ki je bil prvi prezident. ustoličen v Washingtonu. je šel v Kapitol peš in spremljalo ga  je samo nekaj miličnikov
Buren nastop prezidenta Jacksona
Najburnejsi je bil nastop prezidenta Jacksona leta 1S29. To svečanost imenujejo še zdaj v Ameriki cirkuška predstava. Jackson je bil tipičen mož zapada. Bil je splošno znan in oboževali so ga tisoči pionirjev, ki so se zbrali v VVashingtonu iz
krajev odelaJjenin nad 500 km, da bi vided kako prevzema eden izmed njih prezident-ske posle. VVashingtonske ulice so bile polne mož v slikovitih pionirskih hlačah, mož, ki je bilo njihovo vedenje prebučno za veliko mesto. Elegantni VVashington se je naravnost ustrašil teh divjih obrazov in stotnija pehote ni hotela spremljati Jacksona. ker se je bala, da bi ne mogla krotiti množice.
Naval na svečanost je bil tako velik, da so morali kiaj, kjer je prezident prisegal, zavarovati z močno vrvjo, da bi pre-zidentovi prijatelji z zapada ne podrli tribune.
Po končanem obredu so pritisnili vsi pionirji v Beli dom in ko jim niso zadostovala
vrata so lezli kar skozi okna v dvorane ter zahtevali jedi in pijače. V Belem domu so se vedli kakor v krčmi divjega zapada. Z umazanimi Skornji so hodili po atlasastih stolih, da bi se pririnili do bufeta, trgali raz stene svilene tapete in Jackson je bil vesel, ko se mu je posrečilo zbežati skozi
okno. Slednjič je Sinila nekomu v glavo srečna  misel.  Sodčke s  pijačo je  dal od-
resti na travnik pred Kapitol in tako ja bil rešen v Belem domu mir. Ko je množica opazila, da je prezident izginil, se je začela tudi  sama razhajati.
Zdaj nastop prezidenta ni več tako divje pesrter, kakor je bil v onih časih. Svečanost je zdaj dostojna brez popivanja in veselja-čenja strogo v duhu ameriške demokracije.
ov nauk: multimentalizem
Zanimiva dognanja japonskega psihologa
Tamea Kajiyame
Japonski psiholog Tanieo Kajiyama je začel oznanjati nov nauk o šolanju možganov, tako zvani nauk o multimentaliz-mu. Mož trdi, da lahko vsak človek razvija v sebi neslutene duševne sile in sicer s pomočjo multimentalizma. Morda bodo celo tisti naši vrstniki, moderni duhovi, ki se love v raznih »izmih*. napeto razmišljali, kaj prav za prav misli japonski psiholog s svojimi izrazi mentalist, menializem, muitimentaiist in multimen-talizem.
Strokovnjak nam daje enostavno definicijo. Kaj ivama meni, da se lahko človeški možgani istočasno osredotočijo na več vprašanj, da lahko človek istočasno razmišlja in dela dve ali celo tri stvari in tako izrabi svoje možgane do skrajnih možnosti. Skrbno merjenje in kontrola možganov v tisočerih primerih je pokazala japonskemu raziskovalcu, da je pri običajnem osredotočenju praktično zaposlena le petina naših možganov, našega duha. Ostale štiri petine, ki so torej proste, nam pomagajo dojemati ropot, kretanje in dojme sveta okrog nas. ki moti in ovira
našo k on ten traci j o. Kajivama si je prizadeval  zaposliti   te štiri  petine možganov
tako, da bi ne bilo mogoče motiti osredotočenja v možganiih.
Povprečni človek utegne pripomniti k temu, da je sicer lahko razlagati tako teo-rjo, da je pa težje uveljaviti jo. Kajivama ima pri rokah praktični dokaz, da je to možno. Podvrgel se je namreč preizkušnji vseučiliških profesorjev, pri katerih je istočasno pisal z eno roko od desne na levo, z drugo pa od leve na desno, pole? tega je pa vodil težko debato o novem filozofskem problemu in reševal še matematično nalogo. In pri vsem tem prav nič ni napenjal svojih misli, temveč je prestal preizkušnjo multimentalizma smeje in zbijal vmes še šale, izvirajoče menda iz njegove četrte ali pete koncentracije.
Cujmo pa, kako se lahko tudi preprost človek in ne samo vseučiliški profesor in psiholog vežba v multimentalizmu. Poskusimo napisati pismo prijatelju A, pri tem pa istočasno razmišljati o vsebini pisma, ki smo ga dolžni napisati prijatelju B. Kot nadaljnjo koristno vajo priporoča
Kajivama pisati z eno roko od leve proti desni, z drugo pa istočasno od desne proti levi. V začetku se nam sploh ne bo posrečilo pisati istočasno z obema rokama, ali kvečjemu bomo lahko pisali samo enake besede. Ko se bomo pa nekaj časa pridno vadili, bomo lahko pisali z vsako roko nekaj drugega.
Največjo važnost polaga japonski psiholog na vajo leve roke, kajti levica kontrolira desno polovico možganov. Raba levice pogosto odstrani bolečine v desni polovici glave. Jecljavost se baje pogosto odstrani z vztrajnim vežbanjem in zaposlitvijo desnice, kar vzpodbuja središče govora, ki je tudi v desni polovici možganov. Kajivama je preizkusil svoj sistem tudi na služinčadi. Dva Člana služinčadi sta začela pozneje študirati na univerzi tretji je pa postal dirigent simfoničnega orkestra.
Končno preizkušnjo svoje metode pa pričakuje japonski učenjak od uvedbe mentalizma na japonskih šolah, kjer naj bi se z njegovo pomočjo zdramile speče duševne sile v korist duhovnega razvoja vsega človeštva. Treba je pa pripomniti, da multimentalizem japonskega učenjaka ni nič novega. Znano je, da je lahko Julij Cezar istočasno čital, pisal in govoril odnosno narekoval pisma. Toda to je treba pripisovati vsestranski genijalnosti tega slavnega rimskega vojskovodje in državnika.
Čim starejši, tem manj bolezni
Iz statistike za leto 1938 je razvidno, da so izmed 10 000 moških članov v starosti od 20 ao 29 let oboleli 5103, torej vsak drugi. Izmed 10.000 članov zavarovalnic starih nad 60 let. jih je pa obolelo samo 3.595 ali vsak tretji, število obolenj pade z vsakim 10 letem, dočim se splošno misli, da so starejši ljudie bolj nagnjeni k boleznim kakor mlajši Statistika zavarovalnic pa dokazuje nasprotno. Seveda je res. da se čas bolezni z večjo staiostjo podaljša do podvojitve, da je zrak na deželi bolj zdrav kakor v mestih je splošne znano. Manj ie znano, da je tudi delo na kmetih navzlic velikemu naporu zdravju manj škodljivo, kakor recimo delo po pisarnah. Na kmetih se pripeti tudi mnogo manj nesreč kakor po delavnicah ln tovarnah. Na 10000 delavcev v mestih odpade 63.000 zaradi bolezni zamujenih delovnih dni. dočim jih odpade na kmetih samo 39.000 na leto. Zaradi telesnih poškodb zamudi 10.000 demvcev v mestih na leto 30.000 delovnih dni. na kmetih pa samo 23.000. Oripo dobe delavci v mestih mnogo pogosteje kakor na kmetih Razlika zno5n celih 43%. Na kmetih tudi ne poznajo nevrastenije in podobnih živčnih bolezni, pač pa imajo na kmetih ljudje več čirov in vnetja slepiča kakor v mestih.
Nepotrebno razburjenje
Prebivale emesta Baltimore je nedavno razburila vest o 3.000 let stari egiptski mumiji. Kupila jo je gospa Hurstova na
dražbi starinskih znamenitosti in plačala je 20C0 din za mumijo, ki je pa vzbudila v
Baltimore silno ogorčenje. 2e na kolodvoru so ženska društva protestirala proti prevozu mumije, ki more po njihovem mnenju prinesti mestu samo nesrečo.
Pozneje so se jele širiti o mumiji strašne vesti in policija je dobivala od vseh strani anonimna pisma, v katerih so jo neznani pisci opozarjali, da v mumiji ni skrito truplo starega Egipčana, temveč žrtev nedavnega zločina. Hurstova se je končno uklonila pritisku javnega mnenja in ker ni mogla obdržati mumije pri sebi, jo je podarila muzeju, kjer so pogledali kai je v nji. Razburjenje se je takoj poleglo, čim so ljudje zvedeli, da je bila mumija polna žaganja.
Nov način zatemnitve
Problem popolne zatemnitve je mnogo težji tam. kjer imamo velika okna odnosno cele steklene stene, kakor pa pri navadnih hišah. Najtežje je zatemniti tovarne, delavnice in pisarne z velikimi okni Tu je zatemnitev draga in težka, obenem pa prinaša s seboj še druge nevšečnosti Ovira namreč zračenje prostorov in promet zlasti pri podjetjih, ki delajo na več posad. Te ovire so vzbudile zanimanje strokovnjakov in po mnogih poskusih so našli le ti i?;hod, namreč zatemnitev po filtracijski metodi.
Ta metoda sloni na absorbiran ju svetlobnih žarkov po gotovi barvi s pomočjo filtra drugačne barve. Okna se prevlečejo z barvo ali barvastim celofanom, ki ne prepušča svetlobe, izžarevajoče iz razsvetlje-vanih teles, dočim dnevna svetloba lahko pride skozi okna. Pri tem pa ne smerne uporabljati poljubne luči, temveč samo posebne svetilke, ki dajejo v prvi vrsti žolto in   rdečo  svetlobo.   Svetilke   morajo biti
take, da se ne Sirijo iz njih žarki, krajših
valovnih dolžin. Pri prvih poskusih so prevlekli okna z modro barvo, ki praktično sploh ne prepušča žolte svetlobe. Dnevne svetlobe je pa prepuščala premalo. Pozneje so spoznali, da je mnogo boljši iz-vestni odtenek zelene barve, ki prepušča do 25^r dnevne svetlobe in je obenem prijetnejši očem. Novi način zatemnitve je sicer se v stanju poskusov, vendar pa ima mnogo prednosti v primeri z običajnimi načini.
Telefonski pogovor na 13*000 km
Bogati trgovec VVaJlern v Melboumu v Avetraliji je hotel nedavno govoriti telefo-nično s Honolulu. Pogovor na razdaljo 13.000 km je bil mogoč že čez nekaj minut po prijavi. V ta namen so bih' potrebni trije radiofonski sistemi ki Štiri telefonske proge. Glas iz Melbourna so najprej prenesli po telefonskem vodu v Sidney, od koder je šel brezžično do Bal doc ka. potem pa zopet po kablu do Rubby in brezžično do New Yorka. Iz New Yorka je šel po telefonskem vodu preko Amerike in končno brezžično preko Tihega oceana do Honolulu.
Telefonistka. ki je poskrbela za to telefonsko zvezo, je sJLšala glaa človeka, ki j« klical v ponedeljek, kako voćci dobro jutro drugemu, ki ga je poslušala v torek. Ni še primera, kjer bi bilo mogoče kon-trobrati svetovno razliko na zemlji tako pozitivno kakor v tem primeru telefonskega pogovora na razdaljo 13.000 km. To je bil pa tudi zelo drag telefonski pogovor, saj je znašala pristojbina v našem cenarju okrog 8.000 din.
PRITOŽBA
Zdravnik stopi k bolniški postelji in vpraša bolnika — Ali imate kakšno pritožbo?
— Da. — odgovori bolnik s slabim glasom. — Moja strežnica je stara že so let.
Prošnja železniški upravi
Kamnik, 14. novembra
Brali smo pred dnevi, da se je vršilo v Beogradu posvetovanje na gener. direkciji drž. železnic, dn se ukinjeni vlaki ponovno uvedejo, tarifa pa naj bi se zvišala, kljub temu. da ao proti ukinitvi vlakov na naših progah protestiialc občine v imenu občanov, se m dalo to preprečiti, ker je menda naS glas le glas vpijočega v puščavi.
Poglejte, kako s*.- g^di nam iz kimni^ke-ga sreza po ukirvtvi vlakov. Če huees k zdravnika, na sodišče, sresko načels-t vo ali davčno upravo, se moraš peljtt' že s prvim vlakom ki pride v kamn«k okrog 0 zjutraj Nato čaka> do b m opravil recimo do 9 vse poten) pa spet ćaka^ do 12.30 na povratni vlak. torej dobre 3 ure' Prav toliko časa morajo čakati Tudi potniki, ki se pripeljejo z jutranjimi vlaki na prvo zvezo za Kamn^, vse zaradi uk;njenia vlaka št. 8415 ki je odhaial iz Ljubljane ob 8.05 in se vračal ob 10.45.
Vzet nam je bil tudi vlak št. 8419. to je popoldanski ob H 45 pioti Ljubljani. To je bila za r.a* i/rcdno ugodna zvtza z Ljubljano, vrhu tega pa so &e s povratnim vlakom že pričeli vračati mnogi z dela domov Sedaj jih morete v*.deti, kako tavajo brez opravka po Ljubljani, se stiskajo po čakalnicah in zabijajo čas \ brezdelju, ko čakajo naslednji vlak skrro 4 ure.
Ukinjen le bil nadalje vlak št 8423 in št 8424. ki se je vračal \ Kamnik iz Ljubljane ob 21 20. Marsikateri med nami je ravno radi tega moral in še mora v teh mrzlih, mokrh nočeh po 4 d«. 5 ur peš hoditi domov. Samo tisti, ki je poskus'!, kaj se pravi hoditi ob takem vremenu ob 8. zvečer čez Jezico. (":rnuče in Dobravo na Domžale, bo vedel ceniti pomen večernega vlaka v pravi meri.
Tovorni promet se pri nas ni povečal, proga je večji del dneva nezasedena N'a tako kratki progi, okrog 2C km. se nam zde te omejitve popolnoma nerazumljive. C) rentabilnosti vlako\ ni vredno debatirati, kajti sprevodn:ki lahki povei.u. kako se v potu svojega obraza prerivajo po natrpanih hodnikih vagonov Niso lorej premalo, ampak celo preveč za sodni!
Merodajnc fakto-rje prosim", da upoštevajo ta dejstva ir nam popra\ij<j to socialno krivico s tem, da vse ukinjene vlake
spet uvedejo.
I      4 «   ,    f        . w ■ \   , .
v -
1 \
~r '   ~»  •       V »    * »
V       s*      i /.
i
4- A »    A .     J .
K     ■ ■"
jEdmand O* Hara:
31
ĐroTesoria
Roman
Nekaj časa je bilo vse tiho. Dve, tri minute. Potem se je pa zopet slišalo škripanje stopnic. In zopet tišin?.. ..
Mož, ki je prihajal po stopnicah, je bil zelo oprezen. Po vsakem koraku se je potuhnil in čakal nekaj minut.
Minilo je četrt ure. Detektiv je napeto gledal v Vrata. Po njegovem računu je moral biti njegov neznani gost pri vratih. Zadnji presledek je bil nekoliko daljši od prejšnjih. Zdaj zdaj se bodo vrata počasi odprla.
Tovmsend se je tiho obrnil v stran in se prepričal, da drži samokre3 v roki.
Vrata so se odprla. Povsem neslišno, toda naglo.
Na pragu je stala bela postava. Od pete do glave zavita v belo. To\vnsend je bil presenečen. Kaj ga je ho+el ta neznanec prestrašiti, da je prišel v obleki strašila?
Bela postava je stopila v sobo in obstala zalita S mesečino. Kar se je detektiv dvignil s postelje. — Marion, ti! — je zašepetal presenečeno.
Dekličino telo je lahno zadrhtelo, potem je pa hotela naglo zbežati iz sobe.
Tovvnsend je hitro skočil k vratom in jih zaprl tako neslišno, kakor so se bila prej odprla. Potem je pa prižgal svečo in molče buljil v Marion. Na sebi je imela dolgo nočno srajco, okrog ramen je pa ovila belo ruto. Lase je imela razčesane in iz oči ji je odsevala malone groza.
Townsend jo je prijel za roko on jo odvedel k divanu.
— Kaj se je zgodilo, Marion? — je vprašal ves
v skrbeh.
Povesila je glavo in naenkrat je zaplakala. Tovvnsend ni vedel, kaj počenja. Prinesel ji je kozarec vode. Toda s tem je bilo izčrpano vse njegovo znanje o tem, kaj naj počne z dekletom, kadar joče.
Marion ni nehala plakati. Townsend je stal kraj nje in zdelo se je, da je čisto odveč.
— Marion, Marion, prosim te, — jo je rotil, — povej mi, kaj morem storiti zate.
Dvignila je oči. Usta so ji še vedno drgetala v joku, toda iz oči ji je že odsevala kljubovalnost.
— Ali morem kaj storiti zate ? — je ponovil malone obupano svoje vprašanje.
— Seveda, — je dejala naenkrat, — daj mi robec. Ton sen d se je prijel za glavo.
— Seveda, seveda! — je vzkliknil vneto in ji brž prinesel robec. — Oprosti, dekle, to je namreč prvič v mojem življenju, da imam pred seboj objokano dekle.
Obzirno ji je hotel otreti solze iz oči, toda
ona mu je iztrgala robec iz roke in si Čisto prozaično obrisala nos.
— Velik tepec si, — mu je dejala odkrito. — Zelo velik tepec.
Te besede, še bolj pa zaupljiv glas, je deloval na Townsenda zelo pomirjevalno. Vstal je in vzel cigareto. Ko jo je prižgal, je sedel k dekletu in naenkrat mu je položaj zelo ugajal.
— Pripoveduj mi, dekle, — je dejal skoraj veselo, — čemu se imam zahvaliti za tvoj nočni pose t.
Sele tedaj se je domislil, da sta se ves čas tikala. Toda sklenil je molčati o tem in jo tikati tudi v bodoče.
Celo v migljajoči luči sveče se je moglo jasno videti, kako je Marion zardela.
— Jaz... sem hotela, — je začela v zadregi, potem je pa obmolknila.
— No, kaj si hotela? — jo je vprašal. Marion je hitro premagala svojo zadrego.
— Spodaj je očka vedno navzoč, — je dejala odločno. — In vpričo njega te ne morem vprašati... In zopet je obmolknila.
— Kaj pa, dekle? — je vpraša! začudeno. — Povej no, kaj si me hotela vprašati.
— Jaz ne morem vedeti, kako postopajo pri tem grofje, — je odgoorila. — Če bi spadal med nas, če bi bil navaden delavec, tedaj bi jaz ...
Townsend je vzdihnil.1
— Kaj bi storila, Marion? — jo je vprašal in uprl pogled v njo. — Danes res ne morem trditi, da si posebno pametna in odkrita.
Dekličine oči so se zaiskrile.
— Ali more biti človek vpričo grofa še bolj odkrit? — je vprašala hitro kakor da komaj čaka, kdaj bi lahko zastavila to vprašanje.
Detektiv se je nasmehnil.
— Marion, — je dejal smeje, — te besede si pre-čitala v nekem romanu.
— Res je, — je priznala, — kje pa naj bi se sicer učila, kako je treba govoriti z vašo milostjo? Zaradi tebe sem prečitala štiri romane, kjer se piše o grofih. Toda v vsakem je on prvi izpregovoril o svoji ljubezni. Tam stoji tudi: r.Tvoj pogled me je opijanil .tvoj glas me razburja in lahni koraki tvojih nog...« in prav to sem ti hotela najprej reči.
— Za božjo voljo, Marion, — je vzkliknil Tovvnsend, — samo kaj takega nikar ne stori!
— Saj sem to misel že opustila. Tisto glede korakov t\rojih nog bi ne bilo točno. Kar se tiče pogleda in glasu, je vse v redu. Toda kadar prideš ponoči nekoliko okajen domov in štorkliaš s svojimi blatnimi, okovanimi čevlji, te ni nič kaj prijetno poslušati. Ti si velik lahkomiselnež. grof. ker zapravi iaš denar namestu da bi varčeval. In to me nekoliko moti.
Smeje jo je potegnil k sebi.
— In vendar me imaš rada, Marion? — jo je vprašal tiho in jo rahlo poljubil na usta.
— Da, — je odgovorila prostodušno in zamišljeno zrla predse. Kar se mu je naglo izvila iz objema.
Urejuje Josip Zupančič i J Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani
Da nudimo našim odjemalcem še več udobnosti in še večjo izbiro dobre in cenene obutve, da jih zadovoljimo v vsakem pogledu, se nismo ustrašili ne truda ne žrtev ter smo postavili
v Ljubljani na vogalu Aleksandrove ceste in Šelenburgove ulice veliki
DOM SLUŽBE
V njem bodo našli naši odjemalci v bodoče vse udobnosti
velikega trgovskega doma. Poleg večje in izpopolnjene izbire novih vzorcev bomo obnovili in preuredili tudi oddelek za nego nog in kliniko nogavic, kjer boste vedno dobro in poceni postreženi.
Svečana blagoslovitev 16. novembra ob 15 uri. Otvoritev poslovnih prostorov z razstavo naših proizvodov istega dne ob 16 uri.
V nedeljo 17. nov. razstava od 9 do 18 ure.
NA  RAZSTAVO  VAS LEPOVABIMO
LJUBLJANA
Danes premiera enega najodličnejših ČeŠKih filniOV
SKUŠNJAVA
Pretresljiva ljubavna zgodba, vzeta iz vsakdanjega življenja. V glavnih vlogah: Ladislav Bohač, Marija G lase rje va, Jan Do h n al itd.
Predstave ob 16., 19. in 21. uri! KENX> UNION — Tel. 22-21
Na 1444.298 prebivalcev 9990 trgovin
in 221 zadružnih prodajaln v Sloveniji — Večjih podjetij je samo 393
Ljubljana, 15. novembra Te številko so zelo pomembne za presojo naših gospodarskih razmer. 2al pri nas še marsikdo ne zna čitati Številk kakor jih drugi ne znajo pojasnjevati; zato je pa tem več neutemeljenih sodb, nedokazanih trditev in predsodkov. Ali se je doslej kdo pri nas zamislil nad tem, da je v dravski banovini okrog 10.000 trgovin? To je izrednega pomena za gospodarsko sestavo Slovenije in zelo značilno za naše razmere.
ZAKAJ SE JE TRGOVINA TAKO
RAZVILA ?
Ali so bili pri nas tako dobri pogoji za razvoj trgovine? Zakaj je število trgovin tako naraslo? Morda je trgovina imela kdaj zlato dno kakor obrt. Tisti časi so pa nedvomno minili. Vendar bi si tudi s tem ne mogli razložiti, zakaj so se tako zelo razmnožile trgovine po Sloveniji. Ce bi bile prodajalne res tako donosne, bi sčasoma začele prevladovati bogate trgovine, ki bi lahko zmagale v konkurenčnem boju, da bi malih podjetij mnogo ne ostalo.
Mreža trgovskih obratov se je razpredia pri nas tako gosto zaradi posebnih krajevnih razmer. V Sloveniji je izredno mnogo trgov in večjih vasi, ki so središča širše ali ožje okolice. V vseh teh krajih so številne trgovinice. V podeželskih krajih najdemo pogosto združene gostilne in trgovine. Najštevilnejše so trgovine v krajih, kjer je kakšno industrijsko podjetje. Vendar je precej trgovin tudi v izrazito kmetijskih okrajih. Skoraj kakor pravilo pa velja, da čim več je industrijskega delavstva v posameznih okrajih, tem več je trgovin. Zato lahko sklepamo, da je pri nas število trgovin naraščalo vzporedno z industrializacijo; statistika nam kaže, da so industrijska podjetja naseljena po vsej deželi, čeprav nekaj okrajev ne more veljati za industrijske. Toda le s tem še ni vse pojasnjeno: ni le sam razvoj industrije vzrok razširjenosti trgovinskih obratov pri nas, bolj preprosta se nam zdi zadeva, če
so spomnimo, da je naša banovina pasivna. To se pravi, da se številno prebivalstvo ne more preživljati le s kmetijstvom — Če gozdarstvo s pridobivanjem in predelovanjem lesa prištevamo v posebno stroko — to se pravi, da mora kupovati večino življenjskih potrebščin. V izrazito agrarnih pokrajinah se trgovina ne more razviti tako kakor pri nas. Najbližji primer za to je Hrvatska — brez Zagreba, seveda.
NAJVEČ 2IVTLSKIH TRGOVIN
Trgovine so torej krajevna potreba; odprte so bile tam, kjer so bile potrebne,
da jih imajo ljudje čim bliže pri rokah. V podeželskih krajih so to navadno trgovine z mešanim blagom. Velika večina teh trgovin prodaja živila, tako da se v Sloveniji peča s prodajo življenjskih potrebščin 96 rć trgovinskih obratov. V tem visokem odstotku živilskih trgovin torej najdemo odgovor, zakaj je število prodajaln pri nas tako naraslo. Vsaka izmed številnih podeželskih trgovinic je preskrbovalna edi-nica svojega malega okoliša. Lastniki teh podjetij bi se nikakor ne mogli preživljati s samo trgovino pri največji skromnosti, saj prodajajo blago le povprečno 110 porabnikom. Zato — In ker je za trgovino potreben vsaj skromen kapital — so podeželski trgovci posestniki in gostilničarji, včasih tudi lastniki lesnih podjetij ali imajo še kakršen koli drug, izdatnejši vir dohodkov. Seveda je pa v večjih krajih trgovina navadno v rokah poklicnih trgovcev, ki so kvečjemu še lastniki kakšnega manjšega obrtnega podjetja.
Trgovine v manjših krajih so navezane na napol kmečko prebivalstvo, ki je do neke mero bolj stalno naseljeno kakor industrijsko delavstvo v industrijskih krajih. Zato so trgovine v industrijskih krajih bolj pogosto ogrožene kakor v vaseh. Ko nastopi gospodarska kriza, jo trgovec v industrijskem kraju čuti mnogo bolj kakor njegov tovariš v kmečkem kraju. Dovolj je. če opozorimo na nrimer Jesenic in Trbovelj med zadnjo veliko krizo.
V LJUBLJANI 1.653 TRGOVIN
Po statistiki Zbornice za TOI je v Ljubljani 1653 trgovin, nad 15% vseh trgovinskih obratov v dravski banovini. Ljubljanske trgovine ne morejo živeti le od mestnega prebivalstva, četudi bi smeli računati, da so meščani znatno bogatejši (to se pravi, da je njihova kupna moč večja)
kakor deželani. Ljubljana ne šteje niti desetine prebivalstva banovine, glede na število trgovin pa bi morala imeti najmanj 15% prebivalcev v banovini. Mestne trgovine morajo torej privlačevati kupce tudi z dežele. V Ljubljani odpade le 48 kupcev na eno trgovino, torej mnogo manj kakor znaša povprečje za vso banovino.
TUDI V MARIBORU, CELJU IN
PTUJU PREVEČ TRGOVIN
Posebej moramo opozoriti na značilnost, da so vsa večja mesta v Sloveniji prena-sičena s trgovinami kakor Ljubljana. Tako je v Mariboru 666 trgovin, tako da pride le 47 prebivalcev na trgovino, v Ptuju je 146 trgovin (46 prebivalcev na trgovino) in v Celju je 271 trgovskih obratov (63 prebivalcev na trgovino). Med najbolj industrializirane okraje spada radovljiški, ki
šteje 36.322 prebivalcev in 479 trgovin, tako da odpade 75 prebivalcev na trgovino. V tem okraju je 19 industrijskih obratov; vendar nam samo število industrijskih obratov ne pove mnogo, saj je glavno kapaciteta tovarn.
V BANOVINI ŠE 221 ZADRUŽNIH
PRODAJALN
Vseh trgovskih obratov je v banovini 9.990. Ker se pa število trgovin stalno spreminja, smemo računati, da je 10.000 trgovin. čq delimo število prebivalcev, in sicer 1,144.298 z 10.000, sprevidimo, da pride le 114 prebivalcev na trgovino. Toda upoštevati moramo še, da posluje v Sloveniji 221 zadružnih prodajaln. Na posamezno trgovino torej pride največ 110 prebivalcev, izmed njih kvečjemu polovica odraslih. Videli smo pa, da največji kraji tega povprečja niti ne dosegajo. V Ljubljani, kjer pride le 48 prebivalcev na trgovino, posluje še 24 zadružnih prodajana. Tudi v drugih industrijskih krajih, kjer je že tako največ trgovin, so še številne zadružne prodajalne. V radovljiškem okraju jih je 20. v kranjskem, kjer Imajo 419 trgovin (87 prebivalcev na trgovino) 8, v ljubljanski okolici 10, litijskem okraju 12 itd.
čim bolj kmečki značaj ima okraj, tem manj je v njem trgovin; kot primer vzemimo konjiški in šmarski okraj: v konjiškem okraju odpade 126 prebivalcev na trgovino, v šmarskem pa celo 210. Značilno je tudi, da so v ljubljanski okolici trgovine nekoliko redkejš«. tako da pride 150 prebivalcev na trgovino. To si lahko razlagamo s tem, da se na periferiji ne more razviti trgovina tako zelo zaradi ostre konkurence mestnih prodajaln, ki lahko nudijo blago  v  mnogo  lepši izbiri.
84  INDUSTRIJSKIH PODJETIJ
V LJUBLJANI
Jasno je, da je razvoj trgovine neposredno odvisen od industrije. Vendar po samem številu industrijskih podjetij ne moremo dobro presoditi, v koliki meri je treba pripisovati naraščanje trgovskih obratov na račun industrije v večjih krajih, kakor n. pr. v Ljubljani, kjer 84 industrijskih obratov, v Mariboru (44), Celju (23). Kranju (29). v radovljiškem okraju (19) itd. Nedvomno je pa 398 industrijskih obratov v tesni medsebojni življenjski odvisnosti z 10.000 trgovin v Sloveniji. Vprašanje je, kako bi ta gosta mreža naše male trgovine prenesla močnejši sunek, kakršen ji grozi in kakšne posiedice bi to imelo za splošne gospodarske in socialne razmere. Skrbi so nedvomno upravičene.
Olje bi moralo biti cenejše
Kalkulacija stroškov proizvodnje olja, objavljena v »Politiki", kaže, da je olje predrago
Ljubljana, 15. novembra.
Ljudje zdaj. ko je zeio podražena tudi mast, še tei:e preaašajo podražitev olja. Tako so prisiljeni vaice^an pii vseh vrstah zabel: masti, maslu in olju. Razumljivo je, da se marsikdo vprašuje, ali so tako visoke cene upravičene. Ljudje milijo, da so cene rpravične«, čim so maksimirane. Včasih pa vendar računi pokažejo, da so določene pievisoke cene gleue na produkcijske stroške. Tako dokazujejo v .Politiki«, da so cene olja previsoke in da bi jih urad za kontrolo cen moral zmžati. Zdaj je olje po 26 din liter, moralo bi pa biti najmanj za 6 din cenejše.
O visokih cenah olja so razpravljali na pristojnem mestu. Baje so sprevideli, da cene letOon,e produkcije olja niso bile pravilno določene. Določil jih je trgovinski minister po zaslišanju zastopnikov Prizada, urada za nadzorstvo nad cenami in tovarn olja. Tedaj se je izkazalo, da tovarnarji lahko prodajajo olje po 18.40 din franko tovarna. (Jena olja v prodaji na debelo je bila določena na 20.79 din, v nadrobni pa na 26 din. Tudi v Ljubljani je olje na drobno po 26 din liter.
Velikih tovarn olja v državi je pet. Pristojne oblasti so zahtevale od tovarnarjev, da jim predlože kalkulacije produkcijskih stroškov pred začetkom letne produkcije. Pisec v »Politiki« pravi, da so se potrudili ter naračunali precej visoke stroške, a seveda ne enake. Pri posameznih tovarnah naj bi se gibali med 14 in 20.50 din. Pri preizkusu teh kalkulacij je pa bilo ugotovljeno, da velja kilogram olja povprečno 17.82 din; v tej ceni je vračunan seveda tudi tovarnarjev zaslužek. Tovarnarji so protestirali. Minister je pa naposled predpisal ceno 18.40 din franko tovarna.
Lani pred začetkom kampanje tovarn olja, to je pred začetkom vojne, je bilo solnčnično seme po 1.90 din kg. Tovarnarji so prodajali olje v sodih po 200 kg franko tovarna 9.45 din kg. Iz štirih kilogramov solnčničnega semena izdelajo kilogram olja. To se pravi, da je lani sama surovina stala za kilogram olja 7.60 din. Tovarnarji
so bili torej zadovoljni z zaslužkom 1.85 din pri kilogramu ali 24.34 •/• višjimi cenami, kakor so veljale surovine. Pozneje, v osmih mesecih, se je pa olje postopno po-
draževalo, čeprav se surovine niso podražile. Naposled je bilo olje na debelo po 13.50 din kg. Te jeseni je bilo solnčnično seme pokupljeno delno še vedno po 1.90 din kg ln le polovico ga je doseglo ceno 2.20 din. Pod raženo je bilo torej delno le za 15.50 o 0 ali za 30 par pri kilogramu, toda olje se je podražilo za 52 •/#.
će kalkuliramo cene olja po sedanjih cenah surovin in višini dajatev, je seveda upravičena precej višja cena kakor lani. Tako je zdaj solnčnično seme po 3 din kg. K tej ceni je treba Se prlračunati 15 •/„ kot prispevek za oljarski sklad, to se pravi, da velja kilogram semena 3.15 din. Ker je za kilogram olja treba 4 kg semena, veljajo
torej surovine 12.60 din. Ce bi cene olja računali kakor lani, torej, če bi dodali dobavnim cenam surovin 24.43°V bi smelo biti olje franko tovarna po 15.67 din kg in ne po 18.40 din.
Razen tega se olje podraži še nekoliko preveč v prodaji. Olje bi »loralo veljati franko beograjska postaja največ 17 din kilogram in ne 20.97 din. če priračunamo k tej ceni vse stroške, ki se naberejo do prodaje na debelo v posameznih krajih v državi, bi morali grosisti prodajati olje po 19.50 din kg in ne po 23.50 din.
Kilogram olja je več kakor liter. Cena olja v nadrobni prodaji bi smela znašati 19.94 din in ne 26 din liter. Po vsem tem je upravičena zahteva, da urad za nadzorstvo nad cenami predpiše nižjo ceno olja. Razumljivo je, da je proti pocenitvi olja hud cdpor med prizadetimi. Zato tudi ne smemo pričakovati, da pojde vse tako gladko, kakor bi moralo. Nekateri, ki zagovarjajo sedanje visoke cene olja, se poslužujejo tudi argumenta, ki nima nič skupnega s kalkulacijo produkcijskih in prodajnih stroškov. Pravijo, da bi se olje ne smelo poceniti, dokler je mast tako draga, češ, ljudje bodo zaradi tega kupovali olje mnogo bolj ter bo kmalu pošlo, zlasti še, ker je letošnja produkcija manjša od lanske. Vendar dandanes ne more nihče s takšnimi razlogi upravičevati višjih cen življenjskih potrebščin. Vsaka neupravičena podražitev je v teh časih zločin, če sploh še velja za zločin, streči po življenju ljudem.
Šentjakobčani otvar-jajo novo sezono
Ljubljana. 15. novembra Naše najpriljubljenejse in najboljše amatersko gledališče bo v soboto 16. t. m. ob
20.15 zopet odprlo vrata svojega hrama v Mestnem domu. Številno občinstvo, ki si ga je ta neutrudna dramska družina pridobila tekom dolgih let svojega delovanja, že komaj pričakuje tega dogodka, saj mu je v neštetih komedijah, burkah, spevoigrah in dramah nudila že toliko umetniškega užitka, zabave in smeha, da te lepe večere že prav težko pogreša,
Za letošnjo otvoritveno predstavo; si je Šentjakobsko gledališče izbralo aktualno delo hrvatskega dramatika Gena Senečida »Nenavaden človek«, katerega uprizarjajo vsa velika gledališča Jugoslavije, med njimi beograjsko, zagrebško m mariborsko, pa tudi če«ka. Snov, zajeta iz one sredine, katere problemi danes najbolj kličejo po pravičnejši ureditvi, je v tem dedu prikazana v šestih slikah, ki kakor film tečejo mimo nas ter nas, prav zaradi svoje iskrenosti in udarnosti globoko dojmejo. Dejanje nas popelje v veliko mesto, v sredino številnih malih tragedij, a še številnejših velikih goljufij. Malemu človeku, železniške-
mu upokojencu in kostanjarju (g. Košak), se je za trenutek nasmejala sreča. Našel je pol milijona. Že se veseli najdenine. ki mu po zakonu pritiče, pa ga prav oni, ki si je vzel v zakup pravico deliti miloščino in si nadel naslov »pokrovitelja« društva »Srce za siromaka« (g. Lavrič), ogoljufa, ne samo za denar, temveč za vse. kar je bilo temu pohlevnežu v življenju lepega. Tajnika tega gni'lega društva, k.; je »špiritus agens« vseh goljufij, bo igral g. Eypper. Izvrstni fiiki, verne podobe iz resničnega življenja so: policijski komisar (g. Plevelj), policijski stražnik (g. Moser) ter mladi udarni nosač Marko (g. Kos), ki z zaupanjem zre v bodočnost, ki mora prinesti boljšo ureditev socialnih vprašanj. Pri delu sodelujejo še: gdč. Vidičeva (Tonkovičeva žena), Kramarjeva (manikirka), Čučkova (novinarka) ter Lombar (novinar) in drugi.
Šentjakobsko gledališče bo s tem delom gotovo ustreglo svojemu številnemu občinstvu, ki z napetostjo pričakuje otvoritvene predstave.
Velik požar
Maribor, 15. novembra V Šeštarjah pri Majšpergu je danes ponoči nastal usoden požar, ki je uničil več lepih domačij. Goreti je začela najprej domačija posestnika Janeza Sagadina, zaradi vetra se je pa ogenj razširil rudi na sosedne domačije. Hipoma so bile v plamenu hiše posestnice Amalije Pirnatove, posestnika Vinka Križanca in posestnika Josipa Roberja. Vse štiri domačije so pogorele do tal. Škoda zna« okrog 300.000 din in je bila le delno krita z zavarovalnino.
Na kraj požara sc prihiteli gasdci iz Maj šperga in pozneje tudi gasilci majsperske tvornice. z združenim naporom gasilcev se je posrečilo, da so ogenj omejili in preprečili, da se ni razširil na vso vas. Vzrok požara še ni znan, verjetno pa je, da so ogenj zanetili otroci, ki so se igrali v gospodarskem pcslopju posestnika Janeza Sagadina. Gasilci so gasili vfo noč in še danes dopoldne stražijo na pogorišču.
Revija naših krajev
Ljubljana, 15. novembra * Te dni je izšla nova številka »Turizma«, revije za propagando turizma banovine Hrvatske in Slovenije, m sicer skupno za meseca september in oktober. Iz zanimive vsebine omenjamo prof. Violičev članek »Pospešil jmo turizem Hrvatskega Zagorja!«, odlomek iz trni v. prof. Steletove publikacije o Ljubljani »Pečat -aše usode«. Članek Miroslava Pajalića o »Fotografiji v službi turizma«, reportaže Vladimira Rega.1lvja »Z veseljem m smehom čez nase Pohorje«, »V Rogaško Slatino tudi pozimi na zdravljenje« in »Pesem morja in noči na Sušaku«, prof. Violićevo razpravo »Rezultati turizma na Jadranu«, poročilo o sklepih nedavne turistične konference v Šibeniku in Svroničev članek o potrebi solidnega turističnega priročnika za našo državo.
Tudi to številko revije, ki jo že osmo leto spretno m okusno ureja novinar Vladi-
DANES ZADNJIKRAT VESELA, ZABAVNA IGRA V FILMU
f f KINO MATICA — Tel. 22-41
KORAJŽA VELJA!!
►Predstave ob 16., 19. in 21. uri. V glavnih vlogah: Theo Lingen, Gustav Frbhlich, Marija AndergasL
Smeh ... komične situacije ... prijetno razpoloženje ...
mir Regallv, tiska pa Narodna tiskarna v Ljubljani, krasi mnogo res izbranih slik naših krajev, ki predstavljajo Zagreb. Remete pri Zagrebu. Ljubljano, planinsko kočo na Obruču in motiv iz Pekla pri Obruču, pohorske planinske domove, dva moriva z nove pohorske ceste, Hvar, Rogaško Slatino, Sušak in druge motive iz naših lepih krajev.
V rubriki »Razno« slede poročila o manj pomembnih turističnih dogodkih v naši dr-
žavi.
Revija »Turizem«, ki kljub težavnim časom še zmeraj vztraja pri svoji okusni opremi — tiskana je na pravem umetniškem papirju — zaslu/i vso pozornost naših turističnih krogov, zlasti pa tudi gostinskih podjetnikov, ki bi si jo morali naročiti za okras svojih lokalov.
Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knaf-ljeva 5, celoletna naročnina pa stane samo 100 din.
Krasen češki
»Skušnjava«
Ljubljana, 15. novembra
čehl so nam podali Že nebroj umetniško dovršenih filmov, ki jih je naše občinstvo sprejelo s posebno pazljivostjo. Tega pa ni pripisovati samo slovanskemu poreklu teh filmov, temveč dejstvu, da SO bili vsi do sedaj pri nas prikazani češki filmi res prave umetnine. Cehi znajo zajeti vsebino za svoje filme globoko iz vsakdanjega življenja, ki jo potem obdelajo z veliko doslednostjo, prepričevalno in duševno globoko.
tako da vsakdo najde v teh filmih nekaj lastnega. Režiser Mirslav Cikan je s svojo veliko rutino, ki si jo je pridobil v dolgih letih filmskega udejstvovanja, napravil film, v katerem je obdelal motiv, ki se tako pogosto pojavlja v življenju, za nositelje
glavnih vlog je izbral prvence češkega hudožestvenega teatra Ladislava Bohača, Marijo Glaserjevo in Jana Dohnala. Ta film, ki je imel ne samo v svoji domovini, temveč povsod, kjer je bil predvajan, izredno velik uspeh, bo brezdvomne v Ljubljani deležen istega toplega sprejema, kakor dosedaj vsi ostali češki filmi, ker ga dejansko tudi zasluži. >f 2599
Vlom na Blokah
Ljubljana, 16. novembra.
Orožniki v logaškem okraju so polovili že več sumljivih potepuhov, ki so jim v nekaterih primerih dokazali tatvine, vendar je tem še vedno nevarna vlomilska družba, ki jI ne morejo priti na sled. Vlomilci so te dni vdrli v trgovino delavskega konzumnega društva v Novi vasi na Blokah in jo izropali. Vlomili so ponoči in skušali priti v trgovino najprej skozi okno. Potem so si premislili in so rajši s krampom odprli vrata. V trgovini so vse premetali in odnesli 20 m rjavega sukna za moške obleke, 50 m temnozelenega sukna za moške obleke, 6 m črnega sukna, 2 m kamgarna in 12 m ševijota črne barve za ženske obleke, 30 m blaga za blazine v raznih barvah, 52 m modrega in črnega klota, 38 m modre in rjave svile za podlogo, 30 m blaga za srajce v raznih vzorcih, 25 m belega platna, 48 m navadne rjave kotonine, več metrov sivega kamgarna, dalje nekaj metrov sivega, rjavega in modrega ripsa, zavitek blaga za srajce itd. Odnesli pa so tudi več jopic, suknjičev, razno žensko obleko in več perila. Pretaknili so še drugi lokal, iz katerega so odnesli nekaj usnja, veliko špecerijskega blaga in jestvin.
Ker blaga niso mogli odnesti, saj ga je bilo preveč, so ukradli z dvorišča posestnika Janeza Pakiža zelen ročni voziček, na katerega so naložili vlomilski plen in ga odpeljali. Vlom je vodstvo konzuma prijavilo orožnikom zjutraj. Ugotovljeno je, da so vlomilci oškodovali konzum za ekrog 25.000 din. Kot glavnega vlomilca, ki je najbrž dal pobudo za vlom, zasledujejo orožniki nekega Vinka S., ki je doma iz okolice, pa je takoj po vlomu pobegnil. Seveda ni bil na delu sam, marveč je imel pomagače.
Iz Šoštanja
— Me*Tna gasilska četa si je nalovila novo "motorno brizgalno. Ob svoji lanski 601etnici je tukajšnja mestna gasilska četa kupila gasilski in reševalni avto, pred dnevi pa je svojo delavnost dokazala z nakupom popolnoma nove motorke- Moč nove motorne brizgalne dosega 30 konjskih sil.
— AH bo ustreženo važni zahtevi? Z zadnjo ukinitvijo nekaterih šišenskih, vlakov je prestal voziti tudi vlak, ki prihaja v Šoštanj nekaj minut čez S. uro zvečer. Kakor čujemo, je bila poslana na me roda j-
na mesta posebna spomenica, ki so jo podpisali starši dijakov in vajencev ter mnogi
drugi zainteresiranci. Zadevna spomenica utemeljuje veliko škodo, ki jo je povzročila ukinitev tega vlaka. Posebno je koristil ta vlak številnim dijakom in vajencem, ki so se po končanem pouku v Celju
vozili ž njim domov. z ustanovitvijo II-celjske realne gimnazije hodijo dijaki tudi
popoldne v šolo. Brez dolgega čakanja — ukinjeni vlak je odpeljal iz   Celja malo
pred sedmo uro — so ae lahko dijaki po zaključku pouka vrnili domov. Prav tako so
z ukinitvijo vlaka močno prizadeti mnogi v Celju se učeči vajenci. Vsi ti morajo sedaj čakati na zadnji večerni vlak, ki odpelje iz Celja šele ob 9. zvečer in pride v Velenje ob 10. Upamo, da bedo merodajni činitelji upoštevali spomenico in Ji tudi uredili.
— Konzum tobaka v »kt°bm. Na območju šoštanjskega sodnega okraja je v oktobru znašal konzum tobaka 298.138 din. (Lani din 207.181.)
— Trgovska in obrtna nadaljevalna š°la. V tekočem šolskem letu poseča to šcio 57 vajencev in 26 vajenk. Trgovski oddelek
obiskuje 8 vajenk m 4 vajenci, obrtni pa 15 vajenk in 49 vajencev.
Engelbert Franchetti umrl
Ljubljana, 15. novembra Davi je po dolgem trpljenju umrl v Ljubljani g. Engelbert Franch»tti, bivši brivski mojster, meščan ljubljanski in častni član raznih strokovnih združenj.
Pokojni je bil rojen 1. 1871- v Klein-Rei-zingu na Gornjem Avstrijskem. Že v m'a-dzh letih je začel delovati v javnom življenju v naši ožji domovini. Leta 1897 se je osamosvojil in je na Jurčičevem trgu št. 3 oiprl svoj brivTiLco, s katero se je leta 1906 preselil v bližano justlčne palače. V palači takratnega župana Ivana Hribarja na Tyrsevi cesti nasproti kavarne Evrope je dobil lep lokal Podjetje je lepo uspavalo in ga je pozneje tudi izpopolnil tako, da je bilo med vodilnimi v Ljubljani. Franchetti pa ni deloval samo v svoji stroki, temveč v raznih obrtniških organizacijah, v katerih se je boril za obrtniške pravice.
Za svoje velike zasluge na obrtnem polju je bil leta 1923 imenovan za ljubljanskega
meščana, leta 1925 pa je bil izvoljen za častnega načelnika Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Odlikovan je bil z redom svetega Save IV. in V. stopnje. Pokojni Franchetti je bil ustanovitelj mnogih strokovnih z>3rirženj\ Zveze obrtnih zadrug. Zveze obrtnih društev soustanovitelj Kreditnega
društva Mestne hran'Tnice, Obrtne banke, Zanatsko   banke   in   ljubljanskega velesej-
ma. 17 let je bil tudi član ljubljanskega občinskega sveta ln   mnogo let član in
predstavnik Zbornice za TOI.
Pokojnik, ki je bil vedno zavedeti nacionalist, je turi v narodnem duhu vzgojil V9e svoje otroke, ki so kakor on večinoma člani sokolskih društev in utrl jim je tudi pot v življenje. Smrt vrlega moža p^oneni težko izgubo za našo napredno javnost. Na zadnji poti spremimo Engelberta Fran-chettija v nedeljo ob 15. z Žal. kapelica sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojniku, ki je bil nad 40 let naročnik našega lista, blag spomin, ugledni rodbini nase iskreno sožalje!
Stran 4
>SLOVENSKI  NAROD«,    petek, 15. novembra 1910.
Stev. 262
Nobenega zastoja v tujskoprometnem delu!
Marljivo delovanje Tujskoprometne zveze v Mariboru — Delovni program za leto 1941
Maribor. 15. novembra V vrstah naših tujskoprometnih činite-Ijev se opaža posebno stališče, ki ga nekateri zavzemalo v današnjih prilikah. Tako so nekateri mnenja, da ie delovavie za naš tujski Drcmet nepotrebno ali rja da ga kaže omejiti do skrainih met To sv /ie stališče utemeliujeio s tem. češ da tujskemu prometu v sedanjih prilikah itak ni dana možnost novega razmaha, ki bi bil v skladu z napori in prizadevanji. Kakor bi se na prvi pogled zdelo, da bi imela ta teza svoie tehtne razloge, tako nam realnost življenja dokazu ie. da ie tak no s a-lišče skraino napačno in zgrešeno. Nasprotno nam pa življenjski realizem veleva, da je treba ravno v današnjih razmerah s podvojitvijo zasebne pibucnosti delati na izboljšaniu in pospešitvi krajevnega, tako zvanega recept. vn=ga turizma. Hladnemu razumu ie ocvsem iasno. da se mora tudi v današnjih prilikah ohraniti kontinuiteta v razvoiu receptivnega turizma, pa tudi v smotrnem prizadevanju, da se v naših turističnih krahh zboljša:o pogoji za razvoj in po^Deševanie tujskega premeta. Ravno v sedanjih prilikah se morajo odstranili vsi še obstoječi nedo-statki in pomanjkljivost?, da bodo turistični kraji po zopetnem normaliziranju mednarodnih Drilik v vsakem oziru odgovarjali potrebam in zahtevam povečanega sodobnega turizma. Razen tega oa ne smemo pozabiti, da pridejo v sedanjem turističnem premetu, ki ie skoraj izključno navezan na notranji turizem, v ooštev tudi najmanjši in najbolj skromni turistični kraii. Zaradi tega je potrebno, da vsi naši lokalni tujskeprometni činitelji upoštevajo
te okolnosti in da se tud: v sedanjem težkem času pravilno ter v p:lni meri zavedajo svojih dolžnosti do našega tujskesa prometa in našega narodnega gospodarstva. Ravno v današnjih časih se morajo naše obmejne tujskenrometne organizacije oprijeti dela z vnemo, zlasti pripiav za prihodnjo turistično sezono. Potrebno je, da zlasti mislijo na konkreten delovni program v letu 1941.
V tem oziru priporoča Tujsko prometna zveza v Mariboru vsem društvom in ustanovam, ki so v njej včlanjene, da v najkrajšem času sestavilo svoj delovni program za leto 1941. Ta delovni program naj bi obsegal predvsem potrebna dela na polju pospeševanja krajevnega turizma in krajevne turistične propagande, predvsem glede gradnje kopališč, ureditev sprehajališč, parkov in drevoredov, vzdrževanja izletniških potov, postavljanja orientacijskih tablic in naprav, ureditev razglednih točk, modernizacije planinskih domov. koč. razglednikov in drugih turističnih objektov, izdaje prospektov, nabave slikovnega gradiva itd Potrebne so torej predvsem akcije, ki gredo za tem. da se olepša zunanje lice turističnih krajev da se smotrno organizira krajevna turistična propaganda ter vse ono. kar utegne povzdigniti zunanjo privlačnost in ureienost naših obmejnih turističnih krajev.
Glede zimske kolektivne reklame bi opozorili na važnost takšne reklame za letošnjo zimsko turistično sezono. Teimin za naročila kolektivne časopisne reklame, pri katerih so omogočene razne Dred^st1 in ugodnosti, ie primemo ooda'išan. Tudi je koristno  da posvečajo krajevni tujsk}-
prometni činitelji največjo pozornost zbiranju propagandnih fotografi i tudi prek? zime. Kakor vsako leto. tako bo Tj iskopi ometna zveza tudi letos organizirala na svojem področiu vremensko poročevalsko službo za zimsko turistično sezono. Ta služba bo tudi letos nedvomno zelo o i-pcmogla k poglobitvi zanimanja za naše turistične postojanke.
Slej ko prej pa se naša širša javnost vse premalo zaveda prednosti in ugodnosti, ki jih ima pri kupovanju vozovnic v biletamicah Tujskopromelne zveze »Putnik« v Mariboru. Celju in Ptuju. Tukai se namreč dobijo vozovnice že dan ali dva dni pred nastopom potovanja. Pcsebne ugodnosti nudi kupovanje povratnih vozovnic, ki imajo veljavnost 60 dni in ki jih prodaja »Potnik« za vse običaj nejše relacije. S povratno vozovnico je cotnik rešen skrbi za nabavo vozovnice za vrnitev. Omeniti je. da prejme potnik pri kupovanju vozovnic pri »Putniku« vse informacije glede potovanja, pa tudi vsa pojasnila glede voznega reda in glede najboljših zvez. kar ie spričo sedanjih večkratnih sprememb v voznem redu velikega pomena. Razen tega pa s? občinstvo lahko izogne navalu pri postajmh blagajnah in si prihrani skrb ter nervoznost pri kupovanju vozovnic v zadnjem trenutku pred odhodom vlaka.
Upati je. da se bo smotrnim in vztrajnim prizadevanjem Tuiskoprometne zveze v Mariboru posrečilo znova razgibati delovanje na torišču popularizacije na uh rbmeznih. tujskoprometnih postojank, katerih sloves se?a po vsel državi, pa tudi onstran državnih meja.
ivahsio kulturno delo
v Studencih
Nastop malih harmonikarjev — Nova predstava sokolskega gledališča
Studenci, 14. novembra
Naši delavski Studenci so znani kot ži-var.no kulturno žarišče. Vzorno delovanje Ljudske univerze, ki ase n razvoj sokolske knjižnice, viska stopnja igre članov studenške sokolske družine, vsa ti in drugi momenti so ustvarili pogoje za sloves, ki ga uživajo naši Studenci kot kulturno zelo razgibano mariborsko predmestje.
Naši mali harmonikarji so lepo izvežba-»i. Soboto 16. t- m. nastopijo ob 19.30 v dvor?ni Ljudske univerze v deški šoli v Studencih. 25 mladih harmonikarjev bo p: d vodstvom g. Jcripa Matjašiča iz Studencev izvajalo pester program. Ta svoj nastop pa so naši vi'i stucienški mali harmonikarji združili s plemenito gesto. Cisti dobiček so namreč namenili revnim, siromašnim rx .imlndkarjem Rdečega križa in Jadranske srtrsže v Studencih. Studenca.:: se bomo rade volje odzvali plemenitemu namenu in bomo dvorano deške šole napolnili do zadnjega kotička.
Naše marljivo sokolsko gledališče pa nam spet pripravlja prijetno presenečenje. V soboto 30. nov. in nedeljo 1. dec. bodo namreč požrtvovalni člani naše studenške sokolske odrske družine upiizorili v So-kolskem domu priljubljeno ljiitisko igro »Deseti brat« v dramatizaciji ruškega režiserja Franja Sornika in v spretni režiji g. Korčija. Ker pa je bila na ta dan v studenške m Sokolskem domu vsakoletna proslava 1. decembra, se bo ista vršila letos obenem s to ljudsko igro, ki poteka iz starih časov. Pri obeh predstavah bo sodelovala godba »Drave« Iz Maribora ln pevsko društvo »Enakost« iz Studencev.
Za obe preestavi in proslavo 1 »decembra je med vsemi zavednimi Studenčani živahno zanimanje. V znak priznanja za marljivo kulturno delo agilni stuoenški odrski družini bomo Studenčani tudi to pot napolnili dvorano Sokolskega doma, kjer smo preživeli že toliko prijetnih in kulturnemu razvedrilu namenjenih uric.
Maribor ima novo afero
3 Radenski orožniki so odkrili pravo leglo nemorale
Maribor, 15. novembra Po naključju je prišlo na dan, da se nekatere učenke studenške ljudske šole shajajo pri nekem moškem. Prvi sledovi so vzbudili veliko začudenje, sledilo je zanimanje za kraj, kamor zahajajo 12 do 14-letna šolska dekleta. Neko dekle je celo izjavilo, da nje dotični moški ni dobil za 30 din, ampak da ji je moral dati 50 din.
Smotrna preiskava je omogočila, da so studenški orožniki ubrali pravilno smer. Nekatera dekleta so izpovedala, da stanuje dotični moški na Aleksandrovi cesti. Bil je
z njimi zelo ljubezniv in prijazen. Postregel jim je s slaščicami in drugimi raznimi sladkarijami. Potem, ko je dosegel, kar je želel, je vsaki izročil po 30 din. Preiskava se energično nadaljuje. Studenški starši so zaradi tega zelo razburjeni in splošno prevladuje mnenje, da je treba krivca in zavajal ca mladine strogo kaznovati. Afera je vzbudila v Studencih. Mariboru in okolici veliko pozornost in ogorčenje, zlasti v vrstah prijateljev in ljubiteljev naše mladine.
R^man prijatelja tujih koles
Slavko Dolenc je znan tudi ljubljanski policiji
Maribor, 14. novembra Ta >roman« je eden tistih, ki človeka spravljajo v zadrego, ker ne ve, kje bi piav začel. Saj tudi glavni junak, Slavko Kolenc, doma od Sv. Jakoba pri Jarenini, sicer pa brez stalnega bivališča, še sam več ne ve, kje je začel s tatvinami koles in to svoje ^delor, združil tudi še s tiho-tapsevem najraje saharina. Kolenc je znan tudi ljubljanski policiji, ki je izdala za njim posebno tiralico na prijavo orož. postaje Braslovče zaradi tatvine kolesa Martinu Podlesniku pos. iz Podvina. Na tem kolesu so finančni organi v Ptuju Kolenca prijeli zaradi tihotapstva saharina. Kolenc se je rešil kolesa na ta način, da ga je odvrgel in pobegnil. To je bilo 9. avgusta, 29. oktobra pa so orožniki v Selnici ob Dravi Kolenca piijeli z drugim kolesom tvrdke »Standard« in brez tovarniške in cvid. številke. Po razpisu se doslej še ni ugotovilo lastnika kolesa. Pač pa se je med
tem ugotovilo, da je bilo dne 10. oktobra v gostilni Zohar na Tržaški cesti ukradeno kolo Uierju iz Pobrežja in sicer tov. št. 100970 in evid. št. 13245/19. Ker se je po vsaki tatvini Kolenc znal izogniti orožm-štvu, če ne drugače z izgovori, ga je iz-sledovala tudi maribor. postaja. In res se je patroli dne 11. t. m. posrečilo Kolenca iztakniti pri viničarju Ojsteržu v Rošpohu. Tu so v listnjaku izsledili tudi Ulerjevo kolo. Kolenc ni prišel v zadrego z izgovorom. To kolo mu je »posodil« neki Gra-šič od Sv. Miklavža, ko sta prišla skup v Nekrepovi gostilni v Smetanovi ulici. Ko so tega Grašiča iskali, ga seveda niso našli. — Koliko koles ima Kolenc še na svoji vesti, kdo to ve, dokler on sam skesano ne pove, na kar pa bo treba še — čakati. (Nadaljuje pa se ta roman posebej še v poročilu o tatu koles in tihotapcu saharina.)
Mariborske in okoliške novice
— Na cesti nezavestnega okradel. Karle
Franc, pcscutnik na Ločkem vrhu se je s svojim dvokclesom vozil po cesti od Can-kove proti domu Spotoma pa mu je naenkrat prišlo tako slabo, da je padel s kolesa in nezavesten obležal na cesti z obrazom navzdol. Ko se je Čez nekaj časa zopet prebudil, je opazil, da se nahaja sam brez svojega kolesa. Kmalu na to pa je pri Sv. Lenaitu opazil človeka, ki je imel njegovo kolo. Izkazalo se je, da je bil to Strniša Matija, viničar iz Oseka pri Sv. Trojici. Strniša se je izgovarjal, da je to kolo kupil že januarja v Murski Soboti v neki starmarni. Pa ko je uvidel, da laž ne drži, je raje prusaal dejanje, ki je še tem bolj kaznivo, ker je okradel nezavestnega človeka na cesti, namestu da bi mu bil pomagal.
— Tat koles in tihotapec saharina, orož-niška patrola, ki je dne 11. t. m. pri vi-ničarju Ojsteržu v Rošpohu prijela Slavka Koir.'.ci zaradi tatvin koles, je pri tem udarcu zadela      eno   munoi.   Pri hišni
preiskavi so namreč nažli večjo mnežino saharina. Kolenc se je branil točno izdati imena sokrivcev, pa se je le v toliko ujel, da so prišli na pravo sled. To sta Savec Mihael in neka Rižnar Marija, ki je znana in kaznovana zaradi tihotapstva. Pri Sav-cu, viničarju v Vel. Okiču pri Ptuju so v postelji našli 9 zavojev saharina, d očim je hišna preiskava pri Rižnarjevi v Pipuševi ulici ostala začasno brezuspešna. Kolenc pa trdi da je tudi od nje kupoval saharin, s katerim cvete kupčija posebno v zadnjem času vsepovsod na deželi, glavna zaloga pa se baje nahaja v Mariboru — tako vsaj trdijo skoro vsi zunaj zasačeni razpeč e vale L
— Tak junak, pa se boji priznati *v°je pravo Ime. Kakor se kaže, posledic žegna-nja pri Sv- Trojici še ne bo konec. Se le zdaj so orožniki izsledili, oa je mladi junak, ki je bil med najbolj glasnimi kriča-Či in podivjane!. Prane Lorenčič iz Spod. Dupleka, pri aretaciji napovedal napačne podatke. Izdal se je namreč   kot Janež
Franc Iz Zg. Dupleka rojen 1. 1922. Pod te-m imenom je bil ovaden na sresko načel-stvo, ki je pa zaman iskalo naslovnika po Zg. Dupleku. Orozniška patrola pri Sv. Trojici je še le izsledila, da je bil to Lorenčič Franc, rojen 1923 v Spod. Dupleku. Ta junak, ki je tisto nedeljo tako razsajal po Sv. Trojici, zdaj priznava, da je zato nalagal orožnike, ker se jih je bal, odnosno ker se je bal pcsle:"ic zadevne ovadbe. Zdaj pa ima poleg onih starih posledic tudi še te, ki se jih ne more izogniti.
— Nov grofo. v Vrtni ulici 8 je nenadno preminil sodavičar g. Henrik Senekovič, star 66 let. Pokojni Senekovič je bil v Mariboru precej znana oseba, svojčas je bil predsednik Združenja gostilničarjev in tudi član mariborskega mestnega sveta. Pogreb bo v soboto ob pol 16. na pobreškem pokopališču, žalujočim naše globoko soža-Ije.
— Iz Dravske d°line. Posestnik Klemen Novak iz Ribnice je kupil posestvo posest- J niče Katarine Koheiter.
— Studenške novice. Studenški orožniki BO prijavili sicdišču hlapca Petra Š. in Iva-na š. iz Peker zaradi brezsrčnega trpin- j čenja živali. — Samokolnico si je izpeso- ! dila in prodala neka 35Ietna Ivanka Ž. iz i Peker. Posestniku Ivanu Mahoriču iz Pe- • ker je najpreje dejala, da mu je samokol- ; nico že vrnila, pozneje pa je priznala, da ! jo je prodala. Posestnik je oškodovan za j tedna
200 din. — Sodišču je prijavljena 461etna Avguština R. iz Studencev. Napila se je vina in je potem z nožem razgrajala po nekem dvorišču. Elizabeta Kolnik je komaj ušla pred njenim nožem. Ovadenka se sklicuje na pijanost.
— Dobr^elna akademija za pomoč revni mariborski mladini bo v nedeljo 17. t. m. ob 20. uri v veliki dve rani Sokolskega doma na Aleksandrovi cesti. Kličejo ;n prosijo pomoči potrebni mestni učenci. Preplačila se hvaležno sprejemajo-
— Kam? Mehanik Janko Menbart, stanujoč na Meljski cesti 59, je prijavil policiji, da sta pred 10 dnevi pobegnila od doma njegova. 29letna, žena Jelka in 13let-ni sin Milan. Za njima poizvedujejo obla-
stva.
— čigav je p°ročni prstano Koroški cesti so našli zlat prstan, ki ima vgravi-rani začetnici L. V. in catum 21. V. 1938. Lastnik dobi prstan na policiji.
— Športne novice. V nedeljo 17. novembra bo v Mariboru na stadionu ob Tržaški cesti odločilna tekma za naslov prvaka Slovenske nogometne zveze. Nastopila bosta v pn^enstveni tekmi SK Ljubljana in SK Železničar. Sodil bo zagrebški sodnik. — V nedeljo 17 t. m. dopoldne bo s pri-četkom ob 9.30 v veliki dvorani Sokolskega doma boksarska tekma med ISSK Mariborom in SK Bratstvom iz Jesenic. Na sporedu so še druge boksarske tekme za sestavo slovenske boksarske reprezentance, ki se bo borila proti hrvatski bolcsarski reprezentanci.
— Nočno leltarniško službo   imata še
danes Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi 18. tel. 27—01. ter Ko-nigeva lekarna pri Maiiji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1. tel. 21—79.
— Kri je ttkJa, Pri Sv. Marjeti je bil napaden iz zasede posestnik Andrej Raku-ša. Ima več zabo- Ijajev. Prepeljali so ga v bolnico. Napadalcu so že na sledu. Pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah je nastala med fanti zaradi malenk:stnega povoda pravcata krvava bitka. Na bojišču sta obležala posestniški sin Ivan Donvnko in njegov oče. Zdravita se v bolnici. Orožniki razčiščujejo zadevo.
— Razne vesti. Brivskemu pomočniku Francu Trstenjaku, str.nujočemu Ob železnici 8, je neznani zlikovec odnesel zimski pla-ič, vreden 500 din. — Delavcu Ivanu Kajzerju iz Bresternice je izginil s Hut-terjeve stavbe plašč, vreden 300 din. — P:ed Hraninico dravske banovine v Tyr-Sevi ulici se je našla ženska ročna torbica, v kateri je bilo nekaj gotovine. Torbico dobi lastnica na policiji. — V Stari vasi je izginilo p:sečniku Krambergerju iz zidanice več steklenic vina. Tatvine je osumljen hlapec Leopold K., la je bil ovaden sodišču. — Delavca Bogomirja Kranjca je zasula zemlja, ko je delal v giamcznici. Njegovi tovariši so ga izkopali ter srpra-vili v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima notranje poškodbe in zlomljeno levo nogo- — V Mariboru se bo v kratkem ustanovilo ^Društvo prijateljev Kobansk>-Kcrcške«. Pravila so že sestavljena in predložena cblastvu.
— Liter fižola 7 din! Na trgu so prodajali liter izluščenega fižola po 7 din. Spričo takšnih cen fižolu, ki ga je bilo letos dovolj — saj so poljedelci sami priznali, da je bila letos sicer slaba letina, pač pa je cio tro obrodil fižol — postajajo gospodinje upravičeno z dneva v dan bolj ogorčene. Vsak razsoden človek gotovo privošči, da bi kmetje čim bolje prodali svoje poljske pridelke, nikco pa ne more zagovarjati oceruštva. Oderuštvo pa je, ako se fižol prodaja liter po 7 din, ko je stal lani ko je bilo izredno malo fižola, samo 4 din, pred draginjo pa se ga je naravnost vsiljevalo po 1.50 do 2 din. Tako se ni podražilo niti kolonialno blago, za katerega vsakdo razume, da je podražitev zaradi blokade in nastalih vojnih razmer razumljiva. Najhujše bodo seveda zopet priza-oeti revnejši sloj^ zlasti delavske družine, ki morajo preživljati veliko število otrok. Dočim kupujejo imovitejši sloji fižol kot prikuho, pa služi delavcem in nameščencem zelo pogosto ket kosilo ali večerja. Oni. ki imajo dovolj denarja, bodo zmogli tudi te sicer izredno visoke cene za fižol, delavske mezde pa so mnogo prenizke, da bi zadoščale za nabavo teh poglavitnih življenjskih potrebščin. Upamo, da so skušali te cene uveljaviti samo nekateri prodajalci na trgu in da bodo tržni organi v bodoče na vsak način preprečili tako pretirane  cene za fižol.  (Del. polit.)
— Na hum°Tističnem večeru v petek 15. novembra nastopi v Ljudski univerzi poleg urednika »Totega lista« Boža Podkrajška in pisatelja Ivana Roba tudi Fran Milčin-ski — Ježek, deber znanec naše radijske publike. Tako bo ta humoristični večer res vsestransko privlačen.
— Na mariborskem knjižnem trgu. V lepem tisku tukajšnje Podravske tiskarne je izšla R. Golouhova »Krlsalida« igra v treh dejanjih, ki so jo uprizorili z lepim uspehom na mariborskem odru v prejšnji sezoni  ob    zaključku    III. umetnostnega
Za uspešno uprizoritev se je tedaj
zelo potrudil režiser J- Kovic s svojsko, originalno uprizoritvijo, šele sedaj ob tiskani besedi je razbrati globoko pretehta-nost misli, ki se nam zdijo, kakor dragocena zbirka filozofske refleksije in biftrih aforizmev. Odrsko delo, o katerem smo izčrpno poročali ob krstni predstavi v pre-
tekli sezoni, je eno najgloblje zajetih in miselno najbogatejših del zadnjih let v naši slovenski knjževnosti. Tisk 71 strani obsegajoče igre je oskrbeia Tiskovna založba v Mariboru, ki je storila s tem dobro plemenito narodno kulturno delo.
— »Prodaja ustavljena, nimamo več 9e-mena<c. Tak napis je v sredo zagledal beli dan na vratih Hochmullerjeve oljamice v Taboiski ulici. Toda izkazalo se je, da tudi sicer pismeni ljudje kar naenkrat ne znajo več čitati takih razglasov- Nastal ye že zjutraj še večji naval na oljarno. Od kod ta za ta čas nenavaden pojav? Ker trgovci nimajo več olja! Zadnja dobava sega še tja nazaj v mesec julij, a še takrat so dobiii le malenkost, ki je takoj pošla pri tistih tvrd krt h, ki slučajno že od preje niso imele večjih zalog-. Zdaj morajo čakati, da se jim (menda v Beogradu) cene določijo. Najkasneje do sobote bodo tudi trgovci prišli do svojih novih zalog olja,
— Sejmske novice. Na mariborski živinski sejem dne 12. novembra so prip2-ljali okoliški kmetje 786 komadov živine, in sicer 10 konj, 18 bikov. 170 volov. 577 krav in 11 telet. Prodali pa so 362 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 8.25 do 9.25. poldebeli voli 7 do 8 din. plemenski voli 8 do 10 din, biki za klanje 6.50 do 8 din. klavne krave, debele 7 do 8 din, plemenske krave 7.50 do 8.50 din. krave kloba>arice 5 do 6.50 din, krave molznice 7 do 9 din. breie krave 6 do 7.50 din. mlada živina 7 do 9 din. Mesne cene so bile sledeče: volovsko meso prve vrste 16 do 18 din. volovsko meso druge vrste 13 do 15 din. meso bikov, krav in telic 12 do 18 din, telečje meso prve vrste 16 do 18 din. telečie meso druge vrste 14 do 16 din, svinjsko meso sveže 20 do 22 din za kg.
— Vstopnice za premiero operete »Na
cesaričin ukaz«. Glede na splošno zanimanje za prvo letošnjo gtasbeno predstavo v četrtek 14. t. m. se v interesu obiskovalcev priporoča, da si vstopnice priskrbe že pri dnevni blagajni. Predstava se prične točno ob 20. uri. Takoj v začetku je prav srčkan že prvi prizor te po svojem vseskozi zanimivem in zabavnem dejanju in po ljubki, melodiozni glasbi zelo vabljive opereto. Zato bi bilo škoda, da kdo začetek zamudi.
— Obrtniška združenja, ki so bila ukinjena, so dobila od mestnega poglavarstva odlok da v roku 15 dni izvrše odločbo o razpustu združenja, zlasti pa, da v tem roku izroče celotni arhiv skupnemu združenju obrtnikov v Mariboru. Kakor znano, so pa vsa ta združenja vložila tožbo na upravno sodišče v Celju, ki je razsodilo v prilog združenjem in je ta sodba postala pravomoćna. Ukinjenje združenj je s to sodbo upravnega sodišča razveljavljeno. Prizadeta združenja bodo pač morala opozoriti, da je odlok brezpredmeten, ker smo vendar v državi, kjer se spoštuje zakon.
Petek. 15. novembra: zaprto.
Sobota, 16. novembra ob 20.: 3>Na cesaričin ukaz«. Red C
Nedelja, 17. nov. ob 15-: Nenavaden človek. Znižane cene. Ob 20.: Na cesaričin ukaz.
Konec tedna v Nar°dnem gledališču. V
sototo 16. t. m. bo prva, v nedeljo zvečer pa druga ponovitev letošnje glasbene novosti, Granichstadtencve melodiozne operete »Na cesaričin ukaze, v nedeljo popoldne pa bo ob znižanih cenah kot popoldanska predstava Senečičeva izborno uspela tragikomedija »Nenavaden človekc.
CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda,  20.  novembra  ob  20.: Nenavaden človek. Gostovanje mariborskega gledališča.
Drzno razbofništvo v Slov. Goricah
Razbojnika sta izropala posestnico Terezijo Čuček
Maribor, 15. novembra V Obradu pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah je bilo izvršeno v stanovanie posestnice Terezije Cucek drzno razbojni-štvo. Mlajša razbojnika sta se vtihotapila v njeno hišo in sta zahtevala od nje denar pod grožnjo, da jo bosta sicer ubila. Reva se je nekaj časa branila. Pri tem sta jo oba razbojnika mučila. Z udarcem sta ji prizadejala težje telesne poškodbe, po izvršenem razbojništvu pa sta izvršila nad njo nasilje. Pobrala sta denar, kolikor jima ga je prišlo v roke, meso, mast, dve srebrni uri, verižico, dva zlata prstana, dva avstroogrska tolarja in druge predmete. Skupna škoda, ki sta jo povzročila Cučkovi, je okoli 6.000 din.
Orožniki so takoj pričeli s temeljitimi poizvedbami.  Orcžniškemu  naredniku Je-
leneu in kaplarju Poljšaku se je posreči-
lo, da sta takoj ubrala sled za razbojnikoma. Na podlagi raznih okoliščin sta osumljena, da sta izvršila drzno razbojništvo 291etni Ivan Klobasa iz Oseka pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvin, in 27 letni Ivan Bralko iz Vinskega vrha pri Sv. Miklavžu v ptujskem srezu, ki je tudi prestajal dr/ijšo kazen zaradi tatvine. Očl-vidno sta se poskrila v bližnjih gozdovih.
TEHTEN VZROK
— Zakai oa dovoljuješ svoii ženi ka.jo?
— Ker mani govori, če kadi.
razgovor  na plestj
— Gospodična ali radi jeste sir?
— Ne.
— ra rada ie vaša sestra?
— Nimam restre.
— No. a čo bi jo imeli, ali bi rada jed'a sir?
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAZno
i
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši zneseK S.— din
KROMPIR
aa drobno v Ljubljani, Mariboru, Celju in drugod Vam dobavim po din 1.75 do preklica Naročite še danes! Vagonske pošiljke rekordno poceni. Martin šajnović, Safarsko — Ljutomer. 2588
Posložite se
malih oglasov
Slov. Narodu«
Um
najcenejši!
POHIŠTVO
po naročilu najceneje, vsakovrstni stoli, politirsm oprave vsa popravila najceneje pri: ZORMAJN, Breg 14. 2561
mm
Beseda 50 par Davek posebe Najmanjši znesek 8.~ din
Strojepisni pouk
Večerni tečaji. pričr>tek potika in vpisovanje v petek, 15. t m. od 6. do 8. ure zvečer. Christofov učni zavod. Domobranska C. 15, tel. 48-43. 2123
Beseda 50 par. DaveK posebej. Najmanjši zneseK 8.— din
NEKAJ VAGONOV SLAME
kupim. Ponudbe na Jos. Herlah
— Laško.
2587
VSAKO KOLIČINO
čajnega masla in smetane kupim. Ponudbe poslati na M. B. Ostojić, Dubrovačka 7, Beograd. 2595
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek S.— din
suhe bukove odpadke
bukova drva in premog ima vedno na zalogi VERTACNIK, Jenkova 7. 25S4
KONJSKO MESO
sveže, od pitanih konj ter razne izd?lke iz konjsKega mesi se bo prodajalo v soboto 16 t. m. in vsak dan od 7. zjutraj do 7. zvečer. Kupujem konje za klanje. — Se priporoča Pušnik Rudolf, konjski mesar. Sv. Petra nasip 29, pri Zmajskem mostu, Ljubljana. 2593
TRGOVINA »EDO« ČEVLJI
Prešernova 48
Vam postreže v modi, kvaliteti tnpo najnižjih cenah! Priporoča se
EDO ČEVLJI       50 L.
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
"natakarico
mlajšo, izvežbano, sprejmem takoj v gostilno. — Pogoji: lO^r, stanovanje, hrana in ci-nre.rete. Zaslužek zelo dober. — Takojšnje ponudbe s sliko poslati na -»Lovački rog«, šid.
2596
jG^GuunrinnaoarjDurjDJucunDuJL JuQCOXixxa titjul
Narodna
Iiskarn& LJUBLJANA
KNAFL3EVA 5
IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE
prs-f r ■•" Od □□HaoacaxaBPPCgIXPODtlX3PBOgB