.Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dosta vi je v. upravniltvu prejemaš: celo leto......K 24- celo leto......K pol leta......., 12*— četrt leta.......9 6*— oa mesec . ......2*— poj leta četrt leta na mesec 22-11 — 550 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vrscajc Vredslirmi Inafleva allea it 5, (v pritličju tevo> toltlaa ŠL 34. mm Inaerati veljajo peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vtn, aa dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inacrdjab po Ipravmirvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, insemti itd. to je administrativa* stvari. Ka njsmena naročila brez istodobne vposiatve narocnaae se ŠL ti. .Stoveaaki Narod* velja po pottf: za ««o lete...... . K »— i eetelete ...... cefrMeta*"**"*.* I 650 za Ameriko fai vse druge deSele? as mesec! > - . 2-30 1 celo leto.......K 3a>-* Vprašanjem glede fasentov naj se prflott za odgovor dopisnica alf znata** silen it t, (spodaj, dvorišče levo), fatalna «. lire intrlgantov. Dunaj, 10. aprila. Današnja »Montags-Revuo« prinaša naslednje kratke stavke: »Slovanska Enota« ne cksisiira ver. Baron Bienerth je koneediral Jugoslovanom en ministrski porttVlj, zato so se zapisali Slovenci in Dalmatinci večini. Takoj po razpustu državnega zbora.« To je sedaj že tretja ali četrta vest, ki prihaja glede razmerja jugoslovanske delegacije do vlade v javnost. Znano je, da je »X. Fr. Pr sse« takoj po razpustu državnega zbora priobčila vest o dr. Šusteršičevih načrtih za bodočnost. Češki listi so takrat odgovarjali na dotični sestavek, ki zatrjuje da so slov: nski klerikalci »siti češke komande« ter bodo v novem parlamentu zapustili opozici-jonalne okope, da v naprej zvesto služijo vladi. — Dva trdna pozneje >e je pojavila iz Dunaja v »Sara-jevoer Tagblatt« zanesena vest, ki zatrjuje, da so si merodajni hrvaški krogi svesti, koliko gospodarske škode so utrpeli Hrvati, oziroma predvsem Dalmacija, ker so hrvački politiki udali češkemu in slovenskemu diktatu ter s^ cHli izrabljati za <■■ -ke interese. Med hrvaškimi poslanci da je obče prepričanje, da se inoraio opros+iti obeh volivov ter ?*kati ožjega stika z nemškimi strankami. — Za r>Sara;evoer Tacr. blattom« ie priromal nradni list hrvaške vlade ter v učiteljskem ton ti podučil hrvaško javnost o nevarno sti »panslavistične« politike in o potrebi resne revizije rpzmerip dnvan škili strank medseboj in do vlade . . . Na prvi pogled se nam zde vs te vesti obširno za<-no^ana intriga vladnih krogov, ki ima namen med jiosameznimi strankami vzbuditi ne-zaupanie in oslabiti niih onoziHjo-nalno silo. Baron Bienerth ve dobro, da je položaj za njega obupan, ako se vrne zbornica " dosedar;; sestavi večine in manjšine. »Slovanska Enota« in socijalni demokrati tvorijo tako silno ooo7iciionalTl° vrsto, da ie skoraj vs^ko gl-dko runkcijoH-ranie parlament" odvisno le od njih volje, ne pa od sklepov večine. Oslabiti opozicijonalne vrste na vse pripustne in nepripustne načine je tudi prva in največja skrb vlade v pričenjajočem se volilnem boju. Vsled njene inicijative so se pričela pogajanja med nemškimi klerikalci in naprednjak i v svrho nemško-meščanskega bloka, ki bi bil po računih bivšega predsednika zbornice dr. Pattaija iztrgal nemškim socijalnim demokratom A\saj 18 mandatov, kar bi pomenjalo okrepitev veČine za 3t» glasov. Upi barona Bienertha pa so nočejo v zrželj ni meri izpolnjevati, vsaj toliko je gotovo, da ne bo prišlo med Nemci do generalnega volilnega kompromisa. Tej pozitivni akciji, katero je uvedla vlada pri Nemcih, naj hi pomagala negativna, ki bi vsaj na in-direkten način njačila večino ter oslabila manjšino. Med stranke te manjšine vreči usodno jabolko nezaupanja in prepira — to .ie goreča želja vseh onih, ki hočejo da se v Avstriji tudi v bodoče ohrani Bienerthov sistem. — One zgoraj citirane časni-ške vesti se nam torej upravičeno zde sistematični pojavi tega poskusa. Toda intriga j? le na videz »notna. Natančno premotrivanje vesli, ki pričenjajo s Susteršičeni ter končava jo (za danes) s propadom »Slov. Enote« nam irarveč k že, da srt kri-l*jo v teh situačnih sličicah niti raznih režiserjev, ki hočejo doseči vsak za s°be in vs: k z lastnimi nameni isti cilj. »Sa"ajevoor Tagblatt« in n radni list hrvaške vlade imata svoje »in- piracije« nedvomno iz vladnih kro-to. Ra\Tiotako nedvomno pa so pomočila »X. Fr. Presse« iz krogov slovenskih klerikalcev, ki so se v nemškem »liberalnem« o^nn na ta na-Mn vladi sami ponudili. Dan~šn;a M. R.« pa prinrša s svojo vestjo direktno contre mino. ki Je nnperiena a eni strani proti baronu Bienerthu, na drugi pa naravno proti vsem mim »opozieijonalnim« oolitikom. ki so komaj čakali, da se je končala adnja snja > Slov. Enotredrmračili. Hoti sladak ko > bil T^ai, holj oM>no in nepriston-no ae jo kazala Nataliia *akoj prri dan in ostalo je tndi naslednje dni teh) v kabinet tudi spravila vlado še 1k>1j v klerikalni tir. Poudarjali smo že, da wc vse te intrige srečavajo na skupnem križišču. Baronu Bienerthu je treba le nekoliko spretnosti, da tudi te nenaro-cene vesti obrne sebi v prid. Klerikalna ponudba in današnja trditev »M. R.« morejo primerno uporabljene služiti ravno tako vladnim nameram, kakor inspiracije o razpoloženju hrvaških poslancev, ki še niso izvoljeni. V nemških strankah so se pretekli teden pokazati prav vznemirljivi pojavi: tu in tam je slišati iz volilnih shodov neprijetno radikalne glasove, ki perhorescirajo vladno po litiko nemških strank, češ da je še *se preveč »slovanska«. Edinost meri nemškimi frakcijami je čimd^lj° boli trhla, celo S honerer se zopet upa n plan. Treba je nekoliko strahu, da se doseže zopet primerno ravnovesje. Bienerthova »koncesija Jugoslovanom« bo imela predvsem to posledico. Očitno pa je tudi, da so iz cel opozicije edino slovenski klerikalci s svojimi neodkritimi spletkami postali direktni podporniki Slovanom sovražne vl°de. V trenutku se ne da kontrolirat", kako daleč so nj;hova pegaian;a z baronom Bienerth oni že dospela. Večerni -S1«v. TagVatr« zatriu.v*. da je iw> informacijah iz merodainih k"ogo\- vest »M. R.« brez vsake pod-lasre. Će pa obctoiajo že med vlado in dr. Šnsteršičem kaW definitivni Hop-ovori. ie tem »boli ž*1 lastno, da naši kl-ri^alci niso svoiih »prnat-lj-°*in stikom« mog11* *"H ho*eli n*ti toliko uoor*»biti.'*" bi biM odvroiH udarec ki g^ z-^net bel ži kronika slo-Vor»«Vp—a tt-ovo^odja v Novem me-*im in IjjnHjani . . . Prma^ovati f*. da se intri-erant-sVa i^ra. ki ie privola, v Pri^o^n^ih dnr>h nad^liuie. T°m žalo^tneie za jnn-ofiiovanp. ko ^'idin^o na Ćeš^'^m med strankami od dne do dne večjo in veselejšo solidariteto. Uradniki. MeDknTcl In Homo tllleg. V Ljubljani, 8. aprila 1911. Papež slovenskih klerikalcev, Ivan I., je v petek v Unionu zbranim vernikom sporočil ex cathedra med bčinskega sveta ljubljanskega in ki naj prekrsti »en del uradništva«, da se odpove »predsodkom« in zamoli edinoz veličamo kruhoborstvo, bo-•em reči, skrinjo zaveze med Ivanom in Bonaventuro, — ta kandidat torej e zove Mak so Lilleg; — po branži in šarži: višji davčni upravitelj, po slovesu: Celjustnik izza kongresa, prepričanja: liberalec do predsinoči :n klerikalec od sinoči, značaja: — ah kdo vpraša po takšni s taro verski robi, če ima le politiški okret pravi klerikalni cvenk! Cvenk je sedaj vse kako pristen! °gl jmo si še kovca, ki je vrtil ta zlatoobrobljeni novec tako spretno med nakloni in kladivom, da ga je naučil, s pravim cvenkom peti I Oglejmo si njegovo tako bogato ra2-sipavano ljubezen do tovarišev pre-kovanega novca, oglejmo <>i fo pod drobnovidom! Alt je tudi tu vse pristno sedaj, vse v redu? Kaj najdemo ^ Brskali smo po analih, govorečih o dejanju in nehanju slovenskih klerikalcev, listali semintja, obračali kroniko, zaman, le dva momenta smo našli zabeležena, ki bi prišla v postov : trikratno zaporedno ponovitev raskave, hropeče. sirovonevljud-ne, strastnosovražne enozložnice (Vam ni bilo že dostikrat žal, dr. Stari Lisjak, da ste se nekoč, nred mnogimi leti, kot mlad politiški teleban, odkritosrčno razkazali?) — to je en moment; in donkišotovanje Go-stinčarjevo na raznih uradniških shodih zadnjega leta — ta je drugi. Ali se na prvi sklicuje načelnik S. L. S.? Javaljne! Na drugi moment torej, brez dvoma. Da bi se ne bil! Znano je uradništvu, da se .Je državnozborski pododsek za službeno pragmatiko v svoji večini tako voljno prilagodil vladnim stremljenjem. da ga je minister za notranje zadevo po svojem zastopniku počastil s pohvalo za izpričano »veliko državniško previdnost«, še več, tako prijen-jivo se je izkazovala pododsekova večina, da se je večina ministrskega sveta osmelila ji ponuditi časovno omejen užitek s k r o n n i h kroni c kot kompenzaciji« za vso izgubo, ki bi za po-samnika res uiti r ala i z n e upoštevanja skupne sin/, benedobe. In splošno se ve, da so hrbtišče one »mehke« pododsekove večine tvorili klerikalci in kouserva tivci raznih klubov in narodov. Zna no je nadalje, da je večina zagrnila pododsekova posvetovanja* /. zaveso obvezne molčljivosti; in trivijalna resnica je, da se za zagrnjenimi zave sami prečesto godi nekaj, kar se boji svita dnevnega. A zastrmelo bo u radništvo ob bržčas ji neznani specijalni vlogi, k t j o j e za o n t ♦ zaveso igral zastopnik naših klerikalcev v po d odseku, vrečasti vredni Gosti n čar. Vzemimo iz razpoložljivega materijala le en slučaj. § 32. vladne predloge slove: »Ako pod vidiki § 31. (ta £ omejuje uradnikovo prostost izven urada) članstvo pri kakem društvu z ozirom na njegovo stremljenje in delovanje ni združljivo z dolžnost mi nradnika, je pripadnost k take mu društvu nedopustna.k To je oni raztezijivi paragraf, na podlagi katerega bi mogla vlada vsak čas zabraniti pripadnost h katx-remujfpli društvu; še več, na njegu podlagi bi mogla uničiti vsak čas vsako uradniško organizacijo » Kn ebe 1 par agrai « n a j n e v a m o jš* • pasme! TJ radništvo brez svobodii«« gibljive organizacije bi pa bilo, kav je Človek brez rok. Započet je bodoč nostne borbe za izboljšanje materi jalnega ali pravnega položaja bi se \ semenu zadušilo! In ta krasni poslaniški eksemplar, k i je uradništvu tu v Ljubljani javno in privatno sveča no obljubi jal, da 1>opre skrbel izločite v vseh uradništvu škodljivih izrast kov predloge in da bona vs*' kriplje deloval na udejst venje vseh upravičenih u a d n i š k i h zahtev, gre in kot referent predlaga, da se ta korenina vsega bodo čega uradniškega zla pusti neprirezana. Da .se da va rati, ljuto varati in brezsrčno izkori ščati, ubogi neuki kmet, to je poslati- tako. Tomaž se je premagoval, kolikor je mogel in zaduševal grenka čuvstva, ki so se mu porajala v srcu, a opravil ni ničesar. »Ne mara me in ne mara me,« je bridko govoril v svoji kamrici pod streho, kjer mu je bilo odkazano prebivališče in ta misel ga je tako prevzela, da se še zmenil ni za dolga in modra razlaganja vpokojenega ekse-kutorja, naj vendar posknbi za pri-hodnjost. »Še danes pišem gospodu župniku Bradavici,« da ne hodiš več v Šolo, da so te hoteli izključiti in da ne bo iz tebe nikoli nič.« Tako je dan na dan, od jutra do večera pridigoval eksekutor Smole in vselej je dostavil: »Ah, tvoj ubogi oče — kaj bodo rekli, če izvedo, kakšnega sina imajo.« Vse te pridige pa niso Tomaža čisto nič ganile. Mislil je samo na Natalijo, govoril samo o Nataliji in sanjalo se mu je tudi samo o Nataliji. Srčne rane so ga začele s podvojeno silo skeleli, ko je spoznal, koliko častilcev ima Natalija in to častil-cev, a katerimi Tomaž ni mogel tekmovati. Komaj je bil nekaj dni pri Smoletu na stanovanju, je ie videl, da pozna Natalijo cela vrsta študentov. V mraku so kar paroma hodili pred hišo gori in doli hi metali vroče poglede na okno, na katerem je slonela Natalija. Tndi pesmi so ji po* šiljali in vsak čas je kdo prinesel kako zaljubljeno pisemce. Študentov se Tomaž ni ustrašil. Sporočil jim je najprej, da jih pozove na dvoboj na samokrese, kar je število te vrste Natalijinih čestilcev hitro skrčilo. A pregnal je tudi ostale ua jako preprost, če tudi ne ravno časten način. Pisal je namreč katehetu pismo, v katerem mn je očital, da svoiih dolžnosti ne izpolnjuje in da njegovi dijaki strežejo Nataliji Smoletovi po nedolžnosti. Uspeh tega brezimnega pisma je Tomaža popolnoma zadovoljil, kajti Studen tov-ska konkurenca je takoj prenehala. M^ogo več težav je imel Tomaž z mladim kaplanom, ki je hodil vsak dan na obisk h gospodični Mariji, uri kateri se je Natalija šivati učila. Kaplan je bil čeden in vesel človek in dekleta so komaj čakala, kdaj da pride in so bila vanj zaljubljena. Ta konkurenca je spravila Tomaža do obupa. V-dno je n tri bal, kako bi svojega srečnega tekmeca spravil iz hiše, prelistal je celo več detektivskih romanov, da bi našel kaj primernega, a nič mn ni prišlo na misel, kar bi se Halo vnorabiti. Kaplanovo tekmovanje je oslo spravilo v nevarnost Tomafevo vernost. Kaiti kraj vseh svojih slabosti je Tomaž veadhr veriri. da je duhovnik moi iarednik smoinosti In da je duhovski poklic nekaj vsvifte-de tuđi ne »—nhnn nrijeUssjra. To mnenje ga je zdaj popolnoma minilo in začel je duhovnike in oficirje metati v en koš kot. ljudi, ki jim daje obleka krivične prednosti. Kaplanova -konkurenca pa jo stopila v ozadje, ko je Tomaž nekega, večera zasačil Natalijo v družbi ml« dega oficirja. V senci kostanja na Cojzovi cesti sta hodila Natalija in mladi oficir držeč se za roko gor in dol in v Tomaževi duši se je porodi? strašni sum, da sta se na najbolj temnem kraju poljubila. Tomaž je \: duhu stresel vso svojo zalogo furmanskih izrazov na oficirja in ker mu to ni olajšalo srca, je storil strašni sklep, da posveti svoje moči proti-militaristični propagandi upajoč, da spravi oficirja ob kruh in ob uniformo. Ta dan je bil za Tomaža kritičen dan prve vrste. Vso noč ni Tomaž zatisnil očesa in delal same črne naklepe, kako bi uničil in ugonobi V vse, ki so pohodili njegovo življensko srečo. In tudi Nataliji ni hotel priaa neati. Ko je naposled zaspal, se mu je sanjalo, da je stal kot zmagovalec, vrh Gradu in dal Ljubljano zažgati. Videl je oficirja in kaplana in Natalijo, kako so obupani stezali proti njemu roke in ga prosili milosti, ou pa da ae jim je smejal kakor Samief v Carostrelcu in jim zaklieal: Pri bogu je milost, pri meni js ni. oem klerikalnim tako prešlo v meso in kri, da se sedaj že njih najslabši drzne per analogiam isto zahtevati od uradniškega stanu. Od eminentno inteligentnega stanu! Dvoobrazneraa Janu krinko ran obran! Da ga iznos-namo: vrednega pobožnjakarja izpod onega bandera, ki nosi na beloruiue-nem polju devizo »Z r o«. Klerikalno ljubezen do nradni-štva smo prosijali s tako silnimi žarki, da se je razkazula do najskritej-sih potanke s t i. In če ni ljubezni v srcu, kaj je potem narekovalo oni bre-ve klerikalnega papežat Spoštovanj©, silne jše od neprijateljstva? Krasno spoštovanje, ki se podaja med u radništvo na kalinolov s tako neokretno lepenjko, kakršna je Mak-so Lilleg! Uradništvo se bo s primerno kretnjo zahvalilo za žaljivo-eno-stavno maneversko potezo, tvoreČo edino zrno novonajdene klerikalne ljubezni. Z načelnikom in s stranko smo gotovi, preostaja nam še njena najnovejša specijaliteta. Kdo je Makso Lil leg i Odkar je pred letom uni prišel v Ljubljano, se pcveod sili v ospredje, kjerkoli odločuje uradništvo. Mislili smo, da ima mož le nedolžno, zasebno veselje nad riradami, debelimi izmišljotinami in pisanimi frazami, ki jih proizvaja v tolikih množinah, da čtsto obnpa mro celo oni njegovi poslušalci, ki so mu sicer prijateljsko nakl njeni. Sedaj se nam dviga sum, ni li mož že vse leto igral dvojno vlogo, hotoč si pridobiti širokih tal; dvojno vlogo, ki jo je spretno zastiral s ploho besedi. Naj je, kakor hoče: mož gre sam, kamor gre, in vsa široka tla mu n 1 koristijo za enega oprodo. Kaj stori uradništvo « njim, ne vemo. A ^no -toji: uradniške organizacije so strokovne, strogo nepolitične. In cp načelnik njih zveze, zasledujoč zasebno korist, zlorablja svojo častno pozicijo v politične namene, tedaj se mu m o re na razpolago "d a t i le ena možnost: od. stop. Uradniške organizacije pač ne prevzemo o d i j a , združenega s politično jih zlorabeČim načelnik om. Povsod se zastavlja vprašanje: Za koliko se je prodal Makso LillegT Slučajno moremo postreči s točnim odgovorom: Za razliko med prejemki VIT. in VIII. razreda. Kako to? i pra-šate. Račun je enostaven: Sknšek se po neizprosnem zakonu narave v doglednom času izrabi in potem je mesto davčnega lustratorja otvorjeno vsem časti- in zlatohlepnim aspiraci-jam — in dr. Susteršič stori svoje. - A vse to je javnega pomena le v toliko, v kolikor se nam na novem slučaju dokumentira ta do jedra ido-ča pokvarjenost, ta brezmejna, vsakršno čast v nemar deva^oča štrebe-rija, ta žalostna doba slovenske ^ po-vestnice, ki jo je inavguriral Susteršič s konsorti. Lepa družba je že tam. Če bi ji, kar jih je inteligentnikov vmes. vest izpraševal Kolilar: P) čem si bili Po čem si bil? — zaorilo bi mu v odgovor kot soglasen žabji kor iz pomladno razživele luže: Ne poceni! Ne poceni! — in nekaj donii-nnjočih glasov bi dostavilo z nizkimi •basi: Pa še več dobom! Pa še več dobom! — O factioneni venalem, si ventorem invenerisl A še žive Slovenci, ki vedo ceniti sedanji čas toli omalovaževano besedo »zjiačaj». Tn med njimi stoji kakor garda, ki umre, a se ne poda, prevesna veČina slovenskega n radništva. Kot zaupnik tega ura 'nistva še je pol°žil Makso Lilleg ad aeta. Lvneeus. Volilno gibanje. Shod. katerega je v nedeljo sklicalo »Šentjakobsko politično in gospodarsko društvo«, je bil izborno obiskan. Otvoril ga je predsednik Bcr-•rant. Govoril je tržni komisar Rihnikar, ki je izvajal sledečo: Če hočemo sedanji položaj prav razmotri vati, se moramo vprašati: Kako smo v Ljubljani napredovali, odkar imajo klerikalci večino poslancev v deželnem zboru? Nazadovali smo v narodnem in gospodarskem oziru. Napredovali so pa predvsem Nemci. V gospodarskem ozira nas pa predvsem tare vladajoča draginja, ki so jo povzročili veleagrarci, katere podpirajo naši klerikalci. V naši deželi se je bujno razvila korupcija, protekcija in absolutizem, odkar so na krmilu klerikalci. Ljubljanski Slovenci so za časa klerikalnega režima na celi črti nazadovali. Ves boj klerikalcev in Nemcev je naperjen proti Ljubljani. Ko so v Ptuju Nemci Slovence oplju-vali in pretepli, so Ljubljančani na to odgovorili z nedolžnimi demonstracijami. Klerikalci so takrat s tem sočustvovali in odobravali. Vse je pričakovalo, da bo nastala edinost, sloga med Slovenci. In kdo je bil tisti, ki je prvi postal izdajalec! Klerikalci. Dr. Susteršič je takrat natančno izračunal, koliko mn bo neslo izdajalstvo. Porajala se je slovenska klerikalno * nemška sloga, Škof Jeglič je to slogo blagoslovil in jo prvi v praksi pokasai. Pisal je znano pismo grofu Barbotu in duhovščina je s priinic agitirala za »kranjsko šparkaao. Sadovi te sveze so evidentni. Deželni odbor je takoj imenoval nemškega naeijonalca sa inženirja, v bolnici za upravitelja Nemca Nebenfuhrerja, nemškega šolskega nadzornika Be larja, dobili smo nemško pripravnico pri Huthu in pri Uršulinkah, dobili nemškega predsednika deželnega sodišča K Is ne rja, v Novo mesto pride gotovo Nemec v Belo peč so imenovali za nadučitelja Nemca Kraulanda. 2e samo ta imena zadoščajo kot dokaz za klerikalno - nemško zvezo. Ves ta hoj pa velja v prvi vrati Ljubljani. Vlada, klerikalci in Nemci hočejo uničiti naprednjake v Ljubljani. »Slovenec« je svoj čas razkri-čal napredne Ljubljančane kot vele-izdajalce. S tem so hoteli strmoglaviti ljubljanski občinski svet. Dr. Susteršič se je nekdaj izrazil, da bi imel na Dunaju prav ugodno stališče, Če bi ne imel takih nasprotnikov, kakor sta Ploj in Hribar. Prvega je s pomočjo kranjskih agitatorjev spravil ob deželnozborski mandat, proti Hribarju je pa intrigiral pri vladi, da ga ta ni predložila v potrditev za župana. Dosegli so volilno reformo, katere bi se moral vsak pravno misleč človek sramovati. S pomočjo te volilne reforme so upali dobiti večino v ljubljanskem občinskem svetu. — Klerikalci so dosegli sankcijo te krivične volilne reforme s tem. da so opustili obstrukcijo v državnem zboru in da je dr. Susteršič z največjim navdušenjem glasoval v delegaciji za vojaške zahteve. Nato je govornik omenil melijo-račni in cestni zakon ter razložil, kako zelo bodo obremenjeni ljubljanski davkoplačevalci zaraditega. Vsled te-ira se bo vse zopet podražilo, plačevali bomo vse potrebščine za 10—20% dražje. In še - le takrat, ko bomo tarnali zaradi neznosne draginje, se bomo zavedali, kdo je pravzaprav kriv te draginje. Klerikalci se že zdaj naravnos* norčujejo iz draginje. Ko so napredni poslanci v kranjskem deželnem zboru stavili predlog za uvoz argentinskega mesa in za akcijo zoper draginjo,, so vstali klerikalni poslanci kakor en mož ter prešli čez ta predlog na dnevni red. Na ta način so popolnoma ignorirali zahteve ljubljanskih davkoplačevalcev. Je pa še drugo vprašanje, ki so ga klerikalci popolnoma bagatelizirali. Naprednjaki so se vedno in povsod zavzemali za slovensko vseučilišče. Ustanovili so pripravljalni fond z deželnimi sredstvi, ki je bil nujno potreben. Tak fond imajo tudi klerikalci za katoliško vseučilišče v Solnogradu. Čisto jasno je, da bi imel tak fond, če bi ga imeli pravi ljudje v rokah, velikanski pomen. Klerikalci pa slovenskega vseučilišča sploh ne marajo, temveč hočejo klerikalno nemško vseučilišče. Klerikalci so za nemško - klerikalno vseučilišče. Klerikalci so odvzeli našin mladim znanstvenikom, n. pr. dr. Rosto-harju in dr. Zarniku, ki so se pripravljali za vseučiliške docente, podpore, ki so jih dobivaj i iz tega fonda. Klerikalci so se na nepošten način polastili vseučiliškega fonda za vse nekaj drugega. S tem fondom so namreč pokrili deficit pri svoji »Gospodarski Zvozi«. Se-le pozneje so sklenili tozadevni deželni zakon, naj se da ta fond kot brezobrestno posojilo zavodu, od katerega dežela tega denarja nikdar več ne bo dobila. Klerikalci so hoteli še z neko drugo ustanovitvijo obremieniti ljubljanske davkoplačevalce. Brez vsakega premisleka in preudarka so hoteli zgraditi električno centralo. Naši poslanci so slovesno protestirali proti temu, da bi se tako igrali z elektriko. In našel se je tudi med klerikalnimi poslanci poštenjak, ki ni hotel oškodovati svojih volilcev. Nastopil je zoper ta lahkomiselni načrt klerikalcev, vsled česar je moral odložiti svoj mandat. S tem je pa bivši klerikalni poslanec potrdil vse to, kar so naši poslanci govorili, naši časopisi poročali. Če bi šlo po klerikalnem načrtu, bi morali Ljubljančani plačati sa melioracijsko posojilo in električno centralo okroglih 20 milijonov kron. In stranka, ki hoče tako oškodovati ljubljansko prebivalstvo, se poteguje za to, da dobi večino v ljubljanskem občinskem svetu. Toda da* nes že lahko trdimo, da so klerikalci že podlegli, mi pa zmagali. To dejstvo dokazujejo volilni predlogi. Os nogtodajao nato listo, taiaj vidimo, da so v njej zastopani ljudje, ki bodo lahko repreientirali Ljubljano in ki bodo uspešno delovali za prospeh ljubljanskega mosta. Ca pogledamo socijalno - demokratsko listo, tedaj vidimo na delu odličn ga socijalno - demokratskega voditelja, pisatelja Etbina Kristana. Tudi Nemci so postavili v prve vrste može, ki valjajo v nemških krogih kot odlič njaki. Klerikalna, lista je pa pravo skrpucalo. Če se klerikalci še nikdar niso blamirali, tedaj ao se s to listo. V I. razredu je na prvem mestu Ivan Kregar. Vprašam, kje pa je politična čast, politični ponos stranke, 6s postavi takega človeka na prvo mesto, kateremu se javno očita sleparija in ki je v sodni preiskavi. Klerikalci sicer upajo, da bodo dosegli na Dunaju, da se ustavi preiskava. In če to tudi dosežejo, Kregar a tem še ni opran. Vai tisti, ki nameravajo voliti Kregarja, naj ga najprvo po-zovejo, naj gre tožit. V drugem razredu je na prvem mestu mož, ki v Ljubljani ni pravnic znan. Ta Lilleg je do zdaj veljal za naprednjaka, za poštenjaka. Pri uradnikih je bil splošno priljubljen in so ga tudi izvolili za predsednika društva davčnih uradnikov. Toda Lilleg je bil tisti, ki je prvi začel intrigirati zoper napredno stranko in je propagiral, naj uradniki sestavijo svojo lastno listo. Ko se mu pa to ni posrečilo, je Lilleg pokazal svojo pravo barvo. Če je bil Lilleg že prej klerikalec, tedaj je hotel svoje tovariše zapeljati na klerikalen led ter jih na ta način preslepiti. Lilleg je torej pravzaprav igral vlogo klerikalnega ovaduha med naprednjaki. Uradništvo bo to uvidelo ter mu povedalo to, kar mu gre. Dr. Susteršič se hoče kar naenkrat kazati prijatelja uradništva, pozabil pa je svojih besed, ko je rekel, da uradništvo žre, žre in žre« In tudi v zadnjem času so se klerikalci javno pokazali kot najhujši sovražniki uradništva. Manifest, ki so ga pred par dnevi objavili povodom razpusta državnega zbora, je naperjen predvsem proti uradni-štvu. Klerikalci hujskajo zoper uradnike, da se prikupijo kmetom. Poglejmo učiteljstvo, ki je slabejše plačano, nego konjski hlapci. Ali je to prijateljstvo do uradništva? Največja laž, največja podlost in hinavšči-na je, če klerikalci trdijo, da so prijatelji uradništva. Lilleg ne bo reprezentant urad-lištva, temveč klerikalne stranke. Večino v novem občinskem svetu bo imela narodno - napredna stranka, ki bo posnemala postopanje klerikalne stranke v deželnem zboru ter odklonila vsak predlog, ki bi prišel od klerikalne stranke Klin s klinom. Prvi kandidat v III. razredu, dr. Zaje pa spada tja, kamor spada — v t?ozd ali pa na polje. Narodno - napredna stranka je brala svoje najboljšo može, takore-koč cvet stranke. Kakšen cvet pa so Kregar, Štefe, Lilleg, dr. Zajec? Klerikalci pač nimajo drugega namena, nego delati v občinskem svetu zgago in hujskati. Klerikalci so pač upali, la dobe večino v občinskem svetu. Pisali so že v Dalmacijo, da bo prihodnji katoliški shod pozdravil klerikalni župan. Ko so pa videli delovanja narodno - napredne stranke, so v Dalmacijo poslali popravek, v katerem so rekli, da ne marajo večine, temveč da hočejo samo kontrolo. Dr. Susteršič je rekel, da hočejo klerikalci preprečiti v ljubljanskem občinskem svetu vsako korupcijo. To pravi človek, ki pripada stranki, ki sploh drugega ne dela v stranki nego korupcijo. Svetujemo jim, naj v deželnem odboru, v deželnem šolskem svetu izkidajo gnoj. Dr. Susteršič je tudi rekel, da ne sme noben občinski svetnik obenem sprejemati del od občine. S tem je udaril lastnega pristaša mizarskega mojstra Rojiuo, ki je kot svetovalec vladnega komisarja sprejemal dela od občine. Zakaj ni dr. Susteršič proti temu protestiral. Vprašamo: Ali je bil ta boj. ki so ga uganjali klerikalci proti Ljubljani, vreden, da so padle take žrtve, da pride pet Nemcev v občinski svet I Mi moramo nato delovati, da do« bimo dvotretjinsko večino, pokazati moramo, da Ljubljana ni strgana vas, kjer komandirajo faj-moštri, temveč da ima Ljubljana zavedno meščanstvo. Zadnjih 14 dni bodo delali s korupcijo in lumparijami, ker pošte, nih sredstev klerikalci sploh nimajo. 23. april mora pokazati, da Ljubljana noče postati črna in nemškutar-ska, temveč da hoče ostati napredna, slovenska. Govoru je sledilo dolgotrajno, navdušeno pritrjevanje, na kar je predsednik zaključil ta vel epom e m b-ni shod. Shod pri Marenčetu. Nad vse pričakovanje krasno uspel je v nedeljo popoldne shod gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj na Dolenjski cesti v gostilni pri Marenčetu. Shod je bil tako mnogoštevilno obiskan, da salon ni mogel sprejeti vseh posetnikov. Ramo ob rami stoječ so as gnetli poslušalci in tudi pred vhodom jih je bilo ves čas nabito polno, kljub temu pa je moralo kakih 150 posetnikov oditi. Kot prvi govornik je nastopil po pozdravnem nagovoru gosp. B e r-g a n t a, urednik gospod Pustoslemšek, ki je govoril približno tako - le: Se 14 dni nas loči od pomenljivega dneva, ko nam bo treba stopiti na volišče z glasovnico v roki, da odločimo, kdo bo v bodoče gospodaril na ljubljanskem magistratu — mi svobodni meščani, katerih sreča in nesreča je najtesnejše zvezana z usodo bele naše Ljubljane, ali pa tista stranka, katere stremljenje je osredotočeno na to, da dobe v svojo I>est cvetoče naše mesto, da bi je lahko v bodoče še bolj izžemali in plenili, kakor so je dosedaj. Menim, da kdor je v zadnjih letih, četudi samo površno, zasledoval razvoj domače naše politike na Kranjskem, ne bo niti trenotek v dvomu, kateri izmed strank bo pri bodočih volitvah izrazil svoje zaupanje s tem, da bo oddal za njene kandidate svojo glasovnico. Čisto gotovo je namreč, da mora vsak pameten in razsoden ljubljanski volilec, ne glede na to, ali je pristaš te ali one politične stranke — oddati svoj glas, ako hoče dobro s bi in vsemu ostalemu ljubljanskemu prebivalstvu, samo tisti stranki, katere vsa preteklost in sedanjost daje zanesljivo jamstvo in poroštvo za to, da se bo v resnici z vsemi močmi zavzemala v novem občinskem svetu za koristi ljubljanskega mesta in za blagor mesta Ljubljane. In to je narodno - napredna stranka, ki je vselej neomajno stala na braniku za interese Ljubljane in njenega prebivalstva. Pojavila se je pa v naši sredini še neka druga stranka, ki je še-le v zadnjem Času odkrila svojo ljubezen do Ljubljane, dočim je do dneva današnjega kazala in tudi z dejanji po-svedočevala zgolj kamenito srce do interesov, teženj in želja ljubljanskega prebivalstva. Vsi veste, da je to tista stranka, ki jo vodi dr. Susteršič, ki sama imenuje sebe »Slovensko ljudsko stranko«, mi jo pa poznamo samo pod imenom klerikalne stranke. Dasi pretežna večina nas vseh do dobra pozna očito proti Ljubljani in njenim življenjskim interesom naperjeno delovanje te stranke, vendar ne bo odveč, ako si sedaj pred volitvami znova pokličemo v spomin vsa tista zločinstva in hudodelstva, ki jih je Šusteršičeva stranka zagrešila na Ljubljani, odkar je dobila popolnoma v svoje roke našo deželno upravo in odkar je na vsi črti zagospodarila v kranjski deželi. Ako bi hotel naštevati vse njene grehe, ki si jih je glede Ljubljsne in njenega prebivalstva v tem razmeroma kratkem času naprtila na rame, bi danes gotovo ne mogel končati svojega govora, zakaj teh grehov je legijon, zato se bom omejil samo na nekatere zglede o veliki ljubezni klerikalne stranke do nas Ljubljančanov in do ljubljanskega mesta, ki pa v bengalični luči kažejo, da bi po-menjalo toliko, kakor kozla napraviti za vrtnarja, ako bi hoteli v resnici izročiti mestno upravo tistim, ki se pokore ukazom in poveljem dr. Ivana Susteršiča. Klerikalci — potresno posojilo in »Mestna hranilnica«. Ni še dolgo tega, ko je zavladala v deželnem zboru in odboru klerikalna stranka. In prvo njeno delovanje, ko se je dokopala do moči, je bilo, da očito in javno pokaže svoje sovraštvo in mržnjo do ljubljanskega prebivalstva. Vsi veste, kako strašno je bila Ljubljana prizadeta po potresu pred dobrimi 15. leti. Beda je bila takrat tako velika, da sta morali priskočiti na pomoč po potresni katostrofi prizadetim dežela in država. Obe ste dovolili raznim hišnim posestnikom, katerih hiše so bile po potresu uničene ali znatno poškodovane, primerna posojila iz svojih sredstev. Čim so prišli klerikalci na krmilo v deželi, so jeli neusmiljeno iztir-javati ta posojila, Četudi so s tem marsikaterega siromaka, ki se je jedva nekoliko opomogel od groznih posledic potresne katastrofe, zopet pahnili v nesrečo. 8 tem svojim dejanjem pa so izprosili še drug občuten udarec na ljubljansko prebivalstvo. Ko je namreč drsava videla, da deželni odbor kranjski sam nima srca sa Ljubljano in da bro pardona izterjava potres- na posojila, si je mislila, ako sme že deželni odbor zahtevati nazaj dovoljena posojila, zakaj bi jaz država tega ne smela. Zato je takoj tudi vlada sledila zgledu klerikalnega deželnega odbora ter jela z vso strogostjo in trdosrčnostjo izterjevati potresna posojila. In tako se je zgodilo, da so morali ljubljanski hišni posestniki v razmeroma kratkem času plačati ne samo stotišoče, marveč milijone. To vse pa so povzročili tisti, ki vedo sedaj toliko povedati o svoji ljubezni do Ljubljane in njenega prebivalstva! A sedaj še razgrnem pred vami malo sličico, ki je na prvi pogled sicer neznatna, a je vendar zelo značilna. Mestna hranilnica ljubljanska je dandanes že znana vsakemu čitajo-čemu Slovencu. Ustanovil jo je napredni občinski svet z namenom, da bi prebivalstvo v Ljubljani in po vseh pokrajinah lahko dobivalo cenenega kredita in da* bi se svoječasno čisti dobiček tega zavoda, ko doseže reservni fond 5% vseh hranilnih vlog, uporabljal za obče koristne in dobrodelne naprave, v prvi vrsti v Ljubljani, v drugi vrsti pa tudi po ostali deželi. »Mestna hranilnica ljubljanska« se je tekom let razvila v cvetoč zavod, ki bo v kratkem s svojim čistim dobičkom neizčrpen in bogat reser-voar za Ljubljano in vso deželo kranjsko. To pa ni povolji klerikalcem», ker so nasprotni vsaki stvari, ki ni izključno in edino v korist njim samim in nikomur drugemu. Zato hočejo na vsak način ta zavod oškodovati, in ker ga ne morejo drugače, so letos osnovali konkurenčno podjetje: »Hranilnico kmečkih občin« ter s tem pred vsem svetom posvedoćili, da ne privoščijo Ljubljani niti tega, kar si je sama zasnovala v svojo korist, in to zgolj iz zavisti in nizkotne nevošljivosti. Vprašam vas, ali postopajo tako ljudje, ki so v resnici prijatelji Ljubljane in njenega prebivalstva? Klerikalci — kmet in meščan. Ker vidim, da je na današnji shod prihitelo lepo število volilcev iz okolice, se bom na kratko dotaknil vprašanja, ki je zlasti v zadnjem času postalo dokaj pereče, toda prav po nepotrebnem. Vsi vemo. da smo Slovenci mal narod, saj je nas komaj poldrugi milijon. Na vseh straneh smo obkroženi od velikih narodov: na severu od Nemcev, na jugu od Italijanov, na vzhodu pa od Madžarov. Če hočemo živeti, če nočemo leči v zgodnji grob, moramo strniti svoje vrste in nastopati na zunaj kot en mož, vsi za enega, eden za vso. In če hočemo biti narod, moramo imeti v sebi zastopane vse stanove: od najnižjega težaka pa gori do do najvišjega gospoda. Kmet in delavec, obrtnik in trgovec, uradnik in učitelj in vsi, prav vsi so nam enako potrebni. Vse te pa mora združevati velika misel, skupna ljubezen do lepe naše domovine slovenske. To je pogoj našega obstanka kot narod, pogoj našega napredka in lepše bodočnosti. Mal narod smo. A zakaj smo tako mali in neznatni, ko smo vendar bili nekoč pred tisočletji veliki in mogočni. V sivi prošlosti so Slovenci prebivali na Nižje Avstrijskem, Tirolskem, Zgornjem Koroškem in Štajerskem. Danes ni o nas tamkaj nobenega sledu, naši so tamkaj samo še grobovi. Kako jo to mogoče* Polagoma smo izgubljali tiste stanove, ki skupaj tvorijo narod, propadali smo in nazadnje je nam ostal samo še ubogi naš slovenski kmet, ki pa je sam ostal preslab, da bi se mogel uspešno upirati tuji sili. In tako smo postali mali. V preteklem stoletju smo se zopet jeli probujati: kmetu slovenskemu je stopil ob stran delavec, obrtnik, trgovec, uradnik in učitelj. Tako smo postali zopet narod in zasijalo je nam lepše solnce, ker smo vsi složno in v ljubezeni delovali za narodno s ojo zemljo. To je bil pogoj našega razvoja in napredka. V zadnjem Času pa so jeli gotovi ljudje to lepo razmerje med slovenskimi stanovi rušiti v veliko našo nesrečo. In kdo so tisti brezvestni ljudje, ki to delajo 1 Naši klerikalci so to, ki ščuvajo kmeta proti meščanom, delavca proti kmetu, skratka: stan proti stanu. A zakaj to delajo? Da ložje zase v kalnem ribarijo. Njih načelo je: naj se drugi mod sabo koljejo, mi pa si bomo med tem polnili žepe in živeli kakor mali bogovi. Ce torej trezno preudarimo, moramo priznati, da smo navezani drug na drugega in da ni za nas sreče, ako ne živimo v bratski slogi in ljubezni drug poleg drugega. Doslej je to vedno tako bilo, sedaj pa hočejo klerikalci boj na nož med meščanom in kmetom. Vprašam, ali ima od tega boja korist meščan, ali ima morda korist kmet? / Korist ima tisti, tretji, ki hoče, da bi se kmet in meščan prepirala, da bi potem vladal in gospodova 1 nad obema — klerikalec. Rekli boste, toda klerikalci pravijo, da so prijatelji kmeta. Kakšni prijatelji so to, vam bom takoj pokazal. Kaj so klerikalci storili za kmeta in davkoplačevalca? Klerikalci pravijo, da so veliko storili za kmeta s tem, da so dosegli zatvoritev mej za uvoz tuje, zlasti srbske živine. To je čisto navadno sheparstvo! Vprašam vas, kdaj ste videli na Slovenskem kakega srbskega volu ali srbsko kravo? Menim, da nikoli! Slovencem z zatvoritvijo mej niso nič koristili, spravili pa so v žep milijone madžarskim grofom in baronom. Delovali torej niso za slovenskega kmeta, marveč za madžarske bogataše, pri tem pa oškodovali ubogega srbskega kmeta, ki je vendiir nam bližji, kakor madžarske židovske pijavke, ki drže v svojih krempljih tudi del našega naroda, prekmurske Slovence. To je torej tista velika ^zasluga«, s katero se klerikalni poslanci tako postavljajo in bahajo pred nerazsodno javnostjo. Kaj pa so sicer še storili v državnem zboru za svoje volilce, pred vsem za slovenskega kmeta? Ce iščemo in iztikamo tudi s povečevalnim steklom, ne moremo pri najboljši volji zaslediti niti najmanjše stvariee, o kateri bi z mirno in čisto vestjo lahko rekli: Tole pa so res izposlovali na korist svojim volil-cera in celokupnemu slovenskemu narodu — razen če smatramo za uspeh in zaslugo dr. Susteršiča in tovarišev to, da so pripomogli k temu, da so se strahovito zvišali davki. Lani je zahteval vojni minister, kakor je znano, za nove topove in drugo mori I no orožje 400 milijonov. Dasi se ve, da se vsi ti ogromni mili-joni ob koncu koncev zvale na rame najrevnejših davkoplačevalcev, vendar so klerikalni poslanci kakor en mož z obema rokama glasovali za to, da se ta ogromna vsota dovoli vojnemu ministru. Toda poteklo še ni leto in dan in prišla je vojna uprava z novo zahtevo. To pot je zahtevala .'120 milijonov za zgradbo novih bojnih ladij. Pri tej zahtevi so se naj-navdušenejši takozvani »patriotje«, ki sicer samo kimajo, ako vlada kaj zahteva, prijemali za glavo in rekli: Ne, dovolj je, ljudstvo tega ne zmore! Takrat pa se je v delegacijah dvignil dr. Šusteršič, toda ne smete misliti, da se je ta ljudski zastopnik zavzel za izžeto ljudstvo. Kaj še! Vstal je in proglasil: »Kaj mi je mar stok in jok propadajočega ljudstva, jaz, načelnik S. L. S. dovolim vse. Se premalo ste zahtevali. Le naložite 320 milijonov novih davkov, čim bolj bo obremenjeno ljudstvo, tem ponižnejše bo in tem bolj bo šla naša pšenica v klasje!« Torej za vojne ladje, kanone, za vse drugo nič in če tudi nas vse vzame hudič. Kaj imamo Slovenci od teh milijonov? Nič, prav nič, niti počenega grosa! Težke milijone bodo pobasaii nemški in madžarski bogataši, ki bodo gradili te nove vojne ladje. Ml pa bomo imeli samo čast plačevati, in če pri tem tod i poginemo. Vidite, tako je klerikalno delo za volilec, za davkoplačevalce in za kmeta. Govornik je nato razpravljal o znani kupčiji glede podmolniškega gozda, sklenjeni med deželnim odborom in klerikalnim tesarjem Pustom, o škandalu, ki so ga zagrešili klerikalci s tem, da so otvorili zopet vrata mestne hiše Nemcem, in o najnovejši inkviziciji, ki jo je uvedel škof Anton Bonaventura ter zaključil svoja, z velikim odobravanjem sprejeta izvajanja s pozivom, naj vsakdo odda na dan volitve svoj glas za narodno napredno stranko. Kot drugi govornik je nastopil viharno pozdravljen deželni poslanec in odbornik gospod dr. Ivan Tavčar ter izjavil poleg že na dopoldanskem shodu očrtanih točk še sledeče: Mnogo potreb ima Ljubljana, ki jih sama ne premore. Pravično bi tedaj bilo, da bi bila tudi Ljubljana deležna onega lChnil i jonskega inelio-račnega posojila kranjske dežele. Klerikalci pa so bili tako predrzni, da so se naprednim poslancem, ki so zahtevali, da dobi tudi Ljubljana nekaj od tega posojila, naravnost smejali v obraz. To pa vedo, da bi na. predni občinski svet ljubljanski ne odnehal, predno ne izposluje za Ljub. Ijano, ki bo morala vrniti tega posojila najmanj tri milijone, primerno odškodnino. Zato se tudi s tako vnemo pehajo za ljubljanske občinske volitve. Imamo tu zelo pereče vprašanje,. ki spada tudi v melioracijo, ljubljanski vodovod. Šusteršič seveda pravi sedaj, da ni voda za nič. (Klici: Saj je še pokusil ni!) Jaz pa pravim, ko bi bivši občinski svet ne bil storil ničesar drugega, kakor da je preskrbe 1 Ljubljano z zdravo pitno vodo, je storil že veliko in povzdignil v Ljubljani tudi zdravstveno stanje, j Mi pa stojimo glede vodovoda še na popolnoma drugem stališču. Naše načelo je, da naj M ne služil vodovod samo onim, ki lahko plačujejo, marveč v prvi vrsti revežem Id onim, ki si vodovoda zaradi prevelikih stroškov ne morejo napraviti. (Burno pritrjevanje.) To delo naj bi se izvršilo, ker mestna občina ne razpolaga s tako velikimi sredstvi, da bi mogla podaljšati sama svoj vodovod na Barje, s prispevki dežele iz melioracijskega fonda. Ce pridejo naprednjak i do veljave v novem občinskem svetu, bodo z vso energijo zahtevali, da dobi mesto primerno odškodnino za ono, kar bo moralo prispevati k odplačilu tega posojila, če pa pridejo na krmilo klerikalci, je gotovo, da mesto ne dobi niti vinarja. Kolikega Izmena bi bilo podaljšanje vodovoda na Barje, ve le tisti prav ceniti, ki se je sam na lastne oči prepričal, kako nesnažno in zdravju škodljivo pitno vodo imajo barjani. Zato pa bo ena prvih nalog prihodnjega naprednega občinskega sveta, da izposluje primemo kompenzacijo za odplačevanje onega dela 1 Omili jonskega deželnega posojila, ki ga bo morala plačati Ljubljana in da s tem denarjem potem reši vodno vprašanje na Barju. (Dolgotrajro, navdušeno pritrjevanje.) Govornik se peča potem še s cestnim zakonom in vabi koncem svojega temeljitega govora vse navzoče na veliki manifestačni shod v Mestnem domu dne 17. t. m. Nato je kot prava, od klerikalcev zapeljana ovčica, govoril klerikalec Šmuc. Trdil je, da so klerikalci izposlo-\a!i delavcem zastop v občinskem svetu in se strašno jezil nad tem, da bi dobili na Barju dobro pitno vodo, češ, da imajo preveč vode. Odgovoril mu je g. dr. Tavčar, dasiravno na take bedarije sploh odgovora ni bilo treba, ker so se Smu-cu vsi smejali. Razložil je g. dr. Tavčar, kako zvito so bili opeharjeni od klerikalcev delavski sloji za primeren zastop v občinskem svetu. Novi volilni red je ravno najhujši klerikalni greh proti delavcem. Dočim je predložil napredni občinski svet tako volilno reformo, da bi bili dobili doslej brezpravni sloji eno celo kurijo in ž njo šest občinskih svetovalcev, so majorizirali klerikalci v svoji volilni reformi za Ljubljano te sloje z volilci L in II. volilnega razreda Ut tako storili, da dobe ti sloji naravnost smešno majhno zastopstvo v mestnem občinskem svetu. Kar se tiče podaljšanja vodovoda na Barje, so bile besede predgovorni-ka, klerikalca Smuca, tako frivolne, da bi zaslužil od Barjanov samih primeren odgovor. Ce bi se seveda tudi veČina Barjanov postavila na stališče klerikalca Šrauca, potem gotovo tudi ne bo imel prihodnji napredni občinski svet prav nobenega povoda, da bi vsiljeval Barjanom, česar sami ne marajo. G os p. Pustoslemšek je odgovarjal Šmucu na njegovo bedasto (porabo, da je potrebno, da dobi i ojna uprava za nove ladje 320 milijonov, češ, sicer bi se morali v slučaju vojne braniti z metlami. Razjasnil je govornik, da se vrši vse oboroževanje samo v prilog Nemčiji, da bi mogla Nemčija v zvezi z Avstrijo uspešno klnbovati nevarni sovražnici, oziroma tekmovalki Nemčije, Angliji. Oglasil se je nato delavec gospod Bizjak ter pojasnjeval stališče najnižjih slojev proti klerikalni stranki in poudarjal, da agitira jo klerikalci sedaj zlasti s tem, da pravijo, da gre pri občinskih volitvah za vero, ki da je v nevarnosti. Prazne bi bile v Ljubljani cerkve, če bi v nje hodili samo klerikalci! Še en govornik se je oglasil, in sicer socijalni demokrat Berdajs, ki je iz nerodnosti očital napredni stranki »tvari, s katerimi napredna stranka sploh nikdar v zvezi ni bila. Očividno je mislil klerikalno stranko in po shodu to tudi sam priznal. Popolnoma strinja pa se s tem, da naj voli oni, ki ne more iti z napredno stranko na noben način, drugo protiklerikalno stranko socijalno demokracijo. Nato je zaključil predsednik gospod Bergant ta impozantni shod, ki je trajal skoro tri ure. Politična Kronika Včeraj dopoldne je imel na Dunaju ogrski ministrski predsednik grof Khuen - Hedervarv daljšo konferenco z hpnvednim ministrom H a-z a i e m, nakar sta šla oba ministra k ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu. Tam je bila konferenca, katere so se udeležiH razven obeh ogrskih ministrov, avstrijski ministrski predsednik bar. Bienerth, domobranski minister Georgi in justični minister dr. Hoehenbur-ger. Posvetovali so se o nekaterih diferencah glede novega brambnega zakona in o končni redakciji nekaterih določil v novem vojaškem kazenskem procesu glede razpravnega jezika. Po triurnem posvetovanju so konferenco prekinili ter jo bodo danes nadaljevali. Splošno mnenje, da so se o spornih točkah v novem brambnem zakonu že zdaj principi-jalno sporazumeli. Kakor pravijo, so se sporazumeli tudi glede razpravnega jezika v vojaškem kazenskem postopanju. Madžarjem hočejo ugoditi, ne da bi se pri tem kršila enotnost in skupnost armade. Madžarski raz-pravni jezik se naj zajamči za one voje, ki se rekrutirajo iz teritorija z madžarskim prebivalstvom, vendar pa ostane nemščina službeni jezik. V novem vojaškem kazenskem procesu je določilo, da se mora obtoženec za-slišati v njegovem jeziku. Pri ogrskih vojih bodo morali skrbeti za zadostno število sodnikov, ki bodo zmožni madžarskega jezika. Ce pa obtoženec- ne bo* zmožen madžarskega jezika, tedaj ga bo zaslišal tolmač v njegovem materinskem jeziku. — Bančno vprašanje je pravzaprav rešeno. Bančni privilegij bodo provizo-rično podaljšali, skoraj gotovo do konca meseca septembra ali oktobra. m * Hrvaška državnozhorska delegacija je včeraj nadaljevala svoje posvetovanje. Posvetovali so se o narodno - gospodarskih vprašanjih in o zadevah trgovinskega in poljedelskega ministrstva. Poslanec Speve c , član izvenstrankarskega kluba, je govoril o vprašanju ustanovitve hrvaške domobranske kadetne šole in preciziral hrvaške zahteve pri bodoči brambni reformi in pri reformi vojaškega kazenskega procesa. — Konferenca je vse te predloge odobrila. — Tudi ban T o m a š i i je priznal hrvaške zahteve kot opravičene. Virilisti. ki so bili velika opora bana Tomašiča.se te konference niso udeležili. — V hrvaškem klubu centru m je bila v nedeljo jako razburjena debata o državnopravnih gravaminih, katere je zakrivila ogrska vlada pri hrvaških honvedih. Več poslancev je naglašalo, da se že dvajset let govori v nagodbenih zakonih vedno le o »ogrskih« honvedih, čeprav temeljni zakoni označujejo to institucijo kot ogrsko - hrvaške honvede. Hrvaški honvedni okraji so v vedni nevarnosti, da bodo madžarizirani. Nezakonito je tudi, da so napisi na hrvaških vojašnicah madžarski in da hrvaški honvedni stotniki nc morejo postati stotniki, če niso napravili na ogrskem Ludoviceju sprejemne izkušnje. Iste razmere vladajo tudi pri hrvaškem orožništvu. Poslanci bodo o tem vprašanju govorili v državni zbornici. * 4 Vstaja v Albaniji postaja vedno nevarnejša. V soboto so vstaše zavzeli kraj Dinose in so se polastili velikega števila pušk in mnogo municije. Ujetnike so odpeljali na črnogorsko mejo. Južno od mesta Tuzi so vstaši zavzeli važne pozicije. — Iz Carigrada poročajo: Med Mali-sori, ki so padli v zadnjih bojih pri Tuziju, so našli tudi več mrtvih žensk, ki so bile tudi oborožene. Ženske so se skoraj gotovo tudi bojevale. — Iz Soluna poročajo: Nek orož-niški poročnik je s šestimi orožniki pred Albanci zbežal v Podgorico. Vlada je vse potrebno ukrenila, da se jih izroči. Boji v okraju mesta Tuzija in Kastratija se nadaljujejo. — Iz Milana poročajo: »Corriere della Sera« objavlja brzojavko iz Ce-tinja, da so si Albanci v nedeljo priborili veliko zmago nad Turki. Turške čete so Albanci vjeli, deloma razorožili. — Iz Carigrada poročajo: V nedeljo je konferiral veliki vezir z nekaterimi ministri o nadaljnih korakih, ki so potrebni z ozirom na položaj v Albaniji in na črnogorski meji. Več albanskih poslancev m senatorjev se je posvetovalo o položaju v Skadru in so se nato posvetovali z velikim vezirjem in vojnim ministrom o nadaljnih transportih vojaških čet. Poslali so tudi županu in prvakom skaderskim pomirjajoče brzojavke. Tudi mladoturška stranka v državnem zboru se je posvetovala o položaju v Albaniji. — En anatolski bataljon se je odpeljal včeraj ponoči po morju proti San Gio-vanni di Medna. Včeraj sta se vkrcala še dva bataljona. Kakor poročajo listi, so dirigirali en bataljon iz Kastratija v Tuzi, kamor je včeraj dospel. — Iz R i m a poročajo: Manifest komiteja za Albanijo poživlja italijansko prebivalstvo, naj zbira prostovoljne doneske za albanske ubežnike in za vdove in sirote padlih. Njihova beda je vnebovpijoča. — Iz p a-r i z a poročajo: Odkar so se začeli nemiri v Albaniji, se nekatere velevlasti dogovarjajo, kako bi se sabra- a nilo, da bi se albansko gibanje ne razširilo. Kakor se poroča iz poučenih krogov, gre za to, da se varujejo katoliki v Albaniji in da se uprava tako preuredi, da bo v bodoče samo Turčija vzdrževala red. — Iz B e 1 -grada poročajo: Kakor je posneti iz brzojavk, ki so došle s Cetinj in iz Podgorice, je situacija zaradi albanske vstaje zopet zelo kritična. Neko poročilo pravi, da Črna gora mobilizira in dirigira topničarstvo na mejo. Pisarniški načelnik brzojavnega urada v Tuziju in več tamošnjih trgovcev je pobegnilo v Cmo goro. Ti pripovedujejo, da so vstaši pri Tuziju popolnoma uničili vladne čete. V Podgoriei je črnogorsko društvo rdečega križa napravilo bolnišnico, kamor se sprejemajo ranjeni turški vojaki in vstaši. Pri Špicanicu je trajala bitka celo nedeljo. Turki so imeli velike izgube. Haaška mirovna konferenca se bo, kakor poroča »Daily Telegrapb«, na inicijativo severoameriške vlade zopet pečala z vprašanjem razorožitve. Vlada Združenih držav noče, da bi ostalo vprašanje razorožitve samo diploma ti čno vprašanje na papirju. Delovala bo pri velevlasti h nato, da bo imela tretja haaška konferenca tudi dejanske rezultate. • 9 * V Lisaboni so bile zadnje demonstracije proti mornariškemu ministru resnejše, ne^ro so pa poročali cenzurirani brzojavi. Demonstranti so bili oboroženi z revolverji. Vreči so hoteli mornariškega ministra. Ker jim pa poveljnik ladje »San Raffa-el« ni dal zaščite in je ostala mornarica vladi zvesta, se je poskus ponesrečil. Ministrski svet se je v nedeljo celo noč posvetoval, kako naj se taki poskusi v bodoče že v svojih počet kili onemogočijo. * Med špansko in portugalsko vlado se je v zadnjem Času pojavilo neko napetje, ker portugalska vlada ni mogla doseči, da bi španska vlada prepovedala razširjevanje tiskovin, ki delajo propagando za bivšega kralja Manuela in ki se razširjajo od španske meje. Španska vlada ni hotela nastopiti proti povzročiteljem tega gibanja, kakor je to zahtevala portugalska vlada, i O dogodkih na Maroškem poročajo sledeče: Vesti o skupnem vojaškem postopanju Francije in Španije sicer francoska vlada dementira, vendar so pa v Tangerju mnenja, da bo do tega v najkrajšem času prišlo. — Madridski »Imparcial« je dobil vznemirljiva poročila iz Feza. Vstaši ponavljajo svoje napade, sultanove čete so utrujene. Iz Cadixa se odpelje te dni 1500 mož s topovi proti La-rache. Iz severne in centralne Španije dirigirajo vojaštvo proti jugu, da nadomeste ondotne garnizije. — Več polkov v Madridu je dobilo povelje, naj se pripravijo za odhod na Maroško. Tudi mornarica je dobila povelje, naj vse potrebno uredi, da bo pripravljena* * V Kantonu na Kitajskem se je začelo resno revolucijonarno gibanje. Poslali so tja vojaštvo in razglasili obsedno stanje. To antidinastično gibanje širijo fanatični nasprotniki dinastije Mandžu. Umorili so poveljnika kantonskega tatarskega okiaja. General je dobil štiri krogle v glavo. Napadalec je ušel in so ga mogli šele pozneje prijeti. Štajersko. Gornjigrad. Tukajšnji okrožni zdravnik g. dr. M. Konečnik ustrelil je 4. t. m. v pol ure od tega oddaljenem Homu tik okrajne ceste divjega petelina, ki je tehtal čez 5 kg. Od Sv. Trojice v Slov. gor. se nam poroča: Tu je umrl deček Ivan M in i h zaradi zastrti pijenja krvi. Neki Jože Ploj, ki tam izdira ljudem zobe, je izdrl tudi temu dečku z zarjavelimi kleščami zob in ga zastrupil. Ploj pride pred sodišče. Dva požara. V Celju, oziroma v bližnji celjski okolici smo imeli v soboto opoldne zopet požar. Kmalu po 12. uri je pričelo goreti v hl**vih g. Franca Plevčaka, mesarja in gostilničarja v Gaber ju. V kratkem času je gorelo v podstrešju celega gospodarskega poslopja. Ker je bilo tam mnogo sena, je bila nevarnost za sosedne hiše. Prvi so prihiteli na pomoč vrli domobranci in sosedje, ki so ob pravem času rešili živino in orodje. Potem so prihiteli delavci iz mestnega mlina z brizgalno gasit in končno mestni požarniki. Pri tem požaru so se hidranti pri mestnem vodovodu jako dobro obnesli. Ogenj so potem hitro zadušili; škoda je precejšnja, a je g. Plevčafc zavarovan. _ V Mariboru je gorelo minuli četrtek popoldne v Starkovem mlinu za jezice. Og nj so hitro pogasili tako, da ni večje škode. Volilno gibanje na Spodnjem Štajerskem. V mestasM voiUnen okraju Celje bode kandidiral po poročilih nekaterih listov bivši učitelj dež. poslanec Al. Horvatek. — V Mariboru vatrajajo vsenemci doslej pH kandidaturi dr. Đauma. Socijalisti nameravajo zopet kandidirati Resla. — V volilnem okraju Celje - Vransko namerava bojda kandidirati, kakor se po Celju govori, za klerikalen celjski sodnik Kotnik ga predsednika: J. U. C. Slavka. fturr»enj*k. Polenšak, posta: .hfršinei, Štajersko. KoroSKo. Vlom v kolodvorsko tobačno trafiko. V noči od 6. na 7. BO neznan?, tatovi vlomili s pomočjo ponarejeni!' ključev v trafiko na državnem kolo dvoru v Beljaku. Iz trafike so od nesli vlomilci drobiža za 24 K in veo škatelj cigaret in smotk. Ker je kolodvor navadno od 12. ponoči naprej zaprt in so si izbrali vlomilci ravno te ure počitka za izvršitev vloma, ter iz dejstva, da so morali vlomilci biti prav dobro poučeni o krajevnih razmerah, sklenajo, da je treba iskati zločince najbrže med ljudmi, ki so bili na kolodvoru ali v njegovi neposredni bližini nastavljeni. Primonlio. Dr. Rybaf zopet kandidat. V nedeljo so imeli v Trstu v Sokolovi dvorani zaupniki tržaške okolice svoj sestanek. Zastopana je bila to pot po svojih zaupnikih vsa tržaška, okolica do zadnje vasice, kar se doslej še nikdar ni zgodilo. Predsednik politiČnega društva »Edinosti dr. Wilfan je označil pomen sestanka in pozval navzoče, da naj se pogovore o kandidaturi za državni zbor. Toda ni biol treba debate, ljudska volja se jo izrazila v eni sami besedi: dr. Ry-bar! Med tem je stopil v dvorano dr. Rybaf sam in ko je izvedel, da je soglasna volja vse tržaške okolice, da sprejme zopet driavnoaborski man dat, se je moral udati in je to izjavil navzočim zaupnikom poudarjajoč, da smatra za svojo dolžnost sprejeti ta mandat vzpričo dejstva, da je okolica tako jasno izrekla svojo voljo in pa ker bi bil itak še vezan dve leti, če bi državni zbor ne bil razpu • ščen. Nato je razvil svoj program, katerega vodilna misel je, edinost in složnost. Pravi, da nastopa kot kandidat na striktno narodni podlagi. Okradeni športovei. Pri Bazovici so štirje mladeniči igrali »foot-bal« ter so se, ker jim je bila obleka pri igri na poti, slekli suknje. Med igro pa je prišel tat, ki je obleko od nocel. Čudno pa so gledali, ko je krogla odskočila predaleč in zdrčala v n°ko jamo. Ko so poiskali krogljo, so naš'i tudi svojo obleko. Res čudno naklučje! Nekoga, ki je na snmn, da je izvršil tatvino, so že aretirali. Tatvina ur v Monakovem. Mc-aooa januarja 1.1. so okradli tatovi v Monakoveni večjo partijo ur. Predvčerajšnjem pa so zaradi sama, da so izvršili to tatvino, aretirali v Tr-stn 261etnega Ignacija Fnriana iz Sarajeva in 2$ let nega Ivana Pavši-ča iz Trsta ter zaradi dozdevne sokrivde dve ženski. Pri njih so zaplenili mnogo ur. Poskus samomora. 671etni Ilija Marić s Srbskega, stanujoč sedaj v Trotu v ulici Tin tore št. 1, si je predvčerajšnjem z revoverjem prestrelil prsi. Krogla je prišla na hrbtu zopet iz prsnega k oŠ a, pa ni po srečnem naključju poškodovala nobenega važnega organa. Marica so prepeljali v bolnišnico. Med pretepom. Predvčerajšnjem popoldne so se sprli v gostilni »Al buon Dal mat a« v Trstu gostje. Med prepirom je vrgel nekdo 29letnenm delavcu Angeln Jeriču iz Lokavca vrček na glavo ter ga precej nevarno ranil. Storilca v osebi delavca Antona Sveteca so aretirali. Samomor. Včeraj ob pol 7. zjutraj je zavžil 341etni v Trstu v ulici Petronio št. 9 stanujoči pomorščak Anton Gioppo večjo množino fenilne kisline. Zdravnik rešilne postaje mu je nudil prvo pomoč in ga dal prepeljati v bolnišnico, kjer pa ie nesrečnež že čez pol ure umrl. Vzrok samomora je baje beda in financijalna mizerija. V jadrenici iz Trsta v London. Skoro predrzno podvze'je bi lahko imenovali, kar nameravafa kapitan Lucijan Martinolič z Malega Lošinja in pomorščak Ernest Vianello iz Trsta. Nameravat namreč v majhni jadrenici, kakršno uporabiiajo navadno pomorščaki v viharnem vremenu, če je treba privrzati kako ladjo, prepluti ob obrežju v likansko daljavo med Trstom in Londonom. Jadrenica je 3 1 /4 m dolca. I1/« m široka, jo popolnoma krita in lahko nosi 30 meterskih stotov, ime ima »Trieste«. 1. maja se napravita pomorščaka na pot ter se mislita na svoji poti ustaviti v naslednjih pristaniščih: Pnlj. Lošinj, Zad r. Dubrovnik. Mesina. Neanol. Rim (po Tiberi navzgor). Livorno, Zineva. Nizza. Marseille, Bare iona, Mo1aga, Gibraltar, Lizbona, Vigo, Ferrol, B^bao, Bordeaux, Nantes, B^est. Havre, Dunkerque, Antwerwen. Rot-terdam, Hamburg, Helsroland, Grimsbv in Newastle. Nazaj se mislita pripel.iati po isti poti. Atentat na višjega poštnega ravnatelja Tichega. Gentilizza je izvršil atentat na višjega poštnega ravnatelja Tichega na ta način, da mu je zasadil dolg kuhinjski nož od zadaj med hrbtenico in rebri v desna pljuča. Atentator se je sam javil policiji. Zdravstveno stanje ravnatelja se je nekoliko izboljšalo, vendar je še vedno velika nevarnost, da p^dl -že težki rani. Atentator j3 izjavil, da je izvršil zločin, ker pred dvemi leti ni dobil licence za neko hazardna igro. Pozna rešitev ladje. Meseca januarja t. 1. je prišlo iz Aleksandrije obvestilo, da je zadela v viharju l^d-ja »Aquila« obrežne parrplovne družbe Vidulič in drug v Lošinju ob pečino in da so morali pomorščaki ladjo zapustiti. Sodil' so takrat, da je iadia izgubljena. Ladia je imela s s^boj 500 ton cemen a in je bila na poti iz Splita v Akk andrijo. Sedaj, no preteku več kot dveh mesecev pa se je posrečilo ladjo rešiti. Kratka brzojavka iz Avksandrije pravi, da je »Aquila« rešena, in da so jo pripeljali v Alek^andrijo v popravilo. Sodi na odprtem mo ju. Kakor se poroča iz Pulja, so naznanili kapitani tam pristajajočih ladij pristaniškemu poveljništvu, da plava v vodah porerske pečine mnogo sodov, ki tvorijo veliko nevarnost za ladj«. Domneva se, da so to sodi z lari^h . »Flink« ki se je 26. m. m. razbila ob pečini Merlera in se pocrr znila v morje. Ladja je prevažala 1300 sodov vinskih tropin, ki so bile namenjene za destilerijo v Rovinju. Od 26. m. m. pa do danes je morj- na brže odkrilo krov ladje in na ta način so dobili sodi prosto pot v odprto morje. Življenja, naveličan mornariški podčastnik. V Pulju se je hotel usmrtiti na torp-Hlnem čolnu »Hus-sar« vkrcani 261etni mornariški podčastnik Viljem Voitli s Češkega. Izstrelil si je iz revolverja kroglo v glavo in so ga prinesli v mornariško bolnišnico. Pravijo, da se je zbal kazni zaradi kršenja subordinacije. Kn) sl le trem zapomnit! za ottiiuKe volitve? Volilne legitimacije in volilni kuverti. Vsi volilci in volilke, ki so vpisani v volilne imenike, dobe najkasneje 5 dni pred volitvijo t. j. najkasneje do velikonočnega torka, dne 18. aprila po pošti volilne legitimacije ali izkaznice in volilne kuverte. Volilna legitimacija služi v to, da se volilec ali volilka iskale pred volilno komisijo, da ima res volilno pravico. Zato mora vsak volilec ali volil, ka legitimaeijo prinesti sabo na volišče. Volilni kuverti so zato, da se vanje da glasovnica. Ako bi kakšen volilec ali volilka najkasneje 48 ur pred volitvijo, to je do petka, dne 21. aprila ne dobil volilne legitimacije in volilnega kuverta, mora iti osebno na deželno vlado, Simon Gregorčieva ulica, pritličje, desno, kjer bo dobil potrebne volilne dokumente. Pri vol it vi se smejo uporabljati samo uradno izdani in z uradnim pečatom opremljeni volilni kuverti. Ako volilni kuvert izgubiš ali pokvariš, dobiš lahko novega. Sicer pa se volilnih kuvertov lahko kupi na magistratu, kolikor se hoče, toda treba je za vsak izvod pla~ čati 2 vinarja, vendar pa je magistrat dolžan, volilne kuverte prodajati samo do petka, dne 18. aprila. Končno se lahko volilni kuvert dobi tudi pri volilni komisiji. Volilni kuvert za I. razred je — bel, za II. razred — moder in za III. razred rdeč. Na kuvertu ne sme biti napisa, nega ničesar drugega, kakor volilni razred (z rimsko številko L, II. ali III.) Nihče naj torej na kuvert ničesar ne piše, ker bo sicer njegov glas neveljaven. Glasovnice. Glasovnico si lahko sicer vsak sam pripravi, vendar pa je bolje, da se vsak volilec ali volilka zglasi pri kakem naprednem političnem društvu v Ljubljani ali naravnost v pisarni narodno - napredne stranke v VVolfovi ulici, Dolenčeva hiša v I. nadstropju ter tam zahteva pravilno izpolnjeno glasovnico. Glasovnica je pravilno izpolnjena: Za I. volilni razred, ako je na glasovnici napisano: I. razred (ako napišeš arabsko številko tako-le 3. razred, je glasovnica neveljavna). — Narodno - napredna stranka — Ivan Knez.« Za II. volilni razred se mora glasiti glasovnica tako - le: »II. razred. — Narodno - napredna stranka. — Fran Višnikar.« Glasovnica za III. razred se glasi tako - le: »III. razred. — Narodno - napredna stranka. — Doktor Ivan Tavčar.« Vse tako izpolnjene glasovnice so veljavne. Na glasovnici torej ni treba pihati imen vseh kandidatov, marveč samo prvo ime izmed kandidatov, ki jih je v dotičnem razredu postavila narodno-napredna stranka. Prav posebno pa je treba pomniti, da ne sme noben volilec ali volilka podpisati s svojim podpisom. Sicer pa smo že gori naglašali: Naj se nobeden volilec ne muci, da bi glasovnico sam napisal, marveč naj se zglasi pri narodno-napredni stranki, ki mu bo dala na razpolago vse potrebne glasovnice. Glasovnico za I. razred je treba \ stakniti v — beli kuvert, glasovnico za II. razred v modri kuvert, glasovnico za III. razred pa — \ rd^či kuvert. Na to je treba posebno paziti, zakaj ali kako deneš na primer trlasov-nico za III. razred v beli alt modri kuvert ali narobe, je tvoj glas neveljaven. Zato skrbno pazi, da deneš glasovnico I. razreda v beli, glasovnico II. razreda — v modri in glasovnico III. razreda v rdeči kuvert. Vsak kuvert, v katerem je glasovnica, je treba zalepiti in ga skrbno čuvati, da se ga ne pokvari ali za-maže, ker se sicer glasovnica proglasi za neveljavno. Kako se vrši glasovanje? Volitve se prično, kakor je znano, v nedeljo 23. t. m. ob 10. dopoldne in trajajo do 4. popoldne. Vsak volilec ali volilka naj pravočasno pride z volilno legitimacijo in z volilnimi kuverti, v katerih že ima glasovnice, na volišče. Prišedši na volišče, je treba predsedniku volilne komisije najprej pokazati volilno legitimacijo, nato pa se mu vroče v zalepljenem kuvertu glasovnice. Predsednik položi kuverte, ne da bi jih smel odpreti, v volilno posodo, za to določeno. Volilec je s tem volitev opravil in se lahko odstrani, lahko pa tudi ostane, ker je volitev javna. Volilei III. razreda oddajo samo eno glasovnico v rdečem kuvertn. Po dve glasovnice pa oddaš, ako si volilec I. ali II. razreda, ker imaš potem volilno pravico tudi v III. razredu. V tem slučaju boš torej oddal eno glasovnico za L razred v be'era kuvertu, oziroma za II. razred v modrem kuvertu in poleg tega še eno glasovnico za III. razred v rdečem kuvertu. \ Dnevne vesti. + Jugoslovanski minister. »Montagsrevue« poroča, da je obljubil ministrski predstdnik b ron Bienerth Jugoslovanom ministrski portielj, za kar so se zapisali Slovenci in Dalmatinci njegovi večini. + Senzacijonelno imenovanje v sodni sluz i. Za pre. sednika novo-m škega okrožnega sodišča je imenovan dosedanji 1. državni pravdnik ljnh jan ki Fr. T r e n z. Novi pred-sed ik je prav:čen in koncili an en irož ali on ie Nemec in v lem tič; važnost t ga imenovanja. Predre "nisko mesto v Novem mestu je bila doslej slovenska posest in da bi nam to posest ugrabili in nared'li is nje nemško p^e^st, »ito je vlada imenovala dr. Trenza. Za nasledn:ka objektivnemu in pravičnemu dr. Tren-zu v L:u! Ijani je določan sodni svet-j nik L u s e h a n. Mo? sp vda me najmanj srosobne sodnike, a m~d najbolj z griz^ne in najbolj strupene kazinMe V vsem svojem uradovani" se je izkazal kot »scharfmacher«, kot mož najskrajnejše brezobzirnosti oro*i Slovencem. Ho henbnrger, Pi'treich in Am^chl so ga izbrali t*ot najboljše orodje za skrajno perseku-cHo slovenskega narodnega gibanja. Hoohenlmr^eriu Pi'tre:chu in Am-scHn ^e bil to je i"vna tajnost, dr. TV nz nevef objektiven, bo eli so i~ et: za državneero nravdnika huzar-sker* »•*uf-.nedrja« in 'staknili so I**#s>»*»a. T-* nr^s'očl naj nanj 21* ■♦■r*tPn sodnikov, Slovencev in Ne»*»crtv. S t°iri imenovanji je Justina ^•"»"ickem n^no'nonin iničema. Za l"ga za to ^re tisti podli svo i~fi ki cp imenuje k'cikalna ctran k", "n H iavoo raz«rl«ša, da ii j »»~m*T i w*mfc liubši kakor slovenski. S to ponemčem* sod 1 i jo in s tem novim drž. n*-avdnikom nas čava^o brez dvo~ a še vMki H h"d? hoji A mi s- "ih ne strašimo. Ce hoč^ imeti a'^tri' ka v'ada boj šrt na juctienem oeljn, raj ga ima. -+- ljubljanske o* činske voM4v*\ Klerikalci se v Ljubljani nikjer n upajo javno nastopiti. Svoje maloštevilna shode prirejajo samo v klc-rkal^ih trdn;aveh, v »TJr io~»u« in v neplačanem »L.iudck°m domu^<; sam^ ori zaprtih in zastraženih vratah so noeio «ovo~iti i>r*'d skrbno izbrani mi b^cki, ki znaj- le kim-ti. Tak s' dič sta imela v nedeljo Štefe in Der mastia na starem strelišču. Oj to nboštvo Dermastja se je ponujal ravno tisti dan, ko je prišlo od ministrstva naročilo, da ga naj sv>od** s trgovske šole. Ta mežic se izdaja z-> profesorja, pa ga še klerikalno mini strstvo ne pusti podučevati na taki revni šoli, kakor je trgovska šola v Ovija cevi hiši. Tej trgovski šoli bi se lahkn tako r°klo. kakor 'istemu otroškemu vrten pri sv. Florja u, kjer je časih »prefesar« Mrha učil, a še za tako šolo ni Drmastja zmožen. M ž, ki še za abc - fante ni dober, pa hoč priti med voditelje ljubljanskega pr -bivalstva in na javnih shodih dajati nauke odraslim ljudem. No, govoril je tudi po tem. Takih bedarij, kakor jih je kvasil ta »profesor«, že dolg< ni bilo slišati. Pol g n"ega je kvasil še Štefe, ne6l no in nespametno, kakor vedno, kadar javno nastopa. Vsa klerikalna mizerija se najjasneje kaže v tem, da je katoliška zastava prešla v roke takih kal faktorjev, kakor sta Stefe in Dermastja. + Dermastja in Podgoršek. V »Ljudskem domu« je »profpsor« Dermastja v nedeljo zabavljal na bivši občinski svet. Ob sebi se razume, da mora zabavljati. Ce ne bi zabavljal, kdo bi ga pa poslušal. Ker je bil bivši občinski svet napreden, pravijo seveda klerikalci, da je vse za nič, kar se je storilo. Tistih, ki bi jih radi izpodrinili, vendar nemorejo hvaliti. In Dermastja je bil v nedeljo slabe volje, ker je od ministrstva ravno tisti dan prišlo naročilo naj ga spod? iz službe pri trgovski šoli in v tej slabi volji je zabavljal kolikor je mogel. Privlekel je na dan tudi Podgorškovo afero in trdil je, da je bil Podgoršek notoričen tat in podpira-telj kupčije s človeškim mesom in da je 63 poštenih slovenskih dtklet izročil hiši sramote. Zdi se nam, da je Dermastja hudo lagU, kajti znano je, da je napredni občinski svet ves Podgorškov akt odstopil državnemu pravdništvn — več sploh ni moge1 storiti — a da drž. pravdništvo po izvršeni sodni preiskavi ni našlo nobenega povoda, postopati proti Podgoršku. Obč. avet je vzlic temu cd-pustil rWg rška iz službe, a če Der-mastji postopanje obč. sveta ni po volji, naj prime državno pravdništvo. -f Revolta v dmifnl klerr alne-ga kandidata. Po »Slovencu« kandidira v rbč svet poduradnik Južne železnice V. Ker je pa V. odločen naprednjak, postal je ogorčen, ko so mu znanc: porogljivo — častitali. V. je trdil, da to ne more biti res, da bi ga klerikalci kandidirali, ker ga nik. do ni vnrašal. če koče kandidirati. Vsa rrdb'na je vsled teg^ skrajno rrzbnrena. Po ili - k* ndidat e hite! protestirat pri •Mlovemra* m «r • kr. vladi, a rekli so mu tu in tam: »K r j°, j .« On pa je izjavil tam in tu: »Volil bom, ka or sem vedno — napr dno.« Tako neprevidno in netaktno bi klerikalci ne smeli postopati! aliti in iznemirj ti bitelj j nedopustno in je fii olnost. + Mod mi klerikalni Lakede-monci. Klepetavi urednik Štefe je izrekel na nedeljskem zborovanju v »Liudskrm domu« s polno eapo in a-pihnjeno šobo nekaj zr dno /načai-neg • za ono s ranko, ki se trudi za žive in mrtve, da na vseh koncih in krajih £kodnje slovmk^m«* značaju v onih driblah, v W jih še dan s T rrt-bi aJM. pli so prebivali SI ►venci! Dr. $ust rš:č je rožrl in izi'al korošk? Slovence --on vedno le žre in žre! — Poprej čsto slovansko Linbljano V prpolnop^a nonemy?T: g*Si! pem-?ko rimnazijo, nemško gledališče, nen Škecra sodnij • predcednika EIs-nerja itd., itd. — sedaj pa hoče on, nač°lnik > s1 o verski h izdajic« s svo-iimi lepimi bratci kar umreti in gor ko kri preiti za to f'raga n-hva 1 žno domovino! Ali ni to plemenito oožrtvov"ni° ? P^**/e Poslovno nr->vi: »VoMt lji S. T , S. * č ^o ^a dobe besedo T>a maadstr* tu t?sti. ki io dos daj niso imeli; če trbn, hoč jo častna pj'sti n^ bo-»i^n sam^> nji prido M^d-stvo ^o be ede!« — Ka1 a vrTko 'uš-nost! Torei bnrle imela voivodina K^anj^Va izremo in s^nza^ijone'no j novost, da bode lahko kazala p*uj-.•em grob. kj^r so n^koo^^^ vodit^lii f,. S. — novo'ob i Snartanci!! ^ko^a d« ijh ni rvnn 300 i*» d?i se ni;h vodi^eli ne imenuje — Leoni-, da«! -f- Primarlj dr. filajmer zapusti leželno bolnišnico. Dne 1. maja sto7oi primarij dr. Slaim^r v pokoj in za-ousti deželno bolnišnico, v kateri je deloval nad dvajset let. Blagoslov-'jeno delovanje dr. Šlajmerja ostane v hvaležnem spominu celi deželi. **aj ie dr. Šlajmer na tisočim rešil življenje. Deželna bolnišnica je bila časih na najslabšem glasu; imenovali so jo eelo deželno morilnico in ljudje so trepetali strahu, če jim je kdo le svetoval, naj gredo v deželno bolnišnico. Dr. Šlajmer je pridobil deželni bolnišnici največji ugled in z največjim -aupanjem so se ljudje zatekali k ujemu. A zdaj zapusti dr. Šlajmer deželno bolnišnico, zapusti jo, ne le *ter je naporno dolgoletno delo izčrpalo mnogo njegovih moči, neiro tudi -*ato, ker je sit klerikalnih šikan in nesramnosti. Kar »si je ta kranjski deželni odbor vse dovoljeval, presega vse meje. Vse je storil deželni odbor kar je bilo mogoče, da bi dr. Šlaj-merju pristudil delovanje v deželni bolnišnici in ga pripravil, da odstopi in naredi prostor klerikalnemu človeku skrajno dvomljivih zmož-nosti. Seveda so klerikalci v zadnjih dnevih iz strahu pred javnostjo prosili dr. Šlajmerja, naj ostane, a kakor rečeno, mera je bila polna in dr. Šlajmer je ostal pri svojem sklepu. S 1. majem zapusti deželno- bolnišnico. Tisti bolniki, ki imajo toliko denarja, da lahko gredo v »Leoninum«, bodo še dalje deležni zdravniške pomoči dr. Šlajmerja. A kaj bo s tistimi, ki nimajo denarja, da bi šli v »Leoninum«? Ali mar misli ta napihnjena družba v deželnem odboru, da je za malega meščana in delavca vse eno, če ga zdravi dr. Šlajmer ali dr. Zajec in dr. Drganc? Tu se je prav pokazala klerikalna ljubezen do malega meščana in do delavca. •Nazadnje bodo klerikalci še kako šintarico nastavili v deželni bolnišnici. Značilen pa je ta dogodek, ker kaže, kako se klerikalci igrajo celo z življenjem revnih ljudi. Tekom enega leta so pregnali iz javnih bolnišnic najznamenitejša operaterja, najprej dr. Defranceschija, sedaj pa še dr. Šlajmerja. Ali ne zaslužijo ti ljudje, da bi se proti njim ljudstvo dvignilo tako, kakor v časih kmetskih puntov? -f- Prvo izdajstvo novega tržaškega škofa. Novi tržaški škof dr. Karlin je že pokazal svojo barvo. Zgodilo se je to že pri ustoličenju. Takrat je škof izrecno privolil, da se nri ti slavnosti zataji Slovenstvo v tržaško • koprski škofiji. To, za Slo vence skrajno žaljivo in sramotno dejanje se je zgodilo pri slavnostnem obedu. Da je bilo pri cerkveni slovesnosti vse latinsko, se ob sebi razume, iz cerkve so slovenski jezik že izgnali uprav po pasje. A pri slavnostnem obedu je bila prilika, dati Slovencem vsaj toliko časti, kakor Nemcem In Italijanom. Pa še to se ni zgodilo. Dogovorjeno in sklenjeno je bilo, da bo škof pri slavnostnem obedu govoril latinsko, namestnik nemško, župan tržaški pa italijansko in dogovorjeno in sklenjeno je bilo, da se ne sme is oficijalnih ust izprego. voriti nobena slovenska beseda. In ta »slovenski« škof dr. Karlin je bil s tem zadovoljen. Tako je dr. Karlin takoj pri svojem ustoličenju dal slovenskim katoličanom tržaško - koprske škofije slovesno zaušnico in jim pokazal svoje zaničevanje. -f Kočevski driavnosborskl mandal. Ifc*V je Kivčevnrje v drf.uvn-m sns*-os* *i*er»|«.g In pa se hoče umakniti v gosposko zbornico in vsled tega iščejo Kočevarji novega zastopnika. Nemški nacijo-nalci na Kočevskem so oklenili, kandidirati deželnega odbornika grofa Barbota. Ce bo zmagal, je drugo vprašanje. Ze pri zadnjih volitvah je bila klerikalna struja tako močna na Kočevskem, da je zmagal knez Au-ersperg le z največjo težavo. + Klerikalna gonja v Idriji se nadaljuje. Osvvald brez rekurzov živeti ne more. Tako je tudi proti računskemu zaključku idrijske občine za leto 1910 vložil pritožbo na deželni odbor kranjski. Ta priziv so poleg Oswalda sopodpisali Janez Kavčič, Simon Lapajne, Josip Modrijan v Idriji št. 5, Jakob Kavčič, Miha \Vil-ler, Jakob Kristan in krščansko gospodarsko društvo. Število pritožnikov se je torej Oswaldu znatno skrčilo. Najraje bi najnovejši produkt Oswaldove hudobnosti doslovno priobčili, da bi se spoznala vsa duševna revščina, hudobnost in lažnjivost tega večnega pritožnika. Da so mu rc-muneracije uslužbencem na potn, je samo ob sebi razumljivo. Nekaj novega pa je, da se je pritožil proti večjim izdatkom za popravilo cest in potov v Idriji v letu 1910. To si morajo Idrijčanje dobro zapomniti. Osvvald tn njegovi kompanjoni torej ne privoščijo idrijskemu ljudstvu niti zboljšanja potov. Še bo nekaterim v dobrem spominu, kako je Osvrald pred letom dni v svojih idrijskih novicah v »Slovencu« rohnel, češ, stara pota naj se popravijo. In glejte! Ravno isti Oswald pa pride ob koncu leta, pa kliče na pomoč deželni odbor, ker je občina preveč potov popravila in pravi v svoji pritožbi doslovno: »izgovor, da so ceste j)opra-vil potrebne, je jalov.« Bolj zlobnega iuhovskega hujskača od Oswalda svet res še ni videl. Županstvo, odnosno stavbni odsek je prebitek, ki 2fa je imela občina na občinskih do-kladah,določil pač za najskromnejše, za popravo potov, in mu je -:ato vsa razumna Idrija hvaležna. Le Oswald s svojimi backi rekurira. Ce pa bi bila občina prebitek porabila v kak drug namen, bi bil prav gotovo prvi Dsvrald, ki bi vpil na vse pretege, zakaj se za prebitek ni popravilo cest in potov. Zelo značilno je, da rekurira posestnik Lapajne po domače ^Krempelc« proti popravi potov, ko se je prav pri njegovi hiši jot lepo popravila in toliko izdalo, da Lapajne v sto letih ne bo toliko plačal na občinskih dokladah. Kristan ,lakob rekurira proti popravi potov, njegovi sosedi pa prosijo za izboljšanje ceste. Klerikalni komedijanti se nadalje pritožujejo, da se je nekaterim dijaškim podpornim društvom izdalo malenkostne podpore. Na to ni reci drugega, ko sramota tej klerikalni idrijski kliki, ki ne privošči niti ubogemu slovenskemu visokošolen malenkostne podpore. V drugih narodih bi take ljudi pregnali na' zaslužen kraj, le Slovenci se moramo boriti s tako propali mi individuji. Prav res, renegatje so najgadnejši ljudje. To vidimo tudi v Idriji. Kdo bi si mislil, da bodo nekdanji socijalni demokrat-je tako nizko padli pod Osrvaldovim vodstvom. Ti ljudje zahtevajo med drugim tudi, naj občinski odborniki plačajo stroške za preži dava nje občinskega poslopja Št. 509. Strašno radi bi videli ti novopečeni krščansko - socijalni prvoboritelji, da bi se rubilo revne rudarje občinske odbornike samo zategadel, ker so hoteli ugoditi zahtevi svojih volilcev. No, ta želja se jim navzlic ponovnemu rekurzu še ne bo izpolnila tako kmalu. Klerikalne korifeje naj torej le nadaljujejo svojo gonjo proti idrijski občini. Za škodo, ki jo s svojimi pritožbami povzročajo občini, so sami odgovorni. + Idrijčanje ne smejo pozabiti, da sta na čelu klerikalne gonje proti idrijs-ki občini duhovnika dekan Ar-ko in ka eh t Oswald. S tem da ta dva duhovnika ne privoščita podpore ubogim sirotam, stradajočim slovenskim dijakom, nasprotujeta popravi potov, sploh nagajata občini, kjerkoli moreta, mora napredno idrijsko obči'stvo izvajhti konce-kvencM tam, kj?r so te vrste gospodje najbolj občutljivi. Pred vsem bi moralo županstvo prekiniti vsako zvez) s cerkveno upravo, kateri nač°luieio čisto navadni strankarski hujskači proti napredni občini. Občinstvo pa bi se moralo docela odtegniti cerkvi, koje služabniki sami teptajo svoie nauke in biiejo v obraz s svojimi dejanji vsem krščanskim načelom.»Ljubite svoiega bližnjega, kakor sami sebe«, nče v cerkvi, z"n j cerkve pa uničujejo svojemu bližnjemu imetje, ko pocestni roparji. Sploh ravnajo ravno nasprotno v vsakem oziru, kar nč°. S svojimi dejanji sami pode lirds*vo iz cerkve vun. 2e je drkan Arko bridko tožil o verski mlačnosti Idrnčanov, a bi moral še mno^o bolj, če b? bili vsi n^rednjaki dosledni svojim npčehvp. Koliko pa je vredna plačana verska gorečnost ki rikal-eev, ni treba omenjati. Tdriičaiije odgovorite toret kleHkntal goi.ji na najdostojnejši način! -f- Danes sestanek narodno - na« prodnih volileev za kolodvorski in šentpeterski okraj v gostilni pri »Mo-žini«, Radeckega cesta 24. ob 8. uri zvečer. + Politično in gospodarsko društvo za poljanski okraj ima danes zvečer ob 7. važen zaupni sestanek v gostilni Erhežnik, Poljanska cesta št. 61. — Jutri, dne 12. aprila pa v gostilni pri »Sokolu«, Pred škofijo. Prosi se zanesljive udeležbe. — Pogreb g. Dragotina Seneko-viča je bil lep izraz simpatij in soža-Ija, katerega uživa veleugledna rodbina vladnega svetnika g. A. Sene-koviča v vseh slovenskih krofih. Zadnje spremstvo Dragotinu, kateremu je Parka ravno prrd koncem srednješolskega študija prestrigla nit življenja, je bilo zelo častno tako po številu, kakor odličnosti udeležencev. Xaj navedemo samo uvkat*5-re: g. vladni svelnik vitez pl. La-schan, bivši župan in državni poslanec I. Hribar, ga. dr. Tavčarjeva, za-atopstvo »Splošnega slov. ženskem društva«, »Mladike«, vodstvo Tiril-Metodove družbe, zastopstvo »Narodne Čitalnice v Ljubljani«, »Dramatičnega društva«. podružnice »Brani bora«, akad. fer. društva ^Sava«, plinarn i enega osebja itd. Žalni sprevod je otvorilo dijaštvo I. drž. gimnazije, ki se je s svojimi profesorji polm številno udel žilo pogreba. Pevski zbor dijakov je zapel dve žalost inki v zadnje slovo splošno pri-ljnbljenernu tovarišu. Sprevod je krasilo velikansko število krasnih vencev. Naj bo splošno sočutje v tolažbo plemeniti rodbini našega »družben -ga« prvomestnika. — Preizkušnja za poniagalre mizarskih vajencev se vrši dne 3. maja ob 9. zjutraj v prostorih c. kr. obrtne šole, Zatiški dvor. o pred zadružno oblastveno potrjeno pre-izkuševalno komisijo. — Preizskuš-njo smejo na svojo prošnjo delati tudi oni vajenci, ki so se iz čili mizarstva v kakem tovarniškem obra tu. ki ne pripada nobeni zadrugi, § 104 b zakona z dne 5. f br. 1907 drž. zakon št. 26. Lastnoročne pisan prosi je opremljene z učnim, kakor tudi spričevalom obrtne nadaljevalne šole je vlagati na nnčeistvo »Zadruge mizarjev v Ljubljani, Sp. Šiška, Vič in Moste« — v Ljubljani. — Smrtna kosa. Včeraj je umrl po dolgotrajni mučni bolezni gospod Fran Pezdir, bivši čevljarski mojster na Starem trgu. Vrlemu možu bodi pri jasen spomin! Umrl je včeraj na Ježiei velepo-sestnik g. Fran Dermastja v starosti 56 let. Pokojni je bil vrl narodnjak. Bodi mu ohranjen blag spomin! Nezgode. 7. t. m. so šli otroci v Zgornjih Pirničah na pori posestnika Antona Petaca, kjer stoji tudi sla-moreznica. Med otroci je bil tudi 121etni posestnikov sin Ivan Rak. Deček je vtaknil levo roko v onem trenutku v slamoreznico, ko je neki drugi deček zavrtel. Nož mu je deloma odrezal tri prste. — Ko je snažil na tukajšuem državnem kolodvoru delavec Josip Krzauec lokomotivo, mu je spodrsnilo in je padel v neki kanal ter si desno nogo hudo poškodoval. — Na poti iz šole domov je padel ka.ižarjev sin Fran Žiro v-n i k iz Vogel j ter si zlomil desno nogo. — Dninarju Josipu Sobar-j u iz Lukovice pri Ribnici je odskr.čil . ko ie cepil, na desno oko in mu je desno oko težko poškodoval. - V Horjulu je padel samski delavec Jakob Petrovce s šupe in se hudo pretresel. — S slamoreznico si je tri prste hudo poškodoval dninar Jakob Ju van v Spodnji Šiški. — Robat kamen je poškodoval cestnemu delavcu Ivanu Lončariču v Pregradu v črno m oljskem okraju levo oko. Mladosten tat. Gostilničarju in prodajalcu Avgustu R u p n i k u v Črnem vrhu v idrijskem sodnem okraju je ukradel jeseni 1909 nekdo ključ od prodajalne. Od onega časa so mu bili opetovano ukradeni iz prodajalne manjši zneski, ki so dosegli končno visino najmanj IfiO K. Pred kratkim pa je Rupnik zasačil nekega 1 Slet nega fanta, ki pravi, da ga je v to pripravil neki lGleten fant, baje da si kupita potem revolver. Iz Hrastnika. Na adreso slavnega ravnateljstva trboveljske preino-gokopne družbe v Hrastniku. Slavno ravnateljstvo v Hrastniku prosimo, da nam pojasni, kdo daje gotovim ljudem, kot na primer učiteljem nemške šole, trgovcu Wouku ter še mnogim drugim pravico hoditi po železniški progi premogokopne družbe, dasiravno je po tej progi jako strogo prepovedano hoditi. Mnogo je bilo že kaznovanih, a vedno le kak ubog revež. Da, zgodilo se je celo, da je bil kaznovan delavec, ker je šel iz svojega stanovanja, katero leži tik proge, po progi na delo, dasiravno je dokazal, da ne more drugače na delo, kot da gre po progi. Prosimo slavno c. kr. orožništvo, da naredi ono enkrat red, ker neče tega storiti ravnateljstvo. — Enaka pravica za vse! Iz Hrastnika. Gospoda župana prosimo, da naj zapove redarjem, oziroma kurjaču, da gre nadzirat vse posestnike psov, jeli imajo pasje znamke ali ne. Zdi se nam, da je precej teh četveronožcev, ki hodijo okrog brez mark. Posebno okrog tovarne bode imel konjač jako hvaležen posel. Kajti zdi se nam, da poleg drugih tudi pes tovarniškega mesarja, pa neki bel psiček brez repa — bo menda kakšnega »ta debelega Rrunota« ali pa Gašperja, pardon, Oskarja — nimata privilegija brez znamk ter brez pasjih torb okrog štolcirati. v Iz Hrastnika. Gospoda Strassen-inspektorja (ali kaj ste za ena velika — glava) okrajnih cest v Laškem trgu prosimo, da prime našega Vouka za ušesa, pa ga prav pošteno potrese, kajti drugega ta adut ne zasluži. Od kar ima on našo okrajno cesto v oskrbi, je sicer res v dobrem stanu, a to le od Riicklna pa do konca tovarne. Tam skrbi za cesto, posipi je jo s finim drobnim gramozom, naredil je krasno ograjo, sploh vse to vam potrdimo g. »Strasseninspektor«. Pa poglejte cesto višje gori, kako izgleda. Tam in tam kak košček gramoza — pa kakšnega — cele skale. Na mnogih krajih manjka ograje, in to večkrat na jako nevarni h* krajih (na primer pri Roševem jezu). Slavno c. kr. orožništvo opozarjamo na to. Kjer pa so ograje, so večkrat stare železnične tračnice z malim koscem lesa skupaj ] »vezane. Iz H ras in i ka. V času najhujše zime je cesta v Bobnu čez in Čez po-mrznila, tako da so kmetje kleli kot grenadirji. A Vouk se ni zato zmenil. Njegov cestni delavec je moral za Vouka spravljati led v njegovo ledenico, t r š >le potem, ko je bila ledenica polna, je imel toliko časa, da je prekopal cesto v Bobnu. 0|>ozarjamo g. nadzornika cest na ta dejstva. — Z dolgo britko sabljieo se je postavljal pri pogrebu g. Riickla v Trbovla1' ras Kilar Hans. Vedeli nismo ali ue-se Hans sabljo ali sablji Han za. Bilo J3 menda zadnje. Izšla je baje enkrat T>ostava. katera prepoveduje načelnikom gasilnih društev nositi bridke safoljice. Kaj ne gospo 1 je »v to poklicani«. Sicer pa svetujemo temu mladiču mesto britke sabljice — pibee (p:bč po domač ) — pa ne preoster — in pa žemljico. Prihodnjič par pikantnosti iz krogov tukajšnjih nemških učiteljev. Nova pošta. Dne 16. aprila 1911 «e otvori v Ne danjem Selu, (politični ok**ai Postojna) nov poštni urad z radnim imenom »Na^anje Selo«. Istoč0«no se opusti poštna nahiralni-ca v Š 1 i^elu. Po lastni krivdi. Včeraj popoldne ie prišel prevozniški hlapec Anton M a r k o v i č v neko gostilno v Kolodvorski ulici ter tam jel rogoviliti, ne da bi bil kaj pil. Ko je šel po dvorišču v vežo. je z roko udaril po steklenih vratih, pri čemur se je tako d-rezal ob steklo, da se mu je vlila iz žile odvodnice kri. Takoj se mu priskočili domači na pomoč, ga na-crlo za silo obvezali, potem pa ga dali prepeljati v deželno bolniščnico. Pri mestni policiji je oddati, nekaj služb začasnih policijskih stražnikov. Vpoštevalo se bode najbolj one reflektante, ki so bili pri vojakih t1 d častnik i, so intelegentni in ki imajo sploh zmožnost in vesel ji1 do te službe. Prošnje je vložiti takoj na mestni magistrat ljubljanski. Ukradeno kolo zastavljeno. Pre-leČen teden je nek mlad možakar za-stavil posestniku Matiju Rozmanu v Stošcah kolo »Meteor« za 44 K. Ko je Rozman zvečer bral v časopisih, da ie bilo dan poprej ogničarju Jožefu Alešu na Bleiweisovi cesti iz hiše št. 13 ukradeno enako kolo, se je jk>-dal takoj v mesto in se je tukaj u veri!, da je kolo last o-gniearja Aleša. Neznanega možakarja sedaj zasledujejo mestne oblasti. Zastavne liste prodajal. V soboto popoldne je na južnem kolodvoru službujoča stražnik prijel 271etnega urarskega pomočnika Frana Rnstja. kateri je imel več zastavnih listov iz Beljaka in Ljubljane ter jih prodajal. Poizvedbe so dognale, da se Rust-in peča s predajo dragocenosti brez obrtnega dovoljenja, zaradi česar je bil po obrtnem zakonu občutljivo ka-/nova n. j Prijeta tatica. Policija je areto-vala brezposelno služkinjo Rlizaheto I Irt iz Drganj, ker je svoji prijateljici J Antoniji Svetlin ukradla več obleke, i Svetlinova je na ulici videla Irtovo I v ukradeni obleki in jo izročila straž- I niku. Oddali so jo sodišču. t Izgubil je dijak Leopold Struna [ francoski in laški molitvenik. - - Go- I spodična Marija Meršnikova je izgubila zlato ovratno verižico. — Gospod j Ivan Grobelnik je izgubil obesek, v I katerem je bila slika njegovih štirih I otrok. i narodno obranim. Ustanovni občni zbor ženske po* d rožnice sv. Cirila In Metoda za Kneza k in okolico se je vršil v nedeljo dne 2. aprila v Knežakn. Poslalo se je vodstvu družbe K 153*81. Kljub slabemu vremenu se je zbralo k zborovanju prav mnogo domačega občinstva kakor tudi naših zvestih prijateljev in prijateljic iz II. Bistrice, Št. Petra, Šmihela in Zagorja. Vsem vrlim udeležnikom izrekamo tem potom naj iskre ne jšo zahvalo. Vipavska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Vipavi je priredila dne 2. aprila t. 1. koncert z gledališko predstavo, pri kojem sta iz prijaznosti sodelovali gospa M. K o z i n o v a in absolvirana konser-vatoristinja gdč. B. Po s p i š i 1 o v a, prva na glasovir, a druga na gosli. Nenavadno točno se je začelo zbirati občinstvo iz Vipave in okolice ter kmalu napolnilo lepo okrašeno dvorano hotela »Adrija«, kar je bilo znamenje, da se vipavsko občinstvo zanima za glasbo ter ob enem simpati-zuje z našo podružnico. Koncert se je otvori 1 z lepo narodno pesmico: Ba-juk: »Ja pa davi slanca padla..«, katero je proizvajal oktet tukajšnega pevskega društva z jako dobrim prednaŠanjem. Za tem sta pa nastopili ga. K o r i n o v a in gdč. P o s -P i š i 1 o v a ter nam z veliko dovrš-nostjo in preciznostjo zaigrali dva komada in sicer: H. Wienianski: »Legende« in Zdenko Fibich: »Poeni«. Reči moramo, da smo bili ob tako lepo ubranih akordih kar razočarani; nastala je hipoma grobna tišina po vsej dvorani in vsi navzoči so z nekako napetostjo sledili njih proizvajanju. Spoznali smo, da sta kos svoji nalogi, katero sta res prav mojstersko rešili; zato pi* tudi ni bilo konca ne kraja dolgotrajnega aplavdiranja. Za lepo narodno pesmijo: M. Bajnk« »Rožmarin«, sta se nam zopet prikazali na odru že omenjeni umetnici, koji je navzoče ob činstvo pozdravilo z viharnimi ovaci-jami ter nam zasvirali zopet dva komada in sicer: Ferd. Lachn3r: »Ma-zurka« in J. Drdla: »Sercando«, kateri točki sta istotako izpadli izvrstno, kakor prvi dve, brez vsake kritike. Bil je to res pravi glasbeni večer — večer, kakršnih Vipava še ni zlepa doživela. Upajmo le, da bomo imeli kmalu zopet priliko prisostvovati takemu večeru ter si se enkrat isjjati ob tako lepo ubranih zvokih zabave in razvedrila. Koncem koncerta pa se ie vprizorila burka: »Za letovišče«, ki je vzbudila med mladimi in starimi obilo smeha, nakar se je občinstvo veselih obrazov in z zadovoljstvom razšlo f Da je ta večer tako krasno uspel, se moramo v prvi vrsti zahvaliti g. Kozinovi in gdč. pospišilovi za njuno prijazno sodelovanje in naklonjenost, proseč jih, da nas še kateri-krat razveselita z enakim večerom, obenem pa tudi hvala vsem onim, ki so količkaj pri pomogli v dosego tako po voljnega uspeha. Društveno naznanila. Sokol I. je imel v soboto svoj »Sokolski večer« v veliki dvorani Mestnega doma. Kakor vse njegove prireditve, tako je tudi ta večer nudil obč nstvu obilo užitka. Nestrpno n z veliko radovednostjo so navzoči »ričakovali, da prične svirati salon--ki ork?s*er »Sokola I.« Nekaka nezaupljivost se je brala raz obrazi* nekaterih. Toda, ko je orkester otvoril v čer s sokolsko koračuico, je bilo občinstvo vidno razočarano nad točnim in dovršenim izvajanjem te m vseh ostalih koncertnih točk iz raz-Mčnih oper in operet. Z burnim ploskanjem je občinstvo izražalo orkestru zasluženo priznanje. Veliko zanimanje in splošno pozornost je v/bu"al nastop gdč. Skrbinško-v e in g. B u k š e k a. Pela sta solo-soeve in dret iz Dolarske prneeze. Da sta oba splošno ugajala, je dokaz, fa jih je občinstvo ■ burnim aplavzom prisilijo dvakrat ponavljati. Temu nastopu je sledilo še nekaj koncertnih točk. nakar se je igrala eno-'eianka »B**at Sokol«. Igralo se je jako dobro in ugajali so vsd, brez razločka. Sodelovali so gdč. Korbinnva ;n crdč. Skrbi^škova ter gg. Bnkšek, Počivavnik, Rabič, Cerne in Berce. ^ot 7. t o" k a programa so bil * res krasne skupine. Da so bile tudi dovršene, nam pričajo že imena naših najboljših telovadcev. k»kor Vidmar, Smole. Dimdc in drugi. Videti je bilo, da je bilo treba veliko truda, toda z vstrajnostjo se vse doseže. S koračnico iz operete »Oj te ženske« je bil ofl-cijalen del večera končan in pričela se je domača, neprisiljena zabava. Ob ljubkih zvokih orkestra »Sokola hm se jo mladina zasukala v veselem rajanju, ki je trajata do b*de«*a dne. Pohv«lno moramo omeniti ljubke gospodične, ki so kakor čebel »ce marljivo letale od mise do mize ter nrodajale cvetlice. Paviljon za kavo je oskrbovala ga. Zakra^Šknva. pomagale so ii vrle gospiee. ki so ti postregle z izborno kavo. Pijače in jest-vine so bil° izbom°, cene solidne, po. strežba točna. Udeležba je bila tako ogromna, da je bil zaseden za 'nji kotiček velike dvorane. V**»t in ~ ' častilo • svojim posetom obilo odličnega obMnstva, mod Hmfimi ira. ,ir Tav*~-jeva. g. d«*. roa'anoc dr. Karel Triller, starosta Sokola I. g dr • Tominšek, g. Fr. Reisner in drugi. Lep je bil večer in nikomur, ki se ga je udeležil, ni bilo žal. Saj je s tem gmotno pripomogel društvu, ki si je svesto svoje svete naloge, katero izvršuje v polni meri. Ravno na tem večeru nam je Sokol I. pokazal, kaj se zamore storiti z vztrajnostjo, marljivostjo in neumornim delom. Tako moralen, kakor gmoten uspeh naj bo »Sokolu L« priča, da mn je občinstvo naklonjeno in da ga »posluje, kot eno naših najagilnejših društev. Občni zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. V soboto je imelo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Narodnem domu pod predsedstvom g. dr. Šviglja svoj letošnji redni občni zbor. G. dr. Švigelj je dal kratek pregled društvenega delovanja v preteklem VI. letu, nakar je poročal tajnik g. Zorko .V preteklem letu je umrlo več društvenih članov in sicer Hinko Magister, Fran Klemen, Alojzij Sachs in Albin Urančič, katerim je zapelo društvo na grobeh žalostinke, istotako kakor umrlima Kotniku in Medvedu. Društvo je line-*0 7 lastnih priredi tov in sodelovanj ter je zaneslo slovensko pesem preko avstrijske meje v Be'grad. Povodom izleta v Belgrad se čuti društvo na ovojem občnem zboru primorano izreči svojo najtoplejšo javno zahvalo «rr. Rasto Postoslemšku, Kosta Glavi niču. Rib ni kar i u in pevovodju Va-šteta. Znano je, kako so izvestni kro-sra hoteli zvaliti na društvo po izletu v Belgrad od'i veleizdaje, kar se iim pa ni posrečilo. 14 dni pred izletom v Bel«rrad je bilo društvo po svoiih odposlancih 'zastopano orV razvitju "astave oevskeera društva »Stankovic«- v Belcrradu v proslavo njegove 30'etmce. Društvo je p^redilo svoi Sil v«* rov večer, sodelovalo pri 25-letnici C. M., pri prireditvi šentja-ko%akejra pol. in gosp. društva pri Plan k« r ju. pri naredno grmnodar-»k««*i k'**"'"su pri Tr*»f «?t"ii, pri Zv~-zi slovenskih revskih društev ter pr: nriredi+vi C. M. pod"''žniee za Kra-kovo pri ^"»vč'čn. Društvo ima sedaj č«*z 300 članov. Akademija »Obi-!ič« je tlvmmM v o i7^-oliTa za Častnega r,|aea. Iz bi -g"inišue°*a roročila povzamemo, d« irt društvo v ore-t-kl^m ie*n 42M K 09 v dohodkoven 3837 K ^9 v izdatkov. I>nš*von0 d»nar«o «tanv* znaša 37f» K 40 v. Izlet v B^l^r^d je nar*r*vi1 društvu d"-narnee-a promet^ V v. SHve-ale*V večer ie dal 311 K 70 v ri-t rl^mr.i-n r^eto nuptje društva icn**š* W><* K 99 v. Pr sijočih volitvah b^i ?7volj~ni •f*Nl iVa dr. A. S^i~o]j. ^ odbornike y» jv»tf'K»»«-i T^bvalo 7** t»io«f» npnniArnn r*odr»|r*»nio Hrnštvenib c^omliAni c tATn. dj» jo n^*«^' 7:hor so. ♦»•lasno favoJfl jrricrm dr, T1-^*»ievo •»*» svnifl častno članico. S1ed;le "^Znof orocr* i >m-i"t/> v«trfTHf»t 1 0»*e**i ^t^rvp^ XVVIII. redni občni abor slov. vv>« go ip vr^il v soboto, dno 9. S|y**-I* ob p^bi 9. ov4 z^'^Č0!* v ''rnšt^-onib ▼^roK^^ih V »N°rod«^m do^n«. Z^»e_ mvpnio ki >e bil^ d°bt\> o'b^Vnprv. if» ^fvo^il predsednik brat Dražil w»b ž;,"°bun de1ov°nio društva v *wi letu. Ocenit jo pa kratka -'rii^tvonp dnlišo iTlef^* ^n domače ^rii'cdVvo Vi dpio. jasno slOco, da >i i" pridobilo dm«t\-o v vseh krejrih 'toma, koVor tnf*i pri bratskih cosed-"ih porodih krepko zaslom^o. 1'teme- n»l ir» )■»-> o 'p"l-ncfon r»r?ir> n l*» > V"? *> i. k* 0*a izVn-ro bi° irn m i 1'ovo T\d sme' y<^fVi| O'^nll le umrl° di iifff >iwi" člane, ki jih navedo»>^o v tainikovem '-^-vročilo »n iv»7V"l V»«t»io. da so v o V sov.atia vs*°li. N« to se ift »Mf-vb'v»m pevcem kot dušeni pevskecra ^^v«t va. rtorloornim članom, Jrn-5fx-om. dobrotnikom in v^emu slov. or#čtn«fvu iarnn zahvalil ter nrocii *«Sr»?tro ♦fl^itJ'-n nor^ilo. Ta mik br«t Rudolf Mali. je nrnbr»l n?>to l-o obae^no o^ta^eno \x\ mnrl^'Vo ;^Hoiiino taio'^o rt^mniio. Tz nic^a oo«*T»«mewo ftledeče. Drnstvo ie r*ri-*o^i1o dne °a. ju^i"?« s;ja"ien iilrt v T°bov na ^e«vo k 501etojei oevsk^g^ dw5tva ^fTl»boln T^borcke^a«. Natanko oniše prisrčen snr*iAm in liub-Vo ffo«tovf»nie prt br«»tio C^hib. ki so iim pov«"d na celem dolarem nofova-f»-m ufiHli v«e mosroče ugodnosti in ?TV«v.ovsli >>"»*«ko po»^fvnv»1no nri-iof#i4«fvo TVu*tvo »m^nol« i» TV*. Vl/i^Po »8i-voo« v s^o^ln vafik kip oeikega vojskovodje Žižke, ter vnem 22 udeleženim pevcem manjše krpe Žižke in Hnsa. Med ostalimi društvenimi prereditvami naj omenim podoknico predsedniku g. Draiilu povodom njegove 251etniee kot član, odbornik in predsednik. Dalje njegov časten večer 13. marca v »Na rodnem domu«, na katerem mu je društvo poklonilo kot darilo v spomin zlato uro z verižico. Tega večera se je udeležila tudi deputacija pevskega društva »Ljubljanskega. Zvona«, pod vodstvom g. dr. ftviglja. Dalje omenja mnogoštevilna društvena sodelovanja pri veselicah, izlete,vsprejemanje raznih slovanskih gostov, zabavne večere, koncerte in podobne slavnostne nastope, pri katerih je »Slav**« častno zastopal prvo mesto slovenskih pevskih društev. Društvo je priredilo tudi plesne vaje z zaključnim venčkom in društveno maškerado, pod naslovom »Veliki pustni korzom, ki je imenovati kot najlepše uspela vseh do sedaj prirejenih društvenih maškerad. Umrli so med letom izvršujoča člana Adolf Blaznik in Anton. Volek, ustanovni član Jernej Baho-vec in podporni člani Fr. Lovšin, Iv. Boltavzar in Franc Kovačič. Tem in še več drugim je zapelo društvo ža<-lostinke. Društvo šteje sedaj 66 izvr-šujočih, 10 častnih, 47 ustanovnih in 290 podpornih članov, dalje je dru* štvo samo član več drugih društev. Poročilo zaključuje z natančnim opi-**om jako obsežnega notranjega dela, poživlja brate pevec k stanovitnemu in Vfltrajnemu delu, in se kot tajnik radi bolezni od društva poslovi, nakar mu izreče cel odbor za neumorno i n marljivo delo prisrčno zahvalo, ft blagajnikovega poročila razvidimc, da je imelo društvo 13.860 K 14 v prometa pri tem se izkaže primanjkljaj v znesku 878 K 76 v, ki se pokrije iz lanskega leta. Nov odbor SO volili zborovalei z listki. V odbor so prišli bratje: J. Dražil, podpredsednik; Val. Kopitar, podpredsednik: J. Fratina, tajnik; L. Cerne, blagajnik in O-redkar, Gorjane, Pnc, Zamljen, Podržaj, odborniki, niih namestnika pa brata Sartorv in Tekavc. Dalje je občni zbor sklenil prcineniti v pravilih glede naraščaja, častnih znakov, volitve 3 namestnikov, določitve zastavonoše in glede udeležbe namestnikov in odbornikov k sejam. Zastavonoša ostaneta kot dosedaj brata Vehar in njegov namestnik Zamljen. Brat Bogataj je interpcli-ral med raznoterostmi predsednika glede netaktnega postopanja lista »Novi Akordi-. Ta strokovno prlas-beni list prinaša vse recenzije, zanima se za vsa društva, kar je njegova naloga, pri tem pa je iz neznanih vzrokov tako pristranski, da o SI a v če-vih nastopih ni prinesel nelc nobene resenzije marveč Slavca niti omenil ni. Občni zbor je proti takemu postopanju ogorčeno protestiral. Predsednik je uredniku že pisal glodt- tega, toda nato ni dobil niti od go vonj. Končno se je razvila zela živahna iu zanimiva debata o društvenih čepicah. Stavili in utemeljevali so predloge pristaši čepic in njih naprotni ki. Končno se je sklenilo, da se za poskušnjo za eno leto čepice opuste, določi pa se, da mora imeti zastavonoša črn klobuk. Nato je preds dnik pozval brate k vstrajnemu in živahnomu delu in zborovanje zaključil. Kot običajno so zapeli pevci par lepih i>esmi, na kav so se zborovale? razšli. Ljubljanski športni klub vabi svoje člane na sestanek, kateri se vrši danes, v torek ob pol 9. zvečer v restavraciji »Pri roži« v svrho ureditve zadev tenis-odseka. Iz društva za otroško varstvo iu mladinsko skrb v Ljubljani. Dne 5. t. m. je imel novoizvoljeni društveni odbor svojo tomesečno sejo, pri kateri se je vkupaj 11 slučajev rešilo. Dvema potrebnima varovancema se je naklonila enkratna podpora vkup 45 kron za nabavo obleke. V drugem slučaju se je nakazal znesek 60 K za obleko trgovskemu vajencu v tekočem letu. K rejnini zapuščenega sedem let starega otroka bo društvo zasedaj skozi 4 mesece prispevalo po S kron, za dva nadaljna zanikerni materi odvzeta zanemarjena otroka pa po 34 kron skozi tri mesece. Takisto se bo eno leto staremu detetu, čigar življenje je bilo pri slaboumui materi v nevarnosti, prispevalo k rejnini v zavetišču »Angela varuha^ skozi leto dni po 4 krone, dočim sti ostalo rejnino izterja od očeta. Za dete, ki mu je pravkar umrla mati za jetiko, je takisto prevzelo društvo plačilo še nepokritega dela rejnine za dobo enega leta. Enemu varovancu se je plačala vožnja domov, da se mn prihrani odprava po odgonu. 12 let starega, močno zanikernega, tujemu imetju nevarnega dečka, spravi društvo začasno na svoje stroške v Sale* z ija uski zavod, dokler se za te stroške ne dobi drugod pokritja. Slednjič se je društveni sirotinski skrbnici dovolilo, da na društveni račun nabavi potrebnega perila telesno močno zanemarjeni, dasi sicer pridni solarioL Ta slučaj se dotika enega raznovrstnih opravil, katera spadajo v delokrog siroiinake skrbnice in jih vsa izvršuje vestno in stvarno. O priliki tega slučaja se je poudarjalo v odboru vi seji izborno delovanje omenjane sirotinske skrbnice usmiljenke Ane Tomec iz kongregacije sv. Vinceu-cija Pavlanskega, ki ji gre v polni meri za plodonosno njeno skrb in brigo. Rešuje navedene slučaje, kakršnih ni noben mesec manj je moralo društvo seveda postopati z najskrajnejšo varčnostjo, ker se društvena sredstva, žal, vidno krčijo. Zato se blagi dobrotniki in iskreni prijatelji mladine nujno. poživljajo, da pristopijo društvu. Letnina znaša 2 K. Tudi z obleko, obutalom in perilom je društva močno ustreženo. Sirotinska skrbnica skrbi za to in nadzoruje, da se obračajo taka darila res v prid potrebni deci. Kdor bi hotel kaj take robe nakloniti potrebni mladini, naj sporoči svoj naslov društvenemu tajniku deželno sodnemu svetniku gospodu Francu Milčinskeniu, ki pošlje sirotinsko skrbnico na dom. Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija je gospod Jos. Bili k, c. kr. dvorni svetnik in predstopnik c. kr. rudniškega ravnateljstva v Idriji blagohotno naklonil dir 20 K. za kar se izreka najtoplejša zahvala. Ružile! po sl9«on;kein svetu. — Konec srbske vojvodine. Pretekli petek je poteklo 50 let, odkar je bila s cesarskim dekretom odpravljena politična avtonomija ogrskih Srbov iu odkar je bila izbrisani z zemljepisne karte Vojvodina srbska. Od nekdajne srbske vojvodine ni ostalo niči^r drugega kakor cerkveno - šolska avtonomija srbskega naroda na Ogrskem, Vojvodina sama je bila z onim d kretom politično in administrativno vtelesena Madžir-žarski in s tistim dnem se je pričelo sistematično pomadžarjevanje srbskega naroda v Banatu in Bački. Razume se samo ob sebi, da se tega usodepolnega dne ogrski Srbi in vsi njihovi soplemeniki spominjajo z bolestjo in veliko tugo. — Hrvaški izlet v Rim in Italijo. V Zagrebu se je sestavil odbor, ki si je nadel nalogo, da priredi meseca julija izlet v Rim in v razna druga italijanska in francoska mesta. Tega izleta se udeleži celotna opereta hrvaškega narodnega gledališča z zborom in orkestrom. Opereta bo dala dve predstavi v Rimu in eno v Nizzi. Potovanje se bo vršilo na parniku, ki odide z Reke. V programu je obisk tehle most: Kotor, Napolj, Pompeji, Civitavecehia. Rim, Villefranche, Niza. Monaco, M on te Carlo, Mesina, Krf in nazaj na Reko. Vožnja z vsi preskrbo, s stanovanjem itd. bo stala okroglo 4C0 do 500 kron. Kdor se za stvar zanima, se lahko obrne na Srjr-jana pl. TuČič, gledališkega intendanta v Zagrebu. Pismu je pridejati znamki za odgovor. — Zbor Slavjanske v Zagrebu. Zbor Margerite Slavjanske, najmlajše hčerke slavnega Dimitrija Agre-neva Slavjanskega, se nahaja sedaj na umetniški turneji na južnem Francoskem. Slavjanska je sedaj sporočila v Zagreb, da pride s svojim zborom tjakaj tekom meseca maja. Slavjanska ima sabo 55 pevcev in pevk, svoj orkester in posebne plesalce in plesalke. — Podržavljenje polici ie v Varaždinu. Hrvaški ban dr. Nikola pl. Tomašič je izdal nkaz, da se ima mestna policija v Varaždinu podrža-viti. To podržavljenje ?e izvede dne 1. maja t. 1. Za vodjo državne komisije je imenovan Anton Antunovič Zupan v Varaždinu je dr. Pero Mag dič, pristaš hrvaško - srbske koalicije, zato se ta 'banova odredba tolmači kot naperjena proti županu dr. Mag-diču. Na Hrvaškem je dandanes vse mogoče kakor pri nas na Slovenskem. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Železniška nesreča pred sodiščem« Včeraj popoldne se je pričela ob 3. pred okrajnim sodiščem jako zanimiva razprava o znani železniški nesreči na ljubljanskem kolodvoru. Trčil je namreč gorenjski vlnk v premikajoči se vlak in so bili vsled tega nekateri potniki na telesu lahko poškodovani. Državno pravdništvo je obtožilo radi prestopka zoper telesno varnost po § 432. k. z. gg. Antona Beltrama, v lako vod jo drž. železnice, Martina Klančarja, vla-kovodjo južne železnice, čuvaja F. Strohsacka in uradnika g. ad-junkta R. Herrischa. Sodnik je g. dr. P o m p e, obtožence pa zagovarjajo trije odvetniki: prvega gospod dr. O b 1 a k. Vsi obotoženci zani-g. dr. T e k a v Č i č, uradnika pa gospod gr. Oblak. Vsi obtoženci zanikajo krivdo. Razprava se še vrsi in priobčimo poročilo o nje izidu jutri. Surov zet. Nebroj je slučajev v življenju, kjer se prepirajo in tepo zetje in tasti. Večinoma je krivda razdeljena. Tasti so stari, In starost je večina sitna, trmasta in hoče ie vedno vse po svoje gospodariti, mod tem, ko nočejo biti zetje neodvisni gospodarji. Ne znajo pa si ustvariti niti prvi, niti drugi v tem razmerju srednje in mirne poti, marveč postanejo zetje surovi. Tako se godi tudi tastu, 711etnemu Jerneju Petkov-š k u iz Tomišlja, ki ima za zeta nekega kajžarja in zidarja, Lovrenca M a r i n i e a, pri katerem ima tudi užitek. Skregata se pogosto oba tr-meža. Pri nekem takem prepiru je Marinič udaril tasta tako silno s pestjo v obraz, da ga je pod očesom hudo poškodoval. Možu se še danes pozna črna potplutba. Delal ni dva tedna, pritrdi pa sam, da ni izostal od dela edino radi bolečin, marveč tudi radi tega, ker ga je bilo sram, in se je bal, da se ne bi ljudje norčevali, ker je bil ves črn. Za bolečine je zahteval 60 kron in kazen za zeta. Marinič je bil obsojen na dva dni zapora s postom, v povrnitev stroškov in na plačilo 10 kron za bolečine. Proti tej sodbi se je zet pritožil, češ, da ima še veliko okolščin za povedat, katerih okrajno sodišče ni moglo vpoštevati. Čedni kavalirji. Fantje Albin Mravlja, Fr. Z a g a r in Fran Gregorin so spremili iz pred-pnstne veselice šiviljo F, Z. v spremstvu njenega očeta domov. Oče je povabil spremljevalce v hišo. Bilo je ob pol 1. uri ponoči, kjer so vasovalci posedli po klopeh, se medseboj razgo-varjali in šaljivo dražili. Šivilja je odložila med tem uro z verižico na bližnjo klop. Predno pa so hoteli ljubeznivi spremljevalci oditi, opazi šivilja, da je izginila njena ura z verižico. Seveda je ona mislila, da je to šala in da se jo hoče s tem le dražiti. Toda obtoženci so se norčevali in po-smehovaje se, ne da bi uro vrnili, odšli. Ker v hiši ni bilo drugega kot njen brat, ki je bil za pečjo, katere pa ni cel čas zapustil, je popolnoma gotovo, da je uro vzel eden teh treh. Tudi kaže tatvino to, da je priča 141etna njena vajenka potrdila, da je videla T. 2. pri vstopu v hišo še z verižico. Ce bi bila torej aro izgubila kje zunaj, kam pa bi bila potem izginila tako zagonetno verižica! Tudi bi bila Ž. izgubo ure takoj pri odlaganju verižice opazila. Pozneje so se ti kavalirji iz šivilje še celo norčevali in jo zasmehljivo povpraševali po >eiierplatu« in zlatih »cagarjih«. Obtoženci tatvino odločno taje, vidi pa se jim že na zagovoru, da so vsi trije krivi, zato ne more niti eden niti drug prvega krivca navesti. Sodišče je te čedne kavalirje spoznalo krivim kot tatinske tovariše ter obsodilo Albina Mravljo in Fr. Gregorina vsakega na 1 teden dni zapora, Fran Žagarja pa. ki še ni bil kaznovan, na 5 dni zapora s postom, kjer bodo imeli čas premišljevati svoje kavalir-stvo. Obenem so tudi dolžni povrniti šivilji nastalo škodo. Razne stvori * Požar v Pekingu. Predmestje Yosiwara v Pekingu je zgorelo. Zgorelo je tudi pet javnih poslopij. Veter je nesel iskre kake 4 milje daleč na sever. 6000 ljudi je brez strehe, mnogo je ranjenih. * Uničena angleška ekspedicija. Iz Kalknte se poroča, da so uničili Indijci neko angleško ekspedicijo, ki je ob reki Brabmaputra pi odirala v provincijo A sam. Oddelek je obstojal iz dveh angleških uradnikov in 50 kulijev in je bila neoborožena. Angleški prebivalci so v hudih skrbeh, da se razširi nezadovoljnost tudi na druga plemena. Zato zbirajo Angleži prostovoljske čete, da kaznujejo krivce. Telefonsko In brzojavna porodio. Brambna reforma. Dunaj, 11. aprila. Pri včerajšnjih konferencah med avstrijskimi in ogrskimi ministri se je razpravljalo o brambni reformi, zlasti pa o reformi vojaškega kazenskega procesa, ki tvori tudi del brambne reforme. Konference so se končale brez uspeha. Glavni spor obstoji v tem, da zahteva ogrska vlada principial-no pri poznanje madžarščine kot raz-pravni jezik pred vojaškimi sodišči. Avstrijska vlada pa je stala do sedaj na stališču, da "bodi edini raspravni jezik pred vojaškimi sodišči takozvani službeni jezik, tedaj nemščina. Kakor se zatrjuje, je našel avstrijski justični minister Hochenburger nov kompromisni predlog, ki se zdi obi1-ma vladama diskutabel. Po Hochen-burgerjevem predlogu naj bi se uvedla v kazenski proces tudi madžarščina toda edino le pri vojnih sodiščih na Oorskem (teritorialni princip), toda tudi pri teh sodiščih le tedaj, če mož, ki svoji pred sodiščem, madžarščino tudi razume. Sic r pa bodi razpravni jezik nemiki. Glede slovanskih jezikov stoji vlada na stati***, da naj se zaslišujejo oni, ki ne znajo nemškega jezika s pomočjo tolmačev. Včeraj zvečer je bil telegraf ič no na Dunaj poklican ogrski justični minister Szekelv. Danes dopoldan pa je bil ministrski predsednik Khuen Hedervary sprejet od cesarja v daljši avdijenci, v kateri je poročal cesarju. Naš dunajski ur dnik izve glede brambnega z-kona, da so se pr j vili v debati tudi državnopravni razpori, posebno gled" § 3. brambnera zakona ki obsega določila glede rab* domobranskih v^kov v obeh državni1! polovicah. Tu M glede Bos e zahtevajo Osjni, da naj se uvedejo tam princip kazenskega procesa, kakor hi veljali za Ogrsko, sploh pa z^ht^vpio O eri inkorporacijo Bosne pod dcžr,l** oarrske krone. Volni kompromis na Ceskem. Praga, 11. aprila. Vsled kompromisa med mla 'oč^hi in češkimi narodnimi socialisti, kateremu fo pridružujejo tudi staročehi, je položaj na Češkem z^lo razjasnen. Koali-irani bodo podpirali na deželi češko agrarno stranko proti klerikalcem. Izven k^moromisa stoje cedaj le š r alisti, državnopravna stranka in socialni demokrati. Uspeh hrvaških in srbskih umetnikov v Rimu. Rim, 11. aprila. Včeraj so it li-janski umetniki in časnikarji poseti-li na mednarodni umetniški razstavi paviljon kraljevine Srbije, kjer so i7ložili svoje umotvore srbski in hrvaški kiparji in slikarji. Razstava je napravila nanje kolosal n vtisk. Zlasti so imponirala italijanskim umetnikom in kritikom dela kiparja Me-štroviča. VČeraj5nji in današnji rimski listi p;šejo obširno o razstavi hrvaško - srbskih umetnikov ter odlikujejo z največjim priznanjem in pohvalo zlasti Meštrovičeve umotvore, o katerih pravik>. da so nmetmne prve vrst\ Tudi dela slikarja RaČ kega ocenjujejo nad vse laskavo. Vstaja t Albaniji. Carigrad, 11. aprila. Ve zveze z mestom Tezi so popolnoma pretrgane. V gorah Karirali so se vršili včeraj cel dan hudi boji med vstaškim: četami in turškim vojaštvom. Kakor se poroča, so turški vojaki našli po boju na bojišču zelo veliko manzer-skih pušk s kakršnimi so oboroženi črnogorski vojaki. Carigrad, 11. aprila. Tukajšnje pristanišče je podobno velikanskemu vojnemu taborišču. Mnogo bataljonov turškega vojaštva je prišlo iz Male Azije in so se ti vojki utaborili ^red pristaniščem, kjer čakajo, da iih ladje popeljejo čez S^lnn v Skadar in potem na bojno polio v Alb n-kih forah. Tudi o-ener? 1 Taremt ftef-ket paša se je včerai odpeljal v vsta-ško ozemlje ter je obenrra imenovan za skadrskeg?! valiia. Skader, 11. aprila. Krkor se poroča, so evropske velesile intervon^ rale pri vladi ter zahtevale od turŠk^ vlade garancije, da bodo mohame-loT»clri voi^k* resnektirali imetje i*" življenje krščanskega prebivalstva Pospibno so se r>rifožile veles;le proti temu, da turška vlada oborožuj^ mohamedarsk^ rrebivalstvo. kr;stj*»-noiii pa ne da nobenega orož4a, tako da so ti izpostavljeni na milost i* nemilost mobnm^anom. Nadalje s~ velosile protestirale proti krutemu T^ost^n^njn proti Alb^n^em od c4r°ni t"T-šHh vojakov, ki slepo požigaio in more. S^a^er, 11. aprila. Vct ši s+oje ž*» tik ^red mestom n« dveh straneh. Med sVader^im prebivalstvom j° izbruhnila panika, ker se bnie, da v«ta-5i meo-dr*8tle; im« veliko živilno vrednost, rv-flpr-tuje tvorite v ko«t in m iio, arej* p>er*vo in je v rab» ceneno. Cognac »Grofa Št« fana Kegle irha nas'.) Pro-montor. — Doma in v tujini odlikovan izključno s častnimi diplomami. Dobiva se povsod. STLE- JEVA MOKA ZA OTROKE PREISKUŠEN0-VEDN0 ZA.NE5UJV0 Serravallo vo železnato Kina-vino Higijenitiu nzstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častil diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljia krf in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. u Izborni okus. n Verkrat odlikovano. a Had 7000 idrsvnlikih sprićevaL a J. SERRAVALLO, c ii kr. šnm Mffiteij TRST-BarkOTlfe. TJT ^T^ TJ* 71* TiK . TIT TT TJT TaT /JT I TfS TI? Speiialilela, Dobi se Ljubljana 11 ntstii tn IL •dlan alovanaka vi xa teloradoo. samo pri tvrdki Cllttnnr Ljubljana Jllllllcf Ji.htn testa IE 3G 11 943 Modni salon in sn Sv. petra cesta št. 31 priporoča vseh vrst slcmnilie. 1 L 1- Sprejem vseh popravil. =ir= j t j Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani*. Uradni karal daaajakc oorte II. aprila lili. B»l*tk*Ml paelrjl. 4l „ najeva renta . . . . 4 21» srebrna renti . . . . 4*/« avtu. kronaka renta . . ogr. M „ . . 46. kranjsko deželno posojilo 4'. ko. češke dež. banke . Srečke la 1. 1960 »/, . . tt W H 18C1 • • tlake ... . „ zemeljake 1. izdaje II. ofrike hlpotečnc dan. komunalne aviti. kreditne . ljubljanske . . avatr rdeč. krila op. M h bazilika . . . taroke .... Uelail««. Ljubljanske Kreditne banke Avatr. kreditnega zavoda . Dunajake bančne družbe . Južne ieJeinice «... Drtsvne železnice . . . Alplne-Montan .... Čeake sladkorne družbe . Ztvnootenske banke. . . Oeitral 92 95 9645 92 95 91 55 95*20 94- 21550 309 — 15.V80 296 — 286- 5 2.'3 50 522 50 525 -83-25 92 — 72-40 50 252 — falaita. Cekini Marke Franki Lira . Rubljl. 468-65 10 347 — 112*30 753-^0 82850 282 — 277 50 11 37 117^5 95-94 60 353*25 Btacott 9315 9665 93 15 91 75 96-20 95- 221 50 315-— 161 80 302 -292 75 259 50 532 50 535 — 89*25 98 — 78-44 50 2i5 — 470 — 656-10 548 — 11330 754 50 82-50 283 50 278*50 11*39 117*45 95*10 94 80 254- Heteorolositno poročna. Stanje m 6 « ! ^" haro-^ l****?- metra B S Nebo 4> > 10 2. pop. 729-3 9. iv. 7311 7 ! 3-0 11.1 7. zj. I 734-1 j 2 0 II I Štednja včerajšnja temperatura 3'6*v norm. 8 7°. Padavina v 24 urah 00 mm. sl. jzah. del. jasno si. sever j brezvetr. del.oblač. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni oče, oziroma stari oče in tast, gospod 1351 Franc Pezdir bivai Čevljarski mojster danes, dne 10. aprila ob 3. popoldne, po daljši bolezni, previden s svetimi zakramenti, v 74. letu starosti zaspal v Gos odu. Pogreb dragega rajnika bo v sredo, dne 12. t m. ob polu 5. uri popoldne iz deželne bolnice na po* kopališče k Sv. Križu. Sv. zadušne maše za pokojnika se bodo služile v več cerkvah. Nepozabnega rajnika priporočamo pobožnemu spominu in molitvi. V Ljubljani, 10 aprila 1911. rani eotxl roj. PemaUr, hči. -Aiekaander 06ta, , podooar in po-zlatar, zet — Smndl, ilavko, Tinka, Mirka, Silva, vnuki. i Zahvala. Vsem, ki so nam ob bridki izgubi našega preljubega Dragotina izrazili sožalje, ki so mu v zadnji pozdrav poslali krasne vence in šopke in ki so ga v izredno vel kem številu spremili k večnemu počitku, izrekamo, globoko ginjeni, svojo najtoplejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo slavn. nćiteltftkeaam akorm L duri. ffim-Buamife in M vilam ■eAolcaisn dra gega pokojnika za darovana krasna venca, laMMvaMava aamtln za polnostevilno udeležbo pri pogrebu in fjaatptiiaan peveeam za ginljivi žalostinki. 1357 Ljubljana, 10. aprila 1911. Rodbine: C2 9Y Sprejme se 1354 prodajalka izurjena v trgovini z meša i m blagom, vešča slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe oa upravništvn »SI. Naroda« pod štev. „1394". Prav dobro npeljana 1350 trgovina se radi rodbinskih razmer takoj proda, s: Trgovino vodi lahko tudi dama. — Kje, pove upravništvo »SI. Naroda«. ni,« je vsako Mi rtolo in nedeljo vso noč odprta. Marila In Viktor Izlakar. 507 sprejme Nastop službe in plača po dogovoru. Prošnje, opremljene s spričevali je vložiti do 20. t. m. na ravnateljstvo. 1353 Ravnateljstvo. Pristen dober ■ ■ 4220 se dobi pri L. tEBENIKU V Spol SUHI. Dobro idoča 1352 trgovina z mešanim blagom na lepem prostoru pol^g cerkve, v prijaznem trgu Ljutomeru se radi bolezni na več let da v najem. Za prevzetje blaga se bo potrebovalo 25 000 do 30 000 kron, zaloga bo znašala okf.li 80 000 i-ron — Več pove lastnik Prsne Seršen istotam. 21 let star. lira trgom, vešč slovenščine, hrvaščine, nemščine, italijanščine in Češčine pri kaki tovarni ali večjem trgovskem podjetju, najraje železnin-ske stroke, ker se je Izučil v mladosti mehanike Cenjene ponudbe pod: „SkladiSČar", poštno ležeče Litija. 1349 za Ijobljanso občinso volitev po novem občir.s|em in volilnem redu. Knjižita 1 pouk volifccm Id volilkan. Cena 50 vinarjev. V Komisijska založba J(aro6ne knjigarne v Ljubljani« CamaJh^^a ka hamammm smalaaa n usopvneises hi aenessssv hmii w Mia avo|o 1242 prodajalno z mešanim blagom v najsm — Pogoji pri načelstvu. nemščine zmožni, se sprejmo aH s sulno plačo nastavijo 7a prodajanje v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. Ponudbe pod „Marnu*" Brao, Nova ulica SO. 1317 .% V Balon ao dajo takoj lopi • ■ z gospodarskim poslopjem, napoljeno ledenico, vrtom, kegljiščem in stanovanjem v večjem industrijskem kraju, kjer so c. kr. uradi. Posebej ali skupno ao o'ddatt istotam večji in manjši Dunajska konce*, zalet* ItvoitnOi 1196 ja rabljene konjske oprave, linaanorjev, pal-kfttih enovarelnih in dvovprefaih kočij vseh vrat, brownov, buggilev itd, najelas«atae|ie blago od gospode vedno v vetji izbiri v zalogi. Kupujem tudi opuščene cetehleve Koti gotovini ali v komisijo Sarel tlaafttr, anaf II., Praterstrasse 72. Telefon 201.07. Start« m BUajsld nti i LjnUal ii u imi :. Fiinfu ii nlKie n uirsiij. :. V«f se