GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 52 — Leto II. Murska Sobota, 28. decembra 1950 Cena 5 din Uredništvo in uprava: M. Sobota Trg Zmage — Ček račun: Narodna banka Murska Sobota št. 64-903-121 Naročnina: Celoletna 100 din, polletna 50 din četrtletna 25 din „Borili se bomo, da obdržimo prehodno zastavico !‘‘ Že od 6. novembra tekmujejo frontovci iz Železnih dveri. Tega dne so se na svojem zborovanju pomenili, kaj vse bodo opravili do svojega velikega praznika. Minevali so dnevi — večali so se skupni frontni uspehi. Frontovci-zadružniki niso marali bi med zadnjimi. Iz njihovih sklepov in misli so nastala dejanja ... Zadnji čas so bile oči ljutomerskih frontovcev uprte na Železne dveri, kjer so prejeli okrajno prehodno zastavico. Obrnil sem se na OO OF, kjer dela predsednik železnodverskih frontovcev tov. Vršič. Povprašal sem ga o njegovih frontovcih. Radevolje mi je odgovoril na stavljena vprašanja. Slišal sem , da ste dobili zastavico. Kako pa ste prišli do nje? »Pri nas v Železnih dverih je dobra zadružna in frontna disciplina. Mnogo imamo zadružnikov, dobrih frontovcev. Na srečo smo prišli tako daleč, da se člani Fronte redno sestajajo. Vsakokrat, ko je treba kaj napraviti, se pogovorimo o naših nalogah. Razen par privatnikov, pridejo vsi na sestanke. S članarino smo na dobrem. Do Novega leta smo jo že odrinili na Okrajni odbor. Plačujejo po 5 dinarjev. V kratkem nameravamo začeti s študijskimi sestanki. Posebno sedaj v zimskem času bomo imeli več časa za vzgojno delo.« Na svojem sestanku ste dali besedo o udarniškem delu Kako pa stojite pri tej obveznosti? »Še kar gre. Razširili smo cesto, ki pelje od Železnih dveri do vasi Cubra. Frontovci so bili prvi Naš evidentičar je tokrat lahko zapisal, da so prispevali 756 prostovoljnih ur. Na splošno popravilo ceste tudi nismo pozabili. Z 955 udarniškimi urami se lahko frontovci pohvalijo. V VINOZ sedaj gradimo goveji hlev. Gradnja zahteva investicijskih stroškov Spet so pripomogli frontovci. Prvi so bili na gradbišču. Hlevski zidovi so rastli, nabralo pa se je tudi udarniških ur. Mnogo krepkih prijemov in naporov je bilo treba, preden je narastla številka do 745. Mi ne gledamo samo na sebe, na svojo zadrugo — šli smo pomagat tudi drugam. Zadružniki iz Krapja so le težko zmogli v jeseni Naši ljudje so jim pomagali iz težav. Pomagali so tudi pri setvi in pospravilu poljskih pridelkov. Naši sadovnjaki so precej napadeni po kaparju. Temu sadnemu škodljivcu so frontovci napovedali odločen boj. Vse močno napadeno sadno drevje so pravočasno posekali in ga pospravili. Mislili so tudi na jesensko škropljenje sadnega drevja.« Tovariš predsednik, želel bi vedeti, koliko je vaš odbor pomagal frontovcem. Mislim v njihovem vzgajanju, kulturnoprosvetnem delu in sploh v prosvetljevanju zadružnikov? »Največ smo skrbeli za mladino. Ona mora biti na prvem mestu, da se vzgaja in pridno uči. Naši frontovci se starajo Na njihovo mesto bo stopila mladina, ki se mora že sedaj na to pripraviti. V kmečko nadaljevalno šolo v Podgradje smo poslali devet mladincev. Upamo, da bodo postali dobri učenci. Vsi želimo, da se vrnejo v zadrugo podkovani v znanju. Naš Izud dela. Pomaga mu mladina in odrasli zadružniki. Trinajst frontovcev pridno dela v njem. Igralska družina je posebno živahna. V novembru se je naučila Kreftovo »Kreflovo kmetijo«. Pokazala jo je doma, gostovala pa je tudi Ljutomeru. Sedaj se pripravljamo na Novoletno jelko. Naše najmlajše zadružnike bomo lepo pogostili. Z naštudiranim programom jih bomo pošteno razveselili. Vem, da vas bodo zanimale letošnje frontne volitve. Malo za Presičani smo. Zadružniki so že do 10. ure volili. Nov odbor že dela. Tudi mene so zavezali, da jim pomagam. To jim radevolje ustrežem, saj vidim, da so pridni ljudje.« Ko sva že skoraj končala, se je tov. Vršič še nečesa spomnil. »Ne pozabite napisati, da imamo pri nas dobre frontovce. Delajo vsi. Ne bi bilo prav, če bi dejali, da delajo vsi enako. Najboljši so le Prašiček Rudi, Dominko Helena, Šut Tonek in Košnik Jože. Ti so povsod, prvi.« Kaj pa Bokša Alojz? »Z njim pa je križ. Škoda, da nosi v žepu frontno legitimacijo .Ne hodi na sestanke, nerad plačuje članarino in ne vem kaj še. Frontovci bi mu lahko našteli več grehov. Zelo slabo ravna z bivšim hlapcem, ki je sedaj zadružnik. Posmehuje se mu, ga žali in mu grozi, da mu bo odpovedal stanovanje in hrano. Skoraj sram je frontovce, da ga imajo v svoji sredini. Upam, da bomo tudi njega naučili drugače misliti, pa tudi delati. Vsi skupaj bomo že zmogli to nalogo.« Nekaj je čuti, da se frontovci v Presiki in v Gresovščaku menijo o zastavici. Vse izgleda, da jo hočejo imeti. »Tako je prav,« je končal tovariš Vršič. »Nismo jim nevoščljivi te časti. Tovariško jim bomo segli v roke, če nam jo vzamejo. Ne bo pa lahko. Tako, kot rečejo naši frontovci, lahko zagotovim tudi jaz: Borili se bomo, da jo obdržimo.« Soboški Dedek Mraz prihaja... Dedek Mraz! Da, bliža se dan, ko bo ob Novoletni jelki obdaroval naše pridne cicibančke in pionirčke. Malčki ga že nestrpno pričakujejo. Radovedno se sprašujejo, kje ga bodo našli in kako jih bo razveselil. Pa niso radovedni samo malčki! Tudi mamice so radovedne. Nekje so slišale, da v šiviljskih delavnicah delajo več, kot kdaj, da so šivilje pridne in sila skrivnostne. Da, iznenadile bodo marsikoga. S čim le? No, to si vsak lahko misli — sicer pa bomo prav kmalu videli! Toda mamice so prav tako skrivnostne. Odhajajo na sestanke. So članice organizacije žena in tam nekaj pripravljajo. Prav tako so pridne, kot skrivnostne! Danes pa je že petek ... Joj, že petek, torej tisti srečni dan, ko bodo malčki zopet tako veseli kot so bili pred letom. Gimnazijci bodo tokrat nastopili s prijetno igrico: »Škrateljčki, veselje bo nadaljeval veseli kvartet SKUD »Štefana Kovača«, nato bo nastopil Dedek Mraz, seveda ne brez darov, a vse to bo za osnovnošolske pionirčke. Pa tudi na cicibančke v Domu igre in dela ne bodo pozabili. Za petkom je na vrsti sobota in z njo nove zanimivosti. Tudi tisti, kateri še ne hodijo v šolo, bodo zadovoljni. Njim bodo pripovedovale lutke. Njikova igra bo posebno prijetna in prav gotovo bo vsem ugajala. Seveda tudi tokrat ne bo izostal Dedek Mraz s svojo zalogo darov. Toda osnovnošolski otroci so prav tako radovedni, kaj vse vedo lutke. Za njih bodo ponovno nastopile. Vendar... Dedek Mraz je najbolj mična oseba v vsem tem, kajti on ne bo sejal samo veselja, temveč tudi takšne reči, katere bodo nanj spominjale še dolgo časa. Toda ali bo prišel sam? Kaj če ga bo kdo spremljal? Morda ga bo spremljal recimo medved ... Pa če bi ta medved še zaigral simultanko! Pravijo, da takšni med- vedki, ki spremljajo Dedka Mraza na njegovih potih, prav dobro igrajo šah in se ne bojijo niti grmade nasprotnikovi Morda pa bo z njim še kdo? Recimo kak dober pripovedovalec, ki je že marsikaj videl in slišal. Prav lepo bi ga bilo slišati... če bi pripovedoval kaj lepega — vzemimo iz partizanskih let... No, pionirji, vse preveč smo radovedni. Najboljše bo, da se najdemo tam, kamor namerava priti Dedek Mraz... Gotovo nas ne bo razočaral... Ker je zelo, zelo dober, bo upošteval naše želje in natančno tako nastopil kot smo si želeli... Radgonski okraj je proslavil ,,Dan jugoslovanske armije‘‘ Na dan praznika JA so se vršile v radgonskem okraju proslave, ki so jih v velikem številu obiskali predvsem mladinci predvojaške vzgoje. Na proslavi je govoril o pomenu dneva zastopnik JA in izvršnega odbora Fronte, ki sta podala pregled dela in uspehov mladine v predvojaški vzgoji. Program dela predvojaške vzgoje je bil stoodstotno izveden z 98 odstotno udeležbo. 22 mladincev je bilo odlikovanih in nagrajenih, poleg tega pa nagrajenih in pohvaljenih 17 komandantov in predavateljev. V Radgoni pa sta bila odlikovana najboljša mladinca Verščič Vlado in Kniplič Janko. Najboljši strelec iz Benedikta pa je bil nagrajen z žepno uro in najboljši nastavni center Apače pa s prehodno zastavico. Na predvečer Dneva JA je bila v Radgoni svečana akademija, kjer je nastopil radgonski garnizon in SKUD »Jože Kerenčič« z recitacijami, pevskimi točkami itd. Vsem bralcem želimo v novem delovnem letu novih uspehov in zmag uredništvo in uprava ,,LJUDSKI GLAS‘‘ Murska Sobota. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 28. decembra 1950 V radgonskem okraju so pred rokom končali prevedbo delavcev Povsod, v katerokoli podjetje stopiš — povsod zadnje dneve pred rokom pridno delajo. Do 15. decembra morajo sprejeti odločbe o prevedbi v strokovne nazive zadnji delavci. Prevedba je terjala mnogo truda, zlasti po podjetjih, ki imajo zaposlenih večje število delavcev. Spočetka so ponekod mislili, da je prevedba manj važna zadeva, kar se jim je sedaj maščevalo. Odtod tudi aktivni poseg večine prevedbenih komisij v delo zadnjih dni pred rokom. Napačno bi bilo seveda iti preko težav, ki so jih ovirale pri sami prevedbi. Predvsem z navodili in pravilniki so imeli sitnosti, ker so le-te sprejeli ponekod z zakasnitvijo. Že 13. decembra so vsa večja podjetja v radgonskem okraju prevedla svoje delavce. Od 1086 je bilo prevedenih 1084 delavcev. Okrajna prevedbena komisija je porazdelila nazive 209 delavcem, dočim jih še 42 čaka na prevedbo. To so večinoma šoferji pri Avtoprometu in pri ostalih podjetjih. Sposobnost teh je precej težje ugotavljati, zato se je cela stvar nekoliko zavlekla. Dosedaj je bilo vloženih samo šest pritožb. Tri d teh so bile kot neutemeljene zavrnjene, tri pa še čakajo na rešitev. Komisija za prevedbo pri državnem posestvu v Radgoni je imela polne roke dela. Ne samo to, da je pod vinogradniško podjetje razumeti tri posestva v Kapeli, Radgoni in v Črešnjevcih — komisija sama je morala opraviti ogromno delo. Prevesti je bilo treba 469 Članov kolektiva. Takoj, ko so zvedeli za nalogo, je bil sklican množični sestanek. Delavci so se dodobra seznanili s tem, da je treba čimpreje do dokumentov. Spoznali so, da jim prevedba resnično koristi. Petčlanska komisija, ki jo vodi tov. Budja Jakob — se je zagrizla v delo Skupaj z brigadirji je ocenil strokovno sposobnost vsakega delavca. Najprej so končali s prevedbo na posestvu v Radgoni, malo kasneje pa v Črešnjevcih. Na teh posestvih bosta v bodoče stopala po vinogradih dva špecialista: Turkel Leopold in Šlager Ignac, oba brigadirja in strokovna delavca. Po dolgoletnem delu v vinogradništvu sta si pridobila prakso, s katero bosta tudi v bodoče zmagovala. Ne manjka jima teoretičnega znanja, dovršila sta strokovne šole tako, da sta naziv specialista v resnici zaslužila. Na omenjenih posestvih dela še en navaden delavec, 34 pomožnih, 158 priučenih, 85 priučenih, 24 izučenih in sedem samostojnih delavcev. Na posestvu v Kapeli je tekla pre- vedba nekoliko počasneje, vendar pr je komisija pred rokom opravila svoje je. Sitnosti imajo s pomanjkanjem seznamov prevedenih delavcev, ki so jih premalo dobili od okrajne komisije. Sedaj so si pomagali. Stopili so v stik z drugimi podjetji, ki jim bodo dala svoj odvisni prevedbeni material. Pri gozdni manipulaciji bosta 60-letna delavca Dajčman Jakob in Kuzmič Franc sprejela zasluženo priznanje. Že preko 25 let delata v gozdovih, spominjata se še garanja v korist raznih nemških grofov. Postala sta samostojna delavca. Poleg ostalih delavcev jih nosi devet nazive izučenega delavca. Odločbe še niso izdali delavcem, čeprav nosijo datum od 27. novembra t. l. Res je, da jih ni lahko razdeliti, ker so delavci raztreseni po gozdnih revirjih širom celega okraja. Lahko bi se potrudili, da bi dobili delavci odločbe pravočasno v roke. Izgovori, da ni bilo tov. direktorja doma — ne bodo držali, ker ima s prevedbo opravka za to določena komisija. Komisija pri okrajnem gradbenem podjetju se nekoliko huduje nad mnenjem poverjeništva za delo, češ da gradijo večinoma svinjake in zato ne more dobiti nazive večje število delavcev Za tri je okraj privolil, da bi postali specialisti. Komisija se je postavila na svoje stališče. Vsem tistim delavcem, ki so sposobni graditi poslopja po načrtu in samostojno — je priznala ta strokovni naziv. V poštev je prišlo sedem gradbenih delavcev, en mizar in upravnik podjetja. Zanimivo je zlasti to, da mizarski poslovodja Hozjan Štefan ne bo specialist. V podjetju ni pokazal posebne sposobnosti, saj ga v delu prekaša pomočnik, kateremu so priznali naslov specialista. Hozjan bo samostojen delavec. V lesno-industrijskem podjetju so izdali že vse odločbe delavcem. Sedaj čakajo na eventualne pritožbe, ki jih imajo delavci pravico vložiti do 18. t. m. V podjetju delajo štirje specialisti: strojnika Volf Jože in Pučko Jože, predrisač Peter in skladiščnik Rauter Ivan. Sposobni so delati na vsakem delovnem mestu v obratu, so že dolgo časa zaposleni v lesni industriji in imajo strokovno izobrazbo. Fridau Janez je dober delavec na krožni žagi, zato bo samostojen delavec. Poleg njih srečamo še 1 priučenega, 6 izučenih, 16 polpriučenih, 5 pomožnih in enega navadnega delavca. V tem podjetju računajo, da ne bo pritožb, ker so prevedbo temeljito opravili skupno z delavskim svetom in sindikalno podružnico. Splošna pomanjkljivost dela prevedbenih komisij je v tem, da niso sproti izdajali odločb delavcem. Čakale so tako dolgo, dokler niso s prevedbo končale. Šele sedaj so pričele izdajati odločbe Toliko o tem. Ni pa mogoče zanikati splošnega uspeha pri prevedbi delavcev, ki so jih v radgonskem okraju navzlic slabostim dosegla posamezna podjetja. To je znak, da je večina prevedbenih komisij in sindikalnih podružnic razumela pomen te naloge in jo tudi tokrat izvršila. LJUDSTVO PIŠE. . . Sprejeli smo dopis iz ene obmurskih vasi. Ker je to eden izmed prvih vaških dopisnikov, smo odločili, da ga kljub pomanjkljivosti — objavimo v celoti. Pričakujemo, da bodo temu sledili dopisi tudi iz ostalih obmurskih vasi. Ko prideš v Obmursko vas Gradišče, lahko opaziš marsikaj. Na prvi pogled ti pade v oko velika zgradba, to je zadružni dom. Mnogo je bilo potrebno naporov, da si je lahko tako mala vas zgradila zadružni dom. Največ zaslug je imel vsekakor odbor Fronte in pa odbor KLO, ki sta dala tudi spodbudo za samo gradnjo. Pri gradnji je sodelovala tudi mladina, saj je imela največ udarniških ur. Na KLO sem se pomenil s predsednikom KLO. Pogovorila sva se o sami gradnji zadružnega doma. Pripovedoval mi je tudi o delu KLO in odbornikov. Omenil mi je delo odbora pri akciji II. ljudskega posojila, ki je bilo zelo težavno, kljub temu smo imeli zadovoljivi uspeh. Pogovarjala sva se o odkupih, kjer imajo še precejšnje težave. Največ dela daje odkup masti. V ostalih predmetih ni posebnih težav. Stvar še kar v redu poteka. Mnogo pomoči nam nudi pri tem Fronta. Tudi tekmujemo za deseto obletnico OF. Sedaj delamo največ na razširitvi OF. Spomladi pa bomo takoj začeli s popravilom cest in dogradili bomo zadružni dom — je dejal predsednik KLO. Žalostno pa je to, da se še najdejo taki, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti. Vsekakor pa je lahko odbor KLO in Fronte zgled vsem ostalim odborom v sosednjih vaseh. Vzgoja socialističnega človeka odgovorna naloga učiteljev Zborovanje učiteljev ljutomerskega okraja, katero je bilo pred dnevi, je prineslo zelo pozitivne ugotovitve in, kar je najvažnejše, na njem je bila dana nova perspektiva dela prosvetnih delavcev z ozirom na tekoče probleme in načrte v prihodnjem letu, kaiti vloga prosvetnega delavca v zvezi z graditvijo socializma na vasi je vsekakor velika. Ker je osnovni problem našega gospodarstva dvig proizvodnje, moramo nadaljevati s socializacijo in kolektivizacijo vasi v okviru kmetijsko obdelovalnih zadrug. Dejstvo je, da je dosežen v tem prav v ljutomerskem okraju ogromen uspeh, saj je uspela ustanovitev 40 KDZ! Toda te zadruge še niso trdna socialistična gospodarstva. Proizvodni odnosi v zadrugah še niso urejen. Izkoriščanje človeka po človeku še ni popolnoma odpravljeno. Dogaja se, da so bivši hlapci in dekle, bivši siromašni kmetje in viničarji v zadrugah zapostavljeni po svojih bivših gospodarjih, ki izkoriščajo svoj položaj v zadrugah. Zato takšne zadruge ne morejo biti privlačne za male in srednje kmete. Kmetje ne vidijo v takšnih zadrugah prave perspektive in nekateri celo smilijo iz zadrug. Zato se pojavlja nujnost, da se vas socializira do kraja in da se pritegne v zadruge še ostale posestnike, ki doslej še niso včlanjeni v zadrugah. Zavedati se moramo, da bomo le v okviru socialističnega gospodarstva lahko dvignili kmetijsko proizvodnjo! Sklep Okrajnega komiteja KPS in Okrajnega odbora OF v Ljutomeru je: da se v okraju v celoti izvrši socializacija vasi do pomladanske setve. Prosvetni delavci bodo morali s svojim delom izredno mnogo prispevati, kaiti izgradnja socializma na vasi je močna le s kulturno dvignjenimi in s politično razgledanimi ljudskimi množicami. Le s kulturnoprosvetnim delom, povezanim z ideološko vzgojnim, bomo dosegli zavestno vstopanje naših kmetov privatnikov v zadrugo. Zato je potrebno, da se bavijo prosvetni delavci pri svojih rednih študijskih sestankih predvsem s problemom dviga kulturno- prosvetne ravni na vasi in v zadružništvu. Toda ugotavljati je zaman. Človek, ki je udeležen v graditvi socializma v tako važnem sektorju, dela, kot je vzgojno področje, mora biti sam zavesten delavec-človek, ne samo prepričan v pravilnost smeri, katero v delu zavzema, temveč mora biti v vsakem času pripravljen braniti pravilnost smeri svojega dela. V tem primeru je večkrat nujno, da vsak posamezni učitelj razčisti sam s seboj, kajti dogaja se, da je učitelj v nasprotstvu s svetovnim nazorom, v katerem vzgaja poverjene mu otroke in da je kot tak pasiven ali vsaj delno pasiven v splošni vzgoji človeka, kateremu so namenjeni izobraževalni tečaji in druge oblike vzgojnega dela, katerih namen jej vzgojiti socialističnega človeka. Prav gotovo tu ni potrebno dajati posebnega poudarka, da sodobna znanost izpodbija vse trditve idealističnega svetovnega nazora in dokumentira pravilnost materialističnega. Ni dovolj, da je učitelj osebno prepričan, da je linija socialističnega napredka pravilna, temveč je dolžan pomagati množičnim organizacijam, da se v njih dosledno uveljavlja napredna socialistična linija. Po dolgi diskusiji o navedenih problemih, ki je na zborovanju zajela večjo globino in širino, so bile podeljene nagrade zaslužnim prosvetnim delavcem. Učiteljski delovni kolektiv na Vinskem vrhu je prejel nagrado zveznega sveta za znanost in kulturo v znesku 80.000 dinarjev in diplomo za izredne uspehe. Tov. Tuco Marija, otroška vrtnarica v Jeruzalemu, pa je prejela 10000 dinarjev in diplomo. To visoko priznanje je obenem visoko priznanje vsemu učiteljstvu ljutomerskega okraja, zato je učiteljstvo poslalo zahvalno brzojavko tov. Rodoljubu Čolakoviču, ministru za znanost in kulturo pri Zvezni vladi. V Runečih je izobra- ževlni tečaj Pred dnevi je bil v Runečih ustanovljen kuharski tečaj. Ta tečaj katerega vodi tov. Vera, obiskuje dvanajst tečajnic. Ta tečaj je v sklopu izobraževalnega tečaja, kateri je bil v prvih dneh slabo obiskan. Celoten izobraževalni tečaj obiskuje petindvajset tečajnikov, vrši se pa dvakrat tedensko. Učiteljstvo je poleg tečaja pripravilo tudi vse z dobro izvedbo Novoltne jelke. Pri tem so sodelovale tudi ostale množične organizacije. Le mladinske organizacije nekoliko slabše, kar se je pokazalo, pri izvedbi mladinskih volitev, tako da bodo ponovno volitve v mladinski aktiv. Naročniki poravnajte naročnino in predplačajte se že v naprej, da bo izhajanje časopisa še v naprej redno in brez zamud zaradi materialnih tejav, ki jih povzroča neredno plačevanje naročnine. Še posebno prosimo tiste naročnike, ki so pred kratkim prejeli opomine, sicer jim bomo pošiljanje lista ustavili. UPRAVA M. Sobota, 28. decembra 1950 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 Trgovsko podjetje Okrajni magazin v Soboti V ŠAHOVSKEM TEKMOVANJU Pred dnevi sem obiskal ravnatelja Okrajnega magazina v Murski Soboti. Ko mi je ravnatelj tovariš Tručl Ciril pripove doval o delu v podjetju, sem se spomnil Marxovih besed: »Vsak korak v praktičnem gibanju je važnejši kakor duc. programov.« Če bi o delu in o metod. dela v tem podjetju govorili in pisali, bi že prej marsikatero sorodno podjetje stopilo na pot napredka in dosegalo mnogo lepše rezultate kot doslej. Toda primer ni bil prenešen vse do nedavnega v nobeno drugo podjetje. V tem je velika škoda za skupnost. »Ah, to sestankarstvo!« je vzkliknil včasih kdo, ko so ga klicali na delovni sestanek. »Že zopet!« je vzrojil, ko so ga čez nekaj dni klicali na sestanek strokovnega sveta. No in potem še študij in... Sestankov je bilo takrat veliko. Ne samo v Okrajnem magazinu! V vseh podjetjih. Na njih je bilo govora o tem in onem in zopet o tem in onem. Čas pa je tekel! Počasi pa so se privadili in redno prihajali. Sestanki so jih vedno bolj privlačevali in kmalu so se oglašali: »Pa je le potrebno to sestankarstvo!« Tudi ravnateljevo delo je normirano Morda niso v vseh podjetjih tako poudarjali. V Okrajnem magazinu so! Tako niso govorili samo tisti, ki so bili v strokovnem svetu in še v številnih masovnih organizacijah. Isto misel so poudarjali prav vsi delavci podjetja. »Pripravil sem takšen osnutek za delo,« je po navadi povedal ravnatelj na delovnem sestanku. Na takšnih sestankih so se zbrali vsi delavci in nameščenci. Poslušali so predlog in o njem spregovorili. Marsikdo je našel še kakšno dobro misel. Osnutek se je spreminjal v izdelan načrt Prenesli so ga v izvršitev in praksa je dodala svoje. Končno je nastala nova oblika dela. »No, uspehi pa so nas vredni!« so spregovorili na sestanku strokovnega sveta prav tisti, ki so včasih godrnjali nad večnim sestankarstvom. Samozavestni so postajali in kritični. Vsakdo ie imel pomisleke o novi obliki dela. Posebno če je bila poslana naravnost iz uprave, brez predhodnega pretresanja. »Ne, to pa ni sprejemljivo za naše razmere!« je včasih prišel protestirat kakšen poslovodja iz vasi. »Potem pa daj boljši predlog. Z veseljem ga sprejmemo in bomo delali po njem, če bo boljši!« mu je odgovoril ravnatelj. Poslovodja po njegovem nasmehu ni mogel razsoditi, ali res nima kakšne boljše misli, ali pa jo ima. Je pač odšel in razmišljal tako dolgo, dokler ni našel za svoj okoliš primerne oblike in marsikaterikrat je takšen predlog s pridom sprejel še kateri izmed poslovodij številnih poslovalnic Okrajnega magazina. »Na delovnem sestanku bom iznesel! Ne smem pozabiti!« si je dejal ta ali oni, ko mu ]e šinila v glavo pametna misel za izboljšanje dela. Tako je bilo prvo leto obstoja Okrajnega magazina. Kaj ni to nekakšna oblika sedanjih delavskih svetov? To, kar ma sedaj zakonito obliko, ie bilo v praksi izvedeno v tem podjetju že veliko prej. Torej ni čudno, da so doslej dosegali najboljše uspehe; ni čudno, da prihajajo ljudje iz ostalih Okrajnih magazinov v Soboto, da prenesejo izkušnje od tod v svoje kraje. V teh dneh verjetno pridejo iz Sežane in Tolmina, celo iz Ptuja in iz Kamenice — iz Hrvaškega so prišli. »Zdaj pa tekmujemo po šahovskem načinu!« je ponosen ravnatelj in z njim ves delovni kolektiv. Malo neverjetno zveni. Vendar je resnično! Toda ljudje, ki so zmagali v republiškem, oblastnem in okraj. tekmovanju, so zmožni kaj takega. Najti način seveda ni bilo lahko. Toda zato, ker vsi pomagajo upravljati podjetje in imajo visoko razvit organizacijski čut, se jim je to tudi posrečilo. Prav neposredno sodelovanje v upravljanju podjetja jim je sprostilo iniciativnost in jih združilo v nepotvorjeno, ustvarjalno tovarištvo, kar podžiga še primerno razvit tekmovalni duh. »Bomo pač ocenili delo po točkah.« »Toda v sorazmerju !« »Pa ne brez ideološko vzgojnega dela!« Tako so dopolnjevali drug drugega in končno dosegli pravilno mero za ocenjevanje dela. Doseganje plana so ocenili s 100 točkami. Za točnost operativne evidence so določili 50 točk. Za ažurnost finančnega poslovanja poslovalnice so vsaki od treh postavk določili 50 točk. Produktivnost dela in kulturnega trgovanja so ocenili s 100 točkami. Delavno disciplino s 50, delo sindikalne aktivnosti s 25 točkami razdeljenih na več postavk, obračune s 50. ureditev trgovine s 50. »Toda, če kje ne dosežejo — če le delno dosežejo?« »Takšnih bo gotovo več. Tem bomo odbijali.« »Toda kako?« Misel za mislijo so razpredali in končno določili merilo tudi za površnost v delu, za zanemarjanje in zamude. Upoštevali so vse in tako pripravili vse potrebno za tekmova- nje poslovalnic, katere so se vključile v to tekmovanje so po sorodnosti razdelili na skupine, določili so komisijo za kontrolo... »Ste že kje slišali, da ravnateljevo delo normirajo?« je tovariš. Tručl že marsikoga iznenadil. Najprej bi pomislili, da se šali, ko pravi, da tekmujejo po šahovskem načinu. To zveni prav tako. Toda resnično je! Vsi, razen administrativnega osebja, delajo po normi. In kmalu se je uspeh takšnega dela pokazal: finančni plan so dosegli do 26. novembra, a blagovnega na čast volitvam do 16. decembra in sicer po asortimentu in količini. »Vsa dela opravimo pravočasno. Nihče nam ni potreben v pomoč, pa če so še takšne težave!« To je odgovor vseh! Mar ne zveni ponosno. Če je potrebno, delajo. Prostovoljno in zavestno delalo na vseh področjih. Za delovni kolektiv so njegovi člani posekali 500 prostorninskih metrov drv. Da so preprečili podjetju škodo, so pravočasno in s prostovoljnim delom ponoči razložili 42 vagonov in sicer samo v poslednjih dveh mesecih. Še nešteto manjših del so izvršili. O vsem tem pripoveduje njihov vzorno urejen stenčas. Prav tako hvali kot kritizira. Sicer so kritiko včasih težko sprejemali, kajti samokritičnost je le počasi prodirala, toda zdaj vrši ta stenčas svojo pravo vlogo: podjetju pomaga premostiti vsako težavo, odpravljati vse napake posameznikov, vzgaja in ocenjuje. Morda bi še pripovedovali o sindikalnem delu in še o čem, toda čemu ločiti eno od drugega je v praksi povezano delo masovnih organizacij z delom uprave, kot ie ravnateljevo delo nerazdružljivo z vztrajnim ideološkim. Toda s tem še ni končano. Vsak prihodnji dan bo prinesel nova presenečenja, novih uspehov... Si Kor. Zakaj še ni v radgonskem okraju izvoljen okrajni pionirski svet? V radgonskem okraju še niso izvolili okrajnega pionirskega sveta, ki naj bi skrbel za vzgojo naših malih državljanov. Na sedežih osnovnih šol so že volili odredne pionirske svete iz vrst staršev in ljubiteljev otrok. Volitve so bile izvedene na roditeljskih sestankih, ne pa na množičnih, kakor je to zaželeno. Mnogokje so šli preko odločilnega načela, da naj postane vzgoja pionirjev skrb širokih množic. Na teh sestankih so tudi potrdili delegate za okrajno skupščino, ki pa še vedno čakajo, kdaj jih bodo poklicali v Radgono. Sučejo se okrog vprašanja, kdo naj bi bil Predsednik okrajnega sveta. Predlagali so tov. Golarja, upravitelja gimnazije. Tovariš je precej obremenjen z drugimi dolžnostmi, je pa vešč prosvetni delavec, ki bi bil kos nalogi, če bi mu pridno pomagal celotni odbor Vsekakor pa je treba k nalogi čimprej pristopiti. Ne gre, da bodo pionirji brez vodstva. V drugih okrajih že pridno delajo. Za zgled so jim lahko Ljutomerčani, ki so dosegli začetne uspehe. Delo v pionirskih odredih se je začelo. Pobudo so dali prosvetni delavci, ki se za vzgojo pionirjev posebno zanimajo. V radgonskem pionirskem odredu so ustanovili: pevski, folklorni, dramski, ugankarski in lutkovni krožek Pionirji so se množično prijavili v krožek LT. pionirke pa v krožek za ročna dela. Šivajo, pletejo in še marsikaj. Povabili bodo tov. Klemenčiča, radioamaterja, da bo vodil pionirje. Tov Beltramova je ponosna na svoje male. Pridno jih uči narodnih plesov, s katerimi so že na- stopili na Dan republike. Tudi pionirski pevski zbor se je tokrat pokazal. Pionirji so izbrali iz svoje sredine najbolj pridne tovariše, ki jih bodo vodili. Pridna pionirka in učenka Kavčičeva je njihov odredni načelnik. Za sekretarja pa so hoteli pionirja. Flajsinger naj bo, je izzvenelo iz mladih grl. Tako so začeli. Pridno se učijo igric, pesmi, ugank in pripovedk, s katerimi bodo razvesilil svoje starše. Tudi na Novoletno jelko se pripravljajo. Sneguljčica, škrati, palčki in vile — vse to bodo videli na svoji pionirski proslavi. Mamice jim pripravljajo lepa darilca in nekaj za pod zob. Novoletne jelke se pionirji zelo veselijo. Pionirčki znajo pokazati na bližnji mladinski dom, kjer bi tudi zanje bilo dovolj prostora. V široki sobi, ki jo uporabljajo fizkulturniki — bi lahko dobili svoj dom. V šoli je le malo prostora, da bi se pošteno, po pionirsko razživeli. Zato so namignili starejšim. Nihče jih še ni uslišal. Tudi odredni svet je že izvoljen. Njihove mamice in očetje bodo pomagali, da bo pionirjem boljše šlo. Pionirski svet je že, nimam pa še predsednika in tajnika Kako, da se niso sestali? Lepo bo, če se že enkrat odločijo in pridejo skupaj. Saj ni dovolj, da imajo odbor na papirju. Njihovi pionirji si želijo vedrega in veselega razvedrila. Zato jim je treba pomagati, da bodo njihove želje uslišane. Že s prvimiuricami dela med pionirji bodo uvideli kako hvaležna je njihova naloga— vzgajati pionirje v zveste državljane naše domovine. Novo železniško progo Doboj-Banjaluka bo prihodnje leto gradila mladina iz vse države. Dolga bo 92 kilometrov. Gradnja te proge je velikega gospodarskega pomena in predstavlja del velike zveze Beograd-Zagreb-Ljubljana južno od Save. Nov premogovnik črnega premoga bodo kmalu odprli v Pičnu v Istri na novi progi Lupoglav- Štalije. Že pred vojno so delno izkoriščali Italijani ta premogovnik. Med vojno je bil poplavljen in uničen. Sedaj so vodo iz premogovnika izčrpali, dogradili, so nov izvozni jašek, separacijo, nakladalno postajo, upravno poslopje in druge zgradbe. Prvi brivski aparat je izdelalo mestno kovinsko podjetje v Beogradu. Druga beograjska podjetja lokalne industrije pa bodo v prihodnjih mesecih dala v promet mine za svinčnike v več barvah iz domačega grafita, plutovinaste plošče in nekatere potrebščine za krojače. 22 ton smole je kljub suši letos nabral delovni kolektiv Gozd gospodarstva v Mariboru. Iz nabrane smole izdeluje tovarna »Pinus« Račah pri Mariboru razne kemične proizvode, ki smo jih prej uvažali iz inozemstva Stran 4 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 28. decembra 1950 Delo krepi značaj (iz Tovarne perila v M. Soboti) Obljubili smo, da bomo v tej številki opisali tekmovanje v čast deseti obletnici Fronte. Prav tako smo omenili v že objavljenem dopisu najboljšo delavko tovarne s skromnim stavkom: »Horvat Terezija, doslej najboljša delavka, devetkratna udarnica...« In še enkrat: Kuzma Heleno, dvanajstkratno udarnico, lahko izenačimo s Horvat Terezijo, devetkratno udarnico. Obe imata letno povprečje 128 %. Toda Trezika ima vrline, katere jo poleg doseženih rezultatov dvigajo v najboljšo v vsej tovarni. Toda nje ne moremo vzeti ločeno od ostalih. To ugotovitev nam je dalo njeno pripovedovanje ... »V čast deseti obletnici Fronte!« Tekmovanje! Klic udarnicam! Poziv delovnemu kolektivu tovarne! Ta klic je našel odmev v vseh. Delavke, katerim je še pred letom pomenilo tekmovanje nekaj neprijetnega, tokrat niso pomišljale. Nekatere z radostjo, druge molče. Vendar je radostno valovila tekmovalna pesem strojev po obratih. Vse brigade so se vključile v tekmovanje. Iz vneme se je videlo, da se dobro zavedajo, da še vedno nisso izčrpale svojih sposobnosti, da so sposobne doseči še več. Tega se je morda največ zavedala Horvat Trezika. Pred letom je prvič dosegla v tekmovanju šestih brigad — zmago. Takrat je postala prvič udarnica ! Trda je bila takrat borba za udarniški naziv, kajti v tistem tekmovanju so bili preseženi vsi rezultati. Delavke, ki so pred tekmovanjem dosegale le s težavo normo, so jo v času tekmovanja visoko presegale. »Vsaj še samo eno srajco !« Tudi v tem tekmovanju so se slišali taki klici. Vsaj za eno srajco je hotela biti brigada od brigade boljša. Vsaj za en odstotek je hotela preseči delavka, delavko. V tekmovanju se je razvijalo nenapovedano tekmovanje med posameznimi delavkami. Vse dosedanje izkušnje so prišle prav v tej veliki borbi. Rezultati so se vidno večali. Tiste, ki so v prejšnjih mesecih le s težavo dosegale normo, so dosegle vidne uspehe. Vedno manj je bilo takšnih, ki niso dosegale norme. »Doseči še več, kot je doseženo!« Takšna je bila Trezikina odločitev v tekmovanju. Pa ne samo v tekmovanju! V delu sploh. S takšno odločitvijo je prijela za delo v tovarni pred tremi leti. Z uspehi še vedno ni zadovoljna in ne bo, dokler vsem ne dokaže, da se njene sposobnosti ne ustavljajo pri prvem večjem rezultatu. Življenje skriva še marsikaj velikega, kar njena volja lahko in tudi bo dosegla. Horvatova Trezika je spoznala življenje že v otroških letih. Vzrasla je na obširni prekmurski ravnini, na kateri je med mnogimi vasmi tudi njena rojstna vas Črensovci. Vsa številna družina se je borila na krpici zemlje za obstanek. Oče je pomagal z obrtjo. Toda, čevljarstvo je prav tako malo prispevalo kot zemlja. Trezikina starejša sestra je že prej odšla v mesto. Za njo je odrinila ona. Tista krpica zemlje je premalo za vse. »Če drugim ni težko, tudi meni ne sme biti!« Nadaljevala je pot, katero si je začrtala že v otroških letih. Ta pot je dobivala počasi določene obrise. Popeljala jo ie v obrt. Tri leta je spoznavala skrivnost šiviljskega poklica. Potem pa je želna novih doživetij odšla v tovarno. Morda nikdar ne bi upala stopiti naprej, če bi ostalo tako, kot je bilo v njenih otroških letih. Toda življenje je postalo drugačno. V prvem letu je bil zanjo edini cilj doseči boljše! Takrat je šele spoznavala nov tempo življenja — se privajala na tovarniško urnost. Toda tudi takrat še v tovarni ni bilo vse tako, kakor bi moralo biti. Vse stare navade iz časov kapitalistične proizvodnje so ostale. Delavke so sicer delale. Nekatere med njimi celo žilavo in vzorno, toda med njimi je bilo dokaj takšnih, ki so se okoriščale z delav- nostjo boljših, kajti mesečni zaslužek brigade je bil enako porazdeljen med delavstvo. To je bilo tisto, kar je motilo Treziko v njeni prizadevnosti. Toda uvedba norm je spremenila vse. Treziki in boljšim delavkam je odleglo. Odslej so delale mirno, ne oziraje se na ostale, katerim ni prijalo ostro merilo delovnega efekta. »Horvat Terezija z mesečnim povprečjem 61 odstotkov nad normo je drugič dosegla naziv udarnice!« To je bila druga zmaga dve leti po prihodu v tovarno, ko so delavke v praksi spoznale, da norme ni mogoče samo doseči, temveč tudi preseči. To je bilo po prvih tekmovanjih za višjo storilnost Trezika ni bila edina, ki je visoko presegala normo. Njena volja, izpopolniti svoje znanje, je zaradi tega postala še trdnejša. Med številnimi imeni udarnic je po enem mesecu zopet slišala svoje ime. Tokrat je dosegla mesečno povprečje 37 odstotkov nad normo. »Življenje je zame šola!« V tej šoli se je že marsikaj naučila. Brez vsake opore. Po svoji razsodnosti se je učila. Kadar so bili sestanki, na katerih je bilo govora o možnosti in načinu dela, o zvišanju storilnosti, je pazljivo poslušala. Vse, kar je bilo novega, si je zapomnila. Med delom je opazovala v začetku dobre delavke in povzemala njihov način dela. Dosegala je vedno boljše uspehe. Toda ni ostala pri tem. Izkušnje tekmovanja so postale v njenem nadaljnjem delu novi uspehi. Spoznala je, da veliko pomeni molčečnost pri delu, da ni zanemarjati negovanja stroja, da je potrebno paziti na vsak najmanjši gib. Uspehi so bili pomembni. Skoraj vsak mesec je bila razglašena za udarnico. Po disciplini je bila vedno vzor ostalim. Njeni rezultati in njen način dela je poudarjal, da to ni preprosta, nezmožna Trezika iz vasi. Da, včasih so se z omalovaževanjem ozirali po njej, češ, ne more se primerjati z nami — mestnimi. Toda Trezika je pokazala, da je v novem času novo merilo za ocenjevanje ljudi, da je minil tisti čas. ko je veljalo za pravilo: »Odrekati preprostim ljudem vsako zmožnost.« »Ne mnogo pripovedovati, temveč z delom in uspehi prepričati !« Tako zatrjuje Trezika in ima prav. Ko ji kaj oporekajo, molči in se smehlja. S svojo potrpežljivostjo in vztrajnostjo dosega uspehe, kateri potrjujejo njeno mnenje. Takšno je življenje še nekaterih. Naši preprosti ljudje se vzravnavajo po dolgoletni mori življenja — pod delavstvu sovražnimi režimi. Toda Trezika kljub vsem uspehom še ni zadovoljna. V tovarni ji manjka živahnosti kolektivnega življenja — po delovnem času. Bilo bi ji prav, če bi bilo več kulturnoprosvetnega dela. Še nekaj vzgoje in (Nadaljevanje na 5. strani) Dorko Trpak: Z dušo ... Še korak, pa bi trčila. Vsak s svoje strani sta prihitela in ob oglu obstala kot vkopana. Bilo je, ko da sta se domislila, da se srečata prav na tem oglu. »Jože!« je vzkliknil Vlado vzradoščeno, »prav tebe iščem!« Segla sta si v roke. Vlado, nasmejan, igriv, vendar samozavesten, je takoj začutil v Jožetovem ponašanju nekaj hladnega, odbijajočega. Zresnil se je, ga pozorneje pogledal in nadaljeval nekoliko mirneje: »Prav tja, na gradilišče sem se namenil! Tebe sem hotel poiskati! Ugani zakaj?« Jože ga je gledal naravnost in trdo, kot da ima pred seboj sovražnika, a ne prijatelja. Vlado je čutil, da mu z vsem svojim držanjem izraža očitek, vendar ni mo- gel razumeti, zakaj se je tako trdo, skoraj odbijajoče razkoračil pred njim. V glavi mu je pričela vrtati nedoločena misel. Nekako neodločno in negotovo je ponovil tiše: »Ugani, zakaj sem se namenil k tebi?« »Jaz pa sem se namenil k tebi!« je odsekal Jože, ne da bi dal odgovor na zadano mu vprašanje. »Ugani zakaj?!« Zagledala sta se drug drugemu v oči. S pogledom sta si vrtala v duši. Molčala sta. Vlado je nalahno nagubal čelo, kar je pomenilo, da išče v spominu: s čim neki ga je prizadejal... »Morda sem uganil...« je spregovoril oklevaje. »Zaradi reportaže?!« In hitro dostavil: »Kaj je narobe?!« Lahen trepet bojazni je zazvenel v njegovem glasu. Jože pa se je skoraj izzivalno nasmehnil. »Da, prav to me je gnalo k tebi!« je povedal skoraj jezno in dostavil: »Tebe pa k meni vprašanje: ali bomo kmalu tekmovali!« »Da, tako je!« je pritrdil Vlado malce zmedeno. Kratek premolk je še povečal njuno zadrego. Nemirno sta se zganila... »Da, tekmovali bomo!« je pritrdil Jože in s tem prekinil zadrego. »Toda midva se morava prej pogovoriti!« je končal že mimo in rezko. »Prav!« je prikimal Vlado, se obrnil in ga prijel, za komolec. »Pojdiva v pisarno! Takšni pogovori niso za ulico...« Jože, v navadni delavski obleki, še ves oškropljen z malto, in Vlado v preprosti, toda zlikani obleki, sta molče stopila mimo treh hiš, čez dvorišče, po stopnicah na hod- nik in od tam naravnost v pisarno, Vlado je tiho zaprl vrata za seboj in ponudil Jožetu stol. Sam se je vsedel kar na rob mize. Resno se je zagledal v trdo izčrtan obraz mladega zidarja in zadovoljno pokimal. »Jezno in odločno pa znaš pogledati! Človek bi se te ustrašil.« Jože ga je malce zmedeno pogledal in zamrmral: »Mi delavci smo pač takšni...« Potegnil je iz notranjega žepa suknjiča časopis in ga počasi razgrnil. S prstom je pokazal na velik, krepko natisnjeni naslov: »Zidarji tekmujejo v novem načinu zidanja!« Pogledal je kot da bi vprašal: »To si ti pisal?« Vlado je prikimal: »Jaz!« »Vidiš!« Jože se je komaj zdaj vsedel. »Napisal si vse. Res lepo si napisal...« je govoril počasi, M. Sobota, 28. decembra 1950 »LJUDSKI GLAS« Stran 5 kot da išče primernih besed. »Toda izgleda, kot da tega ni pisal naš človek...« »Kaj..« je zategnil presenečen Vlado. »Izgleda tako, kot da ni pisal Človek, ki čuti z nami — delavci!« je hotel jasneje povedati. »Izgleda tako kot...« je premolknil in iskal bolj določenih besed. »No, kot da ne moreš čutiti to, kar smo mi občutili, ko smo tekmovali...« »Ah...« je začudeno, malce prizadeto vzkliknil Vlado. »Tu,« je udaril Jože z dlanjo po časopisu. »Tu si zapisal rezultate, ocenil — seveda ne sam — delo, kvaliteto in tako naprej ...« ga je gledal Jože mimo. »Tega, kar pa smo čutili že dolge tedne pred tekmovanjem, pa nisi napisal!« je za trenutek premolknil, pa vzkliknil: »Tega pogrešamo!« »Tako?!« je zamišljeno izgovoril Vlado. Doslej neznano občutje ga je zajelo. Da, takrat je tako samozavestno stal ob dvigajočih se zidovih. Važni so se mu zdeli samo metri; kubični metri zidov, dozidanih v tekmovanju. Pogled mu je zajemal živahnost delavcev, nasmejane obraze... »Napisal sem tako, kot sem videl!« je dejal suho in brez prizvoka opravičevanja. »Vidim!« je odvrnil Jože prav tako suho, »Vendar... Moji delavci sami so me poslali k tebi. Pravijo: To je naše prvo tekmovanje! Človek je srečen, če nekaj velikega naredi — potem pa mu očitajo, da je razbil eno opeko preveč in raztrosil v pogubo kilo malte več, bot je potrebno....« » ... Nekaj velikega naredi...« je ponovil misel zamišljeno in s poudarkom Vlado. »Prav gotovo: nekaj zelo velikega!« je pritrdil s povišanim glasom Jože. »Za mene je to prav tako zelo veliko, kot za njih. Mi smo dali največ, kar smo mogli od sebe. V drugem tekmovanju bomo dali še več.« Vlado je stopil k oknu in zopet nazaj. Zagledal se je v Jožeta in še vedno molčal. Jože pa je nestrpno mečkal časopis in ga opazoval. Minute so počasi minevale. »Moral bi z dušo opazovati...« je poskusil Jože še bolj določeno povedati. Kot vkopan se je ustavil Vlado. »Z dušo... Z dušo...«je zopet zazrl v Jožeta. »Z dušo...« je pritrdil Jože. Z dušo... Z dušo.. .« Je zopet zakorakal Vlado po sobi in se na to ustavil pred Jožetom. »Hočeš povedati, da to, kar sem napisal, lahko vsak vidi, da bi moral napisati to, kar vsak ne vidi...« Jože je samo prikimal in vstal. Ponudil je Vladotu roko in poudaril: »Čez tri dni tekmujemo! Pridi in napiši tako, kot si zdaj povedal..« V besedah mu je zvenel pomemben, poučljiv prizvok starejšega prijatelja... »Bom!« je obljubil Vlado in ga spremljal do ulice. »Moram ?« je ponovil zase, ko se je vračal v pisarno. »Človek se mora učiti od navadnih, preprostih ljudi... Jaz pa sem mislil, da je prav, da poučujem njih, ne da bi se od njih učil...« Še dolgo je korakal po pisarni. Misel se mu je vračala v pogovoru in mu ni dopuščala prijeti za nobeno delo. Zvonovi so odzvonili poldan, a on se še vedno ni umiril. Doživetje je zapustilo v njem neizbrisne sledove. Bilo mu je kot slepcu, kateremu se je povrnil vid. Ko se je pozno popoldne vračal domov, je srečno nasmejan šepnil: »Ti naši ljudje so zaklad znanja; preprosti, dobri.. « (Nadaljevanje s 4. strani) razvedrila in njeni uspehi v delu bodo še večji. »V čast deseti obletnici Fronte.« Tekmovali so 18 dni. In v teh 18 dneh se ni izkazala z novimi uspehi samo Trezika. Celoten kolektiv je lahko ponosen na rezultate. Še pred šestimi meseci ni dosegalo norme več kot polovica delavk. Tokrat je takšnih, ki ne dosegajo, manj od sedmine. V tem se vidi, kako so tekmovanja vzgojila delavke in kako so vzgojila Treziko v najboljšo delavko v tovarni, Ši-Kor. Runeški tajnik si zasluži kazen Na položnem hribčku, kjer se razprostira vas Runeč — se med mnogimi viničarskimi kočicami nahaja tudi bajtica Jaušovec Antona. Štiričlanska družina, ki se stiska v tesnih prostorih svojega bivališča — še ni prišla do svojih pravic. Obdeluje posestvo, ki meri 5 ha zemlje. Posestvo je last Rajha Jožeta iz Maribora, Trstenjakova ulica 18. Jaušovec obdeluje posestvo iz »polovine«. Polovico pridelkov obdrži sam, drugo pa odpelje njegov gospodar, ki izkorišča še pridelek iz vinograda in sadovnjaka. Jaušovec mora rediti gospodarju dve kravi in svinjo. Mladiče teh živali proda gospodar po svoji volji. Med delodajalcem in najemnikom je še vedno v veljavi pogodba, v kateri je zapisano, da mora Jaušovec odriniti gospodarju 780 kg žita, 500 kg krompirja, 15 kilogramov fižola in dva litra bučnega olja. Jaušovec zatrdno ve, da prejema Rajh v Mariboru živilske nakaznice in se kot vpliven uslužbenec hrani s svojo družno še iz zajamčene preskrbe. Koliko pa je letos dobil pridelkov iz polovice posestva? Nič manj kot 160 kilogramov pšenice, 120 kg rži, 100 kg koruze, 200 kg krompirja in 15 kg fižola. Razumljivo je, da ni upravičena na zajamčeno preskrbo vsa Rajhova družina, ki šteje trenutno samo dva člana. To še ni vse. Jaušovec je 11. t. m. dobil od KLO v Ključarevcih odločbo, ki mu nalaga, da mora oddati prihodnje leto osem kilogramov masti, 150 kg mesa, 40 kg težkega mršavca, 250 l mleka, 120 kilogramov pšenice, 300 kg krompirja in 12 kg fižola. Jaušovec, kakor tajnik KLO tov. Rajh Ivan trdita, da je s predpisom obremenjeno celotno posestvo, torej tudi Rajhova polovica. Sedaj nastaja vprašanje, kako bo Jaušovec zadostil oddaji Rajhu in državi. Rajh, kot gospodar posestva — še doslej ni dobil nobenega predpisa za oddajo pridelkov. Pač pa vedno Jaušovec. Letos so mu natrpali oddajo 800 kg jabolk, čeprav KLO dobro ve, da izkorišča sadovnjak gospodar Rajh, dočim se mora Jaušovec zadovoljiti z drobtinicami, ki padajo z gospodarjeve mize. Rajh, ki se po trditvi delojemalca nahaja na odgovornem položaju — noče slišati, da bi se spremenili pogoji obdelave zemlje. Vztraja na stari pogodbi iz bivše Jugoslavije. Trkanje Jaušovca na Rajhovo zavest je ostalo kot bob ob steno. Zato se je obrnil na tajnika KLO Rajha, s prošnjo, da mu pomaga iz položaja. Tajnik je ostal gluh za Jaušovčeve prošnje. Ostalo je samo pri obljubi, ki mu jo je dal tajnik, češ da pride osebno na pomenek k Jaušovcu. Tudi na zadnjem zasedanju KLO niso sklenili nič določenega, dasiravno so razpravljali o Jaušovčevi obveznosti napram državi. Volivci smatrajo tov. Rajha za tajnika KLO, četudi se je sam postavil za predsednika. Zlasti na Runču in Žvabu o tem živo razpravljajo. Na zasedanju KLO, na katerem so odborniki volili predsednika in tajnika KLO, je dobil večino šestih glasov za predsedniško mesto tov. Novak Avgust iz Runča. Rajh je dobil štiri glasove. Bil pa je iznajdljiv in si je pomagal. Na višji stolček je hotel. Zato je enostavno poneveril zapisnik o zasedanju KLO, ki ga je poslal na okraj. V njega je zapisal, da je izvoljen za predsednika. Pljunil je po volji večine odbornikov, ki so se odločili za Novaka, seveda pa se je tudi pošteno uštel. Volivci mu bodo ob pravem času povedali svojo besedo, da je nemogoče preko njihovih želja. Tisto upravično kritikovanje, ki ga lahko slišiš na Runču — bo odpihalo samovoljnega Rajha, ki se je sam postavil za predsednika. Ali je sploh čudno, če danes nimajo v njega zaupanja in mu ne verjamejo? Njegova samovoljnost je povzročila škodo v delu celotnega KLO, da ne dela v skladu s predlogi volivcev. Rajh se je izkazal tudi drugod. Ko so delovni ljudje praznovali Dan republike, se je proslavil na svojevrsten način. Drugi dan praznika je pokazal svoje napačno junaštvo. Kar z nožem nad volivce! Spodrsnilo mu je. Napadeni volivci, učitelj Holc Avgust, sekretar VOOF Polak in član Ljudske inšpekcije tov. Bokša — so ga le prepričali, da je na napačni poti. Polaku je zadal lažje poškodbe na glavi, ni pa prišlo do večjega pretepa, ker so napadeni ostali hladnokrvni. Rajh je poznan pijanec, ki se je tudi ob pričujočem napadu trkal na prsi, da je predsednik občine ter ima pravico do fizičnega obračuna z volivci. Tiste noči na Runču si ni nič lepo spričevalo napisal. Pozno v noč je kričal in vznemirjal vaščane. Volivci so se ogorčeno zgražali nad njegovim početjem. Pri volivcu Borec Francu je hotel celo vdreti v stanovanje, njemu samemu pa je grozil s smrtjo. Vsaka poštena beseda je njemu odveč. »Kdor ponoči pijančuje, ta podnevi spi,« pravijo Runčani. Imajo prav, saj so jih izkušnje naučile. Rajh je večkrat podnevi zadremal v svojem stanovanju. Vaščani pa so ga čakali v pisarni. Bokša Vinko je vložil na KLO pred dobrim mesecem pritožbo zaradi visoke oddaje slame in jabolk. Mesec dni čakanja je poteklo. Bokša se je napotil v KLO in vprašal tajnika, kako je z njegovo pritožbo. Rajh ni hotel o tem ničesar slišati. Poznejše poizvedbe so pokazale, da pritožba ni prišla do okraja, kamor je bila namenjena. Ali ni upravičeno vprašanje Bokše: Kje je kolkovana pritožba. Na to bo moral odgovarjati Rajh, ki je za to odgovoren. Še pred setvijo bi morali dobiti kmetje odločbe o dajatvah v prihodnjem gospodarskem letu. Kdaj pa so jih dobili Ključarevski? Nič prej kot 11. t. m. Odločbe nosijo datum od 1. t. m. Kmetom so jih izročili, ne da bi sprejem pismeno potrdili. Zadnjo besedo in končno sodbo o vseh nezdravih pojavih v KLO Ključarevci prepuščamo samim volivcem. Njihov tajnik Rajh je zadnje čase zasenčil vse ono dobro delo, ki ga je opravil v čast celotnega KLO in njegovih Volivcev. Zato mu gotovo ne bodo odpustili. Novi zakon o zborih volivcev jim daje vso pravico, da ga pošteno pretipajo. PO DOMOVINI Maršal Tito je brigadi za izreden uspeh izrekel brzojavno svoje čestitke. V D. Lendavi so potolkli državni in evropski rekord v globinskem vrtanju v 24 urah. Jugoslovanski rekord je doslej držala brigada Tome Karašiča v Šumečanih pri Zagrebu, ki je v 24 urah izvrtala 382 m vrtine, evropski rekord pa je držal sovjetski vrtalec Orlov. Brigada Rudija Gremuša pa je izvrtala v 2 urah nič mani kot 534 m globinske vrtine. Naša največja delavnica za rezervne dele elektrarn obratuje v Stupu pri Sarajevu. Izdeluje kompletne transformatorske postaje, parne kotle za elektrarne in druge naprave. Nedavno so izdelali šest transformatorskih postaj za napetost 35.000 in 80.000 voltov. Norveško društvo »Pomoč Evropi« je odobrilo znesek pol milijona norveških kron kot pomoč Jugoslaviji. Nakupili bodo razno hrano in jo poslali v Jugoslavijo. 2375 udarnikov je bilo letos razglašenih v goriškem okraju. Največ jih je v cementarni v Anhovem ob Soči, kjer so kvaliteto cementa izboljšali za celih 80 odst. Nad milijon dinarjev skupne vrednosti prostovoljnih del so opravili mariborski frontovci v mesecu novembru v tekmovanju 10. obletnice Osvobodilne fronte. V septembru so opravili polovico manj prostovoljnih del. Motocikle in električne transportne vozičke bodo v prihodnjem letu začeli izdelovati v novi tovarni motociklov v Zagrebu. V tovarni »Bratstvo« so izdelali prototip, stroja za brušenje žag, ki ga bodo kmalu začeli serijsko izdelovati. Tovarna računskih strojev že sedaj izdeluje serijsko računske stroje, ki se v vsakem oziru lahko merijo z inozemskimi stroji. Stran 6 »LJUDSKI G L A S« M. Sobota, 28. decembra 1950 Kako dela radgonska Obrtna zbornica? V Radgoni životari Obrtna zbornica. Od njene ustanovitve 6. avgusta, ko so imeli ustanovno skupščino, so le malo storili za množičnost organizacije naših obrtnikov. V Zbornico je vključenih samo 280 obrtnikov iz vseh poklicev. Na prvem mestu so še vedno privatniki, ki so se do zadnjega odločili za organizacijo. Malo pa so storili v državnih in zadružnih obratih. Obrtniki obeh sektorjev so premalo zainteresirani na delu in razvoju Zbornice. Ponekod mislijo, da je dovolj, če so vključeni v državno produkcijo. Obrtno zbornico smatrajo kot ustanovo, ki je odveč. Ali imajo takšna naziranja kaj skupnega s cilji obrtne organizacije, ki si je določila jasno opredeljeno in načrtano pot v petletki? Ni dvoma, da je to škodljivo gledanje na razvoj obrtništva kot celote. Naivnežem pa bodo dali dostojen odgovor. Vloga obrtništva kot dopolnilnega proizvajalca kakovostnih predmetov za široko potrošnjo ni mala stvar na sedanji stopnji socialistične graditve. Zato jim bodo povedali, da je vsako zapostavljanje obrtništva greh, naperjen proti interesom skupnosti. Upravni odbor Zbornice v Radgoni še vedno nima točnega pregleda, koliko podjetij in delavnic deajnsko obstaja v radgonskem okraju. Na poverjeništvu za obrt so sicer dobili neki seznam obrtnikov. Pri preverjanju podatkov so ugotovili, da so mnoge delavnice samo na papirju, v resnici pa ne obstajajo. Člani upravnega odbora na primer ne znajo povedati, če deluje opekarna v Negovi, ki je vnešena v seznam. Zato je težko začetno delo Zbornice. Na terenu morajo sami preverjati, koliko obrtnikov dela v posameznih KLO. Odtod trenutna pomanjkljiva evidenca o članstvu. Tako je s članarino. Doslej evidentirane člane so razdelili v tri plačilne kategorije, seveda po zmogljivosti obratov. To je pravično. Včlanjeni obrtniki redno plačujejo članarino. Povpreček na obrtnika znaša 300 dinarjev mesečno. V kratkem razdobju obstoja Obrtne zbornice so zbrali v celotnem okraju preko 67 tisočakov članskih prispevkov. Izgleda, da s temi skromnimi uspehi niso zadovoljni. Funkcionarji Zbornice so dali besedo, da bodo do novega leta uredili člansko evidenco. Koristen sklep za Zbornico bo mnogo pomenil, če ga bodo spremenili v dejanje. Od zadnje skupščine so se člani odbora šestkrat sestali. Seje so bile zelo slabo obiskane, posebno zadnji čas. Če se človek poglobi v vsebino sejnih sklepov, bo kaj lahko ugotovil, da so se o mnogočem pogovarjali. Težko pa je uspeti, če o nalogah govori samo nekaj odbornikov, dočim drugi stojijo ob strani. Kaj je vzrok pa-skrivnosti nekaterih odbornikov in članov? Zelo slaba je povezava med Zbornico in poverjeništvom za obrt pri OLO. Posredi je napačno tolmačenje vloge, ki naj jo odigra Obrtna zbornica. Preveč jo smatrajo za posvetovalni organ pri reševanju zadev, ki se tičejo življenja in dela obrtnikov. Zato gredo večkrat mimo zbornice, četudi gre za take probleme, pri katerih bi moral soodločati. Po zakonu o Obrtni zbornici bi Zbornica morala prevzeti administracijo pri oprav- ljanju pomočniških izpitov. Radgonska tajnica Zbornice se je obrnila na poverjeništvo po nasvete, kdaj bi pričeli s poslovanjem. Tam se niso znašli. Povprašali so Ljubljano, kako stoji s to stvarjo. S tem pa so tudi nehote pokazali, da se niso dovolj poglobili v zakonske določbe glede nalog Zbornice. Med obrtniki izven okrajnega centra je zadnji čas precej upravičene kritike. Posebno mizarji ne morejo preko nje. Pred nedavnim je sprejela obrtna zadruga od mariborske »Oskrbe« večjo količino šelaka. Po razdelilniku, ki ga je sestavilo poverjeništvo, so pričeli prodajati surovino po predpisani ceni 207 dinarjev za kg. Kasneje so uvideli, da je za šelakom veliko povpraševanje med obrtniki. Takoj so dvignili ceno na 1207 din, pozneje pa na 3.207 din za kg. Tako so prišli bližnji mizarji do cenenega šelaka, zunanji pa so ga mastno plačali. Surovina je bila zadrugi dodeljena po planu II. Obrtniki ne morejo razumeti, zakaj je poverjeništvo dvignilo cene artiklu, ki je bil namenjen samo obrtnikom, povrhu tega po razdelilniku. Vprašujejo se, zakaj je bilo 10 kg šelaka dodeljeno Okrajnemu magacinu, kjer so ga prodajali po 5300 din za kg. Kdo ga je kupil? Sigurno oni mizarji, ki se obrtoma bavijo s šušmarstvom. To pa je v okraju zelo razvito. Zlasti pri Antonu in v Cerkvenjaku. kjer dela lepo število krojačev in čevljarjev-šušmarjev. šušmarstvo se ne bi tako razvilo, če bi se ostreje ukrepalo. Kar naravnost ponosni so šušmarji na svoj posel. Smejejo se obrtnikom, češ. le plačujte davek, članarino in socialno zavarovanje in poglejte, kako nam lepo gre. Res, cvete jim tako življenje. Ustvarjajo si lepe denarce, nekontroliran kapital, s katerim rušijo uravnovešene blagovnega na eni in kupnega fonda na drugi strani. Prav zato bi bilo treba odločnega koraka proti njim. Sedanja praksa pa jih k temu ukrepu ne bo približala. Pošteni obrtniki menijo, da naj tudi Šušmarji prispevajo za našo graditev. Zbornica bi morala soodločati pri razdeljevanju surovin in materiala obrtnikom. Toda s smiselnim soodločanjem, ne samo s podpisovanjem že pripravljenih razdelilnikov poverjeništva. Skupno delo Zbornice poverjeništva bi pripomoglo, da bi se razpoložljive surovine pravično razdelile med obrtnike. Upravni odbor Zbornice je razpravljal o plačah poslovodij zadružnih in državnih obratov. Ugotovili so, da dobivajo nekateri poslovodje prenizke plače. To jih oddaljuje od stremljenja, da bi dvignili in pospešili proizvodnjo. Poslovodja čevljarske delavnice KLO Radenci dobiva 3200 din mesečne plače. Tako je tudi v Okoslavcih. Ponekod nimajo poslovodje strokovnih izpitov za samostojno vodstvo obratov Zato so se odločili da bodo poskrbeli za tečaje in polaganje poslovodskih lzpitov Gledati bodo morali tudi na kakovost izdelkov. Doslej so imeli več slučajev, da obrtniki izdelki niso zadovoljili potrošnike Okrajna mizarska delavnica v Apačah je sprejela nepotrebne reklamacije posebno pri pohištvu ki ga izdeluje sindikalne nakaznice. Nekakovostni predmeti naletijo pri potrošnikih na upravičeno kritiko, ki gre na račun obrtništva. Zato ni vestnim obrtnikom vseeno, kako delajo njihovi sosedje iz sorodne stroke. V državnih in zadružnih obratih se bavijo še z enim problemom. Nekateri delavci, zlasti zidarji, hodijo po osemurnem delu v obratu na kmete, kjer delajo za svoj žep. Navadno ne gre brez vinske kapljice. Pozno v noč se vračajo na svoje domove. Tako se zmanjša njihova delovna sposobnost v normalni proizvodnji, čestokrat trpi tudi kakovost izdelkov. Tu je polje dela sindikalnih podružnic, ki naj bi delavce prepričale o škodljivosti prekournega dela. ki škoduje rednemu delu v obratih. Zbornica nima svojih delovnih prostorov. Stiska se v pisarni obrtne zadruge, kjer je malo prostora. Že dvakrat je sprejela odločbo o dedelitvi pisarniških prostorov. Nič ni pomagalo. Stranke, pri katerih bi se morali vseliti — so se pritožile in ostalo je pri starem Sedaj so primorani na seje v privatne obrtne delavnice. Člani so se izrekli za kultumo-prosvetno delo. Organizirali so šahovski kro- žek. Sklepi so ostali na papirju. Nimajo svojega prostora, kjer bi začeli delati. Nekje je krivda, da ga ne dobijo. Bržčas bi se že našla v Radgoni soba, ki bi jo dodelili Zbornici. Treba je samo gledati na to ustanovo skozi druga očala, pa bo šlo. Na 5. seji so govorili tudi o tekmovanju v čast 10-letnice OF. Vsi so bili zato, da se izkažejo. Tov. Klopčič, predsednik .Zbornice, je odšel na sedež tekmovalne komisije, da bi se z njo domenil. Tam so mu rekli, da nimajo navodil in da bodo napravili tekmovalni plan. Že mesec dni je od tega, pa ni enega, ne drugega. Obrtniki so hoteli nasvetov, kam je stopiti na pomoč. Mar ni v okraju nobenega zadružnega doma, ki bi potreboval rok mizarjev in zidarjev? Prav gotovo bi ustregli onemoglim v domovih, če bi jim čevljarji popravili čevlje. Priporočljiva pa je večja iznajdljivost v iskanju materiala in bilo bi drugače. Obrtniki so voljni, prispevati v tekmovanju. Treba jim je pomagati. Ta primer ne dela časti tekmovalni komisiji, ki bi se lahko zavzela brez navodil in planov. Končno pa tudi upravni odbor ni bil na mestu. Le-ta bi lahko na svojo pobudo organiziral tekmovanje in se neposredno povezal z ustanovami, ki so pomoči potrebne. V soboškem okraju bodo povečali živinorejo Te dni je bila v Murski Soboti posvetovalna konferenca zastopnikov kmetijskih poverjeništev in OZK iz štirih obmurskih okrajev. Namen konference je bil utrditev splošnih kmečkih zadrug, ki so še vedno precej pasivne ter se omejujejo je na trgovsko poslovanje. Diskusija je pokazala, da so imeli v obmurskih okrajih, zlasti v Prekmurju, že leta 1948 večje omrežje splošnih kmečkih zadrug, ki so s svojimi odseki pospeševale poljedelstvo, sadjarstvo, živinorejo in druge kmetijske stroke. V Prekmurju, kjer se kmetje posvečajo največ živinoreji, so bili tedaj izredno aktivni živinorejski odseki, ki jih je samo v murskosoboškem okraju delovalo nad 90. Ti odseki so imeli na vaseh 112 plemenilnih postaj, ki so skrbele za dober, priznani naraščaj. V vseh večjih živinorejskih središčih so delovali mlečni kontrolorji, ki so tudi pomagali odsekom pri vodstvu rodovniških knjig itd. V teh letih so imeli vpisanih v rodovniške knjige samo v tem okraja do 2000 glav plemenske živine. Uspehi načrtnega dela so bili vidni v bogatih živinorejskih sejmih, pa tudi v povečanju molznosti, ki je dosegla v posameznih primerih do 4 tisoč litrov mleka na leto. Drugi odseki pri KZ sicer niso zajemali take širine, so pa prav tako imeli pomembno vlogo pri pospeševanju kmetijstva. Z decentralizacijo OZKZ je polagoma zastala pomoč odsekom v zadrugah, zato le bilo v zadrugah v naslednjem letu skoraj popolnoma prenehalo Na primer v murskosoboškem okraju so premestili 20 zadružnih kontrolorjev-živinorejcev na »Mlekopromet«, zato so živinorejski odseki pri zadrugah polagoma opustili rodovniške knjige in kontrolo nad priznano rodovniško živino. Okrajna poverjeništva za kmetijstvo pa se tudi niso znašla, da bi takoj prijela za delo. Tako so v Murski Soboti tudi na OLO izgubili pregled nad rodovniško živino, molznostjo priznanih krav in drugim. Te pomanjkljivosti je bilo več ali manj opaziti tudi po drugih OLO. Zaradi slabega pregleda, je šlo precej plemenske živine v zakol, kar je bila občutna škoda za napredek živinoreje. V teh letih so zastali tudi prej tako priljubljeni plemenski sejmi. Letos so splošne kmečke zadruge ponovno začele delati. Tako v Prekmurju deluje že lepo število zadrug z razvito lokalno industrijo in obrtniško dejavnostjo, kar jim donaša stalne dohodke. Na primer zadruga v Gornjih Petrovcih si je postavila sadno sušilnico ta obrat za proizvodnjo eteričnih olj iz smrekovih vršičkov. Tudi v Cankovi, Ženavljah, Hodošu in številnih drugih vaseh imajo zadruge ustanovljene večje in manjše obrtne delavnice. Ker imajo nekatere goričke vasi dobre pogoje za lončarstvo, bodo zadruge razvile keramično industrijo. V Prekmurju, kjer je močno razvita domača obrt, n. pr. izdelovanje »cekarjev«, imajo zadruge velike možnosti za ustanavljanje manjših podjetij in delavnic domače obrti... Nekaj več živahnosti kakor prejšnja leta je bilo letos opaziti tudi na področju živinoreje. Plemenski sejmi goveje živine v Puconcih, Turnišču, Ljutomeru, Apački kotlini in drugod so pokazali precej zanimanja za napredek živinoreje. Razmeroma največ dobre živinoreje imajo državna posestva v Apački kotlini, kjer so vsa leta skrbeli za selekcijo živinoreje. Nekaj dobre živine pa je tudi v vaseh zato bo nujno da zadruge začno čimprej delati. Zlasti zadruge in zadružne ekonomije bodo morale čimprej poskrbeti za dobro plemensko živino Ob zaključku je konferenca sprejela sklep, da okraji čimprej obnovijo delo splošnih kmečkih zadrug na vasi na vseh področjih kmetijstva. Na konferenci so tudi proučili način, ka- (Nadal nje na 7. strani) M. Sobota, 28. decembra 1950 »LJUDSKI GLAS« Stran 7 (Nadaljevanje s 6. strani) ko najhitreje oživiti delo posameznih odsekov KZ. Zelo dober predlog so dali člani OZKZ v Murski Soboti, ki si zamišljajo organizacijo dela na naslednji način: Občni zbori zadrug bodo povsod ustanovili odseke z referenti. Šest do osem odsekov ali referentov na področja večjega središča bo sestavljalo krajevni živinorejski odbor. Na živinorejskih odborih bo nameščen plačani živinorejec, ki bo imel kontrolo nad mlekom, vodil rodovniške knjige, skrbel za plemenski material itd. Na OZKZ pa bodo imeli živinorejskega strokovnjaka, ki bo imel stalno povezavo z refernti in krajevnimi zadružnimi odbori. Predlog se nanaša na živinorejo, kjer so ukrepi najnujnejši. Po istem vzorcu bi se polagoma obnovilo delo vseh drugih odsekov pri KZ Finančna sredstva pa bi se črpala iz marže, določene za pospeševanje živinoreje pri prodaji živine. Ta način preskrbovanja uslužbencev je bil uspešen v Prekmurju v prejšnjih letih. V novem letu čakajo splošne kmečke zadruge velike naloge na področju pospeševanja kmetijstva, lokalne industrije in obrtništva. V Prekmurju bo treba nadaljevati melioracije, selekcije kultur in mnogo drugih del, ki so nujna za povečanje kmetijske proizvodnje. Po svetu Vojna na Koreji. Na bojiščih v Koreji je bilo v preteklem tednu razmeroma precej mirno. Severno-korejske in kitajske sile, ki so prispele do 38. vzporednika in ga ponekod celo za nekaj kilometrov prekoračile, se utrjujejo in zbirajo. Zelo živahno pa je delovanje patrulj, ki iščejo slabe točke nasprotnika. Pričakuje se vsak čas, da bodo Kitajci in Severnokorejci pričeli z močno ofenzivo. To namero potrjujejo tudi ameriški izvidniški letalci, ki so opazili velike premike in zbiranje kitajskih armad s tanki in lahkimi ter težkimi topovi. Seul, glavno mesto južne Koreje, bodo izpraznili. Evakuacija se bo izvršila po nalogu predsednika Južne Koreje Singman Ri-ja, ki je naročil tudi južnokorejskemu parlamentu, da prekine razprave in se preseli proti jugu. Civilno prebivalstvo beži iz glavnega mesta proti jugu, kjer išče v drugih mestih zatočišča. Begunci s Severne Koreje delajo vladnim krogom velike skrbi. Že do sedaj je prispelo v pristanišče Fusan, ki leži v skrajnem jugovzhodu Koreje, nad 200. 000 beguncev. Begunci prihajajo z železnico, z ladjami, kamioni in peš v mesto. Vse šole, cerkve, gledališča, kinematografe, skladišča in druga večja poslopja so spremenili v začasna zatočišča beguncev. 80.000 beguncev pa še ni našlo stanovanja, če bo število beguncev še stalno naraščalo, bodo nastale tudi s prehrano ogromne težave. Kitajski general Vu Hsin Čuan, ki je zastopal republiko Kitajsko na sejah Generalne skupščine OZN v New Yorku, se vrača s svojo delegacijo domov. Delegacija se je pripeljala z letalom preko Prage in dospela v Moskvo. V Mehiki je pokazalo letošnje ljudsko štetje, da živi v Mehiki nad 25 milijonov ljudi in da je Mehika tretja država v Ameriki po številu prebivalcev. Na prvem mestu so ZDA s 150 milijoni, na drugem pa Brazilija s 50 milijoni. Z našo mrežo smo ujeli vse resnične, a vesele Povest o dobrem pastirju (Prekmurska narodna iz Križevec) V neki vasi živi gospod župnik, ki opravlja svojo, pastirsko dolžnost. Pase svoje ovčice. Ovčice pa mu prinašajo »zbirco«. Plačujejo — ko so se rodile, plačujejo — ko umirajo. Ljudstvo mu daje »zbirco«, ljudska oblast pa živilsko nakaznico za sladkor. Zgodilo pa se je, da je v to deželo prišla velika suša. Vsega je primanjkovalo. Ljudska oblast, ki je hotela, da bi se dosegla pravična razdelitev živilskih nakaznic, je poslala v to deželo nekaj manj nakaznic. Tisti, ki so doslej dobivali le sladkor, niso več prejemali živilskih nakaznic. Tako je tudi gospod župnik ostal brez nakaznice za sladkor. Saj je v prvi vrsti ljudska oblast gledala na ovčice, ki niso imele ne moke, ne masti, ne mesa in ne »zbirce«. V deželi ljudske oblasti so bile razpisane volitve. Volilo se je najboljše ljudi v ljudsko oblast. Ne-pa bo ljudstvo za vse trpljenje napridigali v cerkvi, da ni treba živeti samo za ta svet. Na tem svetu se mnogokrat dOgajajo krivice, pač pa bo ljudstvo za vso trpljenje nagrajeno na drugem svetu. Omenil je tudi, da se ne sme lagati, kajti laž je greh. Ovčice so se udeležile volitev, le gospod župnik in njegova žena sta ostala doma. Gospod župnik je ob desetih predpoldne obljubil volilni komisiji, da pride na volitve — pa vendar ni prišel. Po volitvah se je ljudstvo razgovarjal o izidu volitev in je prišlo do zaključka — da se besede mnogokrat bistveno razlikujejo od dejanj. Angeljček Franček iz Doliča V nebesih so bili dobri in prav poredni angeli. Tak poreden angelček je tudi v Doliču, ki se je vrinil med odbornike KLO Dolič. Temu angelčku ni ime Lucifer, ampak Bokan Franc. Ta angeljček KLO ne vrši svojih dolžnosti. Že pri ljudskem posojilu je pokazal svoje rogove. »Jaz nič ne dam — ti daj, če že hočeš,« je rekel popisnikom ljudskega posojila. Pri razbijanju plana KLO za Dolič se je tako potrudil, da je razbil — vse razbite plane. 18. decembra, na dan volitev, ni prišel volit. Čakali so ga preko 12. ure, čeprav so vsi pošteni vaščani že izpolnili svojo dolžnost. »Jaz ne grem volit,« je rekel angelček-Bokan. Mi pa smo mnenja, da bi ljudstvo moralo takoj tega »angelčka« postaviti pred vrata nebes oziroma brcniti ga skozi vrata krajevnega ljudskega odbora. Čudež v Ljutomeru Ljutomerski Vilmi so obolele noge. Zdravil ni. Niti vsečudežni penicilin ji ne pomaga. Ni čuda, da so ji celo noseče žene dale prednost, ki so čakale pred trgovino Okrajnega magazina v Ljutomeru, prvi vstopiti v trgovino. Kupila je 21 metrov blaga in nato na presenečenje vseh navzočih, nosečih in nenosečih, zbežala iz trgovine skozi zadnja vrata na Seršenovo dvorišče in skozi poštni izhod na ljutomerske ulice. Nekateri pravijo, da sta se zgodila dva čudeža: 1. Vilma je začela bežati, 2. Vilma je dobila 21 metrov, kar pa ni čudež, je to, da ostali čakajoči ljudje, ki so čakali precej ur — niso dobili blaga. Sreča v nesreči je ta, da se taki čudeži, pri razumnemu ljudstvu, dogode samo enkrat. Borba repov v Ljutomeru Je pač taka navada. Prodajaš papriko, imaš rep. Prodajaš cigarete, je rep, prodajaš jabolka, in zopet je rep, a če prodajaš vstopnice v ljutomerskem kinu, imaš tudi dolg rep. Saj je Tarzan v zvezi s takimi bitji, ki imajo repe. Ravnotak rep je bil, ko je prišel »Tarzan« v Ljutomer. Dolg je bil od 14. do 17. ure. Torej tri ure dolg rep. čudežni prodajalec vstopnic ga je po šestih udarcih odsekal. Šestim je namreč prodal karte in kart ni bilo več. No, in rep je skopnel. Enajst vstopnic sta dobili tudi Milica iz nižje gimnazije in njena prijateljica Malčka, ter sta jih prodajali svojim izvoljencem. Rep je pa bil revolucionaren. Zaletel se je v kinodvorano — ter gledal Tarzanovo prireditev »brezplačno«. Tako je »revolucionaren rep« svojemu sovražniku, prodajalcu vstopnic — tudi odsekal rep. Sovjetska delegacija z zunanjim ministrom Višinskim se je tudi te dni vrnila v Moskvo. Kitajski časopisi, posebno oni, ki izhajajo v glavnem mestu Pekingu, ponavljajo pogoje za premirje na korejskem bojišču, ki jih je stavila kitajska vlada. Pogajanja za mirno rešitev korejskega spora se lahko začnejo, le tedaj, če se umaknejo vse tuje sile s Koreje. Ameriške čete pa se morajo umakniti tudi z Otoka Formoze. Anglija gradi največ novih ladij na svetu. V tretjem letošnjem četrtletju je znašala tonaža ladij v gradnji preko dva milijona ton. Na drugem mestu je Francija, ki ima v gradnji skoraj pol milijona ton. Sledijo Švedska, Nizozemska, Italija in ZDA, ki so prej zavzemale tretje mesto. Jugoslovansko-italijanski sporazum, ki je bil te dni v Rimu podpisan ureja izplačilo italijanskih reparacij Jugoslaviji, letalski promet med obema državama in dobavo železniškega materiala naši državi. Sporazum sta podpisala za Jugoslavijo naš poslanik v Rimu dr. Mladen Ivekovič in italijanski zunanji minister Karlo Sforza. Svetovni časopisi navajajo ta sporazum za zgled, kako se na miren način rešujejo važna mednarodna vprašanja. NOVA DELAVNICA ZA VULKANIZACIJO plaščev in zračnic koles, gumijastih škornjev in ostala vulkanizacijska dela. HORVAT LUDVIK, Murska Sobota, Štefan Kovača ulica 1 NOVOLETNA VOŠČILA IZ ARMIJE Naši kmečki fantje, ki se vzgajajo v Armadi, kjer odslužujejo kadrski rok, se ob Novem letu spominjajo svojih staršev, žen, bratov, sester, sorodnikov in znancev ter žele Prekmurskemu ljudstvu mnogo delovnih uspehov: Svetec Vincenc, Šalovci; Lejko Viktor, Tropovci; Horvat Ludvik, Tišina; Barbarič Štefan, Polana; Kerčmar Viktor, Šulinci; Kerčmar Oskar, Gornji Petrovci; Kerčmar Karel, Martjanci; Zadravec Avgust Janžev vrh; Čarni Aleksander, Kančevci» Balažič Ivan, Beltinci; Zornik Franc, Murska Sobota; Jakšič Ignac, Srednja Bistrica; Kuzma Anton, Gančani; Rituper Franc, Otovci; Randi Franc, Vidondci; Bokan Matija, Otovci; Benkič Ernest, Vadarci; Rajbar Anton, Gornja Lendava in Cesar Zvonimir, Murska Sobota, vsi iz vojne pošte 3518, Split. Menjam moški okvir kolesa za ženski okvir. Vprašajte pri služitelju Sapač Štefanu, Drž. gimnazija, Murska Sobota. OBVESTILO Poverjeništvo za trgovino in preskrbo pri OLO Murska Sobota obvešča vsa podjetja in ustanove lokalnega pomena, da najkasneje do 8. januarja 1951 javijo potrebe kuriva, ločeno drva in premog, za leto 1951 po kvartalni dinamiki. Iz pisarne za trgovino in preskrbo pri OLO Murska Sobota RAZGLAS Opozarjamo vsa ljudsko-prosvetna društva in aktive, ki se bodo udeležili tekmovanja v počastitev 10. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, da se točno drže rokov za prijave sodelovanja posameznih sekcij. Pevski zbori in instrumentalne skupine, vokalni in instrumen. solisti ter plesne skupine prijavijo svojo udeležbo v tekmovanju najkasneje do 10. januarja 1951 okrajnim odborom ljudske prosvete. Lutkovni odri ter amaterska gledališča, t. i. dramska sekcija SKUD »Jože Goško«, Kočevje, KUD »Ivan Rob«, Ljubljana, SKUD »Tine Rožanc« Ljubljana, SKUD »Remigij Jerman«, Logatec, SKUD »Slava Klavora«. Maribor, SKUD »Dušan Jereb«, Novo mesto, SKUD »Miha Pintar«, Ruše, KUD »Milan Majcen«, Št. Vid nad Ljubljano, SKUD »Simon Gregorčič«, Tolmin, in SKUD »Lojze Hochkraut«, Trbovlje, naj prijavijo svojo udeležbo najkasneje do 15. januarja 1951 Republiškemu izvršnemu odboru Ljudske prosvete v Ljubljani. Ostale igralske skupine, recitatorji in recitacijski zbori naj prijavijo svojo udeležbo do 15. januarja 1951 okrajnim odborom Ljudske prosvete. Vse zgoraj navedene kulturno-umetniške skupine morajo v prijavi navesti tudi spored, s katerim bodo nastopile v tekmovanju. Likovni krožki prijavijo čas in kraj svoje razstave najkasneje do 28. februarja 1951 Republiškemu izvršnemu odboru Ljudske prosvete. Izobraževalni tečaji, ljudske univerze, ljudske knjižnice in filmski krožki bodo ocenjeni po rednih mesečnih poročilih in potrebnih ogledih na terenu. Delo društev bodo ocenjevali skupno Republiški odbor in okrajni odbori Ljudske prosvete. Republiški izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije Stran 8 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 28. decembra 1950 MESTNA GOSTINSKA PODJETJA Murska Sobota MESTNA CVETLIČARNA Murska Sobota OKRAJNA ZVEZA KMETIJSKIH ZADRUG Ljutomer MESTNA ČEVLJARSKA DELAVNICA Murska Sobota ODPAD Radgona KMETIJSKA »OSKRBA« Ljutomer OKRAJNO AVTOPREVOZNIŠKO Radgona MESTNA KOMUNALNA PODJETJA Ljutomer UPRAVA INVALIDSKIH PODJETIJ Murska Sobota OKRAJNO GRADBENO PODJETJE Radgona OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA Murska Sobota SLATINSKO PODJETJE Slatina Radenci ČEH ANTONIJA oljarna, Radgona OBUTEV podružnica Murska Sobota DRŽAVNO POSESTVO Podgradje pri Ljutomeru MESTNA KROJAŠKA IN ŠIVILSKA DELAVNICA Ljutomer OPEKARNA v Ljutomera ZVER JOŠKO čevljarstvo, Radgona OKRAJNI INDUSTRIJSKI SERVIS Ljutomer MESTNO PODJETJE »RADIO« elektroinštalacijski obrat, Murska Sobota UPRAVA MESTNIH KOMUNALNIH PODJETIJ Murska Sobota OKRAJNO ODKUPNO PODJETJE Radgona MESTNA DELAVSKO USLUŽBENSKA MENZA Murska Sobota ŽITOFOND poslovalnica Ljutomer ŠKERJANEC ALOJZ čevljarstvo, Ljutomer KMETIJSKA ZADRUGA Ljutomer OKRAJNI ODBOR LJUDSKE TEHNIKE Ljutomer POTROŠNIŠKA ZADRUGA Murska Sobota UPRAVA KINA Murska Sobota OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA Radgona LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE Murska Sobota GOZDNA MANIPULACIJA Gornja Radgona OKRAJNO SOBOSLIKARSKO IN PLESKARSKO PODJETJE »SLIKOPLESK« Ljutomer OKRAJNA MENZA Murska Sobota OKRAJNA MIZARSKA DELAVNICA Ljutomer PODJETJE ZA RAZDELJEVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Murska Sobota PRINČIČ ANTON vrvarstvo, Ljutomer TRGOVSKO PODJETJE »PERUTNINA« PTUJ poslovalnica Murska Sobota VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO Radgona SINDIKAT OBRTNIH DELAVCEV podružnica Ljutomer BOLJŠA KVALITETA BLAGA BOGATA IZBIRA SOLIDNA POSTREZBA IN ZNIŽANJE STROŠKOV TRGOVINE TO BODI NAŠ CILJ V LETU 1951! OKRAJNI MAGAZIN MURSKA SOBOTA s svojimi poslovalnicami Urejuje uredniški odbor — Odgovarja uredniški odbor — Naslov uredništva: »Ljudski glas«. Murska Sobota. - Tiska Mariborska tiskarna