Po poiti prejeman:
ia
eelo leto naprej 26 K — h pol leta
eetrt mesec
6,50, 2,20,
V upravništvu prejeman:
za
eelo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-, *®trt , , 5 , - , mesec , 1 , 70 ,
ZaJJpošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Marefinine in Interale sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkib ulicah St. 2.1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzeroši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 142.
V Ljubljani, v soboto 23. junija 1900.
Letnik XXVIII.
Slava Jezusovemu Srcu!
Veličastne so slovesnosti, ki se te dneve po širnem svetu vrše v proslavo Srca Jezusovega. Pretresljivo je gledati, kako se po katoliških cerkvah posvečuje človeški rod božjemu Srcu, priznavajoč s tem vero v Boga in njegovo cerkev. Čarobno so se svetili številni kresovi po slovenskih. gorah in dolih minoli četrtek. Izredne so te slovesnosti, ker so tudi izredne potrebe sedanjega časa.
Papež Leon XIII. je v svoji okrožnici, namenjeni vladarjem in narodom sveta, točno označil borbo, ki preveva sedanji svet. Katoliška cerkev zvesto hrani resnico, katero je Odrešitelj prinesel ljudem in ki je prenovila lice zemlji. Brezverske stranke pa, pravi Leon XIII., napadajo cerkev s slepilom, da hočejo prenoviti človeško družbo in ji pridobiti vse človeške pravice, ter zavračajo nauke, katere cerkev oznanjuje v imenu božjem. Pri tem blatijo in obsojajo najsvetejše stvari, dela krščanske ljubezni, zakramente ; odrekajo krščanski znak zakonu, družini, vzgoji mladine, sploh vsaki javni in zasebni napravi; ter se z vsemi silami trudijo, da bi iztrgali iz src narodov spoštovanje do V6ake veljavnosti božje in človeške. Človeško naravo pa povzdigujejo ter jo obdajajo z nekim božanstvenim kultom, človek postaja nekak bog, ki neodvisno od vsakega po načelih narave presoja resnico, poštenje in pravičnost.
Borba, katero je tukaj narisal tako točno papež Leon XIII., se pojavlja povsod po svetu, borba načelna mej krščanstvom in brezverstvom, mej včlovečenim Bogom in mej človeškim bogom.
Politika, leposlovje, umetnost delujejo v javnosti v namene protikrščanske in svetovne države so se večinoma povsod odrekle krščanskim zakonom, zapovedim ljubezni in pravičnosti, na njih mestu pa se šopiri egoizem brez srca.
Brez srca! To je značaj sedanjega javnega življenja in zasebnega povsod, kjer so se ljudje odtujili krščanstvu. Ali naj si temu v dokaz kličemo v spomin dogodke, ki se vrše pred našimi očmi v južni Afriki ? Kolikrat smo se že zgražali nad brezsrčnim egoizmom Angležev, ki brez ozira na pravičnost hočejo v svoje sebične namene pod-
jarmiti pošten, neodvisen rod! Ali naj se oziramo na skrajno zavožene razmere v Avstriji, kjer se posebno jasno kaže, da brez-verska načela presajena v dejansko javno življenje privedejo državo ad absurdum, ker ji presekajo vse skupne veje in ji spodnesejo temeljne opore?
Srca treba človeški družbi in sicer Srca božjega, srca pravičnosti in ljubezni, ki prešinjaj narode iD njih vladarje. In to je namen cerkvenim slovesnostim, ki se vrše v proslavo Srca Jezusovega te dni po vsem katoliškem svetu, ki je tudi velikega pomena za javno življenje.
Iz kmetijskega sveta.
Piše poslanec Fr. Povše.
VII.
Sredstva v proapeh sadjarstva.
Od leta do leta se razvija sadjereja, ki more še znatno pripomoči k blagostanju kmetijstva. Pododsek za to stroko sestavil je jako zanimivo poročilo, v katerem je podal pravo sliko o sedanjem stanju sadjereje v naši državi ter na podlagi dejanskih razmer stavil prav primerne nasvete, ki bi iz vrseni, zamogli mnogo pripomoči k povzdigi sadjereje.
Pred vsem treba stanje sadjereje poznati in svetovni trg za prodajo sadja in to je pododsek jako poučljivo pojasnil v svojem delu, v katerem je navedel, koliko sadja se sploh prideluje v naši državi.
Tekom poslednjih 10 let je po statističnih izkazih, ki so seveda deloma pomanjkljivi in skoro gotovo tudi manj izkazujejo kakor se sadja dejansko prideljuje, znašal letni prihodek iz sadjereje 4,179.000 kvin-talov (meterstotov) v vrednosti 36—42 mil. kron. Najboljše letine kažejo seveda še večje narodno premoženje, ki izhaja iz sadjereje, ker v treh najboljših sadnih letinah znašal je prihodek in sicer :
v 1. 1878 — 10 mil. kvint. v vrednosti 100 mil. kron, v 1. 1881 — 7 in pol mil. kvint. v vrednosti 75 mil. kron in 1886 — 6 in pol mil. kvint. v vrednosti 61 mil. kron.
Ta skupni pridelek pa se porazdeljuje na posamezne dežele, kar hočem navesti, ker služi v pregled, koliko posamezne dežele zmorejo v sadjarstvu.
1. Nižje Avstrijsko — vsa leta (v
primeri 10 let) . . . 160.000 kvint.
2.	Gor. Avstrijsko . 414.000 kvint.
3.	Solnograško . . . 1.220 ,
4.	Štajersko . . . . 867.000 , (v najbogatejem letu pa je znašal dohodek iz sadjereje 1,476 000 kvintalov)
5.	Koroško . . . . 153.000 kvint.
6.	Kranjsko . . . . 222.000 . (v najboljši letini 1893. 1. znašal je pridelek 496.000 kvintalov.)
7.	T i r o 1 s k o..... 69.000 kvint.
8.	Predarlberško . . 35.000 »
9.	Goriško..... 45.000 „
(v bogatih letinah do 148.000 kvintalov.)
10.	Trst in Istra . . . 16 000 kvint.
11.	Dalmacija . . . . 49.000 „ in sicer med temi :
28.500 kvintalov fig, 13.900 „ kosčičastega sadja, 5.000 „ orehov.
12.	Č e š k a...... 882.000 kvint.
(v najboljši letini 1,896.000 kvintalov.)
13.	Moravsko . . . . 303.000 kvint.
14.	Šlezija..... 16.500 ,
15.	G a 1 i c i j a..... 801.000 „
(najboljša letina 1. 1881. 3,213 720 kvint.)
16.	Bukovi na . . . . 26.400 kvint. Zanimivi so statistični podatki našega
izvoza v sadju in uvoza sadja iz druzih držav v našo državo.
V teku 10 let se je v p e 1 j a 1 o tiadja preračunano na, eno leto eno k drugemu :
256.700 kvintalov presnega sadja v vrednosti 5,143.000 kron in sicer je došlo tega sadja iz Italije 40%, iz Serbije 35% iz drugih držav 25%.
Nasprotno pa znaša naš izvoz na leto (proračunano tekom 10 let) 766.878 kvintalov sadja v vrednosti 15,774.000 kron in gre tega sadja 90% v Nemčijo in 10% v druge države.
Te številke nam kažejo, da presega naš izvoz sadja 3krat uvoz istega v našo državo.
Da je uvoz tolik, prihaja največ od po-meranč, katere imajo po zadnji trgovinski pogodbi Avstrije z Italijo eolnine prost uhod v našo državo. Koliko je ta koncesija škodila našemu sadjarstvu, more nam dokazati številka, po kateri se je v poslednjem desetletju zvišal uvoz italijanskega sadja proti prejšnji dobi za trikrat.
L. 1890. došlo je k nam iz Italije po-meranč 112.600 kvint., 1. 1897. (po novi pogodbi) 698.000 kvint.!
Kar iz Serbije sadja k nam prihaja, so suhe češplje, katerih dohaja največ 27000 kvintalov.
Izvozujemo pa mi suhih češpelj v inozemstvo do 252.000 kvint. v vrednosti 7 mil. kron. Največji naš izvoz v suhih češpljah bil je 1. 1898 - 167.900 kvint. v vrednosti 6,642.000 kron in skoro vsa množina šla je v Nemčijo, ki je sploh za naše sadje najboljši trg. Konsum sadja v Nemčiji od leta do leta narašča in vzlic velikemu napredku v sadje-reji ni mogoče domačemu sadjarstvu zadostiti zahtevam domače potrebščine. To prihaja od izrednega napredka industrije v Nemčiji, katera potrebuje nebroj delavnih moči, in podkrepčuje trgovino in pospešuje sploh višje blagostanje ondotnega ljudstva, katero si more kaj več in boljšega privoščiti. Pa tudi njene obnebne, klimatične razmere niso ravno kaj ugodne sadjereji ter so v Nemčiji bogato sadne letine kaj redke. K vsemu temu pa pride še to, da osobito južni deli Nemčije ljubijo sadno vino (mošt), katerega obilno potrebujejo.
Pa tudi v Angleški raste konsum sadja od leta do leta.
Po statistiki Nemčije je ta država kupila sadja iz inozemstva 1. 1891 1,203.000 kvint. v vrednosti 157 milijonov mark; 1. 1897 1,413.000 kvint. v vrednosti 35 milijonov mark. Večina tega blaga prihaja Nemčiji iz naše države, manjšina pa prihaja iz Švice, Belgije in Italije ter Francije.
V 1. 1899. došlo je le v Wiirtemberško iz Francije 1146 vagonov jabolk za mošt.
Iz pododsekovega zanimivega poročila poučiti se zamoremo tudi o kakovosti sadja, kakeršno se prideluje v posameznih deželah Avstrije.
Nižje Avstrijsko ima dokaj lepo sadje, osobito v breskvah in marelicah je sloveče. Ta dežela ima v velikem Dunaju, glavnem mestu, dovolj kupcev, tako da ima v tem oziru pač veliko prednost pred drugimi sadjereje i.
Gor. Avstrijsko nima za sadjerejo tako vgodnega podnebja. Sicer goje ondotni sadjerejci v prvi vrsti tako sadje — jabolka, in hruške, — katero je za napravo mošta najboljše, ker poraba sadnega mošta je v tej deželi velika in ga toliko potrebujejo, da kupujejo kmetovalci posebne esence
LISTEK.
Le ne izzivati.
Janez, zvest pristaš liberalne misli, in klerikalec Jože, ki sta znanca, srečata se na izprehodu. Po običajnem pozdravu predlaga Janez Jožetu, da nadaljujeta skupno izprehod.
Nekaj časa korakata tiho drug poleg drugega. Da bi prekinil molk, začne Jože: iTorej najin znanec Jaka je umrl. Bil je dobra duša in žal mi je po njem. Veseli me pa, da se je dal prevideti s bv. zakramenti«. »Torej taki ste klerikalci«, odgovori Janez, »vse ovohate! Kaj Vam mari, ali se da kdo prevideti ali ne. To je zasebna stvar. Moje in vsakega izobraženca prepričanje je, da se vsak po svoje izveliča. Naposled bodete res zahtevali, kakor piše »Slov. Narod«, da morajo uradniki hoditi k spovedi.
Ali tako umevate krščanstvo in njega vzvišeni nauk o ljubezni ? Ali ne veleva ljubezen, pustiti vsakega pri miru ?
T	______• *___• i?___i___i: ____i- i \jr:
klerikalci pa usiljujete povsodi le klerika-lizem. Če bosanski Muhamedovci slovesno in javno obhajajo svoje praznike, če hite takoj v Budimpešto ali pa na Dunaj prito-ževat se, kedar mislijo, da se jim je zgo dila krivica, je to samo prav.
Sedaj pa hočejo hrvaški klerikalci napraviti tudi med Hrvati katolišk shod in tako javno kazati, da so razun Muhamedovcev Hrvatje tudi katoličani, torej žaliti verski čut Muhamedovcev. To je tako bratomorno početje, da se je naš »Slov. Narod« moral dvigniti in objaviti v obrambo zatiranih ubogih Muhamedovcev uvodne članke, kjer napada škofe. Prav tako, le tolerantno, tolerantno! Vi klerikalci pa tega nečete umeti. Vsak naj kaže svojo prepričanje, vsi smo enakopravni in torej se nihče ne sme izzi vati. Ako mi pišemo o veri in duhovnih, je to naša pravica, je le prosto izražanje nazorov. Ali je potem treba, da sc zadirate v nas? Ali niste torej skrajno nestrpni? Vaš fanatizem bratu druge vere ali drugega prepričanja ne prizna svobode. Kaj treba kato-
_1___1______9 Mrr> ba.
ali ne izzivate s tem drugih? Ali ni taka nestrpnost tudi skrajno škodljiva v narodnem oziru ? Ako zmaga klerikalizem med Hrvati, potem mi ne moremo z njimi, že naši zavezniki, liberalni Nemci, bi bili zelo protivni takemu združenju. Kedaj se bodemo potem Jugoslovani združili? Naši na rodni ideali se potem ne vresničijo nikdar. Krivda pa bo zadela samo Vas klerikalce. Torej tolerantni bodite, živite med nami lepo mirno, da se še vedelo ne bo, da živite. Javni nastopi so provokacije mirnih državljanov. Potem se ne morete pritoževati, ako se gode reči, kakoršne so se godile v Rou-baixu na Francoskem, kjer so socijalisti napadli in raztepli procesijo, kakor so poročali 1 isti, in ranili petero duhovnov. Ko bi bili ti ostali lepo doma, bi se kaj takega pripetiti ne moglo. Socijalisti pa so s tem činom le pokazali, da jim je vera privatna stvar, ki ne spada v javnost Torej le ne izzivajte in bodite tolerantni!«
Jože je šel, dobro poučen, proti domu. Ker pa je bil pristen klerikalec, ni Be ga
I nrii(>l r\anl>______ ________ .„,„.-.,,	- >»
Svetnik.
Francoski spisal Paul Bourget. — Prestavil —a — (Dalje.)
Pogledal sem na stran, ko sta se onadva ravno vsedla k majhni mizi, ki je stala poleg velike. Zanikernost te dvojice je bila preveč očividna, da bi mogel obdolžiti kruto sosedo obrekovanja ; istotako bi bilo nemogoče tajiti narodnost mladega moža. Imel je kakih petindvajset let, toda podolgaste poteze, bleda barva, suha ramena so delala njegov obraz bolj starikav, le lepe živočrne oči so ga izvzemale. Bil jo napol elegantno oblečen, kar je kazalo nekak ponos in pa ob enem brezsmotreno postopanje. Kako? Ne morem natančno z besedami izraziti prehoda, kakor mi je nemogočo opisati na tem neznancu tiste občne znake, ki tvorijo izključno, neizogibno tip Francoza. Pazite le na kroj obleke, na izraz obraza, na kretanje, kako so vsedo k mizi in prebira jedilni list, in videli boste, da imate pred seboj rojaka. Upam si celo reči, dasi bom morda v živo
-7Qfloi ifar rnionuip	no'71 humflpin*
za napravo mošta, katerega mora vsak hlapec na dan vsaj 2 litra dobiti.
Štajerska slovi po svojem sadju, katero najde odjemalce celo v daljni Rusiji, v Nemčiji in celo v orijentu.
Štajerski mašanekar in štajerska vo-ščenka nadkriljujeta ptuji trg po svojem linein okusu.
Kranjsko sadje je doslej le veljalo za eksport v Nemčiji za napravo mosta. Ima pa tudi naša dežela vže mnogo prav finega namiznega sadja, katero pa ni še v svetu poznano in se nam tu odpira obširno polje delavnosti in prihodnjosti.
Goriško po svojem zgodnjem sadju nadkriljuje domači avstrijski trg, Dunaj in in druga večja mesta
Tirolsko slovi po svojih rožmarinčkih — jabolkih in kalvilih in nadkriljuje glede kakovosti sadja vse druge dežele.
Neverjetne so cene, katere skupuje Tirolska za svoje žlahno sadje (jabolka!, katera gredo v Petrograd, Berolin in sploh v velika mesta, kjer plačujejo izredno fino namizno sadje po visokih cenah. Tirolci umejo gojiti sadje — imajo le malo, pa to izvrstnih vrst. Njim ni na tem, le veliko jabolk videti na drevesu, ampak jim je na tem, da so ta krasna in velika; zato prepolne veje otresejo, da ostala jabelka toliko lepše iz-zore Istotako pa umejo ravnati s sadjem pri branji istega, ter vedo z njim ravnati tako, da pride na trg v popolni krasoti in dobroti.
Češko ima največ sadja za trg in osobito mnogo hrušek in sliv. Svoje sadje pošilja ta dežela v srednjo in gorenjo Nemčijo, v kar ji služi tako dobro prilika vodnih cest po Labi. Tudi se veliko suhega sadja porabi v domačih krajih, ker češki delavec ljubi kuhano suho sadje. Žal da pri nas gi-neva poraba suhega sadja, kakor je bilo to pred desetletji v splošni navadi in rabi; sedaj se posli branijo take hrane, ki je zdrava in tudi bolj tečna, kakor se sploh misli.
Malce smo sami krivi, da propada kmetsko gospodarstvo, ker vse drvi po novi šegi, staro je za šaro, sedaj je moda kava in žganje!	(Dalje sledj}
Hrvatska zgodovina v mažar-skem jeziku.
Naši sosedje Nemci, Lahi in Mažari se niso nikdar potrudili, da prouče slovansko zgodovino, a če so se bavili ž njo, so jo po navadi izkvarili in dogodke zasukali tako, kakor je zahtevala njih korist in ne pravico-ljubnost nepristranih raziskovalcev. To je veljalo posebno tako dolgo, dokler si niso Slovani sami napisali temeljitih del o svojej zgodovini. Zdaj učenjaki nam tujih narodov vsaj za silo bolje poznavajo našo prošlost, toda le redki so, ki so se hoteli podučiti, kajti tujci so preoholi, da se nauče slovanske jezike in da črpajo potem neposredno iz
slovanskih virov podatke iz slovanske zgodovine.
Posebno žalostno pa je, kar se godi v naši državi. Nemec, Mažar in Lah še dan danes ni nič bolje poučen o našej slovan-skej zgodovini, kakor pred tridesetimi leti. Radi nepoznavanja slovanske prošlosti se je izcimila ona grozna mržnja teh naših sosedov na vse, kar je slovanskega. Nočemo tukaj govoriti o Nemcih in Lahih, nego samo o Mažarih.
Le-ti se bahajo pri vsaki priložnosti z osemstoletno zvezo med njimi in Hrvati ter zatrjujejo; da je ta zveza tako jaka, da se ne more in ne sme na noben način odstraniti. In vendar se navzlic tej osemstoletnej zvezi oba naroda tako malo poznata, kakor malokatera dva druga soseda. Treba vedeti, da Mažari niso imeli do najnovejšega časa nobene zgodovine hrvatskega naroda v ma-žarskem jeziku. A ker se hrvatskega jezika Mažar noče učiti že radi velike antipatije proti Slovanstvu, ni čudno, da se ni mogel podučiti o hrvatskej zgodovini, ker so vsa znamenita zgodovinska dela pisana v hrvatskem jeziku. Tako Mažari niso mogli proučiti Smičiklasa, Račkega, Tkalčiča in Klaica, ki so prvi hrvatski zgodovinarji ter poznati po svojih delih tudi v tujini, le najbližji sosedi jih nočejo poznati, premda bi to bila njihova dolžnost že radi političnih zvez med Ogersko in Hrvatsko.
Najbolj čudno pa je pri vsem tem to, da sami mažarski zgodovinarji prezirajo zgodovinska dela omenjenih hrvatskih učenjakov. Na Ogerskem velja še dandanes le ono za zgodovinsko resnico, kar pišejo in uče Fes-sler, Horvat, Pesty, Majlat in drugi zgodovinarji, in ravno leti so hrvatsko zgodovino čisto napačno opisali tako, da se moramo čuditi, kako morejo omenjeni pisatelji imeti sploh kakšno vrednost za ta del svoje zgodovine. Iz njihovih pokvarjenih del se širijo krivi nazori v časopise in iz njih med širje občinstvo, ki seveda rado veruje, ko se hvali in povzdiguje mažarstvo in ponižuje hrvat-stvo. Tako so ti zgodovinarji razširili čisto krive podatke iz hrvatske zgodovine, da je ogerski kralj Koloman premagal in podjarmil Hrvatsko, premda imamo v zgodovinskih virih nepobitne dokaze, da je ta kralj sklenil s Hrvati pogodbo, po katerej ostane Hrvatska v vsem samostalna, le da njega sprejme tudi za kralja hrvatskega. In vendar se Mažari drže pokvarjene zgodovine, ker jim je to dobro politično sredstvo; s tem namreč dokazujejo, da je Hrvatska že od zdavnej ogerska provincija. To zgodovinsko laž so dali celo natiskati v velikem katalogu za pariško razstavo, da zavarajo tudi zunanji svet o od nošaju Ogerske nasproti Hrvatskej.
Osem sto let žive tedaj Mažari in Hrvati v državnej zvezi in še le letos se je potrudil Eduard Margalič, da poda Mažarom s pomočjo mažarske akademije obširno zgodovino hrvatskega naroda v mažarskem je-
ziku in sicer na temelju najboljih hrvatskih zgodovinarjev. Do zdaj je izšel prvi zvezek, v katerem se opisuje starejša zgodovina. Mažari se čudijo obširnosti hrvatske zgodovine, a še bolj mnogim podatkom, katere je opisal Margalic nepristrano po hrvatskih zgodovinarjih. Marsikaj se jim bode razjasnilo, ko izide vsa zgodovina, seveda če se bode pisatelj držal objektivnosti tudi v sledečih zvezkih. To podjetje profesorja Margaliča je gotovo hvalevredno, saj je bil že skrajni čas, da se poda Mažarom resnična zgodovina hrvatskega naroda Sicer se ne nadjamo od tega mnogo koristi, kajti Mažare je šovinizem tako prevzel, da so p< stali že slepi nasproti svojim slovanskim sosedom, vendar pa se ne bodo mogli izgovarjati, da se ne morejo podučiti, ker imajo zdaj knjigo napisano v mažarskem jeziku. Ravno zdaj se jim prestavljajo tudi hrvatske avtonomne postave na mažarski jezik, tedaj dobo v roke vsa sredstva za bolje in natančneje poznavanje svojega soseda, katerega z vso silo drže v državnej zvezi, a si niso dali do zdaj nobenega truda, da ga poznajo, kar je brez dvoma prva potreba za mirno občenje med sosedi. Z boljim poznavanjem morajo prenehati tudi krivice, ki so se do zdaj godile hrvatskemu narodu, a zginiti mora tudi pohlep mažarskih državnikov za hrvatskimi zemljami, da jih spremene v mažarske županije. Iz boljega poznavanja hrvatske zgodovine se bodo slednjič prepričali tudi Mažari, da je imelo hrvatsko kraljestvo isto slobodo kakor ogersko, in da se ni smelo razumevati pod partes adnexae ali subjectae. A za to svobodo se bori hrvatski narod tudi dandanes, pa se čvrsto nadja, da si jo bode tudi priboril. Seveda, da bi si morali Mažari tudi to dobro zapamtiti in premisliti.
Politični pregled.
v Ljubljani, 23. junija.
Paragraf 14. na delu. Koncem tekočega meseca uveljavi vlada s pomočjo tega nasilnega paragrafa šestmesečni budgetni provizorij za dobo od 1. julija do 31. decembra. Ob jednem bo bo pa vlada v do-tični naredbi pooblaščala, da sme najeti 50 milijonov kron začasnega dolga za izvedbo najnujnejših investicijskih del, kakor so tržaško pristanišče, pomnožitev voz državne železnice in dunajska bolnica. Izvedba večjih investicijskih del mora za sedaj izostati, ker parlament ni dovolil potrebnega kredita. Z drugo železnično zvezo s Trstom torej letos ne bo še nič.
»Politik« o prihodnji parlamentarni večini. Dunajski poročevalec imenovanega lista z vso gotovostjo zatrjuje, da bo Koerberjeva vlada s pomočjo § 14. uveljavila nov poslovni red. Vlada ima že izgo-tovljen načrt, ki je v glavnih določbah so-stavljen po poslovnem redu francoskega in angleškega parlamenta. Po mnenju tega po
ročevalca bo pa ta vladni korak povod novi konstelaciji parlamentarnih strank, novemu tesnejetau združenju sorodnih si strank, ki pa ne bo imelo viteza Javvorskega za načelnika in ki se bo znatno razlikovalo od sedanje dnevne večine. Za sostavo te večine bo služila najnovejša zveza parlament, strank, ki se je osnovala po razdoru desnice in obstoji iz »slovanske krščansko narodne zveze«, češkega konservativnega veleposestva in pa nemško - konservativnega centruma. Tem strankam je odločena vodivna uloga v novi desniški večini, ki bo imela več življenja v sebi, kakor dosedanja večina pod vodstvom Poljakov.
Poslanec dr, Herold o obstrukciji. V Karolinovem dolu je imel imenovani poslanec 20. t. m. volivski shod, kjer je poročal o položaju in rekel mej drugim tole: Po kapitulaciji 17. oktobra 1. 1. Cehom ni preostajalo ničesar razun obstrukcije. Ostale stranke z vlado vred pa niso hotele verovati na resnost češkega načrta; seveda so jih o tem bolje poučili dogodki zadnjih dnij parlamentarnega zasedanja. Govornik je omenjal raznih poskusov proti obstrukciji. Prvi korak je bila izjava poslanca Jaworskega, da je z obstrukcijo razbit obstoj desnice. Drugi poskus je bil predlog poslanca Z,allin-gerja. Kakor znano, niti prvi niti drugi nista imela zaželjenega vspeha. Vspeh mladočeške obstrukcije je pa v prvi vrsti ta, da se je pristrigla in zajezila ekspanzijska moč nemških nacijonalcev. Čehom ne prete nikake nevarnosti. Govornik je prepričan, da ne dobimo ne absolutizma, ne uveljavljenja jezikovnega zakona s pomočjo § 14. Češki narod je že marsikaj prestal in tudi v na-daljnem boju ne bo omagal.
Sostava italijanskega kabineta še sedaj ni dognana. Sicer je došlo iz Rima oficijelno poročilo, da »Saracco z vspehom nadaljuje pogajanja za rešitev krize«, v resnici pa temu ni tako. Prvič se ne ve, s kom se baracco sedaj prav za prav pogaja, ali s svojimi bodočimi tovariši, ali z opozicijskimi strankami, drugič pa že to kaže na nepopoln vspeh, ker se Visconti-Venosta še sedaj ni definitivno odločil, ali ostane še nadalje na krmilu zunanje politike ali ne. Nekateri rimski krogi so naravnost mnenja, da se Saraccu poskus sploh ne posreči, in da bo potem prišel na krmilo Rudini, ki bo sosta-vil koalicijsko ministerstvo z Zanardellijem in Luzzatijem.
Francija potrebuje nove rešitve, seveda zopet na račun katolikov. Spremeniti hočejo namreč društveni, posebno pa šol. zakon. V ta zakon hočejo sprejeti člen 7 iz Ferreyevega šolskega načrta iz 1. 1880, katerega pa je tedaj senat zavrgel s 149 proti 132 glasovom. V tem členu se prepoveduje, v doslednem izvajanju svobode in jednakosti, poučevanje vsem v državi neav-torizovanim kongregacijam. Katoliške srednje šole po Franciji so pričele krasno procvi-
prej prestraši kakor pa zveseli. Zdi se, da Francoz na potovanju kar siplje slabe razvade, kakor tudi Anglež in Nemec, samo s tem razločkom, da so mi angleške slabosti indi-ferentne, kakor se tudi ne brigam za nemške; razvade Francoza mi pa težko denejo, ker tako zelo ponižujejo našo drago domovino. Ni ga Parižana, ki ne bi na potovanju v kaki italijanski kavarni glasno zabavljal čez mesto, kjer je, ali od koder je prišel, a pri tem ne pomisli, da ima okoli sebe vse polno poslu-šavcev, ki razumejo njegove šale, ali vsaj njih pomen. Ker stavim, da pet tujcev izmed desetih pozna naš jezik, toda koliko jih je pa, ki razumejo njega duh, hočem reči, nedolžne šale ? Morda eden izmed sto. Koliko nespa metnih, narodnih nasprotstev provzročajo v javnosti take nepremišljene besede ali pa lahkomišijeni članki, ki se Bicer brez hudobnega namena sestavljajo v kakem kotičku uredniške pisarne. Moj nepoznani rojak je k sreči za moje živce spadal k vrsti molčečih Francozov, ki je hvala Iiogu tudi še na svetu. Sicer se je pa tako zagledal v svojo tovaršico, da bi se skoraj mogle opravičevati žaljive besede miss Roberts. — Imela je ta skrivnostna tovarsica kakih petintrideset let, in če je bil on v vsakem oziru Francoz iz meščanske družine, je bila ona, z majhno glavico, z majhnimi nogami od
1 i- 1- 4.,_!l.,----- .1_____j___1—
od rok okrašenih z zapestnicami do konca čeveljčkov z visokimi petami, Italijanka. — Čisto črne oči, s katerimi je zrla na mladega Francoza, so izdajale strastvenost, ki ni mogla biti hlinjena. Niti on niti ona nista mislila, da sta predmet opazovanja, in če prav je na njem kazalo nekaj, ne vem kaj, prikritost in nezaupanje, me je vendar njiju medsebojno nagnenje tako pridobilo, da sem ju začel zagovarjati proti miss Ro berts, ki je nadaljevala :
»S tako - le, ki je najmanj dvajset let starejša, kakor on . . .«
»Deset jih odštejmo.« sem jo s smehom zavrnil, »saj je prav brhka . . .«
»Pri nas se ne bi nikdar dal kak gen-tleman ljudem v zobe zaradi take-le, ki je tako malo lady . . .«
Bil sem ji hvaležen, da je izgovorila te besede po angleško, česar moj rojak morda ni razumel, toliko bolj, ker jih ni glasno govorila. Nisem se mogel ubraniti, da ji ne bi odgovoril v istem jeziku, malo iz slavohlep-nosti, ne tajim.
»Kako pa veste, da ni lady? . . .«
»Kako vem?« Oh, moja slavohlepnost, s katero sem hotel pokazati znanje angleškega jezika, je bila takoj kaznovana, ko je Angležinja ironično popravila izgovarjavo, ponovivši moje lastne besede. »Poglejte jo,
Prisiljen sem pripoznati, da sta v tem hipu kazala ta dva poedinca latinskega plemena prizor, ki se nikakor ni vjemal s pravili guvernant onstran kanala La Manche. Ne da bi počakal juhe, je vzel moj rojak steklenico Chiantija in kruh z mize ter se je kratkočasil s tem, da je pomakal kruh v vino ; ona je pa srkala košček citrone, ki ga je vzela s pripravljenega krožnika. Nasprotje med hčerama Albiona — kakor se imenujejo v romanih z leta J 830 — in med tema otrokoma narave je bilo precej veliko. Bal sem se, da se ne bi začel smejati, in ko sem končal obed, sem vstal; ob enem so odšli nemška dvojica, Milana, častnikova sorodnika in častnik sam. Mislil sem, da bosta tudi moji sosedi odšli in pustili ona dva zaljubljenca pod milim varstvom »ko-mornika« s koralnimi gumbi, kar se je tudi zgodilo. Morda mi je pridobil kaj zasluženja nagel odhod, ki pa je bil le malo prenagel, ker sem začel slutiti v čudnem sestanku Francoza in Italijanke majhen roman. Toda vest bi mi ne pripuščala take ogleduške uloge, ki jo moderni pisatelji imenujejo raz-iskavanje dokumentov, in s katero se ponašajo kakor s stanovsko čednostjo!
Ker sem vedno mislil le na freske, ki jih je odkril don Griifi, in pa na pot v samostan Monte Chiaro, sem skoro popolnoma
v,nn.V.il	—__j___ lli » •
tična gosta. Šel sem v gostilniško pisarnico, da bi se s tajnikom razgovoril o potovanju. Bil je ta mož eksgaribaldijanec, ponosen na to, da je kdaj nosil rdečo suknjo tisočerih, in skoro ob pamet zaradi skrajnega revo-lucijonarizma; s posnemanja vredno delavnostjo je ravnokar oskrboval ob enem gorko vodo na št. »6« ali čaj na št. »11«.
»Preveč milo se ravna s temi uporniki,« se je izrazil o ubogih menihih, namesto da bi mi pojasnil vprašanje o potu, vozu in ceni. Moji prijateljici Angležinji sta bili porabili brzovoz, pozneje pa sta hodili peš. Končno mi je vendar le obljubil junak Dante Anni-bale Cornacchini — tako se je imenoval stari junakov tovariš — da mi bo izbral voznika, ki me bo čakal ob »tocco!« Kako ličen, pomenljiv izraz, vreden tega ljudstva! Pomenja pa udarec s kladivom in eno uro popoldne, ko le enkrat udari kladivo. Kako sem pa bil presenečen, ko sem zapustil pisarno, kjer sta stala nad gostilniškimi oznanili kipa Garibaldija in Mazzinija, in sem pred seboj zagledal mladega rojaka od prejšnjega dne. Videlo se je, da me je čakal, ker me je priljudno nagovoril. Vprašam, kateri pisatelj bi ne bil postrežljiv, ako bi ae mu kak neznanec priljudno približal in ga podobno nagovoril.
tati. Mnogoštevilni očetje bo izročili svoje sinove tem zavodom in ravno dejstvo, da je bilo mej njimi tudi mnogo liberalcev, je dokaz, da so zgolj stvarne prednosti bile odločilne za zaupanje do katoliških zavodov. Velik del izobražencev v armadi in uradni-štvu se je izšolal v teh katoliških zavodih. To pa sedanjim liberalnim krogom ni všeč. »Vse je sedaj pod klerikalnim vplivom, vse je naperjeno proti republiki in vsem njenim svoboščinam«, kriče za obstoj republike skrbni protikatoliški krogi in zahtevajo, da se ta nedostatek čim prej popravi. Toda vlada se vara, ako meni, da bo našla v zbor niči tako zaslombo, kakor pri svojem prvem poskusu, v senatu pa že itak ne more upati na zadoBtno veČino. »Pred 20 leti, pravi li beralec Renault Morliere, sem glasoval za člen 7., danes ne bom. Ako je repubika res v nevarnosti, ji provzročajo to nevarnost le gotovi republikanci. Povem pa tudi, da jaz nisem sam mej tedanjimi zagovorniki Ferry-jevega predloga, ki ga bodo sedaj pobijali«. Tako sodi liberalec in z njim vred mnogo njegovih somišljenikov, ki trezno presodijo dobrote in koristi za francosko republiko, ki jih dajejo katoliške srednje šole, in v takih razmerah Waldeck - RouBseau pač ne more gojiti poBebnih nad na konečno zmago.
Dogodki v Španiji. Pokrajina Madrid je s posebnim dekretom za nekaj časa oropana ustavnih pravic in proglašeno je izjemno stanje. Vse to se je zgodilo vsled tega, ker so se trgovci uprli proti plačevanju davkov in se je bilo bati silnih nemirov. Prizadeti trgovci so sicer izročili kraljici spomenico, v kateri pojasnujejo, da ne zmorejo tega bremena, toda ker bo baje pri tej priliki rabili žaljive izraze, je vlada proti njim uvedla sodnijsko postopanje, ob jed nem pa odredila eksekucijo pri vseh trgovcih, ki se branijo plačevati novi davek. Po ulicah je dosedaj še mir, ker stražijo mnogoštevilne patrulje, toda kako ee kriza konečno reši, ne more nihče napovedati, ker nihče ne ve, kako bo mogla vlada zagovarjati svoj korak.
Kaj se »godi s Kitajem? S tem vprašanjem se pač že peča vse večje ev* ropsko časopisje in razni diplomatski poliA tiki, a odgovora v sedanjem zamotanem joložaju še nihče ne ve na to vprašanje, Vsak odgovor v tem oziru je nemogoč, ker se ne ve, kaj ukrene kitajska vlada in kaj zunanje velevlasti, posebno pa Japan, Rusija in Anglija, ki imajo takorekoč usodo Kitaia v svojih rokah. Neznano je v prvi vrsti, kaj namerava oficijelna Kitajska sama. Dognano je Bicer že, da so bokserji največji sovražniki vsakega zunanjega vpliva bodisi v ver-Bkem, političnem ali narodno gospodarskem oziru. Znano je tudi, da se z njimi strinjajo vsi starokopitni ali konservativni Kitajci in da je istega mnenja tudi sedaj vladajoča cesarica-vdova. V tem oziru bi bila torej tudi vsa oficijelna Kitajska na strani bokser-jev in bi se brez dvoma uprla vsakemu nasilju od zunanje strani. Toda cesarica in nje vlada dobro vesta, da imata opraviti sedaj s celo Evropo v zvezi z Amorikani in Japonci, toraj z silo vsega omikanega sveta, in da bi torej v odločnem boju gotovo podlegla. Vendar pa ima kitajska cesarica iskrico upanja, da morda konečno le ne podleže. Računa namreč na eventuvalno nejedinost sedaj nasprotnih jej velesil. Najbolj so si v laseh radi Kitaja Rusi in Angleži in potem Japonci. Rusija dobro ve, kje je mogoče razširiti njeno mejo. Res je sicer, da vlada dosedaj mej velesilami še lepa edinost in vse teže 8amo za tem, da bi zagotovile svojim podanikom potrebno svobodo na ki-tajskih tleh in varstvo svojih trgovinskih interesov ; res je dalje tudi, da oficijelna Rusija do Bedaj niti ne misli na vojsko in hrepeni le po miru, a to se vsak hip lahko spremeni. Anglija le težko vztraja pri tej jednosti, ker se jej »smilijo« barbarski narodi, isto se more reči tudi o Nemčiji, Ru sija je pa te dni izgubila moža, ki je nekako jedini podpiral carja v njegovih mirovnih idejah. Velik del ruskih odločilnih krogov je pa vnet za vojsko in komaj čaka ugodne prilike. Car Nikolaj se bo konečno moral udati, kakor je to storil car Aleksander, in prava vojska za Kitaj je neizogibna. Po-
I __ _ JI _	__ X	n. ki kil.
Rusija v tem boju popolno osamljena, skoro ni misliti; z veliko gotovostjo se pa sme tudi trditi, da bi v tem slučaju oficijelna KitajBka pritegnila k Rusom in se skupno borila zoper ostale sovražnike, ki bi bili težko kos tolikej pomoči. — Vse to so seveda dosedaj še gola ugibanja, ker je še mogoče, da se po udušenju uetaje bokser-jev konča sedanji kitajski ples, a povsem izključen pa le ni opisani način rešitve kitajskega vprašanja.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Ljubljana, 23. junija.
Tudi sinočnja seja je bila slabo obiskana in je župan moral opetovano pozivati odbornike, naj ne odhajajo, ker bi sicer postala seja nesklepčna.
O potresnih posojilih je župan prebral dopis vlade, ki ne ugodi, da bi splošno vračevanje posojil odpisala ali pa preložila vračanje na pet let pozneje, ampak da bode finančno ministerstvo od slučaja do slufaja posameznikom na njihove prošnje po razmerah dajalo olajšave. Občina mora predložiti, ako hoče biti deležna vladne milosti, natančne račune o svojih dohodkih in stroških.
Dopolnilne volitve v odseke in sicer po jednega člana so se izvršile tako-le: v finančni odsek je bil izvoljen obč. svetnik Prosenc, v direktorij mestnega vodovoda Bleiweis, v direktorij mestne elektrarne Malli, v kanalizačni odsek Trdina, v pokopališki odsek Kozak, v nadzorovalni odsek za gradnjo mestne jubilejske ubožnice Komovc.
Mej plinarno in občino se je včeraj odobrila začasna pogodba za dobo šestih let, po kateri mora plinarna za polaganje novih cevi plačevati pri odkopavanju 10 kr. od kurent, m. Dalje dobi mesto 1 glaB v upravnem svetu plinarne in se založi 20.000 kron, od katerih občina dobi divi-dende, oz. superdividende.
O uličnih napisih se je na odlok notranjega ministerstva, s katerim se pridružuje mnenju deželne vlade, da morajo biti v Ljubljani dvojezični napisi, sklenilo poslati pritožbo na upravno sodišče.
Gradnja novega mesarskega mostu je včeraj vendar le prišla na vrsto. Ker obč. svetnika Žužeka ni bilo k seji prevzel je njegovo stavbinsko poročilo župan Hribar, ki je naznanil, da so ee pri zadnjem lokalnem ogledu vsi interesantje in veščaki izrekli za stavbo in da tehniki skoro soglasno odobrujejo, naj se postavi most iz betona, ki je cenejši, in ne iz železa. Kakor znano, je bil za most iz železa obč. svetnik Žužek, ker je bil mnenja, da so betonske stavbe mostov dosedaj premalo varnostno presku-šene, ker ne pripuščajo nobenih poprav, kar za naše finance ni. Železen most bi po najnovejšem načrtu tvrdke Wagner stal 152.397 kron, oni češko moravske tovarne za stroje, ki je najdražji, pa 170.648 kron. Izmej betonskih načrtov je najpripravnejši načrt tvrdke Jittel & Brausevvetter. Sklene se oddati delo tej tvrdki za 150.304 kron proti petletnemu poroštvu. Župan bi rad, da bi bili na vsaki strani mostu krilati levi, kar bi veljalo 16.000 kron. Občinski svet ni bil županovega okusa in je naročil tvrdki, naj naroči za druge okraske. Mej zgradbo mostu, ki bode gotov še letos — tvrdka obljubuje, da bode gotov do konca meseca oktobra, bode treba postaviti provizoričen lesen most Župan je predlagal, naj Be zgradba ne odda tvrdki Brausevvetter. ki hoče za tak moBt 5500 kron, ampak tukajšnji tvrdki Lehner za 2800 kron. Občinski svet je sklenil, naj se oddaja delo za provizorični leseni most konkurenčnim potom.
Tlakovanje mostu — asfalt — se odda tvrdki Brausevvetter za 9760 K 50 h. Ker bode novi most zgrajen tako, da bode na Rese-ljevi cesti povišana cesta do praga Levstikove lekarne, v Kopitarjevih ulicah pa se bode moral zasuti Škrjančev parter, se da posestnikom v obližju naslednja odškodnina: Činkolu 906 K, Mahru 500 K, Škrjancu 14000 K, Velkavrhu 3000 K.
O zahtevi Marije Rutarjeve, hišne po-sestnice na sv. Petra ceBti št. 51. v zadevi odstranitve stopnjic pred njeno hišo, se iz-nKA avntll na i irrnfli neneišo Donudbo.
O stavbnem programu za novo poslopje obrtne šole seje sklenilo razpisati natečaj, da se izvedo na tančni stroški, da se potem more izjaviti vlada, dežela in trgov, zbornica, koliko bode k zgradbi prispevala. Razpisalo se je dvoje daril za načrta, jedno darilo 800 K in drugo 400 K. Za teoretični pouk se zgradi centralno poslopje, za posamezne stroke pa še posebej okolu centralnega poslopja delavnice, ki se bodo lahko razširjale. Šola naj bi po mnenju šolskega odseka bila na prostoru stare bolnice. Želja, naj bi se šola zgradila"na Mirju, ni bila šolskemu odseku nič kaj simpatična, vendar se je sklenilo, da se tudi ondi poskusijo tla. Šentjakobski okraj bode z zgubo sodniških prostorov toliko trpel, da bi pač zaslužil, da bi se pri gradnji obrtne šole v prvi vrsti oziralo na ta okraj !
V 1 j u d s k i kopeli se je sklenilo nastaviti kopeljiščnika Frana Bitenca, ki bo kuril tudi stroje, z mesečno nagrado 100 K in njegovo ženo Marijo kot oskrbnico kopeli z mesečno nagrado 50 K. Stroški kopališča so proračunjeni na 9024 K 28 h. Pršne kopeli bodo po 10 h., v banji po 30 h ter se bode smel kopalec zamuditi v prsni kopeli 20 minut, v banji pa 45 minut; kdor bi ostal v kopeli čez določeni čas moral bi plačati dvojno takso. Za kopanje se dobi košček mila, brisačo in pri kopeli v banjah tudi rjuho.
Prihodnja seja bode drugi teden.
»opisi.
Iz Železnikov 21. junija. Minoli teden je bil za selško dolino teden veselja. Imeli smo v svoji sredi svojega ljubljenega nadpastirja knezoškofa A. Bonaventuro.
Dne 10. t. m. pričakovalo je železniško prebivalstvo z veliko navdušenostjo mimohod njega Prevzvišenosti z ozirom na to, ker je bilo že toliko blagega o Njem čuti.
Dne 10. t. m. naznanjal je strel topičev prihod Prevzvišenega. Pri vhodu v Železnike ga je slovesno pozdravilo tukajšnje prostovoljno gasilno društvo, šolska mladina itd Na trgu poklonil se je Njega Prevzvišenosti g. župnik in »bralno društvo« z zastavo, katerega nekatere člane je Prevzvišeni osebno poznal od zadnjega rimskega romanja in katere je prijazno pozdravil. Počastil je Prevzvišeni Najsvetejše v tukajšnji župni cerkvi, in potem se ob obilnih izrazih spoštovanja in udanosti tukajšnjega prebivalstva med zvo-nenjem in gromenjem topičev odpeljal v sosedno župnijo Zalilog, kjer je drugi dan delil zakrament sv. birme in potem dne 12. v Sorici.
Naznanjeno je bilo, da bode knezoškol v Železnikih drugi dan 13. junija birmoval in ob enem tudi obhajal svoj god. Vse prebivalstvo bilo je navdušeno za dostojen sprejem. Postavili so mnogo mlajev in slavolokov, vihrale so zastave.
Slavolok pred »I. del. konsum. društvom«
bil je v narodnih bojah in glasil se napis o
mimohodu:
Naroda slovenskega slavni sin, Pozdravlja Te tukaj delavec-trpin.
Na nasprotni strani ob prihodu se še
glasi pozdrav:
Vladika, delivec božjih darov Tu združeni prosimo svet' blagoslov!
Vrnivšega se v Železnike je knezoškofa pri Blavoloku ob vhodu v Železnike pozdravilo obč. predstojništvo, gasilno, bralno in kon-sumno društvo, za katero vsakega je imel Prevzvišeni prijazno besedo. Podal se je peš skozi zgornji del našega trga. Na primernem kraju pozdravil in sprejel je Njega Prevzvi-šenost čast. g. župnik, šolska mladina s šol Bkimi voditelji na čelu. Neka učenka pozdravila je Njega Prevzvišenoat s primernim in lepim govorom, ter Njemu izročila šopek v znak srčnega pozdrava in spoštovanja.
Potem se je premikal slavni sprevod med molitvijo sv. rožnega venca med lepo ubranim pritrkavanjem zvonov in gromenjem topičev v našo krasno župno cerkev, kjer je počastil Najsvetejše in se je podelil sv. blagoslov z Najsvetejšim. Knezoškof se je nato podal med enakim slavljenjem v šolo, kjer je imel spraševanje učencev in učenk, o katerih znanosti se je povoljno izrazil.
Okoli Bedme ure zvečer poklonile bo se Njegovi PrevzvišenoBti d epu taci je tu-
kajšnjih korporacij, namreč: Cerkveno m občinsko predstojništvo, gasilno, bralno in kon-sumno društvo. Častitali so k Njegovemu godu.
Gasilno društvo imenovalo je Njega Prevzvišenoat častnim članom t u-kajšnjegagasilnegadruštvain ob tej priliki izročilo je društvo knezoškolu krasno diplomo. Prevzvišeni je te deputa-cije prijazno sprejel in prijateljsko z njimi občeval.
Okoli devete ure zvečer priredila so tukajšnja društva bakljado pred župniščem na glavnem trgu. Bližnja poslopja so bila razsvetljena. Pevci bo lepo zapeli štiri pesmi. Prevzvišeni je osebno prišel med zbrano ljudstvo. Pevcem se je lepo zahvalil in jim podal roko.
Drugi dan je že ob '/,5. uri bil v spo-vednici kot neutrudljivi pastir, skrben za iz-veličanje neumrjočih duš. Do devete ure je nepretrgoma spoveddval in ob deveti uri vršila se je sv. maša ob veliki asistenci. Po sv. maši imel je Prevzvišeni prekrasen govor o sveti veri, na kar je delil zakrament sv. birme in po zadnjem blagoslovu opravil navadne molitve za pokojne.
Popoldne počastil je Prevzvišeni gosp. župana in ob tej priliki postavil Bi je lep spomenik delovanja mrtve roke, za kar mu bodo tukajšnji reveži vedno hvaležni. Župan se mu je lepo ustmeno in pismeno zahvalil.
Obiskal je knezoškol potem v družbi g. župana in drugih duhovnih in civilnih gospodov tukajšnje konsumno društvo. Potem se je prijazno poslovil od Železnikarjev in ko je še enkrat počaBtil Najsvetejše, zapustil nas je.
Tudi od vseh sosednih župnij se čuje glas o milobi, prijaznosti in dobroti Njega Prevzvišenosti. Pri nas v Železnikih je o tem eden glas, ki se glasi iz srca:
„Naša pesem vesela se vedno glasi Na mnoga Se leta naj Bog Te živi 1"
Tedenski koledar.
Nedelja, 24. junija: 3. pobink; Rojstvo Jan. Krst. Srce Marijino; evang.: Prilika o izgubljeni ovci. Luk. 15. — Ponedeljek, 25. junija : Viljem op. — Torek,
26.	junija: Janez in Pavel mm. — Sreda:
27.	junija: Hema vd. — Četrtek, 28. junija: Leon II. p. — Petek, 29. junija: Peter in Pavel ap. — Sobota, 30. junija: Spomin sv. Pavla. — Solnce izide 30, junija ob 4. uri 18 min., zaide pa ob 7. uri 49 min. — Lunin spremin: Mlaj 27. junija ob 2. uri 25 min. zjutraj. — Mu-sica aacra v nedeljo 24. junija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri : Mašo v E-moll zl. Karol Santner, graduale Ant. Foer-ster, ofertorij Otto Kornmuller. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo »Salve Regina« v D - dur zl. G. E. Stehle, graduale »Priusquam te formarem« zl. C. A. Leitner, ofertorij »Justus ut palma« zl. F. Schopf.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. junija.
Hrvatski romarji v Rim 8e odpeljejo iz Zagreba dejo v Ljubljano ludne. V Ljubljani ostanejo romarji, katerih je nad 400, pol ure ter se potem odpeljejo proti Cormonsu. Odposlanstvo »slov. kršč. soc. zveze« pozdravi brate Hrvate na kolodvoru.
Učiteljske spremembe. Definitivnimi je imenoval dež. šolski svet: pomožnega učitelja Alojzija E r h e r na trorazrednici v Stari Loki pri Kočevju, provizoričnega učitelja Ivana Schmeidek v Blagovici in provizoričnega učitelja Josipa Zupančič na trorazrednici v Srednji vasi.
4, Otvoritev ,,Mestne ljudske kopeli' se je vPBTTa ItHTTCš ffopofucJne ob 9. uri. Župnik č. g. Malenšek je blagoslovil napravo. Navzočni so bili: dež. predsednik s svojim tajnikom, stavbenik Gustav Tonniee, mestni stavbni svetnik g. Dulle, zdravniki dr. Valenta star., dr. Kopfiva, dr. Illner, dalje g. Roger in mestna odbornika Klein in Turk. Nagovoril jih je župan Hribar. Nato so si gospodje ogledali stavbo, katere kopalni prostor je sila nezadosten za meeto,
86
v torek 26. L m. ter pri-v torek ob V»12- uri °P°"
I1
kakeršno je Ljubljana. 9 pršnih kopeli in 3 banje za moške in 3 pršne kopeli in 2 banji za ženske pač ne zadoščajo. Na čelu po slopja se blišči napis, da je zgrajena kope v proslavo 50letnega vladanja cesarja Franca Jožefa. Zgradba velja 40.000 kron.
Toča je minoli ponedeljek popoludne v trnovski občini na Notranjskem naredila mnogo več škode, kakor se nam je izprva poročalo. V podobčinah llarije in Tominje, ki štejejo nad 100 posestnikov, je toča letošnji pridelek popolnoma uničila. Strn mo rajo vso pokositi, istotako ]e toča zmiatila koruzo, fižol in večinoma tudi krompir. Že minolo zimo je žled polomil mnogo lepega sadnega drevja, a zadnja toča je oklestda še ostalo drevje in nove nasade. Razdrla je pota in na travnike ob primorski meji je nanesla blata in peska, da boda seno za krmo ne-porabno. Samo imenovani dve vasi imata škode do 100.000 kron. Do polovice pridelkov je toča uničila tudi posestnikom iz Do brepolj, Kosez, Zarečice in Vel. Bukovice v trnovski občini. Upamo, da bodeta država in dežela obupanim posestnikom podelila primerne podpore za nakup semena in živeža. — Nevihta s točo se je drvila tudi na is-tersko stran in v Dolenjah na poslopjih naredila mnogo škode.
Spored jutrišnje slavnosti sv. Janeza Krstnika in presv. Srca Jezusovega v Trnovem v Ljubljani. V župni cerkvi trnovski bo jutri zjutraj o '/s6. pridiga in sv. maša z blagoslovoma. Ob 9. uri bode posvetil presvetli knez in škof trnovsko župnijo presv. Srcu Jezusovemu z govorom, s posvetiino molitvijo, s procesijo in s pon-tifikaino sv. mašo. Procesija, katero bode vodil knez in škoi, izide iz trnovske cerkve po ' ,10. uri in pojde po Cerkvenih ulicah, po Krakovskem nasipu, po Cojzovi cesti ter se vrne po Emonski cesti v cerkev. Popoldne ob l/,5 bo pridiga in potem litanije. Pri vseh treh duhovnih opravilih bo darovanje za cerkev. Med veliko sv. mašo se bodo pele nastopne točke: Ant. Foerster, Tantum ergo; Dekleva, Missa in hon. s Jo-annis; Ant. Foerster, Graduale; Ivan Rus, Offertorium, moški čveterospev; Anton Ned-ved. Bone Deus, solo poje g. Polašek.
Slomšekova slavnost celovških bogoslovcev. Iz Celovca, 22. junija. Slavnostna akademija, ki so jo priredili si noči tukajšnji slovenski bogoslovci v spomin stoletnice rojstva knezoškola A. M. Slomšeka, je vspela nad vse sijajno in veličastno. Lepe slavnosti smo že videli v tukajšnjem bogoslovju, a tako lepe še ne! Rajni Slomšek je deloval v tukajšnjem bogoslovju več let kot špintuval, tukaj se je šolal in tukaj je tudi pričel svoje tako plodonosno delovanje za naš narod. Le primerno je torej, da so ga naši bogoslovci proslavili s posebno slavnostno akademijo. — Dvorana je bila okin-čana z zelenjem in Slomšekovo podobo. Udeležba od zunaj je bila zelo velika. Prišlo je jako mnogo duhovnikov z dežele in lepo število posvetnih rodoljubov. Na čelu veliki družbi pa je bil naš častitljivi starosta, prošt Lovro serajnik, ki je vkljubu svoji starosti prihitel, da kot nekdanji učenec Slom-šekov proslavi s svojo navzočnostjo njegov spomin. Rodoljubna ljubezen, ki je prignala sem 91 letnega starčka, je razveselila vse navzoče. Dalje sta počastila slavnost vrla redka gosta: Slovenca - duhovnika iz beneške Slovenije. Bila sta to gospoda kaplana P. Ker iz Cenevole in Kruder Ivan iz Prosnida. — slavnost se je vršila točno po vsporedu. Predsednik akademije, gospod J. Maierholer, je najprej pozdravil došle goste, zlasti preč. gosp. prošta Serajnika in omenjena dva gospoda z Laškega. Slavnostni govor je govoril g. Fr. Cukala. Predmet mu je bil: »Ljudska šola po Slom-šekovih nazorih«. Govor je bil jako dobro sestavljen in mladi gospod govornik ga je govoril jako lepo, navdušeno. Kazal je, kolik prijatelj je bil Slomšek šoli in mladini in koliko je v tem oziru storil za ljudstvo. Izbornemu govoru je sledila živahna pohvala. — Gospod Hombok je z globokim čutom deklamoval Gregorčičevo »Blagovestni-kom«. I on je žel zasluženo hvalo. — Kaj naj rečemo o petju? Redko tu slišimo kaj tako dovršenega! Pelo se je točno, krasno. Moški zbor je zapel Medvedovo »Domovino« in Zajčev »Večer na Savi«, kvartet pa Ipav-
lepo sta zapela gospoda Poljanec in Arnuš Zajčev »Solnčni izhod«. — Nekaj novega za nas so bili tamburaši. Držeči se gesla, da treba družiti »utile dulci«, so si osnovali slovenski bogoslovci tamburaški zbor, ki se je v kratkem času jako dobro izvežbal in včeraj nastopil pred mnogim ob činstvom z ogromnim vspehom! Čudili smo se, da so se gospodje v tako kratkem času tako dobro privadili zanje čisto novi godbi. Svirali so z vidnim navdušenjem, a tudi občinstvo jim je z navdušenjem sledilo in jih burno odobravalo. Svirali so: »Lepa naša domovina«, »Šopek narodnih pesnij« in razne »Koračnice«. Koncem so morali dodati __ več komadov, a zaključili so s cesarsko pesmijo. — Nekaj izvanrednega je bila Kuha-čeva »Melodija bosanskega goslarja berača«, katero je na goslih sviral — in to na eni struni! — gospod A. Mergl s spremljevanjem bugarije in berde. Občudovali smo tu mojstersko dovršenost gospoda Mergla, rodom Čeha. — Z,najlepšim vspehom zvršila se je akademija. Slovenski bogoslovci so pokazali svoje resno stremljenje in lepe moči! Naj jih vedno navdaja Slomšekov duh! — Omeniti je treba, da je vodstvo semenišča drage volje podpiralo slavnost in da je bila večina č. oo. jezuvitov, dasi ne umejo slovensko, pri akademiji navzočih! — Slava gospodom bogoslovcem, ki so nam priredili res izvanreden duševni užitek!
-rn—
Is Celovca dne 22. junija. Tukajšnji bataljon ?. pešpolka praznuje prihodnjo nedeljo dne 24. t. m. spomin slavne bitke pri Kustoci. Ob 10. uri bo v mestni farni cerkvi sv. Ilja slovesna služba božja. — Uslužbenci tukajšnjega tramvaja so zahtevali povišanje svojih plač in izjavili, da ustavijo dne 24. t. m. delo, ako se njihovim gotovo upravičenim zahtevam ne ugodi. Naznanili so to tudi obč. zastopu, v katerem pa je podžupan dr. Metnic rekel, da mestni zastop ničesar ne more storiti za uslužbence, ker so mu po pogodbi v tem oziru popolnoma vezane roke. Uprava je zahtevi de-avcev vsaj deloma ugodila. — Dne 14. t. m. se je tukaj ustrelil vojak Jan. Morianz 13. stotnije 7. pešpolka.
Iz celovške škofije. Razpisane so sledeče župnije: Ovbre, Škofiče v labudski dolini, Kazaze in Theisseneg do 20. julija; mestna fara sv. Ilja v Celovcu do 24. julija.'
Celovškim tramvajskim uslužbencem se je ugodilo večino njihovih zahtev in zato izostane stavka.
Štajarske novice. Na Zidanem mostu se je ponesrečil v ondotnem kamnolomu cementne tovarne 421etni kamnosek Fr. Sitar. Na glavo mu je padla težka kamenita plošča in mu razbila črepinjo. — Umrl je v Ptuju davčni pristav Slovenec g. Alojzij Windischer. — Utonil je v Dravi pri Ormožu 291etni kmetski sin Josip Kopar. Pri kopanju ga je prijel krč. — Zaradi ljubezni je skočila v Muro 201etna hčerka bivšega gostilničarja »zur Stadt Meran« v Mariboru. Pri Spielfeldu so jo mrtvo potegnili iz vode.
V Radgoni so ustanovili novo nemško pevsko društvo »Eintracht«.
Slomškove slavnosti na Ponikvi dne 5. avg. t. 1. se udeleži .Slovenska kršč.-socijalna zveza« z zastavo.
Od Sv. Križa tik Slatine. Milostni knez in škol Mihael dojdejo sem prih. ponedeljek popoldne ob 5. uri, da bodo v torek zjutraj konsekrirali v naši nadžupni cerkvi novi »papežev in cesarjev jubilejni veliki oltar« z baldahinom, ki se je postavil lani jeseni, istotako nova prižnica, obhajilna miza in tlak v presbiteriju, vse za 21 tisoč kron.
Iz Krope 22. jun. Kresovi so prav lepo goreli 21. junija okolu Krope. Najlepši je bil na najvišjem hribu nad Kropo na »Zidani skali« 1138 m. Prav mogočno so si odgovarjali možnarji na »Zidani skali« in pa iz Krope še pozno v noč.
Na Gočah pri Vipavi so stopili pred kratkim možje vkup v pomenek glede ure ditve duhovniške plače. Dosedaj so osebna sovraštva, nesloga med posamezniki, hujskanje ljudij proti duhovnikom in druge nasprotne agitacije onemogočile vsako medsebojno sporazumljenje. Tako se je ponesrečil tudi zadnji poskus. Ne morem drugače reči, kakor da se boje svojega najboljšega prijatelja in zaveznika, boje se, da bi priSel zo-
sedo in dejanjem vodil ter skrbel za dušni in telesni blagor svojih občanov. Mnogo jih je še poštenih mož v vasi, ki se trudijo ko likor je mogoče, da bi se zjedinili v tej točki, ki se res zavedajo velike izgube dušnega pastirja; a kar ti z ljubeznijo zidajo, razdirajo tamošnji liberalci z — zlobo! Po-trebnejša zdi se jim ustanovitev novega bralnega društva, katero je, kakor ponosno po-vdarjajo, popolnoma na liberalni podlagi osnovano. Jasno je, za kaj se gre; bralno društvo naj bode sredstvo do cilja. Dajali bodo ljudstvu škodljivo, umazano hrano iz našega liberalnega časopisja; blatili in zaničevali bodo katoliško gibanje, zastavili bodo vse svoje moči, da spodrinejo našemu kmetu še zadnjo zaslombo. No, tako daleč še nismo prišli, ne smemo priti. Sedaj, ko je še čas, ne daj se verno ljudstvo zapeljati, ne daj se ujeti sladkim besedam zagrizenih liberalcev, ki nočejo drugega, kot da te vržejo v prepad bede in nesreče. Oprosti se njih strupenih nakan! Možje pa, nikar ne prepustite te zadeve mrtvemu spanju, vzdra-mite se, bodite prijenljivi, vsak naj v svojih zahtevah malo odjenja in prišli bodete go tovo do povoljnega rezultata. Rešili bodete s tem čast sebi in celi občini!
Brez komentara. Čistemu je vse čisto, to je izrek, ki ga proti nam klerikalcem imajo neprestano v ustih liberalni inteligent-niki. In ravnajo se po njem. Pretekli mesec imelo je »društvo katoliških učitel|ic« v Gorici svoje zborovanje. Jedna izmej govornic obravnavala je o poklicu žene, ki je po katoliških nazorih materinstvo, bodisi fizično, v zakonu, ali samo duševno materinstvo, obstoječe v vzgoji, v postrežbi bolnih, v skrbi za uboge. To duševno materinstvo, ki je za obstoj človeštva dandanes ravno tako potrebno kot fizično, izvršuje žena tudi izven zakona, največ celo kot redovnica. To so gotovo vzvišeni nazori, ki zaslužijo, da se o njih razpravlja v družbi resnih in naobra-ženih žen in gospic. Celo protestantje govore in obravnavajo s spoštovanjem o teh nazorih, in poznato protestantsko prvoboriteljico za ženske pravice, gospo dr. Elizabeto Gnauk-Kiihne, napotili so ti nazori, ko jih je našla v znanih knjigah učenega redemptorista patra dr. Avguština Rosler o ženi, da je proučevati začela katoliško resnico in se pred nedavnim časom povrnila v naročje katoliške cerkve. Tako delajo izobraženi ljudje. Razpravljanje tega vprašanja na shodu katoliških učiteljic v Gorici pa ni povšeči »Učit. Tovarišu«, ki o njem nastopno piše: »V Gorici je imelo »društvo katoliških učiteljic« dne 20. vel. travna svoje 20. zborovanje. Gospa prednica je rekla med drugim: »Deklice je treba vzgajati po njih naravnih zmožnostih tako, da bodo enkrat — bodisi v zakonu, bodisi izven zakona — lahko izpolnovale dolžnosti kot matere«. Tu je gotovo mislila na farovške kuharice«. Tako »Učit. Tovariš«. Predlagamo to pisanje lista za inteligenco v presojo svojim čitateljem.
Gutenbergova slavnost v Gorici. Goriški oddelek tiskarskega društva za Primorsko slavi jutri v Dreherjevih prostorih 5001etnico iznajditelja tiskarske umetnosti Ivana Gutenberga.
Šole v Gorici. V bogoslovnici končajo šolsko leto s sveto mašo dne 19. jul., na gimnaziji 28. junija, na realki 14. julija, na učiteljišču 30. junija. Zrelostni izpit dela na gimnaziji 28 dijakov, na učiteljišču 100 gojenk. Vspehi na gimnaziji so letos zopet prav slabi.
Hrvatski dijaki v Gorici. V Gorico je prišlo pod vodstvom gospoda profesorja Andreja Lenarčiča 15 slušateljev druzega oddelka poljedelske šole v Križevcih na Hrvatskem. Ogledali so si slovenski oddelek kmetijske šole in kemično poskuševališče. Profesor Lenarčič je rodom z Vrhnike. Dijaki nadaljujejo svoje potovanje ter se preko Koroškega vrnejo skozi Ljubljano nazaj v Križevac.
Nadbiskup dr. Posilovič je za do-gradnjo prvostolne cerkve v Zagrebu tudi letos daroval 20.000 kron.
V Zadru je v torek umrl upokojeni predsednik prizivnega sodišča, Ant. Brčič, član stare hrvatske obitelji zaderske. Že pred 1. 1848 bil je mej onimi, ki je zagovarjal pravice hrvatskega jezika proti italijanščini v Dalmaciji. Kot predsednik prizivnega so-
jezik pri sodiščih. S politiko se ni ukvarjal, a inače je bil vzgled hrvatskega rodoljuba.
Sporazumljenje mej pravaši in narodnjaki. »Nar. Listu« poročajo iz Splita: Po pogrebu dr. Bulata so se sošli odličnejši člani obeh hrvatskih strank v Dalmaciji. Na sestanku so naglašali potrebo sporazumljenja mej pravaSi in narodno stranko.
Rektor na zagrebškem vseučilišču za bodoče leto je dr. R. Vimer, profesor na bogoslovni fakulteti.
Ljubljanske novioe. — Znatno škodo je napravil pri zgradbi nove hiše Oroslava Dolenca na Žabjaku F. Krmelj, ki je v jezi nad 50krat udaril z velikim kladivom po zidu. — Zgubila je Frančiška Anžič v rudeči ruti zavezano svoto 60 gld. v petakih. S baron Gussich izgubil je v tivolskem drevoredu bambus palico s srebrnim okovom, vredno 6 K, Konrad Krener izgubil je srebrno verižico, na kateri je bil velik tolar sv. Jurija. Herbert Gratzy je izgubila
srebrno verižico z zaponko vredno 10 K._
Obsojeni tat. Urarski pomočnik Mate-lanz, o čegar tatvini perila smo poročali, je bil obsojen na 6 mesecev zapora. — Nevarnost pri streljanju. Krojaški pomočnik Fajgelj pri Kreigherju se je sprehajal za streliščem pod Rožnikom v trenutku ko so na strelišču streljali. Tik mimo obraza je Fajglju puhnila kroglja in le izredna sreča je bila, da Fajgelj ni bil poškodovan. — Povozil je včeraj knjigoveški učenec V. Fortič na sv. Petra cesti z bicikljem kletnega učenca Av. Mohoriča. — Kres bode gorel danes ob ugodnem vremenu na Dre-nikovem vrhu.
V ljubljansko deželno bolnico so minuli mesec vsprejeli 427 možkih in 363 ženskih, skupaj 790 bolnikov, ter se je v tem mesecu zdravilo 1178 oseb. Ozdravljenih je bilo -446, zdravje seje zboljšalo 199 bolnikom, neozdravljenih se je odpustilo 16 in 45 je bilo premeščenih v druge bolnice, 43 bolnikov je umrlo. Sklepom maja je še ostalo v oskrbi 429 bolnikov.
Izvozne cene sadju. Zadnje dni se prodajajo črešnje na goriškem trgu po 22 K kvintal, novi krompir po 8 K kvintal, jagode po 80 K kvintal, špargeljni po 30 K kvintal in grah po 5 — 7 K kvintal.
Samonemške cenike pošilja slovenskim tvrdkam tukajšnja tovarna Samassa. Z nemškimi ceniki se mej Slovenci ne kup-čuje več!
Zeni zažgal hišo je 251etni Vincenc Kandinger v Obervvalzu. Pred mariborskimi porotniki je dobil zato 12 let ječe.
Neprijetno vožnjo je imela minulo sredo italijanska zakonska dvojica na brzo-vlaku iz Trsta v Spielfeld. Na tej postaji sta namreč oba izstopila. Ker sta imela seboj precej prtljage, mož ni mogel vsega naenkrat odnesti iz kupeja in se je toraj v hipu, ko se je vlak že jel pomikati proti Gradcu, vrnil po ostali kovčeg, in hotel z njim iz kupeja. Vlak je bil že v polnem tiru, a mož je hotel ven. S silo ga jeden pasažirjev potegne nazaj, kovčeg pa pade iz kupeja. Nastal je mej neznancema prepir, kateremu je storil konec sprevodnik, ki je dal znamenje, da se vlak ustavi. Italijan se je sedaj lahko rešil iz neprijetnega položaja, pobral kovčeg in hitel k čakajoči ga, ne baš prijazni ženi.
Kaj žganje dela. V nedeljo dne 10. junija našli so v gozdu pri Žrelcu mrtvega 51etnega sina posestnika M. Čare-ta p. d. Kovača v Hovji vasi. Preiskava je pokazala to-le: 31 letni Andrej Bister, pristojen v Kot-marovas, je poslal fanta po žganja. Fant ga je prinesel in moral ga je polovico popiti. Umrl je vsled zastrupljenja z alkoholom. Bisterja so zaprli. Kdo popiše žalost nesrečnih starišev! — Drug slučaj: V Svinici v krški dolini so dali dne 10. t. m. zjutraj drvarji svojemu tovarišu, tudi drvarju iz Cerknice na Kranjskem, izpiti l'/4 1. žganja. Pijani je začel strašno razgrajati in potem so ga zapeljali za nek plot, da se tam naspi. Ali znotraj je že vse gorelo. Poklicali so zdravnika, ki pa ni našel ničesar nevarnega. Za pol ure pa je bil pijanec — mrtev! Res strašne posledice nezmernega žganjepitja!
»Mir«.
* *
Koliko je Burov v Južni Afriki ?
V kapski koloniji iih živi 350.ono v Natai..
«0 000 in v Transvalu 200.000. Ce računamo povsod četrtino za boj sposobnih mož, imamo v Kaplandiji 87.000 mož v Natalu 3700, v Oranje in Transvalu skupno 70 000. Torej jim je mogoče, če bi bili edini, postaviti nasproti sovražniku v boj 150.000 mož. Morda Buri čakajo, da Angleži odidejo
na Kitajsko in potem se zopet upro ?
*
* *
Sejmi po Slovenskem od 25. do 30. junija. Na Kranjskem: 25. v St. Juriju pri Svibnjem, v Črmošnjicah, Matenji vasi, Drnovem, Škofji Loki, Boh. Bistrici, Rovtah, na Mirni, v Cešnjicah, Ribnici, Višnji gori. Dvoru, Šentjanžu, Radečah in Šent Juriju: 27. v Strugah pri Cerkvi; 28. v Radečah; 30. v Mozelju, Zagorju za Savo, Mirni Peči, na Mali gori, pri sv. Mohorju in na Rakeku. — Na slo v en. Štajerskem: 25. v Št. Juriju pod Tabrom, Konjicah, na Laškem, pri sv. Lenartu, v Podsredi, Še-talih, Strasu in na Ljubnem; 30. v Gomi-lici, Olimju, Rajhenburgu, Spod. Polskavi in Zrečah. — Na Koroškem: 25. v Gut Stanju; 28. v Grajfenbergu; 30. v Pontebi. — Na Primorskem: 25. v Ajdovščini, Št. Ivanu, Boljuncu in Karminu; 26. v Divači; 28. v Gorici in Novem gradu; 30. v Cevdatu, Terčetu, Šempetru pri Vidmu, Jel-šanah in Ospu.
Telefonska in brzojavna poročila.
Trst, 23. junija. V tržaškem občinskem svetu je predlagal slovenski občinski svetnik dr. Rybar, naj se da 1000 kron za bolne na pelagri v Fur-laniji. Cambi je pristavil, naj se da 2000 kron. Oba predloga sta obveljala. Lahe jezi, da je sprožil nasvet za pomoč Furlanoem slovenski obč. svetnik.
Dunaj, 23. junija. Cesar je povodom smrti grofa Muraviewa izrazil carju Nikolaju brzojavno sožalje.
Dunaj, 23. junija. V neki brošuri, ki se baje pripisuje dr. Ebenhochu, se svetuje vladi, naj vzakoni nov jezikovni zakon in naj določi nov opravilni red za državni zbor, potem naj poišče novo večino, katere ji ne bo težko dobiti. Brošura je naperjena proti Mladočehom, češ, da so ti krivi, da se ni moglo delovati v državnem zboru na gospodarskem polji, da zato nemški alpski poslanci ne bodo hodili več s Čehi, kateri so tem deželam z obstrukcijo toliko škodili.
Dunaj, 23. junija. Za načelnika iilijalke avstro - ogerske banke, ki se v juliju otvori v Mariboru, je imenovan kontrolor Kumer.
Karfan (Istra), 23. junija. Tukajšnji premogarji trboveljske premogarske družbe so opustili stavko in so šli zopet na delo.
Reka, 23. junija. Srbski kralj pride začetkom avgusta za več tednov v Opatijo.
Praga, 23. junija. Na gori Muzsky bode jutri velik češki tabor, na katerem bodo govorili odlični češki poslanci, mej njimi Herold in Gregr. Agitacija za tabor je velikanska in se pričakuje, da se na gori zbere nad 40.000 oseb.
Praga, 23. junija. Nemško češko časopisje piše ostro proti potovanju ministra Rezeka v Prago in prijema dr. Korberja. ker je baje proti Nemcem premrzel. Dr. Korberju prorokuje, da jeseni Cehov ne bode imel za sebe, Nemce pa proti sebi.
Praga, 23. junija. Vojaški poveljnik pl. Glotz, ki je imenoval Čehe s „češko bagago", je iz zdravstvenih ozirov dobil tri meseca odpusta in se ne povrne več v Prago.
Brno, 23. junija. „Moravska Orl.", organ državnozborskega podpredsednika dr. Začek-a, je tudi za to, da se snidejo vsi slovanski državni poslanci, pa ne toliko, da bi protestovali nasproti nemškemu kot posredovalnemu jeziku, ker bi s tem predlogu Nemcev dali večji pomen, pač pa zato. da bi so dogovarjali ob obnovitvi desniške večine.
Zofija, 23. junija. „Telograph" potrjuje, da je pri vasi Durankulak 700 kmetov obkoiiio oddelek konieništva in
in 12 mož je mrtvih. Na pomoč došlo vojaštvo je razgnalo kmete.
Petrograd, 23. junija. Čuje se, da ne bode nekaj časa nihče imenovan naslednikom grofa Muravieva. Provizori-čen naslednik njegov bode grof L a m s-dorff, dosedanji državni podtajnik in zaupnik Muravieva, in se smer politiki ne spremeni.
Rim, 23. junija. Saracco je izjavil, da bode vrnil kralju poverjenje sestaviti ministerstvo, ako se mu do danes večera sestava ne posreči.
Berolin, 23. junija. Tu je neka žena vrgla svoje štiri otroke iz tretjega nadstropja in potem skočila še sama za njimi. Vsi štirje otroci so mrtvi, mati je smrtno ranjena.
London, 23. junija. Reuterjev urad poroča iz Hammonije 19. t. m.: Močna burska četa je ponoči zasedla bližnjo goro, da bi prestrigla pot Yeomanry-jevim četam, a Rundlejevo topništvo je Bure presenetilo in prepodilo.
London, 23. junija. Roberts brzo-javlja iz Pretorije: Hamiltoriov oddelek je došel v Springs in se nahaja na potu v Heidelberg, da se združi z Bullerjem. ki je dospel v Paardskop. S tem bo odprta zveza Pretorije z Natalom in pretrgana ona mej Oranjci in Trans-valci.
Akra, 23. junija. Pri zadnjem poskusu Angležev v Kumassi, da bi 'Se rešili obleganja, je bilo ubitih osem častnikov, guverner ranjen.
Vojska na Kitajskem.
Iz Pekinga še vedno ni nikakih avtentičnih poročil in nova vest iz Či - lu, da se mora angleški admiral Seymour vrniti v Tientsin, je potrdila nekatere kroge v veri, da mož še ni došel v Peking. Tem pogosteje pa dohajajo sedaj poročila iz Tientsina, kjer se gode baje hude reči. Iz poročil je razvidno, da so bokserji bombardirali mesto in je zasedli. Po drugih virih «eo se pa Rusi postavili po robu napadnikom ter ubili in ranili 500 bokserjev. Ta vest pa ob jednem tudi pojasnjuje, da je onih 2000 Rusov, o katerih se je sodilo, da so že v Pekingu, š? vedno v obleganem Tientsinu, ker se bržkone radi premoči nasprotnikov niso upali dalje.
Podkralj Li Hung-Čang včeraj ni odpotoval v Peking, kamor ga je bila pozvala cesarica. Udal se je odločni zahtevi evrop skih konzulov, da mora ostati v Kantonu, ker je gotovo, da bi se po njegovem odhodu pojavil takoj upor v celem okraju. V njegovi provinciji že sedaj zelo nevarno vre in je le podkraljevi eneržiji pripisovati, da še ni izbruhnil splošen upor.
Evropskih vojakov čakajo poleg navadnih vojnih nadlog se druge neprilike : neznosna vročina, v senci do 40° C., slaba, nezdrava pitna voda in razne bolezni. V Pekingu živeči Evropejci si gase žejo večinoma z mineralno vodo, za 20.000 vojakov pa niti te ne bodo preskrbeli.
Dunaj, 23. junija. „0esarica Marija Terezija" je dobila nalog, da mora takoj odriniti v Kitaj.
Berolin, 23. junija. Wolf. uradu poročajo iz Shanghaija: Regularne kitajske čete bombardujejo Tientsin. Položaj je skrajno resen.
Peterburg, 23. junija. Car se je že v sredo razgovarjal z Muravijem ter izrazil svojo voljo, da Rusija deluje na vzhodu sporazumno z Angleško, Francosko in Nemčijo. — General Koro-patkin je dobil nalog, da mobilizuje vse sibirske polke. „Novoje Vreme" piše, da bokserji nastopajo proti onim tujcem, ki hočejo Kitajsko z misijonarji, trgovci in z žganjem preplaviti, da pa v Pekingu Rusom niso nasprotni.
Frankobrod. 23. junija. Konzul Kempst javlja iz Či-Fu, da so tuji konzulati razdejani.
London, 23. junija. „Times" poročajo iz Shanghaija 21. t. m.: V vladni palači v Pekingu vlada veliko razburjenje. Cesarica hoče bežati. — Japonska vlada je mobilizovala 18 vojnih ladij, 4 so že na potu v Kitaj.
London. 23. junija. Važnejših po-
iz raznih, deloma v mnogem si naspro-tijočih poročil, se ne more posneti nič gotovega, razun, da s« evropskim armadam še ni posrečilo ugnati uporne bokserje, katere vsaj skrivaj podpira tudi kitajska vlada.
London, 23, junija. „DaiIy Express" poroča iz Shanghaija 21. t. m.: Tientsin so bokserji 15. t. mes. napadli od dveh stranij. Najprej so na 12 krajih streljali na doinačinski oddelek mesta, pozneje na oddelek inozemcev. Železniško postajo je čuvalo 2000 Rusov z 10 topovi. Ko so bokserji prišli tje, so Rusi petdesetkrat ustrelili. Ubili so 300 bokserjev. 200 ranili. V prvem oddelku je provzročena škoda izredno velika, inozemoi nimajo posebne škode.
či-Fu, 23. junija, h Pekinga že 14 dnij ni nikakih poročil. Sevmour se je moral vrniti proti Tientsinu.
London, 23. junija. Kitajski topovi so provzročili pri Taku vsem zunanjim ladijam večjo ali manjšo škodo.
London, 23. junija. Iz Shanghaija poročajo, da je došla iz Či-Fu ofieijelna brzojavka, glasom katere kitajske čete bombardirajo tuje naselbine v Tientsinu.
London, 23. junija. Večerni listi poročajo iz japonskih virov, da je bilo v Tientsinu te dni umorjenih 1500 inozemcev.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški
spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje)
„Saj nisem otročaj; tudi jaz vem, kaj se godi. Dosedaj se po mojem mnenju še ne more reči ..."
„Dobro, dobro; pazi, da plačajo! Naj le govord o oskrbniku, o namestniku, o Fer-rerju in dekurijonih, o španjolskih in francoskih plemenitaših in drugih bedarijah ; drži se, kako bi ih ne slišala! Če se ugovarja, zavozi se hitro. Ce se pa pritrdi, ni nič bolje. Saj veš, da oni, ki imajo najbolj polna usta... Dovolj! Kadar slišiš, da te kdo vabi, obrni hrbet in reci: ,takoj!' kakor bi te kdo drugi klical. Jaz se čim preje vrnem!"
Nato gre ž njo v kuhinjo, pogleda naokrog je li se je kaj posebnega dogodilo,sname s kljuke pokrivalo in plašč, vzame gorjačo iz kota, pogleda ženo, kakor bi ji hotel vse še jedenkrat zabičiti in odide. Toda že mej tem povzame zopet pogovor sam s sabo, katerega je pričel pred Rcnzovo posteljo in ga mej potjo nadaljuje.
^Hribovska butica!" Četudi je namreč Renzo prikrival, odkod je, vendar se je poznalo na njegovih besedah, na izgovarjanju na obrazu in kretanju, da je s hribov. „S svojo premetenostjo in pametjo sem celo danes odnesel zdravo kožo. Nazadnje mi pa pride ta človek in naredi tako zmešnjavo. Ali jc tako malo gostiln v Milanu, da si se moral baš v mojo zaleteti ? Če bi bil že sam prišel, zatisnil bi jaz za danes oči in bi ti jih jutri par povedal! Toda ne; pride mi v družbi, v družbi tega glavarja biričev, da se še bolj pokoplje!"
Pri vsakem koraku je srečaval krčmar posamezne ljudi, po dva, po tri, ali po več, ki so hodili okrog in se razgovarjali. Sam v sebi tako, kot smo povedali, govoreč, zapazi ponočno stražo vojaško. Umakne se v stran, da gredo mimo, škili za njimi in reče: „Glej jih, glej strahove. Ti pa,gorjanska šema, vidiš, da razsaja kopica ljudij, in si vtepeš v glavo, da se mora cel svet prekucniti. In na tak lep način si se pogubil in hočeš še mene pogubiti, kar bi ne bilo prav. Jaz sem vse storil, da bi te izrezal, a ti, živina, bi mi v zahvalo skoro celo krčmo preobrnil. Sedaj se le sam reši iz zagate! Za-se poskrbim že jaz. Kakor da bi hotel jaz tvoje ime iz radovednosti vedeti! Kaj me briga, ali ti je ime Tadeo ali Bartoiomco! Jaz sem prav pri tistih, ki radi pišejo! Toda saj nisi sam ti na svetu, da bi moralo biti vse po tvoji volji! Tudi jaz vem, da nekatere naredbe nič ne veljajo. Tega mi ni treba čuti še-le od hribovcev! A ti nc veš, da so naredbe proti krčmarjem stroge! Hodiš po svetu in blebetaš, pa ne veš, da je prva stvar. cch^e§_Bo„svoieJiveti,,in.,sc. ne bri -
govoriti. Če bi krčmar tebe poslušal in ne" izpraševal gostov za imena, ali veš, kaj ga doleti ? ,Za vse krčmarje in gostilničarje pod kaznijo treh sto srebrnikov.' Hej, to ni malenkost! Kje naj jih potem zopet dobim. ,Dve tretjini zapadeti kraljevi komori, drugo pa pripade onemu, ki zatoži ali ovadi.' Lepa reč! ,Ako pa ne more plačati, pet let na galejo, ali še večjo kazen na premoženju ali telesu, kakor se zdi bolje Njegovi Svetlosti.' Hvala lepa!"
Tedaj pride krčmar do praga sodnega poslopja.
Kakor po drugih uradih, tako je tudi tu vse pridno delalo. Dajala so se povelja, da se kolikor mogoče preprečijo izgredi prihodnji dan, da se odstranijo pretveze in pre-strašč elementi, ki so bili nagnjeni k novim izgredom. Vojaštvo pri oskrbnikovi hiši se pomnoži, ulica se zapre in zagradi s tramovi in zastavi z vozovi. Vsem pekom se zapovtS, da naj še pečejo kruh; po okolici se pošljejo seli z naročilom, naj se žito dovaža v mesto. Vsakemu peku-se prideli par ple-menitašev, ki naj gredo na vse zgodaj na svoja mesta, da pazijo na razdelitev kruha in brzdajo nemirneže s svojo prisotnostjo ali svojo besedo. Da bi pa res kaj dosegli in da bi provzročili razven drugih priprav še nekoliko strahu, kujejo se tudi naklepi, kako naj se zamašč usta upornikom. Ta naloga se odkaže pred vsem glavarju straže. Vsakdo si misli, kakšne misli so obhajale le tega, ko se jc spomnil upornikov in njih podpihovalcev, ki so krivi, da mora on okrog hoditi z obvezano glavo. Njegovi vohuni so že precej po izbruhu rabuke hodili okrog. Oni namišljeni Ambrogio Fusella je bil, kakor je rekel, krčmar, zagrizen birič, ki je hodil po mestu, da bi tega ali onega zasačil pri delu in ga pozneje lahko zopet spoznal, kadar bi ga bilo treba zgrabiti, prestreči in ujeti še po noči ali pa prihodnji dan. Jedva je slišal par Renzovih besed, precej si ga jc zapomnil, ker se mu je zdel v njegovih očeh hujskač, kakoršnih jc on baš iskal.
(Dalje prih.)
Umrli no:
18.	junija. Ivana Kosec, brivca hči, 17 mesecev, davica.
19.	junija Marija Bauer, steklarja žena, 40 let, sarcomatosis.
20.	junija. Marija Žagar, kajžarja hči, 21, leta, plučnica. — Amalija Pič, gostija, 43 let, srčna hiba.
21.	junija. Marija Gregorač, črevljarja žeua, 29 let, morbus Brightii.
Cena žitu na dunajski borzi
dne 22. junija 1900.
Za 50 kilogramov.
Pšenica za junij . .K.	7 62	do K.	7.65
» » jesen Rž za junij . . « » jesen . .
Turšica za junij . .	»	5 82	»	»	5-84
» » jul.-avgust	»	5*87	»	»	5-88
» » sept. - okt.	»	5 99	»	<>	6"00
Oves za junij . .	»	5 41	»	»	5*42
» » jesen . .	»	5 53	»	»	5'55
»	8-17	»	»	818
»	7 05	,	»	710
»	7 20	»	»»:	7-21
»	582	»	»
Meteorologidno porodilo.					
ViSina nad morjem 306-2 m.			srednji zračni tlak 736-0 mm.		
m Cas opa-S ! zoranja	Stanje barometra T mm.	Temperatura po Celziju	Vetreri	N J bo	"t • •c S J Cu »
22| 9. zveč.	783 9	20 3	sr. szah |	dei. jasno	48-6
„.,1 7. zjutr. |2. popol.	1 737 (5 | 736-1	14 0 15-2	sr. svzh. >	dež oblačno	
Srednja včerajšnja temperatura 221' Po noči nevihta.				normale:	18 5°.
Proda se iz proste roke, dobri
šivalni stroj,
kateri je za porabo za krojače, kakor tudi za Šivilje, po jako nizki ceni.	566 3—1
Več se pozve pri lastnici J. S. sv. Petra nasip it. 53.
Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena
„Vsgoja in omika ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, ka-teii se hoče sam lahko in hitro navadili vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po poŠti 10 kr. več, ali proti postnemu povzetju pri Joieftt Valenčlču na Dunaja, III., Btelngasse 8, I. Stook. Th. 10.
Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo Se nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena jc skrajno znilana, knjig je malo več.	1000 28
V	_"_'—M i. . ...	__

na
osnovalno Zvezino skupščino
»Gospodarske zveze v Ljubljani,
■ES registr. zadruge z omejeno zavezo
ki se vrši
T četrtek dne 19. julija 1900
ob 5 uri popoldne i veliki dvorani „Katol. doma" v Ljubljani,Turjaški trg.
Dnevni red:
1.	Poročilo provizoričnega načelstva.
2.	Volitev Zvezinega odbora.
3.	Volitev Zvezinega razsodišča.
4.	Slučajnosti.
Prijatelji gospodarske organizacije! Pridite v ogromnem številu na velepomenljivi shod in pokažite s svojim številom rnoč in žilavost naših gospodarskih načel!
V Ljubljani, dne 18. junija 19(J0.
Za provizorično načelstvo:
I)r. Ivan Šusteršič.
Opomba. Zvezina skupščina sestoja iz odposlancev Zvezinin zadrug, iz Zvezinih trgovcev, Zve-zinih obrtnikov in Zvezinih rodnih članov.
Vsako Zvezino zadrugo zastopa na skupščini njen načelnik (ne da bi v to potreboval posebno pooblastilo). Ce pa načelnik pri Zvezini skupščini ni prisoten, zastopa Zvezino zadrugo pooblaščenec, ki se izkaže s pravilno izdelanim pooblastilom načelstva.
S posvetovalnim glasom se sme Zvezine skupščine udeležiti tudi vsak član kake zvezine zadruge (§§ 19 in 25 pravil).	555 1-1
Vozni red
avstrijskih državnih železnio,
veljaven od 1. junija lOOO.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v sred* ajeevropskem časa. Srednjeevropski čas je kraj-nemu času v Ljubljani za 2 minu.i napre,,.
Odhod iz Ljubljane ljuž. kol.).
Ob 12. uri .5 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Aussee. Isclil, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, lnomost., Bregenc, Curih. Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. Ob O. uri 54 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje
in v Novo mesto Ob 7. uri 17 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec. Franzensfeste. Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Rei-fling t Steyer, Line. Budejevice, Plzen. Marijine \ari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 11. uri 51 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 1. uri 5 min. popoldne mešani vlak v
Kočevje in v Novo Mesto. Ob 4. uri ti min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, lnomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice. Plzenj, Marijine vare, Heb , Francove vare. Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 5. uri 41 min. popoldne do Podnarta, samo
ob nedeljah in praznikih. Ob ti. uri 55 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 7. uri !) minut zvečer osebni vlak do Jesenic.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 5. uri 15 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve. Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 8. tiri 21 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri 10 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja. Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza. Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru. Lend-Gasteina, Ljubnega. Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. uri 32 min. popoldne mešani vlak iz
Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 38 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthaia, Beljaka, Celovca, Franzensfeste. Pontabla. Ob 7. uri 45 minut zvečer osebni vlak z Jesenic. Ob 8. uri 20 min. zvečer iz Podnarta, samo ob
nedeljah in praznikih. Ob 8. uri 48 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 8. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 28 min. zjutraj	v Kamnik.
„ 2. „ 05 „ popoldne	„ „
, O. n 50 „ zvečer	„ „
„ 10. 25 ,, ,,	,, „ (le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob ti. uri 4U min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ Od „ dopoldne „ , tf. „ /O , zvečer „ 9. „ 55	«,	,, ,,
(le ob nedeljah in praznikih).
Odhod: Ob 7-15 zjutraj .. 1-65 popoldne
Prihod:
Ob 6-34 zjutraj „ 12'29 popoldne
?/MAT70NI's/| '.......OBlEp

Raba tega v zamašek vžganega znamenja in rude če vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
GiEssMlilsIe Kisle rodi.
10-25
izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili. Prospekti zastoni in franko
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih spccenjsKin prod<ij;iluu-ah in trgovinah z jestvinami in vinom.
za s,lkarJe> pleskarje, zidarje in
\yU_pftC za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani. Frančiškanskul ce.	228 16 11—2 Vnanja naročila proti povzetju.
| Stanovanja so oddati!
Za avgust: dvoje stanovanj po
1	sobo in kuhinjo; dvoje stanovanj po
2	sobi s kuhinjo.
Takoj pa se odda jedno stanovanje
z jedno sobo in kuhinjo.	51« 4
Vse to na Poljanski cesti št. (JO.
— Razglednice — barvotiskane krasno
izvršene, dobivaio se
Narodna nosa
___________________________________ na Dunajski cesti,
komad po o kr., razprodajalcem po zelo nizki ceni.
Služba organista in cerkvenika
je izpraznjena v Dolu (Lustthal).
Prosilci naj se obrnejo s ponudbami do ondotnega farnega urada.	547 3—2
Franc Zupan,
t> Ljubljani, Valvasorjev trg št. 4,
priporočam se prečastiti duhovščini in sl. občinstvu za
izdelovanje vsakovrstnih moških in ženskih vlasulj
do najfinejšega izdelka. — • Nadalje vsa
umetna pletenja in kite iz lepih las.
Postrežba natančna. 49 48-46
Na graidlnl blizo Radeč na Dolenjskem dobi stalne, dobro službo: jeden
prvi hlapec (majar)
zvest in delaven, ter jedna pridna
dekla k svinjam.
Več se izvč pri upravništvo „Slovenca* 554 1-1
Domača umetnost!

Podobarski in pozlatarski atelje
ANDREJ ROVŠEK v Ljubljani
Kolodvorske ulice štev. 22
v hi$i gnapj Wessnef»-jevc 60 62-24
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izvrševanje vsakovrstnih strogo nmetniško izvrženih
lesenih oltarjev
v raznih slogih
* kipov * in svetniških soh
od kamena, gipsa ali lesa itd.
Oltarne skupine
iz različnega ma-terijala.
Primann umetniško dOTrfieoa dela 1
Pritnalna pisma so na razpolago.
'•■..•"J* V / " '■»
&,(?*<- v-.; tov.
ii1 1, "*	• '.•». m
l i J ■■
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv.Petra costn št.tl
se priporoča oreč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih eeuah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
170 34

Za šolska darila
priporoča
,Katoliška Bukvama* v Ljubljani
naslednje povesti za mladino:
»Ljubite svoje sovražnike" — s podobami. »Marijina otroka" — s podobami. „Maron, krščanski deček z Libanona" — s
podobami.
Cena broširanemu eksemplaru 40 h. kar-tonirano 60 h. — Dobe se tudi v linejših vezih po raznih cenab.
Petindvajsetleten, v pisarniški stroki izvežban, trgovsko izobražen mladenič
išče službe
kot občinski tajnik ali kaj primernega. — Vešč je slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi.	551 3—2
Ponudbe upravništvu »Slovenca«.
Takoj se proda
urarski obrt
na jako ugodnem kraju
y Prešernovih ulicah št. 4, Ljubljana.
Ob enem se istotam prodajajo ure in zlatnina po jako nizki ceni. 507 3—3
Katoliška bukvama
v Ljubljani
priporoča:
Missale Romanum (v obliki male pole) 1. 1898, z najnovejšimi mašami, in sicer: 1 V črnein usnji z marmor, ali rudei-o obrezo K 43 20
2.	V črn°m usnji z zlato obrezo .... K 4V40
3.	V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 50'— Dobili je ta misal tudi v še finejšem vezenji.
Missale Romanum (v četvorki) 1. 1398, z najnovejšimi mašami, in sicer:
1.	V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 36-—
2.	V črnem usn ji z zlato obrezo .... K 38-—
3.	V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 42-— Dobiti je tudi v še finejši izdaji.
Cene veljajo s proprijem vred za katerokoli škofijo. — V zalogi so misali s proprijem naslednjih škofij: Ljubljanske , goriške , krške , lavantinske, poreško-puljske, tržaške in ogersko-hrvatskih. Mlssae pro defunotls (v obliki male pole):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K fi-60
V	črneui usnji z zlato obrezo.....K 7'44
Mlssae pro defunotls (v četvorki):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 5'16
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 5'76
Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vida
smejo vedno maševati »de B e a t a« : Missale ad usum saoerdotum oaeoutientlum (v obliki male pole):
V	črnem u*nji z zlato obrezo .... K 19-20.
-jiimmii Varstvena znamka: Sidro, milimi!:-
ILINIMENT. GAPSICI COffiRl
ii ii u
iz lekarne Richter-jeve v Pragi, pripoznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to	509 35
sploh priljubljeno domače zdravilo
| vedno le v izvirnih steklenicah z našo | varstveno zuamko ,.sidro" iz Richter-| jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti | le v steklenicah s to varstveno znamko | kot pristni izdelek.
| Rlchterjeva lakarna pri zlatem leva
= v Pragi, Elizabethstrasse 5.
nllllllllliuillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll

f Q "
m
r
i
Redka priložnost za nakup pohištva.
Jan. Dogan-a
mizarski pohištveni obrt
536 2 v I^jlll>ljf*lli
na Dunajski cesti st. 19 (v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno
zalogo
t&fgg® vsakovrstnega likanoga in politiranega
*g

T( polliStva,

gld. 5--, 7 50, 10 12—, 14
Garniture, divane, madrace
7, 14 do 40 gld.,
madrace na peresih
8, 9 gld.,
dratene madrace 7 gid., pulte za masne knjige
itd. itd.	gld. 10"—, 15 17- — .
Naročila se točno izvršujejo. Ceniinik s podobami zastonj iu franko
i

Redka priložnost za nakup pohištva.
?aliatlii§§itl@
zidarski mojster
v Ljubljani, Trnovski pristan 14,
se priporoča slav. občinstvu, prečast. duhov ščini, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera	90 10
zidarska dela.
Prodaja tudi iz lastne opekarne
opeko vseh vrst Deski penzijonat Kalksburg
pri Dunaju 115 3-3
pod vodstvom 00. jezuitov.
V prvem konviktu, za gojence višjih stanov, je plačati letnih K 920'—, v drugem konviktu. za gojence srednjih stanov, pa letnih K. 600 —.
Podučuje se v gimnazijskih predmeiih, tudi slovenščina. Zavod ima pravico javnosti za vse gimnazijske razrede. Natančneja pojasnila pri rektorju zavoda.
Styria-kolesa
v raznih cenah vedno v zalogi!
Stfria-kslo
Ne samo najličneje in najdražje ampak tudi naj-priprosteje in najceneje se odlikuje po izvrstni konstrukciji, trpežni sestavi in lahkem teku.
Tovarna za Styria~ kolesa
Jan.Piich iti dr., Gradec.
--K**--
Zastopnik: Pr. Čuden, trgovec s kolesi v Ljubljani. 198 20-13
Iz proste roke se proda
hiša na Tržaški cesti v Ljubljani,
nasproti c. kr. gozdnega vrta.
Pojasnila daje tvrdka F. P. Vidic & Co. v Ljubljani, Prešernove ulice. 557 3-1
Slavni trg D	ir9 9
največja zaloga najfinejših
fffiaffenrad'- in ,<Sraziosa6 fioles, šivalnifi strojev ter nožarsfiifi
izdelfiov.
Priporoča tudi svojo imenitno in največjo mehanično, «« električno silo vpeljano
IT delavnico
za izdelovanje, popravljanje, poniklanje, lakiranje in prenovljen je koles.
Najuljudneje se priporoča velespoštovanjem
mm
na meseo Khko polteno zasluži sleherni ter povsnti bluz zgube, ako iioee prodajati postavno dopuščena sm-ke in državna pisma.	9
Ponudbe u» Ludoviks Oesterreioher, Buda-pcst VIII, 0«utschegass« 8	43 > 10-7
Ali prodaj je
307 2-2
s tremi sobami in vrtom.
Kladezne ulice št. 5 v Ljubljani.
Zaloga Kari Giani-jevih vczil in tkanin
FELLINGER in HASSINGER
o. in kr. dvorni založniki. 114 26-4
Cerkvena oblatila, društvene zastave itd.
I., Seilergasse 10, „Gottweigerhof"
Krasni cenik z nad 300 podobami brezplačno.
„The Mutual",
zavarovalna družba za življenje v New-Jorku.
gffT* ]*o|»olnoaia vzajemna.
Police so po preteku 2 let nespodbijalne in po preteku
3 let nezapadljive.
Konečne številke bilance za l.	1898:
Denarno stanje..........................1,369.576,693-29	kron
Zavezan sti na račun lastnikov polic..........1,150.168,487 79	»
Prebitek na račun lastnikov polic............219.408,205 50	»
Zavarovalno stanje vštevši telesne rente ....	4,795.509,175'81	»
Dohodki leta 1898 ......................299.660,000 —	»
Rezerve premij avstrijskih zavarovancev založene so v avstrijski zlati renti pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Letne dlvidende. — V polici sami zajamčena posojila in
odkupi v gotovini.
JSg
ms
Pojasnila, prospekte itd. daje
858 26 — 18
generalno zastopstvo za Kranjsko
v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 16, II. nadstr.
mi

'mmmmm

Razglas.
550 3-3
■gfffflf Dobiva se povsod.
927 (36—25)
Najboljše in najcenejše sredstvo za čiščenje zob.
^ Jfi	^Mžafflt*^"^^11^'. ■
i^fmpljcFSli
IKISLA
krepčevalns pijača. Neprekošena zdravilna voda
(irla^nn
za Kranjsko:
Mihael Kastner
v Ljubljani. 296 5219
Mlin s štirimi kamni,
s stopami in ušenarjem,
tik mesta Kamnik, KH8T" se daje v najem ""3®® »a več let. — Poleg mlina je tudi hlev, skedenj, hram in zraven spadajoč vrt za zelenjavo.
Več se poizve pri oskrbništvu Praschnikarjevih posestev v Mekinjah pri Kamniku.	542 3-3
V	konkurzno maso Engelberta Leskovec, bivšega trgovca v Vodmatu, spadajoče
speeerijsko in kolonijalno blago im
v cenilni vrednosti 3451 kron 51 vin. proda se temeljem odobrenega sklepa upniškega odbora en bloc proti takojšnemu plačilu in odpeljanju.
Pismene ponudbe, katerim je priložiti 10% varščine v gotovini, podati je do 30. t. m. na roke podpisanega upravnika konkurzne mase. Inventarni zapisnik ]e na razpolago v pisarni podpisanega vsak dan med nivadnimi uradnimi urami. Istotam naj se zglasi, kdor želi pregledati blago.
V	Ljubljani, dne 21. junija 1900.
Advokat dr. Karol Triller,
upravnik konkurzne mase Eng^lbert Leskovec (Kolodvorske ulice, hiša Štrukelj).
Glavna sloveiiNka
hranilnica ia posojilnica
registrovana zadruga z omejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po 41|2°|0 od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka ia brez odpovedi.
Ilranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi s>! obrestovanje pretrgalo. 613 4_3	Dr. M. Hudnik, predsednik.
Vsa luksus-piva izpodrine
najbolje renomirano
dvojno vležano in granatno pivo
w
^I^PPPPPPI
Vrctlil in založil
Frančišek Kralj
\ Krasna mladinska knjižica!
D
omladni Glasi
/' posvečeni slovenski mladini. ®
Cene: brošir 60 h, kart. 80 h, celoplat. 1 K 10 h, krasno vezani 1 K 80 h. — Dobivalo se: v semenišču, Katol. Bukvami, pri Ničmanu, Giontiniju, Scluventncrju in pri Krajcu v Novem mestu. — Dobivajo se šc prejšnji letniki razen I. in II. £
Primerno darilo za Veliko noč.'
6T

r
r
r
r

BB9MD1
iz delniške pivovarne v Budjevicah
ki je na strokovni razstavi v Stuttgartu 1. 1807 dobilo jedino prvo častno darilo z izrecnim pristavkom „za izborno pivo". Jako Sc pohvalna priznanja tukajšnjih in vrtanjih p. n. odjemalcev so mnogoštevilno
na blagohoten vpogled na razpolago.
Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenic a '/2 litra po
konkurenčnih cenah.
Dalje
335 20-19

glavno zastopstvo
mm si
I. najbolje renomiranega kranjskega valjičnega mlina
Vinko Majdiča v Kranju.
Telefon št. 109. Marije Terezije cesta št. 2. Talelon it. 109.
Podpisana ima v zalegi najraznovrutnejSe trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-Inme, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preuovljenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno In poSteuo po najnižji eenl bandera ln vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da 9e blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko tor ne uvažujejo tujih tvrdk, dru-Stev in potujočih agentov.
Zagotavljaj« hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejsim spoštovanjam se priporoča 502 52-4
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
▼ Ljubljani, Wolfove ulloe 4.

VINCENC ČAMERNIK kamnoseški mojster jjj
v Ljubljani, Slomšekove ulice 17 (nasproti elektrarne).
Izborna zaloga grobnih spomenikov
iz vsakovrstnih marmorjev, granitov in aijenitov.
Delavnica umetnih cerkvenih kamnoseških del.
Stavbena dela. 465 25-7
= Priznana solidna «lcla. točna postrežba, uzr:
Bogdan Oblak,
nrar
na Vrhniki pri Ljubljani,
se najuljudneje priporočam
za napravo novih ali popravo starih stolpnih ur.
Moje ure so iz najboljšega blaga in posebno trpežnega dela. Izdelujem jih po najnovejšem in najboljšem načinu, in ker so matematično natančno uravnane, kažejo čas tako točno, da jih ni treba regulovati. 51 25-23 Cene so nizke. Jamstvo 5 let. Proračuni na zahtevo brezplačno.
za želodec -•
Iz lekarne B. l l(\(.M It v Pragi
je že nad 30 let sploh znano domače zdravilo, ki poživlja okus in rahlo odvaja. Ako se redno rabi,
ureja želodčevo delavnost prav zanesljivo. Velika stekl. I gld . mala 50 kr., po pošti 20 kr. več.
je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero rane čiste ohrani, vnetje in bolečine 1 a j š a in h 1 a d i. V pušicah po 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več.
8
varilo! Na vseh delih zavitka je pristavljena postavno vpi-sana varstvena znamka.
Glavna zaloga:
lekarna B. Fragner-jeva „pri črnem orlu", c. kr. dvor. zal., y Pragi,
Mala. Ntrnua, vogal Spornerjeve ulice.
Se vsak dan razpošilja.
V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarnarjih: G. Piccoli, Ub. pl. Trnkoczy, M. Mardetschlager, J. Mayer. ter v vseh drugih lekarnah Avstro-Ogerske.	760 26—21

Jako nizke cene T
Zanesljivo dobri stroji!
Karol Kavšek-a nasl.
Schneider & Verovšek
zaloga poljedelskih strojev Dunajska cesta 18, IJublJana, Dunajska cesta 18
priporočata svojo veliko zalogo raznovrstnih poljedelskih strojev, kakor: lahko tekoče gepeljne, mlatllnloe, najnovejše sestave, tudi take z ležišči na krogljice
(Kugellager), slamotresnlke. s pomočjo katerih se pri vsaki mlatilnici prihranita dva človeka in se lahko pripravijo na vsako mlatilnico, trljerje za žito čistiti, stroje za kositi in žeti z 1 ali 2 konjema, najnovejie »merikanske sestave in lahko tekoči (dajo se tudi na poskušnjo). — Potem tudi mline za sadje s kamenitimi valerji, stiskalnice, ikropilnloe proti peronosperi, jeklene pluge, katere ni potreba prav nič držati, travniške brane, slamoreznioe in sploh vse stroje za poljedelstvo, kakor tudi fino kovane kotle za žganje kuhati.
Za strokovno in tečno izvršilo vsakega naročila jamčiva in bodeva zanaprej lahko vsako naročilo še bolj natinke in zvesto izpolnila kakor dosedaj, ker nimava nobenih agentov in zastopnikov, ter cel« stvar sama vodiva in nadzorujeva.	545 3—1
Vedno čez 200 strojev v zalogi! Vsakdo, kateri namerava kupiti kak stroj, naj si poprej ogleda našo veliko zalogo.
Josip Kastelic
krojaški mojster, v LJubljani, Vodnikov trg št. 4,
priporoča se prečastiti duhovščini v
izdelovanje vsakovrstne
oblek 439
posebno
talarjev, površnikov itd.
Izdelujem birete, oingulum in vsakovrstne šemisete, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela
natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno fkrbel. da zvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem
obleke za gospode in dečke
—po najnovejšem kroju, natančno po meri.	86 21
Zunanja naročila točna. — Cene primarno nizke.
4 <
4 1 -i
p
n O u
a
<a
a
>m o a
<D
O
k
Pozor, kolesarji!
Vsled bližajoče se spomladi
nabavil sem si velikansko zalogo voznih koles (bicikljev), kakih 1—* 400 komadov g in sicer od najznamenitejših tvrdk, kakor:
ter kolesa raznovrstnih drugih sistemov od gld. 80"— naprej.
Peugeot-kolesa
po izvanredno nizkih cenah in sicer od gld. 140'— do 230'—.
A. Putrich,
Ljubljana, Dunajska cesta.
285 20-14
!
S
«
F
P
«
CB<
pr
8* p*
©
i—■ I
e P
i
Dunajska lilialka Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 76 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 k. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi.
I> n n a j s k a t>
o r z a.
Dn6 22. junija.
Skupni državni dolg v notah ...	97-90
Skupni državni dolg v srebru......97-55
Avstrijska zlata renta 4"/„.......115 40
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	97 75
Ogerska zlata renta 4°/0...... ,	115-40
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........91 10
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1748 —
Kreditne delnice, 160 gld. . ..........693 75
London vista ................. 242 22
Jiemški drž. bankovci za 100 m. nem.dri.vetj	118-65
20 mark............
20 frankov (napoleondor) ......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Dne 22. junija.
3-2°;0 državne srečke 1. 1851. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kroc
Tišine srečke 4°/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0
23-72 19-31 90-70 11-33
168 75 158-50 197-•-9530 139-250 —
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106 50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 94-20
Prijoriletne obveznice državne železnice . .	409-—
>	» južne železnice 3°/0	314' —
>	> južne železnice 50/0 .	119-—
>	> dolenjskih železnic 4°/0 .	99-50
Kreditne srečke, 100 gld..............396 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. .	335-—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	41.50
Ogerskega » „ » 5 »	20"—
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13-—
Rudolfove srečke, 10 gld.	63-50
Salmove srečke, 40 gld........175-25
St. Gen6is srečke, 40 gld........183 —
Waldsteinove sreike, 20 gld.......178 —
Ljubljanske srečke....................47 --
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	280 —
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v .	6370--
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.....781--
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....121-75
Splošna avstrijska stavbinska družba . . .	165- —
Montanska družba avstr. plan............484'7»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	408 —
Papirnih rubljev 100 ..................255-25-
Nakup ln prodaja ~±J3. rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Prcmese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M EMC II
I., Vllollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.

Af Pojasnila Tfca v vseh gospodarskih in finančnih etvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti JJar naloženih glavnic. 4?»
_ _ ■___X:X