199. Številka.
I Ljubljani, v ponedeljek Z. septembra 1918.
U. leto.
na mesec m
»Slovenski Narod* velja po pošti:
sa Avstro-O grško: za Nemčijo •
celo leto naprej   -   .      .   K 55 —
za Ameriko ta vse dru^e dežele: cek) leto naprej -  . . .  K 60—
celo leto skopaj naprej. . K 50 — pol leta m m *. « . 25 — četrt leta    m       m    • «.   » 13"—
450
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Bpravniatro (spodaj, dvorišče levo). SnaHova nlica »t. S, telefon AL 85.
Uhaja vsak dan zvečer Javza.nll medaljo **i praznika.
laserati se računajo po poraoljenem  prostora In sicer    1  mta visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dVikrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih inserclja1! r>o dogovoru.
Novi naročniki ni; pošljejo naročata j ve J io j3 nakisalcl.
Na samo pisme.ic aarocbe brez   >-u.v = desarja se ae mren-j nikakor ozirali. »Narodna tiskarna" t slalo* st 33.
celo leto x>! leta
'-prej
.Slovenski Narod" velja v Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj:
K 48 — I četrt leta „
na mesec
12.-
Pssi'itaina Številka valja 30 vinarjev.
Dopisi na| se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Urelnlstvo t  3 n aH ova nlica AL 9 (v L nadstr. levo), telefon sL 34
Parlamentarne vesti.
Parlament odseki in skupna vojna
komisija. Parlament se v septembru najbrže ne bo sestal, marveč šele med 8. in 10. oktobrom. Septembra bodo. meneča zborovali parlametarni odseki. Od odsekov poslanske zbornice pa do sedaj še ni vpoklican nobeden. Zatrjuje se še vedno, da bo finančni odsek sklican za 10. september. Sklicanje odseka je po vladni želji odvisno od garancij, da bodo vladne predloge sprejete od zadostne večine. Včeraj, dne 1. septembra je bila sklicana skupna komisija gosposke in poslanske zbornice za vojno gospodarstvo. Seja te skupne komisije se vrši dne 10. septembra popoldne. Na dnevnem redu je preskrjba civilnega prebivalstva z blagom in obleko ter druge vojno - gospodarske zadeve.
Dana], 31. avgusta. Kakor se zatrjuje v parlamentaričnih krogih, bo odstopil v najkrajšem času trgovinski minister baron Wieser. Njegov naslednik bo najbrže profesor kemične teh-
nologije na nemški tehniki v Pragi dr. Ferdinand Gintl.
Budimpešta, 31. avgusta. Avstrijski ministrski predsedik baron Hussa-rek je dospel danes zjutraj sem ter se je tekom dneva razgovarjal z ogrskim ministrskim predsednikom dr. VVeker-lom in šefom bosanske deželne vlade baronom Sarkotičem. Poleg raznih prehranjevalnih vprašanj gre tudi za določitev razmerja Bosne in Hercegovine napram monarhiji.
SastBDak slavenske điSuh
Zagreb, 28. avgusta.
Neposredno iza vijećanja slavenskih političara — kompetentnih pred-vnika narodne volje — u Ljubljani, sastali su se 24.. 25. i 26. ov. mj. predstavnici mlađe inteligencije poljske, češko - slovačke i jugoslavenske u Zagrebu. Nakon iscrpnih uzajamnih referata o stanju nacionalnog problema svih triju naroda i nakon iednodušne konstatacije, da je pitanje nacionalnog oslobođenja češko - slovačkog, poliskog i jugoslavensko? po svojim konstruktivnim i destruktivnim preduvjetima jedno i nerazdjeljivo te prema tome zahtijeva paralelan i zajednički rad, omladina — kao predstavnik budućnosti narodne jednodušno se složila u mišljenju da već sada treba da stupi u uži međusobni kontakt Kao nafpotreb-niji realni preduviet međusobnog upoznavanja i zajedničkog rada, priznat je i istaknut lični saobraćaj i življenje na vrelima narodnih kultura i centrima nacionalnog života u glavnim univerzitetskim mjestima triju slaven, naroda. Isto taku kaožto je d<mes presanrno nuždan zajednički postupak u borbi i radu za oslobodjenje, tako je za solid-nost i trainost budućeg saveza nezavisnih država Triju slavenskih naroda vanredno važan pripravni rad međusobnog upoznavanja nacionalnih težnja, ekonomskih potreba i kulturnih ideala. Omladina, koja se na vrelu, u nacionalnim centrima, bude upoznala sa narodnim životom bratskih naroda, moći će i njihove ideale obuhvatiti osjećanjem i htjeti će da se požrtvovanjem i radom i založi na njih.
S obzirom na ovaj uzajamni rad prihvatila je omladina na svom sastanku ovu:
Rezoluciju:
Sastanak poljskih, češko - slovačkih i jugoslavenskih akademičara održan 24. augusta 1918. u Zagrebu zaključio je jednoglasno ovu izjavu:
Imajući u vidu što uži savez slobodnih država češko - slovačke, polj-ske^ i jugoslavenske u budućnosti i držeći da već sada treba da sa svoje strane pripravi sve potrebne preduvjete za izgradnju realnih osnova toga saveza, akademska omladina svih triju naroda proglašuie:
Svi naši akademičari: poljski, češko - slovački i jugoslavenski, koji su umućeni na pohedanie visokih škola u granicama Austro - Ugarske, treba da studiraju na slavenskim sveučilištima. Iznimno se pojedincima ne može i ne će prigovoriti radi studiranja na neslavenskim visokim školama jedino u slučaju da su stipendijama izričitjj vezani za niih ili da na slavenskim sveučilištima uopće nema neke specijalne struke.
Učesnici sastanka obvezuju se da će u svom užem narodnom krugu u najkraćem vremenu izvesti nužim propagandu i pripraviti sve. što je potrebno da se sa materijalne strane stvore povoljni uvieti studiranja u slavenskim univerzitetskim mjestima.
01 Vpreso 4o Soissonsn.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 31. avgusta. (Kor. ur.) Zapadno bojišče. Armadna skupina gfm. Ruprehta in go. v. Bohna. Boji v predpolju na obeh straneh Lvse. Sovražni izvidni oddelki, ki so izvršili sunek preko Lave, so bili zavrnjeni. Na bojišču jugovzhodno od Arrasa so poskušali Angleži včeraj iznova izsiliti prebitje. Z najsilnejšo vporabo oklopnih vozov so prodrle rano zjutraj na fronti 20 km angleške In kanadske divizije med cesto Arras-Cambrai in jugovzhodno od Bapauma v napad. VVurttemberžani so zavrnili sovražnika južno od ceste pred svojimi črtami. Skupaj z renskimi bataljoni so vrgli sovražnika, ki le bil severno od Hendeconrta prodrl, zopet nazal. Južno od Hendecourta so zlomili kava-lerij. strelski polki sovražni napad med Vaubtom-Vraucotirtom in Fremicour-tom sovražni napad. Zavzeli so Hende-court, ki je bil začasno izgubljen, prešli po obrambi sovražnika sami v napad ter ga vrgli na obeh straneh Bulle-courta In preko zapadnega roba kraji
nazaj. Južno od Ecousta so zavrnili zapadno pruski polki v Ijutem boju večkratne sovražne napade. Samostojni nastop nadporočnika Manna s stotnijaini pp. št. 175. je omogočil zopetno zavzetje začasno izgubljenega kraja Ecoust Na obeh straneh Bapauma so zlomili pruski saksonsi i ter bavarski polki sovražni navaL Popoldne je vrgel sovražnik na obeh straneh ceste Arras-Cambrai nove divizije v bo). Novi. silno številni oklopni vozovi in infanterija naj bi prinesli odločitev. Pozno zvečer je bila bitka nam v prilog odločena. Goste črte sovražnika, ki so napadale iz kotline Sensee preko Eterpignija-Haucourta — ju/no od ceste Vis-Cherisv, so se zlomile v še in ognju in v Ijutem bližin j-skera boji!. En oklopni voz je bil razbit Sovražna infanterija je imela izredno velike izgube. Severno od Somme smo zavrnili angleške napade mad Morva-lcm in Clerviem. Kjer ie sovražnik dospe! v naše črte, ga je vrgel naš proti-sunek v njegova izhodišča nazaj. Severno od Oise so napadli Francozi kanalski odsek med Libremontom - in severovzhodno od Novona z močnimi silami Njih napadi so se ustavili iz večine že na zapadnem bregu v našem ognju. Iz Cbevillva na zapadnem bregu smo sovražnika po trdem boju zopet vrgli ven. Več napadov na Noyon se ie ponesrečilo v ognju in v protisunku. Silni artiljerijski boji in inianteriiski boji ob Ai-letti. Frontni odsek, ki je molel v sovražno fronto pri Paslyu. smo umaknili na krajšo črto Juvigny-Bucy le Long. Juvigny je ostal pri včerajšnjem napadu sovražnika v njegovih rokah. Zbil? smo oba zadnja dneva 52 sovražnih letal. Poročnik Konnecke je dosegel svojo 32., poročnik Laumann svojo 26. zmago v zraku. — v. Ludendorrf.
Berolin, 1. septembra. (Kor. ur.) Zapadno bojišče. Skupina gfm. Ruprehta in go. v. Bohna. Med Ypresom in La Basseejem smo skrajšali svojo fronto s tem, da smo opustili proti Ha-zebroucku moleči lok. Pri tem smo prepustili sovražniku Kemmel. Pred par dnevi izvršeno gibanje ie ostalo sovražniku prikrito. Včeraj je izvršil Anglež z močnimi silami sunek proti našim starim črtam. Naši mešani oddelki, ki stoie v predpolju novih pozicij, stoje v bojnem stiku s sovražnikom. Sovražnik je zasedel Kemmel in ie sledil preko Bailleula-Neuf Berouina čez Lawo. Ob cesti Arras-Cambrai so se zlomili angleški infanterijski napadi pred našimi črtami. Močni, do zvečer se večkrat ponavljajoči napadi sovražnika med Eco-ustom in Vaulx-Vraucourtom so se ponesrečili. Med Morvalora in Peronnom so napadle angleške in avstralske divizije po srlnem artiljerijskem ognju. Pri Morvalu in jugozapadno od Rancourta smo jih zavrnili. Bouchavesnes smo držali v protinapadu. Bolj proti jugu teče naša črta po Ttončanih bojih ob cesti Bouchavesnes - Peronne. Prehodni poskusi sovražnika preko Somme pri Bri-eju in Št Cbristu so bili preprečeni. Močni napadi Francozov med Sommo in Oiso proti kanalski poziciji in na višinsko skupino severovzhodno od Noyona. Francoske divizije, ki so izvršile zvečer na obeh straneh Nesle sunek, so ostale v ognju pred našimi črtami. Pri Rouyju smo sovražnika vrgli v protisunku nazaj. Enotni napadi, izvršeni proti poldnevu med Beauheuom In Morlancour-tom, so se zlomili s težkimi izgubami za sovražnika. Zvečer iznova izvršeni napad se je razbil v posamne sunke, ki smo jih povsod zavrnili. Zavrnili smo močnejše sovražne sile. ki so izvršile sunek severno od Varesnesa in preko Oise pri Bretignvju. Med Oiso In Aisno so se včeraj zvečer fk> kar najsilnejšem artiljerijskem ognju zopet pričeli Infanterijski boji. Tik vzhodno od Oise napadi sovražnika v artiljerijskem ognju in ognju strojnih pušk niso prišli naprej. Na obeh straneh Champsa le sunil sovražnik z močnimi silami iz kotline Ai-lette, V protinapadu*smo obnovili stari položaj. Med Ailetto in Aisno pred napadom sovražni delni sunki. Pri tem je podnarednlk Haas oddelka strojnih pušk nadomestnega polka št 29 zbil štiri strojne puške ter vjel njih posadke. Zvečer ie prodrl sovražnik z močnimi silami v enotnem napadu. Pri Crecviu In južno od Crecyja au Mont smo sovražnika deloma v protisunku zavrnili. Vzhodno od Juvignyja je sunil do Ter-ny-Sornyja. Tam so ga ustavile krajevne rezerve. Južno in neposredno od AI-sne so se opetovani napadi sovražnika zlomili pred našimi črtami. — v. L.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berolin, 1. septembra, B o/j i med Scarpo in Sommo. Angleški napadi sose tu po večini ponesrečili. Na nekaterih točkah so potisnili naše Črte krajevno nazaj. Med Oiso in Aisno smo zavrili delne napade Francozov,
(K sobotnemu poročil uj Rečica L a w e izvira južno od reke L v s, ki teče proti vzhodu in tik rnimo mesta Arraentieres, teče proti jugu in s« pri mestu Bethune izliva v La basseeški kanal. — Vas Hendecourt leži ob cesti Bapaume - Douai, 13 km severo - vzhodno od Bapauma, oziroma dobrih 14 km južno-vzhodno od Arrasa, — Vasici Vaali-Vraucourt ležita 2 km vsaksebi Mlzu vzhodno od ceste iz Bapaume v Douau do brin 6 km severo - vzhodno od Baeauma,
— Vas Fremicourt leži slabe 4 km vzhodno od Bapaume ob cesti v Cambrai.
— Vas Bullecourt leži dobra 2 km južno - zapadno od Hendecourta ob cesti Bapaume - Douai. — Vas Ecoust leži dobra 2 km južno - zapadno Buuecourfa ob železnici, ki veže glavno progo- Arras-Amiens z mostom Cambrai. — Potok S e n-s 6 e izvira severno od Bapauma, teče v smeri proti mestu Douai, se severno od ceste Arras - Cambrai združi s potokom C o i e u 1, potem pa se obrne proti vzhodu in se, tekoč skozi poseben kanal, severno od Cambraia izliva v reko E s -c aut (Schelde). — Vas Eterpignv leži dobra 2 km severno od ceste Arras - Cambrai ob potoku Sensee, 15 km vzhodno od Arrasa. Torej so se Nemci v tem odseku od Arrasa proti vzhodu odmaknili toliko, da poteka njihova fronta nekako sredi med mestoma Arras in Douai. — Vas H a u -c o u r t leži nekako 3 km Južno - zapadno od Eterpienyja ob istem potoku ta isti cesti. — Cesta Vis - C h 6 r i s y poteka ob zapadnem bregu potoka Sensee. — Vasi Morval in Clery ležita nekako 3 km zapadno od velike ceste Bapaume-Peronne. — Vas Llberraont leži dobrih 12 km severno od mesta Noyon. Do Somme je od tod samo še 8 km. — Vas C h e v i 11 y leži 7 kra severno od Novona. Kanal, o katerem govori ' poročilo, veže reki Oise in Somme ter poteka od Noyona proti severu. Na zemljevidih pobliže ni označen. — Vasica P a s 1 y leži na severnem bregu reke Aisne, 3 km severo - zapadno od Soissonsa. Od tod so se Nemci proti vzhodu umaknili tako, da sedaj poteka njihova fronta mimo vasi J u v i g n y, ki leži ob cesti Soissons - Coucy 7 km severno od Soissonsa, ter Bncy le Long. ki leži na severnem bregu Aisne ob veliki cesti Soissons - Reims, 5 km vzhodno od Soissonsa,
S tem, da so svojo fronto skrčili na ravno črto Ypres - La Bassee. so Nemci nasprotniku prepustili ozemlje ki so ie bili zavojevali spomladi in ki je bilo tam, kjer se je vzbočilo najdalj proti zapadu, široko približno 13 km, računano od pravkar imenovane ravne črte. Večji kraji v tem sedaj opuščenem ozemlju so mesta Bailleul, Merville in Estaires, znanejše oziroma v nemških vojnih poročilih mnogokrat imenovane so vasi Dranoutre, Merris, Vieux Ber-quin. Neuf Bernuin, Locon itd. S tem umikom so se Nemci proti vzhodu za pribl. 5 km odmeknili od premogovnikov krog mesta Bethune. — 1^6 m visoki hrib Kemmel. za katerega so se spomladi vršili izredno hudi boji, se dviga 9 km juž.-zap. od mesta Ypres tik iuž.-zap. nad vasjo Kemmel. — Od La Bassčeja poteka nemška fronta proti jugu čez Lens, ki je v nemški posesti, potem se rahlo zlomi in poteka v južno - vzhodni smeri do železnice, ki v ravni črti veže mesti Arras in Douai. ter jo prestopi nekako sredi pota med tema mestoma. Poslej teče v skoro ravni črti proti jugu do mesta Peronne. ki pa je v angleških rokah, in v isti smeri dalje ob vzhodnem bregu reke Somme. Nato se nekoliko zapogne proti zapadu, potem pa se obrne proti vzhodu, steče kakih 6 km severno od Novona, pa se zopet obrne proti jugu. da poteka v nadaljnjem ob severnem bregu reke Oise. Ailette ne spremlja več na njenem južnem bregu, marveč poteka izprva po njenem severnem bregu, potem pa jo, bržčas pri mestu Coucv. prestopi in se nadaljuje nekako vzdolž ee-ste Coucv - Soissons. To cesto pribl. sredi pota med ob^ma mestoma presto-pivši. se reke Aisne dotakne pribl. 5 km vzhodno od Soissonsa. Kakor se vidi. te nemška fronta od tam, kjer se loči od reke Somme (ki poteka v tem svojem delu od juga^ proti severu), na mnogih krajih zlomljena, torej taka. da potrebuje precej korektur, predno bo odgovarjala nemški zahtevi po kolikor mogoče ravnem poteku, ki ima za posledico, da je fronta dosti krajša in da nasprotniku ne nudi toliko oporišč uspešno napadanje. — Vasi Ecou.-\ Vaulx, Vraucourt. Bullecourt, Morval, Rancourt in Bouchavesnes' smo imenovali že v svojih pripomniah k sobotne-
Stran 2.
.SLOVENSKI   NM<ou*. dne 2. septembra l^ia.
199. stev.
mn vojnemu poročilu. — Vas Boa-eh a v e s n e s leži 6 km severno od IPeronna ob veliki cesti Peronne - Ba-paume. Vas Brie leži na Somminem vzhodnem bregu 5 km iužno od Peronila, tam, kjer drži čez Sommo velika cesta (Stara rimska cesta) Amiens - St. Ouentin, — Vas S t Christ leži na istem bregu, 2 km bolj južno. — Mesto Nesle leži na somminem zapadnem hregu ob železnici .Amiens - La Fere, vas Rouv pa vzhodno od Nesla sredi med njim in Sommino strugo. — Vas BTeaulieu leži ob cesti ter ob železnici Nesle - Novon, dobrih 10 km sev.-zap. od Novona. — Vas M o r 1 a n -c o ur t leži dobra 2 km iuž.-vzh. od Novona ob južnem bregu kanalizirane in na severnem bregu no svoii naravni strugi tekoče Oise. — Vas Varesnes leži 2 km juž.-vzh.od Morlancourta, vas Bretignv pa 3 km vzhodno od Va-resnesa; obe vasi ležita na južnem bregu nekanalizirane Oise in sta od kanalizirane reke prori jugu oddaljeni ■pribl. po en km. — Vas C h a m p s leži: na severnem bregu Ailette 5 km sev.-zap. od mesta Coucv le Chateau. — Vas C r e c v au Mont leži na južnem bro—■ kanala Oise - Aisne, kake 4 km .no od mesta Coucv. — Vasici pTeruy - S o r n v ležita 7 oziroma 8 km sev.-vzh. od Soissonsa.
Bcrolin, 31. avgusta. (Koresp. urad.) Docira so Angleži severno od Somme šele pozno dopoldne spoznali, da smo preložili svoje črte severno od Somme ter so potem le prav počasi in obotavljajoč se sledili, so pritiskali južno od reke z močnimi silami v upanju, da dosežejo mostove čez Sommo, predno bi jih Nemci razdejali, vsaj obenem z zadnjimi odhajajočimi Nemci. Pri jasnem vremenu so nudile sovražne kolone, ki so prihajale preko pustih višin po cestah proti vzhodu, nemški artiljeriji dobro cilje. Na Rimski cesti so pustile nemške baterije, da so se angleške kolone približale, predno so z nenadnim napadom Angleže razpršile. Tudi nemški bojni letalci so uspešno posegli v boj ter razpršili pripravljene angleške čete vzhodno od Flaucourta in kolone, ki so prihajale po Rimski cesti.
Berolin, 31. avgusta. (Koresp. urad.) Wolffov urad poroča: Po sila močnem streljanju so nadaljevali Angleži dne 30. avgusta zjutraj deloma z novimi silami in "S številnimi tanki bitko od ceste Arras-Cambrai do jugo - vzhodno od Bapauma Njih napade, ki so jih do večera večkrat ponovili, smo v ljuti borbi, deloma s protinapadi zavrnili. Na višinah južno od Visa so se nad vse silni sovražni napadi zlomili. Vasi Bullecourt Hendecourt in Ecoust, v katere so bili Angleži začasno vdrli, smo v protisunku zopet zavzeli. Krvave Izgube Angležev, ki so hoteli z masami izsiliti prebitje, so bile izredno velike. Pač redkokdaj so bile izgube sovražnika en dan v tej vojni tako velike, kakor so jih doživele včeraj v gostih valovih in kolonah napadajoče angleške čete ob cesti Arras - Cambrai in na višinah južno od Visa. Na obeh straneh Bapauma so se ponesrečili močni napadi s tanki med Vauxom in Riencourtom v naših pozicijah. Večje Število tankov smo uničili. Severno od ceste Arras - Cambrai smo popoldne krvavo zavrnili dva napada s tanki. Po močnem ognju med Lesboeufsom in Sommo izvršene sovražne napade smo zavrnili z zbranim ognjem ali pa v protisunku. Severno od Oise delni boji vzhodno od Beaulieua, na obeh straneh ceste Novon-Guiscard in ob Ailetti. Južno od Ailette smo popolnoma zavrnili sovražni delni napad, podprt od tankov.
Berolin, 31. avgusta. Vojni poročevalec »Tagliche Rundschau« poroča: Kvaliteta angleških vojnih vjetnikov je od 3. avgusta močno padla. Sedaj se nahaja v angleški vojski mnogo rudarjev, ki so vrh tega vojaško slabo izvežbanl. Ameriški vjerruki so sedaj delavci in rokodelci iz New Yorka. Za patrulje uporabljajo pogo* sto puške s šibrami. Med častniki je najti delj služeče podčastnike, ki jih po častniškem kurzu imenujejo takoj za nadporoč-nike in celo za majorje. Po rodu so to Rusi. Irci. Angleži, Italijani, Grki in Poljaki, tudi Nemci so med njimi. Amerikancev je le malo. (Torej tako malo vredna vojska stoji Nemcem nasproti?)
Že večkrat smo zaplenili pri Francozih majhne, dosrej nam še neznane zastavice. To so svilnate trikolore, ki merijo komaj dobrega pol metra v kvadratu in imajo na sprednji strani z zlatom uvezen križ in napis »In hoc signo vinces!« (V tem znamenju zmagaš!) ter označbo kompanije. Na drugi strani pa je s trnjevo krono ovito Jezusovo srce in s francoskimi besedilom: »Presveto Jezusovo srce, spas in nada Francije.« Baje so te zastavice uvedene pri vseh kompanijah in so se za njih uvedbo potrudili zlasti vojaški duhovniki.
Rotterdam, 3L avgusta. Glasom pariških poročil je sprejel fm. Foch zastopnike francoskih In nevtralnih listov ter jim podal te - le izjave: Operacije, ki smo jih pričeli dne 18. julija, potekajo izborno. Nočem prorokovati, dejstva so več vredna. Sedaj gre samo za delo naših vrlih vojakov. Vse svoje sile napenjam, da dosežem, kar smo si postavili za cilj. Naše Čete niso bile Še nikdar tako na višku, kakor sedaj. Kljub silni vročini, kljub oviram s strani hrabrega sovražnika, kljub težavam prodirajo. Bojujejo se neprestano m se nočejo dati nadomestiti. Prodiramo, to je glavno. Angleške čete se bijejo izborno, Amerikanci so občudovanja vredni vojaki, samo eno napako imajo, preveč nestrpni so ter preveč izpostavljajo svoje življenje. Treba jih je nekoliko brzdati.
Bern, 31. avgusta. Francoski listi poročajo o umikanju nemških čet: Vsa bojišča nudijo sliko neverjetnega opustošenja. Prav posebno sta trpela Roye in Mont-didier. Kraj! so samo še geografične točke in so izgubili vsak pomen.
Ženeva, 31. avgusta. Vladni komisar za francosko Vzhodno Afriko, Diagne, je pripeljal v departement Ardeche 70.000 zamorcev, ki jih vežbajo sedaj za francosko armado.
Rotterdam, 31. avgusta. »Times« poročajo, da uporablja fm. Foch novo napadalno taktiko. Sedaj postavlja svojo pehoto daleč pred artiljerijo, tako da more francoska infanterija streljati na nemško artiljerijo. Seveda je vsled tega francoska Infanterija v veliki nevarnosti. Da se dvigne njeno zaupanje, uporablja Foch še več tankov, kakor prej_
Curih. 31. avgusta. »Secolo« poroča, da ima Foch glasom cenitve francoskih vojaških kritikov še nad 1 milijon mož rezerv.
Washingtona, SL avgusta. (Kor urad.) Wilson ie pođpisal vojni zakon ter izdal proklamacijo, v kateri se določa 20. september kot dan vpisavania Vsi moški med 18. in 45. letom se motajo vpisali ter računajo, da bo to
dalo kakih 13 milijonov mož. Vpisali
se bodo samo zdravi ljudje brez rodbine. Wilson dostavlja: Naš svečani namen ie doseči odločilno zmago z orožjem. V to svrho hočemo žrtvovati večji del vojaške moške sile našega naroda.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
29. avgusta zvečer. Čez dan smo napredovali v bližini Severnega kanala, ki ga imamo vsega zasedenega izvzem-ši pri Cotignyju in Sermaize. Zasedli in zavzeli smo gozd pri Guesnovu, severovzhodno od Honvillvja in Beuraignes. Boli proti jugu je bila bitka silno ljuta. Vzeli smo v trdem boju Noyon ter prodrli do južnega roba Hepplincourta. Vzhodno od Novona smo se ustalili na južnih robovih gore St. Simson ter zavzeli Landrimont in Mor-lancourt. Kljub sovražnemu odporu smo izvršili na severu in pri Champu več sunkov. Guny in Pont St Mard sta v naših rokah. Od ostale fronte ni poročati ničesar.
ANGLEŠKO   URADNO POROČILO.
29. avgusta popoldne. Naše Čete južno od Somme so tudi ponoči pritiskale na sovražnika. Severno od Somme so prodrle proti vzhodu blizu do Fontaine les Croissilles. Noč na bojni fronti razmeroma mirna. V odseku za Scarpo je izvršil sovražnik včeraj zvečer in ponoči vzhodno in jugo - vzhodno od Vis en Artois, vzhodno od Boiryja in v bližini Gavrella močne protinapade. Te napade smo s težkimi izgubami za sovražnika zavrnili. Ponoči smo svoje sprednje postojanke zapadno od Oppvja vsled opetovanih sovražnih napadov nekoliko umakniii. Število vjetih od jutra 21. avgusta presega 26.000 mož. V istem Času smo vplenili nad 100 topov. V zadnjih belih južno in severno od Sonime so uspešno nastopali tanki.
29. avgusta zvečer. Uspešni napadi 3., 4. in 1. angleške armade od 8. avgusta sem so napravili sovražne pozicije na starem bojišču ob Sommi nevzdržne. Na vsej fronti od Bapauma proti ^ugu smo sovražnika prisilili zapustiti ozemlje, katero je s tolikimi žrtvami marca in aprila zavzel. Dospeli smo na zapadni breg Somme nasproti Bravu in Percnnu ter te kraje zavzeli. Severno od teh krajev prodiramo na splošni črti Combles - Morval - Beaulen-court - Fremicourt. Hud boj se je vršil čez dan na tej fronti. Danes zjutraj so zavzele novozelandske čete Bapaume, odkoder so pregnale sovražne poslednje čete. V odseku severno od Baoauma se sovražnik še vedno trudi držati svoje pozicije. Naše čete so po hudem boju napredovale v pokrajini Vraucourt - Ecoust - St. Mein-Hen-decourt - Cagnicourt Severno od Scarpe smo po uspešnem podvzetju naših čet zopet zasedli »Greenlandski vrh«, odkoder so jih bili sovražni protinapadi 27. avgusta pregnali. Čez dan smo še napredovali na obeh straneh potoka Lave, severno od Be-thuna in vzhodno od gozda Nieppe.
Belgijsko uradno poročilo.
29. avgusta. Po kratki artiljerijski pripravi so nanadli naši oddelki zadnjo noč na fronti treh kilometrov severno in južno od železnice Langemarck n so vdrli v sovražne pozicije- Vse bojne cilje smo dosegli in obdržali. Prizadejali smo sovražniku težke izgube.
mašževanie.
Kolu, 31. avgusta. V gozdu pri Cam-breju v bližini Bruslja sta bili najdeni trupli dveh zahrbtno umorjenih nemških stotnikov, pri njih listka z napisom: »Bog kaznuj Nemčijo!« Nemške oblasti store vse, da dobe morilce ter so razglasile, da se bo mestu Bruselj naložila visoka denarna globa, če se ne bo posrečilo razjasniti tega čina. Tudi Belgijci, ki so na sumu, da so plačani od Nemcev, so bili zaraditega denuncirani (komu?) ter umorjeni.
Špansko • nemški kopfJikt.
Pariz, 30. avgusta. (Kor. ur.) Časopisje vidi v torpediranju španskega parni-ka »Caraze« dogodek velikega pomena, ki razsvetljuje, kakor pravi »Petit Parisien«, špansko - nemške odnošaje pod vidikom brutalnosti Nemčije ter postavlja svet pred   odločilni trenutek.
Ženeva. 31. avgusta. Španski kralj dospe prve dni septembra v Madrid, da prevzame predsedstvo nad izrednim kronskim svetom, ki na! sklepa v zadevi špansko-nemškega konflikta.
Nemški cesar in bolgar* ski car.
Berolin, 30. avgusta. Iz velikega glavnega stana poročalo, da se je cecar«Viljem v Nauheimu dne 29. avgusta sestal z bolgarskim carjem Ferdinandom in princem Cirilom. Več ur sta se oba zaveznika raz-govarjala o političnem in vojaškem položaju. Med obema vladarjema vlada popolno soglašanje.
Berolin, 30. avgusta. Sestanku cesarja Viljema z bolgarskim carjem se pripisuje velik pomen. Šlo je za razgovor o vojnih ciljih. V kratkem se senstane cesar s Talaat pašo.
Z italijanske fronte.
NAŠE URADNO POROČILO.
Dunaj, 31. avgusta. (Kor. ur.) Italijansko bojišče. V Judikariji uspešni izvidni bofl. Monte Majo, vzhodno od Pasubita. ie bil včeraj začasno v posesti sovražnika. Več kot dveuren artiljerijski in minski osen] Je zasul našo posadko, na kar se je Italifanom posrečilo vdreti v naše jarke. Naše oddelne rezerve, oddelki 3. polka tirolskih cesar-skih lovcev in cesarskega lovskega bataljona, so nastopile takoj k protinapadu ter vrgle sovražnika po kratkem Ifntem boju s podporo baterij cesarske lovske divizije in 40. honveđske artilerijske brigade, zopet ven. 20. berzaflerflskf polk ie imel pri svojem porazu več kot 200 mrtvih in kakih 100 vjetih. — Šef generalnega štaba.
Duna), 1. septembra. (Kor. ur.) Nobenih posebnih dogodkov. — Šef generalnega štaba.
1
Pred novp italijansko ofenzivo. Iz vojaškega razmotrivanja. Italijansko armadno vodstvo pripravlja novo ofenzivo. Načrt ki ga je pripravilo italijansko armadno vodstvo za julij, hoteče udariti na gorski in piavski fronti, je prekrižal naš ofenzivni sunek dne 15. junija. Čeprav je naš umik preko Piave in v gorovju na dobljenih prostorih izzval močne protinapade sovražnika, vendar doslej ni prišlo do velikopoteznega nar ada. (Nadaljnje, izvajanje je zaplenjeno.) — Milanski dopisnik Daily Telegtapha* poroča, da italijansko časopisje živahno razpravlja o tem, ali dobi Italija znatno ameriško pomoč ali ne. Sodijo, da je ameriška pomoč potrebna, ako se hoče premagati Avstrijo in izvajajo, da treba najprvo premagati Avstrijo, da se zlomi pangenranizem. »Giomale d" Italia« meni, da pridejo ameriške Čete v Italijo v velikem Številu, *Corriere della sera« pa dvomi, da bo Amerika kai pomagala Italiji, tako da bi morala Italija novo ofenzivo pričeti cama z dosedanjo ententino pomočjo.
Italiia in odločilni boji na zapadu. Tz Ženeve: 3>Timesc poziva Italijo, nai nodnira velike odločilne bole na zarindu o bolnimi dejonii na italijanski fronti Oh serlaniem ogromnem boreniu se občuti neprijetno mir na italijanski fronti.
ITALIJANSKO  URADNO POROČILO.
30. avgusta. Na nekaterih gorskih odsekih in vzdolž Piave živahne motilne akciie artiljerii. V visoKih dolinah Zebru, na desnem bregu Adiže, v Vallarsi, na Colu del Rosso in ob Grappi so poskusili sovražni napadalni oddelki sunke in \ *nadne napade. Naše izpostavljene nostojanke so iih povsodi zadržale in pognale v beg. pri čemur so pustili za seboj nekaj mrtvih in nekaj vjetnikov. Neki angleški oddelek, ki je vdrl v sovražne črte južno Asiaga, je pro-vzročil posadki občutne izgube, uničil eno strojno puško in 'pripeljal nekal vjetnikov. Naši anarati in oni na^ih zaveznikov so bombardirali barake v kotlini Vezzani Oa-varonska visoka nlanota) In so obstrelie-vali jako nizko kolone tovornih avtomobilov s strojnicami. Dve sovražni letali sta bili v zračnih bojih sestreljeni.
Naše naoredovanfe v Albaniji.
NASE LRADNO POROČILO.
DuUai, 31. avgusta. (Kor urad.) Al -b a n i j a. Nič novega. — Sef generalnega štaba.
FRANCOSKO  URADNO POROČILO Z BALKANA.
28. avgusta. Makedonija. Stopnjujoče se delovanje artilerijskega boja na obeh bregovih Vardarja, v loku Črne in severno od Bitolja. — Albani-j a. Sovražne oddelke severno od Devolija smo z ognjem razgnali.
Curih, 31. avgusta. Milanski listi pripravljajo na nove dogodke v Albaniji. ^>Corriere della sera« piše, da so bila iz pristanišč Bari, Brindisi in Tarent poslana močna ojačenja v Albanijo. Tja je dospelo že 2000 Italijanov. Albanska vlada in italijanska banka sta 25. avgusta začasno zapustili Valono.
Mali na nlo vlado.
Berolin, 31. avgusta. (Kor. ur.) Glasom sem dospelih poročil iz Petrograda je bilo včeraj oddanih na Ljenina več strelov, ki so ga lahko ranili. Ljudski komisar za notranje zadeve Urickij je bil umorjen. Atentatorji so bili aretirani.
Moskva, 30. avgusta. (Kor. urad.) Dve dami, pripadnici socijalno revolucijonarne stranke, sta trikrat ustrelili na Ljenina. Dva strela sta ga zadela v prsi in pljuča. Ljeninovo stanje je resno, ker se je kri vlila v b r o n h i j e. V Kremel so bili poklicani prvi specijalisti. Ljenin je žrtev atentata.
Moskva, 30. avgusta. (Koresp. urad.) Zatrjuje se, da so socijalni revolucijonarji sklenili, uporabljati proti boljševikom teror, kakor prej proti visokim uradnikom carskega režima.
Moskva. 30. avgusta. (Koresp. urad.) Časopisje prinaša oklic, ki poživlja k terorizmu brez milosti proti sovražnikom so-vjetov.
Moskva, 30. avgusta. (Koresp. urad.) Glasom poročil listov je bil general Brusi-lov aretiran ter so ga pripeljali v Kremel. General je v zdravniški oskrbi zaradi .ran, ki jih je dobil pri nemirih meseca decembra. Njegova aretaciia je preventivna. —-Vladni organ »Izvestia« poroča, da dolže generala Brusilova pripadnosti k neki oro-tirevolucijonarni zvezi. Bale so na razpolago dokazi, ki jih pa ni moč objaviti.
Moskva 30. avgusta. (Koresp. urad.) Glasilo odseka socijalnih revolucijonariev levice v Saratovu se zavzema v uvodnikih za trajen mir z Nemčijo. K temu prinomi-ria vladni list »Izvestja«, da se zbira danes okrog saratovskega komiteja iedro stranke socijalnih revolucionarjev levice Ta smer sicer noče prelomiti s strankarskim komitejem, obsoja na poskušeno vstajo z dne 6. juliia kot naoako.
Moskva, 31. avgusta. Atentat na Ljenina je bil izvršen na nekem zborovanju delavcev velike tovarne bratov Sichelsen. Več tisoč delavcev ie bilo na zborovanju in razpoloženje je bilo zelo razburjeno. Ko je LJenln končal svoj govor; sta oadla dva strela. Odnesli so ga v stanovanje.
KJlev 31. avgusta. Atentat na Llenina je izvršila znana terorlstinla Djiorgija Kaplan, ki Je leta 1907. izvršila z žennim nožem atentat na orožniSkega šefa Novickc-ga. Bila je takrat obsojena na 13 let prisilnega dela.
Moskva. 31. avgusta. (Koresp. urad.) Morilec Urickega ljudskega komisarja za notranje zadeve Je neki Kannegiesser.
Dunaj. 1. septembra, fz Curih a poročalo po moskovskih vesteh, da le soclfalno-revolncijonama stranka v Rusiji pred 12. dnevi poslala LJenfnu ultimatum, ▼ katerem zahteva, da se takoj Izpusti veliko število pripadnikov stranke, ki so bili na tisoče in tisoče aretirani in v Moskvi ter Petrh«rradu zaprti. V tem ultimatumu so zagrozili tudi s terorjem. Sovjet na ultimatum snloh odgovoril nI ter je nadaUeval z aretacijami Zadnia dva dneva Je bilo 13.000 oseb aretiranih. Ves čas Je Kremelj zavarovan, kakor trdnjav«. Ne samo. da ga Ščitijo *opovt
š iP pehota, so izkopali krog in krog Kremlia
trojne strelske jarke ter ga zavarovali s finskimi in letskimi četami. Dosedaj se še ni moglo dognati, kako so dobile one tri žene, ki so izvršile atentat na Llenina, le-gitimacije za pristop na zborovanje.
Ruska fronta.
RUSKO URADNO POROČILO.
Moskva. 28. avgusta. (Kor. ur.) V okraju Caricin smo zavrnili sovražni napad. Naše prodiranje v centrumu se je iazvilo uspešno. Na severokavkaški fronti so Imele naše ćete. glasom poročil 25. avgusta velike uspehe. Zasedli fino Jekaterinodar. Pred vzhodno fronto je pustil umikajoči se sovražnik na bojišču kakih 200 mrtvih in ranjenih. Mesto Uršum smo očistili bele garde.
Amsterdam. 31. avgusta. (Kor. ur.) Poročevalec >Dailv Maila< v Harbinu poroča, da so doživeli boliševiki na fronti ob Usuriju hud poraz. Po tridnevnih boiih so bili zavrnjeni z izgubo 4000 mrtvih. Pobegnili so v smeri na Habarovsk
Amsterdam. 31. averusta. (Kor. v >Times« poročajo da so poslali liudsk« komisarji češkim četam s v ar lo. da bodo ukazali, če bo še več članov sovje-tov ustrelienih. obesiti dva vieta Ceha. C »ene ral Diderich ie odgovoril, da ima še 47 članov sovietov v svoji oblasti in tla bo dal vse postreliti, če bodo usmrtili češke častnike.
Berolin. 31. avgusta. (Kor. urad.) >Vossische Ztg.< posname po ameri-:< ih listih poročilo., da ie prišlo zadnje dni pred odločitvijo glede japonske intervencije do silnih sporov v Washin2,tonu. Prei sta bila angleška in francoska vlada podpirali ameriško naziranje v tem vprašanju s pridržkom, da ie treba pritrditve Japonske. Izjavili sta liudi, da nimata interesa na vojaškem vodstvu. Japonska je nato zahtevala popolno akcijsko svobodo in vojaško vodstvo intervencije. To zahtevo ie Wilson skoraj pol leta zametaval. Wilsonovi listi so opravičevali njegov vedno naraščajoč odpor s pritiskom Francoske. Francoski diplomati so postavili Wilsona pred alternativo, da naj ali sklene z Nemčijo sporazumni mir na kožo Rusije, ali pa naj reši Rusijo, kar pa jo mogoče samo z intervencijo. Pogodbo med Ameriko. Angli?o, Japonsko in Francosko določa za enkrat, da se odpošlje omejena vojaška ekspedicija. V poštev ne prihaja več kot 60.000 mož. ki so mišljeni kot ^varstvo gospodarskih sredstev« in ki se naj dado na razpolago Čeho - Slovakom in drugim protirevolucijonarnim elementom.
Curih. 31. avgusta. >Morning Post« poroča iz Tokija. da ie prišlo 110 opo-ziciionalnih poslancev k ministrskemu predsedniku, da protestirajo proti politiki, ki bi bila naperjena proti Rusiji. Poročevalec dostavlja, da se vrše v To-kiju demonstracije proti vladi.
London. 1. septembra. Reuter poroča iz Šangaia brez navedbe datuma, da so bile operacije na fronti ob Usuri-iu ustavljene, ker so mostovi podrti. Prehodne postaje ob Usurijo so bloki-
Pekins 29. avgusta. (Kor. urad.) Semenov je zavzel postajo Borgea. Boljševiki so se umaknili la reto Onon.
Nemško ° ruske dopolnilne pogodbe.
Berolin. 20. avgusta. (Kor. uraoU >Norddeutsche allgemeine Zeitung« piše o vsebini novih nemško - ruskih dopolnilnih pogodb, ki potrebujejo še na nemški, kakor na ruski strani ratifikacije med drugim tudi to-le:
Dopolnilna pogodba k brest - litovskemu miru ima namen urediti celo vrsto političnih in vojaških vprašanj, ki so nastala v poglavitnem vsled tega. da je razmerje med Rusijo^ in obmejni; mi narodi še neurejeno* Štirizveza ni mogla odreči mladim državam svojega interesa, ker so ii te države prve ponudile roko za mir. Dogojlki pri odcepil; nem gibanju mejnih držav so zahtevali odkrit razgovor med Nemčijo in Rusijo. Pri tem se je čutila nemška vlada edino z nemškim narodom v temeljnem načelu, da noče.niti provzročiti niti podpirati nasilne odcenitve dosedaj ruskih pokrajin. To načelo, ki se je izrecno naglašalo v dopolnilni pogodbi zagotavlja Rusiji tudi za bodoče, da bo mogla svoie notranje zadeve sama urediti ter je takoj podlaga, na kateri more in mora graditi vsaka ruska vlada, ki noče vojne z Nemčijo Med obmejnimi državami stojita Estonska in Liv-landija v osprednju nemškega intere; sa Podala se ie v dopolnilni pogodbi določena rešitev, ki zagotavlja samostojnost baltiških dežel, drži pa ruskemu narodnemu gospodarstvu odprta vrata do vzhodnega morja za vso bodočnost z zagotovitvijo trgov.^:: polov in prostih pristanišč. Med državnimi novimi tvorbami, ki v brest - litovskem miru še niso bile vpoštevane. je 6torila Georgija velik korak naprej v smeri na notranjo utrditev. Posrečilo se je doseči pritrditev Rusiie za zahtevano priznanje te države. Kar se tiče ustanovitve drugih držav v Kavkaziii. ni bilo mogoče od Rusiie dobiti podobnih pritrditev, kakor za Georgijo. Ruska vlada ie polagala največjo važnost na zagotovitev pokrajine okrog paku-ja z menimi bogatimi petroleiskimi vrelci. Tej želji Nemčija ni mogla nasprotovati zlasti ne, ker se ie Rusija zavezala, da bo dala del svojih petrolejskih izdelkov Nemčiii in nienim zaveznikom na razpolago.
Glasom določb finančne pogodbe nai se obojestranske finančne obveznosti iz dodatne pogodbe »plačajo pavšalno, Rusiji se vračunajo nemške obveznosti ter mora plačati Nemčiji še G milijard mark, od katere vsote bo najbrže plačala Ukrajina in Finska eno milijardo. Pavšaliranje ob3ega rudi povračilo za izgube iz lastninskega zakona z dne 1. julija 1918. ki doloSa razlastitev.' Glede povračila obojestranskih bančnih depotov in bančnih terjatev je določen posebno postopanje. V sporazumu z udeleženimi krogi bosta dvignila denote in tirjatve dva državna komisarja, ki bosta sprejemala tudi predloge upravičencev ter potem iz-
menjala premoženjske vrednote cb gotovih terminih, Nadaline določbe finančne pogodbe imajo nam^a izravnati gotove neenakosti, ki so nastale vsled ruske revolu<iiske zakonodaje mi-t* obema gospodarskimi sistemoma. Gre uri tem pred vsem za socii&listično razlastimo zakonodajo. Z nemško strani se bo zahtevalo, da se izklluči vsaka izjemna zakonodaja v škodo NemMje in da se Nemcem zagotovi popolno novra-rilo. Temu odgovarjajoče se bo razla-^itev premoženjskln vrednot v Rusiii priznala pod pogojem, da se izvrši popolnoma enć'ko nasproti vsem inozem-cem in domačinom in da dobe neinSki upravičenci v vsakem oos-imoznem ?lučaiu odškodnino, ki io določi nepristranska instanca. Splošna emojitev pros.ega razpolaganja z hančnimi terjatvami za ruske državljane bi morala v mnogih slučajih imeti za posledico, da bi ruski dolžniki ne mogli izpolniti svojih obvez napram nemškim upnikom. Zato se je dogovorilo, da ta omejitev ne velja v kolikor bančna rjriatev zadeva terjatev kakega Nemca, ki ie stopila v -veljavo pred prvim julijem 1918. Z ozirom na delni preklic dednega prava v Rusiji ie storjeno vse. da ust** ne nemško - ruska koncenciia glede zapuščine iz leta 1874 tako dolgo v veljavi, kakor dolgo bodo veljale rudi določbe ruske vlade glede ded^čin. Privatno - pravna pogodba zadeva pravno razmerje iz menic, čekov in veilutnih kupčij varstvene pravice in roke za zastaranje. Poleg tega ie pogođena za vse važnejše pred izbruhom vojne nastale privatno - pravne razmere med Nemci in Rusi mednarodna razsodba, ki ima namen čim hitreje razsoditi v sporih iz teh pravnih odnošajev in obenem po enotnih temeljih rešiti nastajajoče težavne zadevne zadeve in vprašanje mednarodnega prava. To sodstvo nai izvršujeta dve mednarodni sodišči s sedežem v Berolinu in Moskvi, Mvlieni iz danskega predsednika ter po enega nemškega in ruskega sodnika, ki odločata v prvi in zadnji instanci.
Politične vesti.
= Nov politični kurs. Socijalnode-mokratični list »Pravo Lidu« piše, da bo ' najbrž že te dni nastopil važen psihološki trenutek, ko bo določil prihodnje politične smernice. Različni znaki kažejo, da se pojavijo nekakšne stranpoti od kurza prvih vojnih let in da zopet pridobivajo veljave nazori profesor-j a L am m a s c h a. — Nadaljna razmotrivanja lista je pobelila cenzura.
=== Koalicija z banom solidarna. V zadnjih dneh se vedno znova pojavljajo vesti o predstoječem odstopu bana Mjhalovića. Kakor nam javljajo iz Zagreba, so na delu močne sile, da odstranijo sedanjega načelnika hrvatske vlade ter ga nadomestijo s Skerleczom ali kakšnim drugim zaupnikom madžarske gospode. V 3udimpešti so upali, da se bo koalicija vdala ter pustila bana na cedilu. To upanje ni upraviče-n o. Koalicija je z banom solidarna in bi izvajala iz njegovega prisiljenega odstopa politične posledice. Ako bi torej Madžari vztrajali pri tem, da odstranijo bana Mihalovića, je na Hrvatskem huda politična kriza neizogibna. Prisiliti bana, da odstopi, pome-nja napovedati koaliciji boj. Glasilo koalicije »H. R.« povdarja. da se koalicija ne bo izogibala borbi, ako ji bo vsiljena od madžarske strani iz katerekolih razlogov.
= AH avstro-poljska ali nemško, poljska   rešitev   poljskega vprašanja.
— List »Goniec Krakowski« poroča iz Varšave nekatere podrobnosti iz razgovora med nemškim državnim tainikom rlintzejem in princem Radziwi!!om. Hintze meni, da bi za slučaj nemške rešitve poUskega vprašanja bila Nemčija pripravljena zajamčiti nedotakljivost poljske države, dovoliti Poljakom možnost, da se razšli ijo proti vzhodu (Bialystok-Grodno) ter dovoliti tudi neposredno meje z Rusijo. Nemčija bi se tudi ne vmešavala v ureditev poljsko-ukrajinske meje, dovolila bi Poljski dohod do morja z nevtra-lizacijo Visle in Gdanskega, razveljavila bi okupacijo, izročila civilno in finančno upravo poljskim oblastim, pritrdila, da se potrdi 20.000 rekrutov in pokliče že večkrat imenovana oseba na poljski prestol. Za slučaj avstro - poljske rešitve bi pa Nemčija morala vztrajati na poljsko-pruski meji po črti Watra-Narew. V razgovoru s cesarjem V i -1 j e m o m je poudarjal princ Radziwill potrebo, da se odstraniio razmere, v kakršnih moraj6 živeti Poljaki v Ukrajini, v Voliniji in Podoliji, nakar mu je cesar odgovoril, da se to mora rešiti. Grof Ro-nikier je omenil poznanjskih Poljakov, cesar mu je pa odgovoril, da so mu znane tamkajšnje razmere in da bo gledal, da svoje Poljake zadovolji. — K temu vprašanju poročajo listi od 30. avgusta, da je princ Radziwill v poljskem ministrskem svetu poročal o svojem potovanju na Dunaj, o posvetovanjih s cesarjem Karlom, grofom Burianom in ogrskim ministrskim predsednikom \Ve-kerlom. Princ Radziwill smatra uspeh posvetovanj z ozirom na neposredno razjasnitev mnogih vprašanj, ki so največjega pomena, za popolnoma ugoden.
= Splošno oboroženie Cehov.« »Deutschbohm. Tagesn.« prinašajo članek, ki ponaylja trditev drugih nemških listov, da zahtevajo Cehi za živila od Nemcev orožja, potem pa gre ta list še kerak dalje in pravi: V municijski tovarni v Bolevcu ie zmanjkalo v zadnjem času okoli 60 000 ročnih granat. Nekega lepega dne so izginile te granate brez vsakega sledu. Za odvoz take množine municije pa je bilo potreba enega ali najbrže več vagonov. Kdor bi mislil, da je to mogoče, ga spominjamo na tatvino kave v Tenlicih, ki dokazuje, da je pri nas kaj takega mogoče. Kam so pravzaprav šle te granate, ni povsem znano, ali gotovo je, da so bile odposlane, preko Plznja v češke kraje. Ročne
198. štev.
SLOVANSKI NAHOD", auc 1. septembra UM8.
Stran 3
granate, to strašno orožje, so dospele torej v roke Cehov. Zanimivo je pri tem. da organizatorji češkega oborože-nja ne pripadajo meščanskim strankin, marveč češki anarhistični skupini, o a-teri se od leta 1913. po stavki na >e-verbzapadnem Češkem ni nič več slišalo... Na izvajanja nemškega lista d-govarjajo »Lidove Noviny«: florenJna izmišljotina, s katero polemizirati bi bilo odveč.
= Govor nemškega kanclerja Pri sprejemu zastopnikov zveze katolikih dijaških društev. Iz Berolina 31. avgusta. (Kor. ur.) Pri sprejemu zastopni-ov zveze katoliških dijaških društev Nemčije povodom svojega rojstnega dm je imel državni kancler groi Hertling daljši govor. Govoril je o vplivih vojnih razmer na živčno moč in menil, da se pojavlja vojna psihoza pri sovražnikih v obliki do blaznosti naraščajočega sovraštva proti centralnim državam, pred vsem proti Nemčiji, dočim se izraža v oj-na psihoza pri nas v ojačenju nagm-nja do kritike, ki je lastno vsem Nem:ein in se obrača zlasti proti vladi. Zato obstoji nevarnost, da se krepijo sovrai ;iki v svojem upu na zmago in za to je toliko bolj potrebno enotno skupno č:tavanje s strani cesarja in države, s s.rani vlade in ljudstva. Glede vojaškega položaja je naglašal državni kancler, da zre najvišje armadno vodstvo na položaj popolno mirno in z zaupanjem, čeprav je iz strategičnih ozirov črto na več točkah preložilo. Vojna se voc: od prvega pričetka kot obrambna vojra in je prenesena v sovražno deželo, da se bianijo meje Nemčije. Naše čete N>do nadaljevale z odbijanjem sovražnikovega naskoka, da uvidijo, da nas ne morejo uničiti. Grof Hertling se je dotaknil končno Cecilovega pogovora z dopisnikom stockholmskega »Tidningena«. rekoč, da Cecil utemeljuje zaupanje na končno zmago entente s stalnim dotokom ameriških čet. Ne glede na to očitno priznavanje militarizma spomina to upanje na pretekla vojna leta, v katerih je imela dati končno zmago na'orvo nezvesta Italija in na to Romunija. Cecil pozablja, da je bil med tem časom sklenjen mir z Romunijo in Rusijo. Bojre sile vna zapadu so bile zbog tega znatno ojačene. Državni kancler zavrača Ce-cilovo trditev, da ententa ne more skleniti miru, dokler v Nemčiji vladajo Vse-nemci in izjavlja izrecno, da niti za oklepe državnega zbora ni bila merotajna ena sama stranka, ne ona Vsenencev ali druga, in da obstoji samo nemška politika, katero ima zastopati.
— Donska republika in Nemci. Kakor poroča »Kijevskaja Mysl«, bi Nemčija samostojnosti Podonja pritrdila samo takrat ako donsko republiko prizna tudi ruska centralna republika, Nemčijo veže brestovska pogodba, kjer je Podonje priznano sovjetski l:udo-vladi. To tudi odgovarja nedavnim be-rolinskim dogovorom s tamkajšnjim zastopnikom Joffejem.
= Litevcl v Berollnu. Nemški državni tajnik Hintze je v petek sprejel zastopnike litevske tarybe. ki je dospela pod vodstvom svojega predsednika Smetona. To zastopstvo je državnemu tajniku izročilo obširno spomenico. Cen-trumova parlamentarna korespondenca meni, da se zanesljivo sme upati, da se zedinjo glede želja litevskega nahoda, da se namreč ustanovi ustavna monarhija z Viino kot glavnim mestom. Kralj na Litvi naj bi bil vojvoda Urach.
= Blizu konca? V Novonu je baje Clemenceau nagovoril došle občinske zastopnike z besedami: Sedaj smo koncu blizu. Kmalu bo naš trud in marljivost kmetovalcev zavladala nad temi pokrajinami.
= . Nemški parnik pred Petrogra-dom. Iz Petrograda poročajo uradno, da je dospel 26. avgusta pred Petro&rad nemški pamik »Ami Steenes«. To je po dolgih štirih letih prva nemška ladja, ki je razvila v Rusiji nemško zastavo.
= Vprašanje miru. Z ozirorn na mirovne članke, objavljene v »Aftonbla-detuc in »Nya Dagligt Allehanda«, je imel londonski zastopnik »Stockholms Tidningen« razgovor z lordom Ce:ilom, ki je izvajal: Napačna je trditev, da en-tentni politiki ne verujejo v možnost popolnega nemškega poraza. Uspehi fm. Focha dajo upanje 'na najpopolnejši uspeh. Ententa pa se ne želi mašlevati na nemškem narodu, niti noče ogrožati njega eksistence. Odločena pa je zahtevati zadoščenje za vsako krivico, zlasti za krivice, storjene Belgiji. Dokler se nemški narod ne odpove svoji politiki, ki stremi po svetovnem gospodstvu, ne gre tratiti časa z brezplodnimi razgovori. Nemška nasilna politika izključi: e pogajanja, ker bi ta mogla le pripraviti oo-doče vojne. Boj med silo in pravico bi
bil samo odložen. To uvideva tudi del nemškega naroda. Tako je pisal Del-briJck v »Preussische Jahrbucher« proti vsenemcem in tudi »Munchner N. N.« so govorile o zelotih vsenemške barve, ki so slepi in blazni. Dejstva na vzhodu pa kažejo, da hočejo vsenemci svoje želje realizirati. Dr. Solfova izjava, da sovražniki Nemčije nočejo miru potom pogajanj, je nepopolna. Moral bi še dostaviti: dokler vlada v nemški politiki srednjeveški duh. Z nemškim narodom, ki bi se bil očistil vsenemštva in ki bi dokazal ne samo v besedah, marveč tudi v dejanjih, da obžaluje svoje zločine iz preteklih časov in da je pripravljen živeti zdravo, mirno življenje v zvezi narodov, bi mogli zavezniki skleniti pošten mir. Z onimi pa, ki se krčevito drže načela, da mora narodnostna politika sloneti ob sili, in ki zanikajo možnost, da bi slonel svet ob pravici, ni mogoče se pogajati.
Ivan Podkraišek
Harambaša t
Preminul je v soboto zvečer Fran Podkraišek, revident južne železnice v pokoju. Bolj znan, kakor s svojim pravim imenom ie bil širni slovenski javnosti po svojem psevdonimu. Kdo ni poznal Jedrnate in markantno osebnost izražajoče pisave HarambaŠe. Kdo ni poznal njegovega DriVupljlvega dovtipa v družbi? če si se hotel podučiti o zgodovinskih dogodkih našega naroda, če si hotel izvedeti oodrobnosti o delovanju naših pisateljev in umetnikov, obrnil si se do niega, ki ti ie bil vedno zanesljiv vir. Vse svoje življenje je žrtvoval zbiranju naših posebnosti ter pomagal raznim zgodovinskim in umetniškim društvom pri nabiranju našega zgodovinskega gradiva in naših spominov. Sedaj je zatisnil oči po dolgoletnem težkem trpljenju. Po!" ga bomo v domačo zemljo danes ob 6 popoldne. Počivaj v miru!
★
Fran Podkrajšek je bil rojen v Kra-kovu v Ljubljani dne 9. novembra 1853. Na gimnaziji mu je bil najljubši prijatelj pokojni Maselj Podlimbarski; vez pobratimstva, sklenjena tedaj, ju je družila do tragične smrti Masljeve lani meseca septembra. Se na gimnaziji je bil Podkrajšek — sam navdušen za slovenstvo — najgoreč-nejši agitator med svojimi tovariši, katerim je posojal slovenske knjige. Z gimnazije je prestopil na realko, potem v železniško službo. Tudi tu ni mirovala nikdar njegova narodna žilica.; povsod se je skazal navdušenega narodnega delavca, zlasti službujoč doli na jugu, je imel večkrat hude boje z Italijani. Podkrajšek je bil med prvimi bu-ditelji tržaške okolice. V Nabrežini je vzbudil čitalnico. Preganjali so ga. Njegovih službovališč je cela vrsta. Pognali so ga zaradi slovenskega delovanja na Tirolsko. Poslednji večletni službeni postaji sta mu bili na Savi in v Rajhenburgu, kjer je bil postajenačelnik. Premeščen v Ljubljano, je stopil v pokoj leta 1904. Deloval je po odstopu tajnika gosp. Evgena Laba par let v »Slovenski Matici«. Udeleževal se je živahno narodnih prireditev — zlasti je bil delaven za Družbo sv. Cirile in Metoda v njenih šentpetrskih podružnicah. Podkrajšek je bil ljubitelj slovenske knjige. Menda ni nobene, ki bi je ne bil naročil; da, celo na smrtni postelji ni izpustil iz vidika nobene književne novosti. Njegova knjižnica hrani marsikatero knjižno dragocenost. Spomin njegov je bil izvrsten. Prešerna je znal na pamet, takisto mnogo srbskih narodnih pesmi, »Smrt Smail - age Cengjica« in dr. Zanimal se je za slovenske starine in za domačo umetnost. Strastno je ožigosal marsikoga zaradi omalovaževanja starih naših spomenikov. V tem oziru se je oglašal svareč in proseč na občnih zborih Društva za krščansko umetnost in v časnikih. Slovstveno je deloval izza leta 1874., ko je jel v »Besedniku« objavljati razne zanimive črtice, večinoma prevedene pod psevdo-nidom Marovčkov Prostoslav. Pozneje je pisal v »Zoro«, v »Narodno biblioteko«. Kot sotrudnik »Ljubljanskega Zvona« je opisal Grad Predjamski, Janeza Zieglerja, Valvasorjevo rodbinsko rake v v Polšniku, Znamenitosti na Sv. Kumu. Prispeval je z zanimivimi podatki zlasti o ljubljanski preteklosti v »Slovana« in v »Carniolo«. »Slovenskemu Narodu je dopisoval še za Jurčičevega uredništva in mu -je ostal zvest do zadnjega. Poslednji nekrolog njegov je bil posvečen prijatelju Pelanu. Poleg raznih psevdonimov je bil pokojniku glavni: Harambaša. Prisvojil si ga je v Sosičlh v Istri, kjer je služboval krog leta 1878. Tam v bližini so se sestajali na prijateljske sestanke nekateri duhovniki, prešinjenl narodnega navdušenja. Kadarkoli so se sešli, se je pela himna: Još Hrvatska ni propala ... To so bili junaški harambaše. V njihovo družbo je zahajal tudi Podkrajšek Sprejeli so ga medse izprva kot hajduka; a ko so se bili uverili o njegovih izvrstnih lastnostih, so ga slovesno proglasili za — harambašo.
Mi m ■■■■■bih dmU I D pnftlnnl KZCL
Goriško gozdno In domasko
teljstvo prične 9 .t. m. poslovati v Celovcu.
Za zemlje knjižnega vodjo pri okrožni sodniji v Pulju je imenovan viša pisarniški oficijal Gvidon Cerjiich v PuUu.
Odbor za srednjo šolo v Pulju išče izprašane suplente za matematiko in prirodoslovne predmete. Ponudbe naj se slovijo na »Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Poli (odvetnik dr. Mirko Viatovič v Poli).
Madžarske skomine po Opatiji Z Dunaja poročajo, da so pokupili ogrski agentje v Opatiji in okolici za 52 milijonov zemljišča in utemeljujejo te svoje nakupe s tem. da bodo o prilikf nove nagodbe z Avstrijo zahtevali razširjenje reškega pristanišča in pritegnitev Opatije v območje Reke.
Poziv. Neža, vdova Klinkou iz Za-tolmina, stara 64 let, oddana je bila 12. oktobra 1917 v vojaško bolnišnico na Koritniei, od koder ie bila odpeljana v notranjost. Komur je znan sedanji naslov Neže Klinkon. naj ga nemudoma sporoči Begunskemu oddelku deželnega odbora goriškega na Dunaju, VIII., Schlesingerplatz 2./IIL
Dnevne vesti.
— Slovensko   narodno gledališče.
Okoli gledišča postaja živete in živeie. Igralci in pevci hite na skušnje, dopoldne, popoldne in tudi že v temi, skupine solistic in solistov postajajo v živahnem razgovoru pred poslopjem, s I. in II. nadstropja doni spev posameznikov, nato ženskega, končno moškega zbora, klavirja ne utihneta skoraj nikoli, a vmes se oglaša nov, poveljujoč glas: ^Ena - dve - tri!«, ki mu sledi rahel topot. Ljudje se ustavljajo, poslušajo in se smehljajo. Vsem se čita na obrazu: >Torej gre zares, hvala Bogu! Konec bo kinematografske sramote, ki nas je krivično dolga leta blamirala kot kulturne barbare.« In vsa lica zažare, ko se oglasi zgoraj sladki glas Marin-kin, pa veseli bas Kecalov, takoj nato temni mezzo - sopran Agatin in za njim se zasmeje poredna Esmeralđa. In še višje zadoni >Kaj veseli bi ne peli!« zbor vaščanov ter zbor fantov in deklet >Pridi. dekle, pridi ročno, pleSi. dekle, polko skočno!«, nato pa se zasliši rajanje lehkih nog naokrog, vse na energično povelje baletne učiteljice predplesalke ... In zopet se oglasita Lavra in Bronislava, poliski ubogi kontesi. za njima mama grofica Palma-tika, takoj nato polkovnik Ollendorf in kpnčno ječ ar Enterih! Znani, stari ljubi glasovi! Dolgo neslišane ljubeznive arije. — A kaj je'to? Tako sladko, tako mehko, pol smeh, pol jok? Oh, nesrečna znadam Butterflv in njena zvesta Suzuki! Vračata se k nam po letih žalosti in sramote — dobrodošli! Z razkošjem smo vaju poslušali nekdaj, z njenostjo vas poslušamo danes ... In zopet ta arija? Odkod? Znana, pozabljena se dviga polagoma iz spominov, se razvija, jasni ... o, ti si Čajkov-skega Onjegin! A kje ie Lenskij, kje tvoja nesrečna ljubezen? Ah, vsi prihajajo, vsi pridejo, drug za drugim . . . a mi jih sprejemamo z radostno hvaležnostjo . . . Trume postajajo pred glediščem, se smehljajo, si prikimavajo vesele, srečne. V glediški pisarni kleplje pisalni stroj ves dan, pozno v noč . . . povsod razburjeni glasovi . . . smeh . . . nervozno delovanje, beganje. Zopet polje bnino življenje po Talijinem hramu. Kraljica Kina pospravlja počasi svoje kovčge, ker — konec je njene sramotne vlade.   Nihče ne bo jokal za
njo I N* mesto Ueaay Por ton, Er ne Morene ln Aste Nlelsen pridejo gdč. 8&ri-deva, mdi. Marrjanovieeva in gdč. Stieh-lova, na mesto Valdemarja Fsilandra
6Nučič, namesto Alviua Neussa g. arek, namesto Ola Foensa g. Kalista itd. Zopet nastopijo naši ljubi znanci gg. Danilo, Peček. Bratina, ga. Bukše-kova, gdč. Danilova, Povhe, Gradiš, pa nove in znane pevke gdč. Thalerjeva, gdč. Medvedova, gdč. Richterjeva. gdč. Pirkova, gdč. Skalska, ga. Longheno-va, ter novi pevci gg. Drvota, Zathev. čermak. Longhen, Debevec, Zorman i. dr.! Kapelnika- gg. Rukavina in Moor imata dela preko glave . . . Vse hiti, vsem se mudi, saj — danes je že L septembra in do otvoritve sezone manjka jedva še 14 dni. — Opazovalec.
— Koncert »Ljubljanskega Zvona« v sredo ob po! 9. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Med prvimi slovenskimi društvi, ki so po štiriletnem neprostovoljnem molku začela zopet delovati, je gotovo »Ljubljanski Zvon«. Ni je bilo že letos narodne prireditve, da ne bi društvo požrtvovalno sodelovalo s svojim zborom in na ta način pomagalo buditi narodno zavest. V sredo stopi »Ljubljanski Zvon* pred občinstvo s samostojnim koncertom. Izborne mlade, mnogo obetajoče solistovske moči, poljuden vendar vsakemu nekaj nudeč spored jamčita za uspeh večera, na katerem je častno zastopana slovenska narodna pesem. Vstopnice in besedila skladb so naprodaj v trafiki v Prešernovi ulici.
— Mani petroleja. Uradno se razglaša, da se bo letos pozimi izdajalo manj petroleja, kakor lansko leto.
— Umrl je v Ljubljani ar. Leopold Petras vpokoieni uradnik c. kr. pri v. zavarovalnice Assicuracioni Generali v starosti 92 let. Pogreb se vrši danes. N. v m. p.!
Za računovodjo - namestnika pri 7. armadnem poveljstvu je Imenovan računski podčastnik Vinko S t e g n a r.
Zvišana najemnina. Qbčni zbor društva hišnih posestnikov in zveze na Dunaju je sklenil resolucijo, ki protestira proti pobiranju kljuk in zahteva odpravo zakona za varstvo najemnikov, ki poteče 31. decembra t. 1. Zatrjuje se. da namerava vlada dovoliti od novega leta naprej zvišanje najemnine za 15%, s čimer pa hišni posestniki niso zadovoljni, ker um je to povi-vanje prenizko.
V Spodnjem Logatcu je umrla ga. Uršula Triglav, soproga c. kr. brzojavnega mojstra ga. Valentina Triglava. — N. v m. p.!
Umrla Je v Dragi pri Višnji gori 31. avgusta 151etna mladenka Mici Stepec. Zapušča mamo, enega brata in pet sester. — N. v m. p.!
V Ribnici je umrla ga. Klementina Pauser. rojena Arko. N. v m. p.!
Tatvine. V Spodnji Zadobrovi je hotel odpeljati neki 201etni človek nekemu posestniku ovco iz hleva. Ali k sreči je gospodar to zapazil m tatu pregnaL V Obločicah, občina Stari trg, je bil ukraden 50 kg težak prašič v vrednosti 600 kron. Tatovi so prašiča v bližini zaklali in ga potem odnesli. V Obločicah sta bi-ukradeni posestniku Štritofu*dve denarnici s srednjo svoto denarja.
Velikansko kinematografi čno delo »Kneglnja Iz Beranije«. katero si je »Kino Central« v deželnem gledališču pridobil z ogromnimi denarnimi žrtvami, daje sijajno izpričevalo kinematografski umetnosti. — Režijsko žezlo Ernesta Reicherja ne pozna nikake slabosti in se ne vda nikdar golemu hlastanju po efektu. Igralci kažejo v vsaki vlogi dobro umetnostno šolo in kar se tiče nositeljice glavne vloge, Štele Harf, vidimo ravno v tej ljubeznjivi m prikupni umetnici in njem vlogi, Id zahteva dve duši, dušo življenja hi ljubezni željnega dekleta tn dušo žene, ki se zaveda svojih dolžnosti, silno visočlno filmske umetnosti. Lahko rečemo, da ie ta film umotvor kinematografije. Predstavlja se samo še danes In jutri v »Kino Central« v deželnem gledališču ob 4., pol 6., 7. in 9. zvečer. 4558
En poročni prstan je izgubil včeraj popoldne neki vojak od Dunajske ceste do Narodnega doma. Odda naj se pri upravništvu »Slov. Naroda«.
jI
Vlada je izdala ta-le velevažen poziv na vse prebivalstvo:
Letina je spravljena, mlačev se je pričela. Po celih tednih pomanjkanja bi mogli zopet vsi Avstrijci dobiti toliko kruha in moke, kolikor iz pridelka domovinskih tal po pravici odpada na vsakega posameznika. Toda sebičnost in brezobzirna pohlepnost pričenjata razvlačevati in ogrožata tako z as i erara-no razdelitev vojnega odmerka. Ljudje, ki jim je za oderuški dobiček ali ki zasledujejo sebične koristi, preplavljajo deželo, delajo na neodgovoren način škodo po poljih in nadlegujejo kmetovalca, da bi si tako po krivem pridobili poljske pridelke. Kar morejo dobiti, se porablja nesmotreno in zaprav-Ijvo. Majhno število takih ljudi použi-je tako, kar pripada drneim   po vsej
Sravici. Kdor pa v resnici trpi bedo. dor mera borno izhajati z malo denar« jem, kdor pridno dela dan za dnem, komur ni na tem, da bi obogatel, pa je ,V nevarnosti, da mu sebičnost in oderu-štvo vzameta njegovo pravico do kruha.
Pričele so se medsebojne pr©ponudbe, da bi se tudi vsi pošteni poljedelci odvrnili od izpolnitve svoje dolžnosti. Marsikateri ie podlegel izkušnja-vi prekomernega dobička, in mestno prebivalstvo vidi z ogorčenjem, da se pohlepnost marsikaterega kmeta ne drzne samo zahtevati predmetov vsakdanje porabe, temveč vse, celo naine-potrebnejše stvari in luk3us ter celo zlato poročnega prstana, da tako izkoristi bedo in stisko.
To neodgovorno ravnanje se maščuje prav tako na kmetskem, kakor tudi na mestnem prebivalstvu. Večina meščanov je zaradi dobička nekaterih brezobzirnežev izpostavljena najhujšemu pomanjkanju, kmetskemu stanu pa
v uajvet ir> škodo onih, ki pošteno zadoščajo svoji oddajni dolžnosti, preti ^ slučaju splošne besede osovražena nadloga rekvizicija.
Proti razvlačevanju pridelkov bo državna oblast nastopala z vso svojo močjo. Pohlepnost in krivičnost se morate zatreti pri kupcih in prodajalcih, zakonu se mora pribaviti spoštovanje in veljava. Kmetovalcu se mora zavarovati moč pri njegovem dragocenem delu, ne sme se po ponudbah vsiljivih tihotapcev izpostavljati najstrožji kazni, meščan pa naj brez zapravljanja svojih moči in svojega delovnega časa po pravilnih cenah dobiva najvažnei«Ja živila.
Vlada je trdno odločena, da se brezpogojno izogne povrnitvi težav, v katerih se je nahajala oskrba prebivalstva v poteklem letu. Zato bo skušala vsako prodaio državno uporabljenih pridelkov, zlasti krušnega žita neupra-
vi čenče m preprečevati z vsemi sredstvi. Oblasti so dobile nalog, da vsakogar, kdor poljske pridelke, zlasti pa žito in moko. prodaja neopravičeno, tn vsakomur, kdor ta živila neupravičeno kupuje, skratka kaznujejo kar najstrožje. Zaporna kazen se bo izrekala v najvišji dovoljeni meri proti kupcem in prodajalcem in poleg tega tudi najvišja dovoljena globa. Pri tem se ne bo nikakor oziralo na stan in čin. Kar se bo kakorkoli prenašalo aH prevažalo žita ali moke, zapade brez obzira in sicer tudi v najmanjših množinah zaplembi. Ravno tako se proglasi za zapadel tudi izkupiček in sicer denar kakor tudi v zameno dano blago. Ukrenilo se je vse potrebno, da se bo promet z živili strogo nadziral, za kar najhi-trejo zasego razvlečenih zalog in poizvedbo prodajalcev se je organizirala posebna služba.
Uporabiti se mora vsa strogost zakona, da se napravi konec proti zakonitemu oderuškemu početju, kajti edino le popolno zbranje in pravična razdelitev domačega krušnega žita nas obvarujeta najtežje bede. ohranita notranji ' mir države in nas približata
C kr. minister in vodja urada za ljudsko prelirano:
P«d L r.
--—_i
Aprovizaciia.
EP Kis na zelene izkaznice B št 3001 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 2001 do konca prejmejo kis
pri Muhleisnu na Dunajski cesti v torek dne 3. L m. popoldne. Določen je tale red: od 2. do 3. št. 2001 do 2180. od 3. do 4. št 2181 do 2360, od 4. do 5. št 2361 do konca. Stranke dobe za vsako osebo pol litra kisa. Liter stane K 1'40.
-f- Usti, ki so zamudili čebulo. V pisarni mestne aprovizacije se oglašajo še vedno stranke, ki pravijo, da so zamudile zadnje delitve čebule. Kdor ni prejel čebule, je dobi v sredo dne 4. tm. v telovadinici deške ljudske Šole na Ledini in sicer popoldne od pol 2. do pol 6. Stranke se morajo izkazati z nakazilom za krompir m plačajo kilogram po 2 K 50 v. Kdor ima poleg nakazila za krompir še katerokoli izkaznico ubožne akcije, plača kilogram po 1 K. Stranke dobe za vsako osebo po 2, kg čebule.
-r- Aprovizacija Južne železnice v Ljubljani deli od 3. septembra dalje moko, sladkor, milo in pralni prašek po sledečem redu: 3. septembra dopoldne ŠL 1 do 350, popoldne št. 351 do 7p0, 4. septembra dopoldne št. 701 do 1050, popoldne št. 1051 do 1400, 5. septembra dopoldne št. 1401 do 1750, popoldne Št 1751 do 2100, 6. septembra dopoldne št 2101 do 2450, popoldne št 2451 do 2S00, 7. septembra dopoldne Št. 2801 do konca. Dopoldne od 8. ure do pol 1. popoldne, popoldne od 3. do 6. zvečer.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
t
Po triletnem trpljenju umri nam je naš dragi soprog, oz.
oče in tast, gospod
Fran Podkrajšek
revident juž. žel. v p.
dne 31. avgusta, ob 7. uri zvtCer, previden s sv. zakramenti
Žalostni naznanjamo to za nas tako bridko vest vsem sorodnikom, prijateljem in znaicem Pogreb gre v ponedeljek, 2. t. m. ob 6. uri popoldne z Reslieve ceste št. 24, k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Sv. Petra.
V Ljnbljacl, dne 1. septembra 1918. 4567
Ana Podkraišek roj. Toman, soprogi. — Vida, Olga Bzjak roj. PodkraJ&ek, hčeri. Vili Blsjak, zet
ttlaTBl zaitop sa Eraafsko o. kr. jmt!y. zavarovalnica Asolmraztrat ftenerali v Trata naznanja, da je njega mnogoletni zaslužni sotrudnik, gospod
Leopold Petras,
▼pok. uaiaik a. kr. prlv. AaslonrailMi
(laser ali
r starosti 92 let preminul.
Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 2. septembra ob 4. uri popol. iz hiše žalosti Vodnikov trg št. 1.
¥ MvMJaatj dne SI. avgusta I9ia
obvestita.
+
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena sestra oziroma teta, gospa
Klementina Pauser, roj. Arho
danes, dne 1. septembra 1918 ob 3. uri popoldne po sprejemu sv. zakramentov za umirajoče, preminula.
Pogreb blage pokojnice se vrši v torek, dne 3. septembra 1918 ob V* 5. uri popoldne.
Maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi sv. Štefana v Ribnici.
Venci se v korist dobrodelnih društev hvaležno odklanjajo.
¥ Ritale!, dne ]. septembra 1918.
Žal«]očl oitalL
Stran
.SLOVENSKI NAROD" dne 2. septembra 1918.
199. štev.
Patrta najgloblje žalosti naznanjava vsem sorodnikom ijatcljetn In znancem prežalostno vest, da je najina nadvse fcrjererin nepozabna soproga, oziroma mati, gospa
Uršula Triglav
▼ nedeljo, dne 1. septembra t. L ob 3. uri zjutraj po kratki, nrujćepolm bolezni, previđena s tolažili sv. vere, v starosti 37. let'bPKuvdano preminila.
Pogreb drage nepozabljene pokojnice bode dne 2, septembra 1918, ob 6. uri zvečer iz hiše žalosti.
8p. Logatec, dne 1. septembra 1918. 4566
Valentin Triglav, c. kr. brzojavni mojster,
soprog.
ZorLa Triglav,
hčerka.
Iseem dobro ohrani eno
pohištvo
l). — Plačam v živilih ali deloma tudi v denarju. Ponudbe pod: „pobisrvo 4554« na upr. »SI. Nar.«
Kapi se dobro ohranjen ""^gajS
planino.
Cenj.,ponudbe na upravn. »Slov. Naroda«'^ od:    dober planino 4524".
Sprefme se v najem manjša mešana
trgovina
bodi si na Kranjskem ali Spodnjem Štajerskem. — Ponudbe se prosi pod „trgovina" postno leteče Postojna.
Proda se močan, lepo prenovlfen
Ml voz (breb)
s tapeciranimi sedeži in naslonjali ob straneh. — Prpstoren je za 10 oseb. Josip Zelene, Vrhnika. — 4493
Sprejmejo se tri deklice
na sta pora n? e in hrano v zračno
sobo-s etektrfdho.razsvetfjavo. Plačilo nekaj rv živilih in nekaj v denarja. — Izve se: Praiakova ulica štev. 10, treffe nadstropje desno. — 4526
Solidna, pridna deklica, stara 22 let,
gptočiinn natakarica,
želi kot taka sprejema v večjo gostilno ali restavracijo. — Vstop takoj. Dopisi se prosijo pod „Pošten In vdana 4463" na upravn. »Sloven. Naroda«.
Gospodična
zmožna slovanske In nemške stenografije in poizvedovanja v zemljiški kniigi z večletno prakso ieli službe V pisarilo. Ponudbe na uprav. -Slov. Naroda« pod „Angela 4509".
Sobno opravo,
ki je bila kupljena na Tržaški cesti, naj dptj£na gospodfčna blagovoljno tekom 8 dni prevzame, ker se rabi prostor/ali naj pa naznani natančen naslov, kam naj se oprava odpošlje. 4498
Prodasta se
dve mladi kozi
in S kotlića. Kolodvorska nI. 7.
obstoječe iz sobe, kabineta In kuhinje, s sjanovanjem z dvema sobama, kabinetom ^in kuhinjo. — Cenjene ponudbe pod „prememba sfanovanla 44B4U na upravn. »Sloven. Naroda«.
Prazne vreče
vsake vrste In suho gobo kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po*najvi5jih dnevnih cenah trg. firma
1 Kušlan, Kranj, Gorenj.
kakor tudi druge zaplembi ne podvr-:;4eielne'*in gozdne pridelke (ma-/Jagode, med itd.) kupuje po naj-ceuah. M. HAJfT, Krsni. 2693
Kupim dobro ohranjene
vinske sode
U^nrastovego lesa. — Ponudbe na (naslov Ljubljana, poštni predal 145
STANOVANJE
S
^fillnl* saeštaSod aB^JjB^Jestu aI'
dalje. Ponudbe pod ,,f tano-pronal Štev. 2,
3415
za lahka domača dela. — Vpraša se: Pollanska cesta st. 21, dvorišče.—
Vstopi lahko takoj. Plača po dogovoru.
cena 50—100.000 K na Kranjskem ali Spod. Štajerskem. — Naslov pove upr. »Slovenskega Naroda«. 4555
Proda se več litrskih in pollitrskih
I
in ienof (gorčica) v kozarcih po 12 kg. — Cene po dogovoru. Kje, pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 4513
sliši isiM
išče   BALKAN". Pliča po dogovoru. — Zglasiti se je v pisarni Dunajska cesta štev. 33. 4560
Učenec
močan, s primerno Šolsko izobrazbo, pošten, ki ima veselje do trgovine, se sprejme takoj pri Andreju Kroaelju, trgovina z mešanim blagom in hrvaškimi uvoženimi pridelki, Bobova pri Brežicah, Spod. štajersko. — 4519
Deček,
star 15 let, z dvema gimnazijskima razredoma in s pripravljalnim razredom trgovske šole, želi vstopiti kot učenec k mehaniku ali elektrotehniku. — Prijazne ponudbe s pogoji do IS. septembra cod naslovom „Dolen;sko št. 3 4533" na upravn. MSlov. Nar."
Spreten
se spre me tako). Hrana in stanovanje lahko v hiši. Viljem Pfundner, "ranj & 133. 4537
Proda se takoj dobro ohranjen
pisalni stroj
znamka „Ideal" in ena Blagajna it. 2 „Weriheim". Vpraša se na postni predal 110, Ltubllans. 453S
it:
umetniških, ljubavnih, šaljivih, nabožnih, pokrajinskih, pomorskih, takih s kinematografskimi umetniki itd. dobavlja najceneje Miroslav Elsenmen-ger, Dona] V., Schdnbrnnnerstr. 48 Cenovniki zastonj. 3897
Zenitnn ponudba.
Vdovec brez otrok, 32 let star, c. kr. državni poduradnik, se želi spoznati z gospico ali vdovo, ki bi imela nekoj imetja. Najraje bi se priženil na posestvo, ker ima v poljedeljski in gospodarski stroki večletno izkušnjo In prakso. — Samo resne ponudbe pod šifro: „veselje do gospodarstva 4548M na upravn. »Sloven. Naroda«.
Christofov učni zavod
I v Ljubljani, |
MifctoSKejva cesta it 8
vpisuje Se ves september vsak % delavnik od 2.-6. ure popoldne. Najbolje obiskovani zavod.
Gojenke in gojenci dobe po posredovanju ravnateljstva hitro prav dobre službe. — Dnevni in večerni kurzi. — Šolsko leto se prične 1. oktobra 1918 ob 8. uri zjutraj in traja samo 10 mesecev. Vpisnina 3 1% mesečna
I  mttUttH       komad K 19.—, 20.—, 25.-, 27.— in K 30 — razpošilja
^Ant. letnik, Borovlie, Koroško.
KARBIDNE SVETIUKE
Srbečico, hraste, lišaje
odstrani prav naglo dr. Plesch-a izvir, postav, varovano ,,SKABA-FORM" - mašilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3—, veliki K 5*—, porcija za rodbino K 12—.
S=z= Dr. E. Resdi's Kronen-Aeotheke (6y0r), Raab Ogrsko. -
Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „pri zlatem Jelenu",
_ Llnallana, Marijin trg. 880
■ejr* Pozor na varstveno znamko „SttABArORh?" sanjaj
IGORIN
"e».
zatre čudovito naclo
3734
mr mr stenice
vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 13 X, brizgalnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogr~ko: Lekarna Mpri upanju11 Apotheke »zur Hoffnung«, Pics 45, Ogrsko. Olavna prodala v LJubljani* droeeriji Anton Kano in B. Čvančara.
Kupim l cfalilonir o
: >o litrske vinske, konja    aj9 £J       B R i ^fc?
kove in šampanjske
dalje steklenice od kisle vode (slatine) od % do 1 V2 litra v % naložbah od 5000 kosov naprej
A. K0HN, PRAGA, KARMN, Kaizlova 5.
ližejo se nakupovališfa. "&t>. 4300
Izvrstna zdrava naravna
HRVATSKA VINA \u±m
rdeče okoli 9n  po K 10"—, rumeno okoli 10% po K 11*— po litru, brez soda, franko Karlovec, ponuja dokler je še v zalogi
Filip Frohlich, Karlovec.
Kupec ima poslati sode kakor tudi denar naprej, ali pa primerno kavcijo, ostanek na povzetje. Kupec more izjemoma dobiti tudi sod če ga povrne v roku 14 dni. 4266
x
X X X X X X X
:xxxxxxxxx xxx ixxxxxxxxxxx
X
Došle
mlatilnice
so zopet
za pogon s silo ter z roko. Dalje imam na razpolago tudi čistilne mlatilnice in vsakovrstne poljedelske stroje kakor: čistilnike, trijerje, stiskalnice za grozdje in sadje, mline za žito in sadje, gepeljne, slamo-reznice, brzoparilnike, kotle za žganje, brane, pluge itd. iz naj-večih tovaren, zajamčeno dobre kakovosti ter po najnižjih cenah.
X X
X
X X X X X
g
KXXXKXXXKXXXXXXXXKKXXXXK
FRANC HITTi,
poljedelskih strojev, LJUBLJANA, Martinova cesta 2.
Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano in dokazano najboljših rolnih mlinov, pripravnih za vsako mletev. 4442
Kolesarji, pozor H
Kdor se hoče dobro in trajno voziti, naj si nabavi
prve ovstr. patentirane obroče za kolesa.
Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in časa. Dobijo se obroči na Marife Terezije cesti štev. 6. —
Kolesa se imajo pripeljati seboj. — Generalno zastopstvo
za Kranjsko: , 4534
Ernest Aljaniii, Ljubljana.
Štv.6I3.
Naznanilo.
Na o. kr. državni obrtni šoli v LJubljani se prične
šolsko leto 1918/19 z dnem 19. septembra 1.1.
Otvorjeni bodo naslednji oddelki: 1. višja obrtna stavbna šola (stavbna strokovna šola); 2. višja obrtna šola meh. tehn. smeri; 3. strokovna šola za lesno Inbameneno kiparstvo; 4. tonska obrtna šola; 5. lavna risarska In modellraka šola* — Ostali oddelki zavoda ostanejo
tudi letos zaprti.
MT Sprejemni pogoji: "VB
A) za obe višji obrtni ^oli: a) Absolvirana spodnja gimnazija ali spodnja realka; nezadostni redi v tujih jezikih se ne upoštevajo, ako je vspeh v ostalih predmetih povprečno povoljen; ali b) absolvirana meščanska šola (sli enako organizirana 8 razredna ljudska šola), ako je učni vspeh v vsakem predmetu vsaj povoljen. Starost 14 let, sprejemni izpit is učnega jezika, matematike in prirodopisia, eventualno tudi risanja. Učenci višjih obrtnih šol Imajo pravico do enoletnega prostovoljstva. kakor dijaki v višjih razredih srednjih sol.
S) sa ostale oddelke: Dovršena ljudska šola, starost 14 let Vpisnina 1 a* šolnina 1 K na semester. 4557
Vpisovanje za oddelke 1.—4. je 16. in 17. septembra, za javno risarsko šolo v nedeljo, 29. septembra. — Sprejemni izpiti se više 18. septembra. — Natančneja pojasnila daje
ravnateljstvo.
Ravnateljstvo c kr. državne obrtne šole
v Ljubljani, 30. avfusta 1918.
Modistinja
spretna moč, se sprejme v trajno sla-Žbo. Ponudbe sprejema uprav. »Sloi Naroda« pod „Modistiaia 4430",
1
o
Faiera manufakturna ali špecerijska trgovina sprejme 14-letnega fanta iz uradniških krogov kot vajenca v uk? — Naslov v uredništvu »Sloven. Nar.« — 4556
Eden alt dva dijaka
se sprejmeta na stanovanje k st|-
reiši ženski. Eventualno hrana, če $e prispeva v naturalijah. Vprašanja po^ Dijak 4546" na uprav. »Slov. NarJ*
Tesarje in mizarji
proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbljeno) sprejme AFTTOlf S TE I IVER, Ljubljana, Je rac ova ulica št. 11. 1
Vzame se v najem, odnosno knw
i za ii
Ponudbe z navedbo pogojev je nas'o-viti na Anton Iskra, Bohinjska Bistrica, 4l5e
DIJAK
iz dobre kmetske hiše se sprejme na Stznovar.fe. — Naslov pove upravn. »Slovenskega Naroda«. 4495
Več gospodov
se sprejme na hrsno. — Poizve se v Slomškovi ulici štev. 19. — 4115
WJako dobro obran!en
šivalni siroi (JAX)
le xa 2S0 K naprodaj. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda.« — 4553
ii i druga živila
se dobe za fino namizno olje. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 4564
samostojna aranžerka, zmožna sloven-i ščine in nemščine, se takoj za stalna sprejme z vso preskrbo vred. — Ponudbe na Bozo Wolsk, modistln^o v Celju, Gosposka ulica 4. — 4530
Snpnfem umetno
in splošno vse, kar je starinsko. Posredujem pri prodaji posestev.
ALBERT DERGANC, brivec
Frančiškanska  ulica 10. 14^8
in učenka se takoj sprejmeta. Prednost imajo take, ki stanujejo v Ljubljani. — Ponudbe natvrdko Fr. Iglic, trsrovina s papirjem, Ljubljana, Mestni trg it 11. 453q
Zenitna ponudba.
Železniški poduradnik, vdovec, 35 let star. z dvema otrokama ter imetjem 10.000 K v gotovini, 2eli znanja v svr-ho poroke z zdravo in pridno gospodično ali vdovo brez otrok, neomade-ževane pretekiosti. Le resne ponudbe s sliko ter natančnim naslovom naj se pošiljajo na upravništvo .Slovenskega Naroda« pod: „Jesen 4489". Tajnost strogo zajamčena.
V lepem kraju na Gorenjskem se prodat iz proste roke
velika
• v
v kateri ie bila svojčas stara, znana gostilna. Hiša stoji na lepem, prometnem prostoru, v neposredni bližini cerkve, sodnije in kolodvora, V hiši je vodovod in električna luč. Cena po dogovoru. Naslov se zve v upr. lista. 4239
ii
se sprejme t ali o 1 na graščino z večjo družino. —• Osebne in pismene ponudbe: Kongresni trg it. 14, II.
nadstropje. 4551
ODlEMAL
za večjo množino pravega
Jedilnega kostanja
se lsee pod:  „Sotona 1918 4562«
na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Dr. Ferdinand Hffller,
odvetnik v Celovcu, lice sa takoj
solicitutorln.
Službene in  življenske razmere zelo ugodne. — Ponudbe takoj na gornji naslov. 4508
v LJubljani
■saznanja svojim cenjenim odjemalcem* da ostane trgovina radi smrti lastnika ie do 21. sept zaprta in se bo volila potem zopet v polnem obratu. 4552
šče se vešč in zanesljiv
mlinar
:a večjo tovarno cementa na Spod. Štajerskem. Poleg dobre plače prosto stanovanje, kurjava in luč. Hrana iz tvorniške kuhinje odnosno živila iz Konzuma po zmerni ceni. — Ponudbe s prepisi spričeval ter navedbo mogočega vstopa, pod: 9VT. C. 23/4583u :a upravništvo >Slovenskega Naroda".
Iftče aa
za občino v goriški okolici. Zmožen rnora biti slovenščine in nemščine, po možnosti tudi laščine. Prednost imajo zmožni vojaški invalidi slovenske narodnosti ter prosilci, ki so bili že v enaki službi. Plača po dogovoru. — Pismene ponudbe z opisom doseda-r.jega službovanja je vložiti do 15. septembra 11. pri Posredovalnici za c^r'š :e begunce v LJubljani. 4561
Trgovin'    *nme:: ur :: srebrnine
F; Čuden Sin
se nahaja
nasproti gl. pošte
v Ljubljani. 3221
I
lllllItlll|llllliailltUllllllllilIllIltillllltlIllllIIIIlIIlIiaU!iiiilll||||llllllllllllllll||||l||i|iiiiitiiiiil4lllBllll
Nojlepši film Sezone g Kino Central v dežtl. giedaiišču:
r Pesem ljubavi in bolesti."
Sestavil v petih dejanji i ERNST RCICHSR.
ŠTELA
v glavn
zato pri teh predstavah zvišana
HARF
vlogi.
4501
Stroški za predvajanje tega filr 14 v Ljubljani presezajo 8000 K, |
vstopnina 50 vin. za osebo.
■i iiiiiitfiiiitiiittiitiitiiitiiiiiiiitfiiiiiiiitiitiiiiiiiitniiiiifttiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiittiuf11
05
CAWXUU
06
26
68
53670
353X