Poštnina pfacuna » aorevmi IHartoorM r Cena 1 Din Leto IV. (XI.), itev. 187 Maribor, torek 19. avgusta 1930 »JUTRA« razun nedelj* in praznikov vtlak dan ob 16. uri R»4un pri poltntm tek. *»v. v Ljubljani it. tt.409 Kutino. pr«j«Ti»rt v upravi «11 po poiti 10 Din, dotlavljtn na dom p« 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceata it. 13 Oglati po larlfu Oglat* tprajama tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiarnova ulic* It. 4 Zli duh Nemčije Pokojni nemški zunanji minister dr. stresemann, nedvomno najsposobnejši ufžavnik sodobne Nemčije, je kot hladen računar in trezen presojevalec mednarodnega položaja Nemčije, vodil predam politiko mirnega sporazumevanja kolaboracije evropskih narodov- Le niegovl uvidevnosti, njegovi diplomatični Pfetnosti se ima Nemčija zahvaliti, da je 10 tako Porenje kakor tudi Poruhrje 5‘^časno izpraznjeno. Francija je v to 1» u s*cer tež^ega srca privolila, vendar sprav temu Nemčiji roko y°da Stresemannov duh ni dolgo pla-, Bad Nemčijo. Gotovi parlamentarni r ?8i so se kmalu po njegovi smrti začeli Je ogreval za ravlzljsko politiko, ka-ie i politiko sporazumevanja, čeprav Dr^ l prave vzroke za ta preokret ®dvsein v konkurenčnem boju med polnimi političnimi strankami oziroma SpDacljami. Tembolj pa je zato presene-, vso evropsko politično javnost poiz-balon, ki ga je spustil pred dnevi Dnir državni minister za okupirane :r*r*jlne, dr. Trevlranus, v državnem P°ni na dan proslav 12 letnice welmar-faWixStave. Trevlranusov govor moremo ,®*° nazvati le poskusni balon. Do-5jla* naj bi namreč, kak odmev bi napra-hfti» ”0Ve n«mške težnje ne samo pri naj-interesirani Poljski, temveč še prav ran6 0 Br* zapadnlh velevlastlh. Trevi-nus je zahteval, kakor znano, v svojem #fJ?ru revizijo verzajske mirovne po-g.,.11Popravo »krivic«, storjenih Nem-in t rn^ Šleziji, s polskim koridorjem revi tUDac^° saarske*a premogovnega npU ^icer so nekateri nemški, čeprav mi? rnl Putiki, tudl že poprej na- na Potrebo revizije mirovne po-vnh if v korist Nemčije, vendar tega orliču a nikdo dosedaj ni spravil tako ttiLnf * v ^avnost> kakor aktivni nemški rani ^reviranus. Čeprav pa je Tre vina*^ sYoj senzacijonalni govor kmalu l»ft omilil in olepšal, vendar a tem nika-tem n Pomiriti držav, ki so pri m vprašanju direktno interesirane: v kotV-^tl Poljsko, v drugi pa Francijo eovuilVarico stanja, ustvarjenega po zma T0jnl na<1 centralnimi državami, rart« ■ vlada sama je seveda takoj u-fepw pr°testirala v Berlinu, general Go-niar*’«i tŽ®n najintimnejših prijateljev 8a*n ^Jlsudskega, pa je skoro isto* de?a0,>°. Priliki proslave lOletnice »ČUr sk* n * — znamenite zmage polj- Had 1. 1920 pred vratmi Varšave Sol _7®,)ževiško vojsko — Izrekel lakonl-J>ada : *Ntti pedl zemlje, ki nam pri-rokl. r> , v? na na5 rod, ne damo iz Dač rt*, ,J:s,ca J®,* temi svojimi koraki l5e na^ 1 Jasno precizirala svoje stali« naclJonisHstc)va^nOVC^im san*am nem^ih 0fictjfelna Anj;'lija še ve-ne strini čeprav se tudi ona So Se via 2 *ksaltacijo Trevfranusa, pa Pasovi ^ P°iavili tudi že zelo resni 011 nevatni,fl/are, Nemčijo pred podobni-ooizkfisi in opozarjajo na Predsednik vlade na Bledu MINISTRSKI PREDSEDNIK GENERAL 2IVKOVIC JE PRISPEL DANES NA BLED IN SE NASTANIL V VIU WILS0NIA. BLED, 19. vagusta. Z dopoldanskim brzim vlakom se je pripeljal danes iz Beograda preko Ljubljane na postajo Lesce-Bled ministrski predsednik general Pera Živkovlč v spremstvu ministra Uzunoviča. Na kolodvoru so predsednika vlade pozdravili predstavniki oblasti, nakar se je takoj odpeljal z avtom na Bled in se vpisal v dvorno knjigo. Opol- dne je odšel z ministroma Uzunovldem in dr. Lukičem na obed v grad Wilso-nio, kjer je predsednik vlade gost ministra dr. Shvegla. General Živkovič je sijajno razpoložen in se divi krasotam Gorenjske, zlasti Bleda. Na Bledu ostane 2—3 dni In bo poročal vladarju pri tej priliki o raznih tekočih vladnih poslih. Pred reformo železniških tarif ZANIMIVA SEJA TARIFNEGA ODBO RA. GENERALNI DIREKTOR ŠREP-LOVIC O POTREBI REFORME PREVOZNIH TARIF. BEOGRAD, 19. avgusta. V dvorani industrijskega doma je bila včeraj v navzočnosti delegatov vseh važnejših gospodarskih organizacij in ustanov otvorjena konferenca tarifnega odbora. Prometnega ministra je zastopal na konferenci generalni direktor državnih železnic inž. Dimitrij Sreplovič, ki je otvoril konferenco z daljšim govorom, poudarjajoč važnost tarifne reforme, ki je na dnevnem redu. Izvajal je, da je glavna naloga tarifnega odbora, da skupno s prometnim ministrstvom prouči potrebne ukrepe in določi smerice tarifne politike, ki mora biti v skladu z našimi gospodarskimi razmerami in potrebami. Zato so sedanje tarife često predmet ostre kritike in pritožb, ker niso več v skladu z gospodarskim razvojem. Tarifna politika se mora temeljito reformirati in postaviti na novo o-snpvo, tako da bo v resnici pravilna, pravična in v popolnem skladu z našimi gospodarskimi interesi. Zborovalci so izvajanja generalnega direktorja državnih železnic sprejeli z odobravanjem na znanje. V imenu gospodarskih krogov se je zahvalil g. Vasa Jovanovič, poudarjajoč zadovoljstvo gospodarskih krogov, da jim je na ta način omo gcčeno izraziti svoje želje In predloge. Gospodarski krogi polagajo na dobro organizacijo in funkcijoniranje prometa največjo važnost, zavedajoč se, da je od tega v veliki meri odvisen razvoj in napredek. Nato so sledili referati zastopnikov posameznih gospodarskih panog o njihovih željah ih zahtevah glede tarifne reforme. Dr. Mautner je v Imenu saveza lesnih trgovcev v svojem govoru izrazil celo vrsto želj glede izboljšanja sedanjih razmer. V imenu udruženja izoznikov je govoril dr. Dragiša Matejič. Tajnik saveza rudarskih podjetij dr. Vrhunc Je obrazložil v daljšem govoru stanje rudarstva in predloge za rešitev problemov, ki so na dnevnem redu. V imenu pokrajinske zveze in« dustrijcev v Zagrebu je govoril dr. Mak- so Bauer, v imenu centrale industrijskih korporacij dr. Cvetko Gregorič, za planinska društva Vladko Zajc, a za zvezo trgovskih potnikov Franjo Hirschlich. S tem je bila današnja otvoritvena seja tarifnega odbora zaključena. Na današnji seji se bodo pričele podrobne razprave o posameznih problemih, ki so na dnevnem redu. Reorganizacija sovjetske armade PARIZ, 19. avgusta. Uradno vojaško glasilo objavlja poročilo nekega vojaškega strokovnjaka, da se pravkar pripravlja popolna reorganizacija sovjetske vojske. Novo oboroževanje se vrši z veliko naglico. Vsaka stotnija bo dobila po 8 strojnic, vsak roj po 1 prenosno strojnico. Navadne puške in revolverji so bili znatno izboljšani. Vojna industrija dela nepretrgoma, posebno maske proti strupenim plinom. V kratkem bosta zgrajeni 2 novi veliki tvornicl za izdelovanje eksplozivnih snovi. Kljub težkemu finančnemu položaju nabavlja vlada z veliko naglico razna vojna sredstva v inozemstvu. Naročila je med drugim tudi 400 letal in 40 tankov, dočim se je nakup podmornic v Zedinjenih državah vsled odpora ameriškega vojnega urada ponesrečil. Boj proti brezposelnosti u Rmerikl WASHINGTON, 19. avgusta. Kmetijski minister Myd« je nakazal 200 milijonov dolarjev podpore za poljedelce, ki so bili oškodovani od suše. Od tega bodo izdali 50 milijonov za gradnjo cest, da se nudi tak nezaposlenim prilika za zaslužek. Vlada pa pričakuje, da bodo tudi vse prizadete države same še votirale v to svrho večje vsote, tako da bo na razpolago 250 milijonov. Najbolj kočljivo jc sedaj vprašanje prevoza 500.000 glav edino pravo pot, ki jo Je naznačfl veliki Stresemann. Poincare sam — ta veliki francoski državnik — J® opozoril na nedotakljivost mirovnih pogodb in obenem trdno voljo Francije, da jih Ščiti. Le ena pot more voditi do drugačnega stanja, pravi Poincare, in to je pot — direktnega sporazumevanja, ki pa mora biti vseskozi prežeta s prtiateljskim duhom in pravilnim ;*znmevanje,»i položna. Pred- vsem pa mora Nemčija, kakor pod Stre-semannom, tudi vnaprej voditi odkrito in lojalno mirovno politiko. Minister Treviranus je vsekakor napra vil s svojim govorom Nemčiji slabo u-slugo, pa čeprav naj bi morda s tem samo podprl volilno propagando in olajšal delo svojih prijateljev — nemških nacijo- nallst™. goveje živine in dveh milijonov ovac Is države Montagne. Delo mora biti namreč izvršeno v enem tednu, sicer bo živina na popolnoma ožganih pašnikih poginila. Izprememba ustave u Egiptu LONDON, 19. avgusta. Eglptski kralj Fuad in ministrski predsednik KSldki paša nameravata izvesti obsežno izpremembo ustave. Najvažnejša točka je zmanjšanje števila poslancev od 250 na 100, od katerih bo tretjina imenovana od vlade, dočim bi druge izvolil takozvanl volilni kolegij, obstoječ iz delegatov prebivalstva. Železniška nesreča u Franciji PARIZ, 19. avgusta. V bližini postaje Bolay pri Metzu sta trčila danes dopoldne neki s premogom natovorjeni tovorni vlak ter potniški vlak, ki Je peljal rudarje iz Metza. Pri nesreči so našle smrt 4 osebe, 35 oseb pa je bilo težko ranjenih; od teh se jih vrh tega 15 bori s smrtjo. Z avtomobilom na mozirsko planino Po uspešni prvenstveni vožnji S »Tatra« avtomobilom na Urško se je poda! preteklo nedeljo zopet znani celjski športnik in alpinski vozač gosp. Werner Stiger s 7 osebami, zastopniki tiska in amaterskimi fotografi, na 1590 m visoko Mozirsko planino v celjski okolici. Bilo je mrzlo nedeljsko jutro, soln-ce je baš vzhajalo za gorami, ko je sedem mladih obrazov zrlo z gibajočega se avtomobila naprej proti obronkom Mozirske planine. Ta je naš cilj. Prvi hočemo doseči to krasno smuško planoto, ki jo turisti poznajo samo po lepih senčnih stezah, prvi ho čemo pokazati možnost in orati ledino naše bodoče alpinske avtomobili-stike. V Mozirju zavije kolovoz na desno proti Sv. Radigundl. Pod vznož njem nam je vlažna zemlja namignila, naj v popolno varnost nadomestimo snežne verige na zadnja dva para koles. Končno začne vzpon, ki ga še ni preizkusil nobeden domači avtomobilist. Na večjih mestih visi svet nad 40 stopinj. Seveda močna otežba »članov ekspedicije« je dala dovolj pritiska na zadnja dva para koles, da se z zadostnim trenjem Še s prlllčno br-zino obvlada ta ovira. Mimo kmeta Kebra Je pot lahka. Potem pa zopet strmina — zato pa krasen razgled na celjsko In savinjsko dolino. Se Kum nas pozdravlja In Gorjanci. Pri kmetu Jugu smo se naužili krasnega razgleda. Jasno in mirno Je bilo, le glas va§-kega zvona Je bilo slišati... mi pa smo gledali naprej, kako bo nekoč tekla po naših podgorjih cesta, ter vabila tujce v drugo Švico, ravno tako romantično lepo in bogato naravnih krasot kot jih Ima domačija velikana Matterhoma. Zopet drdrajo kolesa In brehibnl motor poje svojo jekleno pesem. Še zadnja eksponirana točka radi ožine poti In prepada in že smo pri Mozirski koči (1590 m). Noš triosov-ni »Tatra« nam je bil sredstvo k uspeš nemu obvladanju naše nalocre. in je uresničil naše želje. Werner Stlsrer je s tem nanravil veliko pionirsko delo in velik historičen moment alpinske »m avtomobilske turistike. O Dalmaciji In njenih krasotah KAKO ŽIVE DALMATINCI? RAZMAH PO L 1918. — ČARI MORJA - ŽIVLJENJE V KOPALIŠČIH. — Malokatera država ima tako lepo rivi* jero kot naša. Samo poglejmo krasna morska kopališča in letovišča: Crikveni* co, Malinsko, Makarsko, Krk, Aleksandrovo, Rab, Hvar, Kaštele, Dubrovnik in Lokrurn. Za Avstrije pred svetovno vojno je bila Dalmacija še zelo revna, Avstrija je dvigala le Trst in Reko na račun Dalmacije, ki je propadala. Železnic ni bilo, razen kratkih prog, ki pa.so bile radi tega, ker niso imele nobenih zvez, skoraz brez pomena. Madžarska, se stavni del bivše avstro-ogrske monarhije, je tudi vedno nasprotovala gradnji ker se je bala, ker je hotela imeti Dalmacijo zase. Mnogo je bilo boja v parlamentarnih sejah, a ni bilo uspeha, šele . v. svetovni vojni je zgradila Avstrija železnico od Ogulina do Gračaca. Dalmacija je pa komaj dihaia pod težo tolikih udarcev. Šele po 1. 191S se je začela dvigati. Tujski promet raste-vedno bolj. Najštevilnejši obiskovalci - našega Jadrana so Čehi in Poljaki, ki so si zgradili tudi svoje vile, v manjši meri Nemči,' Angleži in Francozi. Vse pa obiskuje naše starine: Split in Trogir. Povsod vidiš fotografske aparate, mnogokr.it slikarje z umetniškimi lasmi: vse hoče spomin iz Dalmacije. Vmes pa se mešajo: najrazličnejši jeziki. Marsikdo ti stavi vprašanje v jeziku, ki ga ne razumeš. Vsa kopališča so zasedena. Vse se zanima za. Dalmacijo, na katero vabijo tudi inozemski časopisi in umetniška propaganda Jadranske plovidbe za podvig našega morja, kafero najdeš v Avstriji v večjih hotelih, - prav tako pri nas. Ni tujcev ustrašila katastrofa »Karadjordja«, še v večjem številu so nas obiskali po veliki potresni katastrofi v Italiji. Ni čudno, da je tolik promet. Samo poglej morje’ modrojasno kot ilibje oko, krasne nasade smokev, mandeljnov, vinske trte, oleandrov ih dalje na jugu pri Zeleniki nasade oranž, datljev irj limon, dalje poglej naša stara, žgodbvin-ska mesta z mnogimi izkopinami v Solinu, Splitu, Trogirju in Kninu. To vleče, to je magnet našega Jadrana. Povrh vsega pa še vedno jasno nebo z vedno,žarečim solncem, krasni hoteli š Še lepšimi parki, krasne vile, najmoderneje izdelana kopališča, n. pr. Bačvice pri Splitu, zvečer pa muzika povsod, da pleše tudi morje: «' .V kopališču: krasno urejeni plavalni kostumi vseh, moških in žensk. Če se solnčijo, se posebno dame bojijo za,svoje nosove in sl natikajo na nje rdeče, modre, rumene in zelene kapice. Pogled na takšno živobarvno skupino si lahko mislite! Pa ne, da bi jih Mariborčanke sedaj posnemale. V vodi igrajo tenis, mečejo žogo, da odletava od širokih angleških čelad, ležijo na gumijastih obročih, čitajo, zajtrkujejo in pušijo. Vse se kopa predpoldne. Popoldne vse spi, zvečer je promenada, boljše bi rekli, razstava večernih toalet, po promenadi pa muzika in pjes. Pari se vrtijo drug za drugim in plešejo najraje tango »O donna Clara«, al pa . »Du bist njein Štern«, pa tudi »Scho-ner Gigolo«. Posebno ljubijo prvo in'jo igrajo povsod najmanj 5 krat na večer, da se človek že naveliča. Kaj dela Dalmatinec? Mnogo rte, to nam je znano. Ob 4. zjutraj vstane, gre »napolje«, gledat nasadov smokve, vin ške trte in mandljev, popravi, kar treba in pride ob 7. domov. Takrat že' začne pritiskati vročina in on gre počivat. Sedijo Dalmatinci vedno na trgu, če so klopi. na klopeh, če pa ne, pa kar na tleh, če bo tudi 1 m na debelo prahu. Popoldne kvartajo in pijejo črno vino, zvečer pa se lepo oblečejo in gredo na promenado. Živijo samo od sadja, vina in ribištva. Vino je silno poceni. Nekateri še imajo mnogo sodov črnine v kleteh, a je ne morejo prodati, čeprav bi radi tudi po l Vi—2 Din liter. Pestra je njihova noša z zakrivljenimi opanki iz domačega platna in slikovitimi narodnimi čepicami* Skoraj vsak pa ima za pasom lepo izdelan nož. Ni treba mnogo besed in južnja. ška kri se pokaže takoj: nož pri odraslih, pri malih pa kamenje. Vendar sor proti tujcem silno prijazni in postrežljivi, pa tudi med sabo so zelo složni. Pobožni so zelo in ti zamerijo vsako najmanjšo o-pazko proti njihovim verskim običajem ali proti popu. Vendar v cerkvi lahko delaš, kar hočeš. Ženske zehajo med mašo, da je groza, ministranti se tepejo pred oltarjem, kdo bo zvonil, pop pa kriči na ženske, zakaj ne odgovarjajo. Vendar je naš dalmatinski narod zdrav, bolj kot smo mi, nepokvarjen in močan, lep in iskren. Tudi to vabi na Jadran. Krasno je morje, polno čaru in vabljivosti, polno prirodnih zakladov in lepot, res dika naše mlade Jugoslavije. Cd. Premouanje kanieu u Ljutomeru V Ljutomeru se je vršilo dne 18. L m. v dopoldanskih in . popoldanskih urah premovanje konj domače kmečke reje amerikanskega dirkača, ki se goji na ljutomerskem polju že dolga desetletja' ter kaže reja. izredne uspehe. Ljutomerski konj je znan širom naše ožje in širše domovine ter je za konjerejce preniovanje vedno prazničen dan. Vreme je bilo izredno lepo. Predvedlo se je vsega skupaj 88 konj in sicer v skupini kobile z žrebeti 17, v.skupini 1 letnih žrebic 15 ter v peti skupini mladih žrebčkov 12. K premovanju so prispevali banovina 5.000 Din, sreski kmetijski odbor v Ljutomeru je obljubil Din 2.000.1— ter jih je društvo predujmilo. Zadruga za rejo žrebet je podarila 1500 Din ter občina ■ Banovci 100 Din ter se je ves znesek razdelil v iznosu po 8.600 Dirt na 52 pre-movahih konj. Razun tega je bilo obdarovanih v skupini 1. z diplomo 3, s prizna-nico pa 2 posestnika, istofako v skupini 2. dva posestnika z diplomo, 4 s ■prizna-nico, v V. skupidi 1 posestnik z diplomo. V 1. skupini je prejel za najlepšo kobi-no žrebico 1. darilo po 400 Din in diplomo in diplome! g. Franc Brumen, posestnik v Staranovi vesi, 2. darilo v znesku 300 Din in diplomo g. Ivan Bunderl, posest, v Veržeju, 3. darilo po 300 Din in diplomo g. Lovro Novak, posestnik v Ključa-rovcih. V 2. skupini je prejel za najlepšo 41et-n ožrebico 1. darilo po 400 Din in diplomo g. Franc Osterc, posestnik v Križevcih, 2. darilo po 250 Din in diplomo za 4letno žrebico g. Jernej Žnidarič, posestnik iz poiehnečic, 3. darilo po 25p Din in diplo- | mo za 3 letno žrebico g. Franc Brumen posestnik na Krapju. V 3. skupini je prejel za najlepšo 21etno žrebico 1. darilo po 200 Din gosp. Franc Skuhala iz Križevec. V 4. skupini je prejel 1. darilo v znesku 300 Din za najlepšo lletno žrebico gosp, Franc Skuhala iz Križevec. V 5. skupini pa za najlepšega žrebčka 1. darilo po 250 Din in diplomo g. Jože Slavič iz Bunčanov. Okrajni cestni odbor v Mariboru razglaša, da bo v nedeljo 24. avgusta prodaja sadja na Podravski cesti. Prodaja se vrši od kilometra do kilometra t. j. za vsak kilometer se bo sadje posebej dražbalo. Dražba bo po naslednjem, redu: Ob 8. zjutraj v gostilni župana Martina Hemaha v Selnici ob Dravi za km 14 do k.in 19; ob 11. uri v gostjlni Urbas (Feld-bacher) v Slemenu za km 10 do km 14; ob 3. dopoldne v gostilni Brudermann v Bresternici za km 4 do km 9. Jarenina. »Velika Gospojnica« je najslavnejši cerkveni dan za Jarenino, farna patroni-nja. Imeli smo seve precej romarjev, pa tudi medice, srčkov in še raznih drugih dobrin. Pa mir in dostojnost ves dan, kar je najbolj razveseljivo; shodni razgrajači in pretepači so že v Slov. goricah' precej izumrli in lepa prijaznost srca vlada ob solnčnih gričkih in dolih. Prihodnjo ne-deljo pa imamo domovinski shod, pride na izlet Sokola in Nar. Odbrane vrli rod. Namesto venca na krsto pokojnemu tovarišu- Oskarju Fontani je nakazal pododbor Zveze bančnih uradnikov in nameščencev v Mariboru fondu za brezposelne bančne nameščence Din 200. Mariborski in d n en ni drobiš Otvoritev uvodnega in metodičnega tečaja, ki s£ ga udeležuje 23 učiteljic in 33 učiteljev iz Dravske banovine, je bila v pon-deljek, dne 18. avgusta na banovinski vinarski in sadjarski šoli ter na zavodu »Vesna« v Mariboru. Zastopnika banske uprave g. prosv. inšpektor dr. Kotnik Fran in g. šolski svetnik Krošl Jože sta med drugim izjavila, da bo banska uprava z vsemi močmi, podpirala nadaljevalno šolstvo za kmetsko mladino, ker to šolstvo ponese med najširše mase kmetskega ljudstva pravilno kmetsko-stanov-sko vzgojo in izobrazbo, ki je podlaga za gospodarski napredek naše države. — Himen. V Ljptomeru se je 18. t. m. poročila gdč- Elvira Zemljic, hčerka ljutomerske-ga župana in vinskega trgovca — zg. dr. Damaškom, zdravnikom, v Kutini na Hr-Vatskem. Obilo Sreče! Smrtna kosa. .Danes ponoči je umrla 61etna Erika Fa-šink,, Jičerka pleskarja, državnih železnic. Pogreb bo v četrtek, ob 4. pop. izpred rhrtyašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Blag ji spomin! — »Grafov« hotel — pododdelek bolnice! Pred. dnevi smo poročali o regulaciji predpisov za sprejem ranjencev in bolnikov /v splošno bolnico. — Naknadno izvemo sledečo zanimivost, ki je pač vredna zabeležbe. Kakor znano, splošna bolnica kljub mnogim kritikam, ko so sledile po žalostnem uboju v bolnici še vedno nima primernega oddelka za umo-bolpe. Da se tej kalamfteti odpomore, so sklenili, .da se v primeru prenapolnjenost' itakskromnih prostorov za opazovanje umobolnih. balnikj prepeljejo v celice »Grafovega« hotela. Menda bi že bil čas, da se merodajna oblast pobriga za to, da naša bolnica, Čije okoliš je zelo velik, do bi moderen oddelek za umobolne; kajti .»Grafov« hotel je namenjen čisto drugim svrham, — Znani »Rožni grič« v parku je sinoči postal žrtev še neizsledenih vandalov, ki so polomili nekaj klopi, last »Olepševalnega društva«. Škoda znaša nekaj sto dinarjev. — Nov oder na Pobrežju. Krajevni odbor Rdečega križa na Pobrežju si je v društvene namene omisli premični oder po načrtu učitelja g. Robnika. Otvoritev se bo vršila v nedeljo dne 31: avgusta v renovirani dvorani g; Rojka na Pobrežju. Program bo obsega razen nagovora in deklamacije tudi Jurčičevega »Domna«, igro v 5 dejanjih, ki jo bodo vprizorili pobreški diletanti. Sode-cvalo bo tudi pevsko društvo »Zarja«. Pridite na priredi rev vsi, ki Vam je pri srcu naš napredek in podprite nas pri našem delu. Po prireditvi prosta zabava. Cisti, dobiček je namenjen za nabavne stroške, — Odbor. Nova številka »Samorodnosti«. Te dni ie bila naročnikom razposlana dvojna, 5. in 6. številka »Samorodnosti«, katero iz-daja v Zagrebu Ivo Sever in ki naj bi bila, kakor pravi, glasilo »novoborcev«, pa je v resnici le glasilo doslej povsem .-trnarlh ljudi, katere proglaša izdajatelj po vrsti za Shakespeareje, Dostojevske, Michelangele itd. To neokusno in vsiljivo pretiravanje napolnjuje marsikoga * skepso, da prezre ali celo odkloni tudi tisto, kar je v reviji in v delih njenih so-trudnikov dobrega. V tej dvojni številki so zastopani sledeči prozaisti, pesniki, sUkarji in kiparji: Are Grabeljšek; Iy° Sever, Karla Bulovčeva, Miko: Bambič, Tine Kos in po razgovorih z urednikom Rihard Jakopič. Revija stane 7.50 Dirt mesečno, oziroma 45 Din polletno. Prvo domače grozdje na našem trgu. Na današnji trg je prispelo prvo domače grozdje in sicer izabela iz domačih Jrajd. — Prvi predhodnik domačega grozdja riam jamči, da se importirano laško blago ne bo več prodajalo »po 16.—«; kajti domače grozdje je mnogo cenejše. Tekma slovenskih harmonikarjev , bo dne 8. septembra na praznik Malega šmarna. Kdor se še ni prijavil, naj to nemudoma stori. Zadostuje navadna dopisnica, naslovljena na urad velesejma v Ljubljani, nakar dobi priglašenec vsa potrebna navodila. Zmagovalci v tekmi dobe Jepe nagrade in diplome. — / Darilo. Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v Mariboru je darovala namesto venca za umrlega gostilničarja in posestnika g. Rojka Ivan-a mariborskemu reševalnemu oddelku znesek Din 200. Prisrčna hvala! — Komanda. V Slov. Bistrici izginili dve dekleti. ,- V nedeljo zvečer se je raznesla vest, da se pogrešata osemletna hčerka po-setnika Šlepičnika v Slov. Bistrici. Kmalu nato pa se je zvedelo, da se tudi nekaj starejša Kramerjeva hčerka jz Šmicber-ga pri Slovenski Bistrici ni vrnila domov. Odšla je zjutraj od doma k maši v samostansko cerkev, kjer §o jo še videli, nato pa je izginila brez sledu. Vso stvar imajo v rokah orožniki. — J $i •„ krvave p okolju na M ur« ' v-,y' K krvavemu pokolju med vaškimi fanti na Murskem polju nam naknadno še poročajo: Žalostni dogodek se je odigral v Stari novi vasi in ne v Vučji vesi. Fantje so se udeležili primicije v Križevcih, kjer so se prav pošteno nakresali mešanega vina, ki jim je zmešalo glavo. — Pred Novakovo gostilno so se sprli radi kolesnih sesalk in posledica je bila, da je I-Domanjko iz Ivanje streljal iz pištole. Zadel je Frančeka Veberiča (ne Jerebiča) naravnost v srce, a Petra Fiirsta v trebuh. Predno sta dospela na kraj nesreče okrožni zdravnik dr. Lebar in križevski kaplan, šta fanta že izdihnila. Dogodek je pretresel vse Mursko polje. — Kot storilci so bili aretirani J. Domanjko, Jože Kavčič in I. Trstenjak. Namesto v zakonski jarem, pobegnil pf®* ko meje. Izginil je iz Slovenske Bistrice slaSČl* čar, ki je imel razmerje z.nekim dekletom in mu obljubljal zakon. Dekle bo kmalu porodilo, oče pa je. kakor sundi?1 pobegnil preko meje v Italijo, odkoder ie doma. — Beg Iz samostanskih zfdin. Sestra prednica samostana šolskih *** ster, Ambrozija Gomil, je naznanila Policiji, da je včeraj popoldne pobegnila jz samostana na vogalu Strossmayerjeve i® Samostanske ulice 421etna sestra Em® Fles, rodom iz Aleksandrije v Egipt®1 Kot najbližji vzrok pobega se navaja t®* cidivna umobolnost, ker je bila begunk® baje pred 3 leti internirana v neki umobolnici— Pobegnila šolska sestra je stara 42 let in je bila oblečena v črno obleko in odeta čez glavo v bel šal. Je male postave, zagorelega obraza in sivih las;palec desne roke ima nekoliko pokvarjen-Govori perfektno slovenski, nemški, italijanski, francoski in grški jezik. Hrastov hlod je padel včeraj opoldne v delavnicah državne železnice pri nalaganju s tako silo pomožnemu delavcu Konradu Brezniku izTeznega na levo nogo, da mu je zlomil-Siromaka so takoj prepeljali v bolico- Nad življenjem je obupal 22Ietrti tovarniški delavec Ivan K. In ^ obupu spil večjo dozo oefove kisline. v bolnici pa so nesrečnežu še pravočasno izpraznili želodec, tako da je sedaj Če Izven vsake nevarnosti. Kaj je mladenič® pognalo v obup. ni znano. — Današnja policijska kronika . izkazuje 2 aretaciji, 13 prijav in 7 poroči’-Aretirana sta bila Anton Horvat radi težje telesne poškodbe, ker je včeraf zabode! v desno lopatico nekega hrvaškeg* delavca pri stavbi OUZD in Elizabet® Mendaš radi prepovedanega povratka v mesto ter potepuštva. — Med 13 vami je 9 prometnih grešnikov 1. s-avtomobilistov in 3 kolesarjev. prijave in poročila se tičejo običajnih do-godkov. nit (oliko žrtev le zahteval potres v It®*'!'' Po najnovejši uradni statistiki, ki i® j pravkar objavila italijanska vlada,, je b' pri zadnjem strašnem potresu v., Juz talij! ubitih skupno 1475 oseb. To ^v. e skoro za tisoč manjše od prvega js tako uradno izdanega poročila, P°.P*r, rem je. zahteval potres 2142 smrtnih z tev. ASI sl 2e obnovil članarino . Vodnikove drul%j za leto Nova vojna tez 4 leta! ZANIMIVE IZJAVE NEMŠKEGA VOHUNA. — SODOBNA SVETOVNA VOHUNSKA SLUŽBA. Pisatelj Heinz Ecke je izdal v založništvu V. Goldmanna v Lipskem zani-jnivo^ knjigo, v kateri 4 aktivni vohuni Nemčije, Anglije, Francije in sovjetske Rusije slikajo svoje vtise o sodobni mednarodni tajni službi. Zanimive so v knji-si zlasti izjave vohuna Nemčije — seveda anonimnega —, ki je bil že pred svetovno vojno v službi poročevalskega °d da po njegovi sodbi in njegovih 'zkušnjah ni nobene razlike med sodob-nini obsežnim vohunskim delovanjem in j^-d onim v letu 1910, torej 4 leta pred «bruhom svetovne vojne. Po njegovem ninenju so že danes vidni prvi boji med ki je mora danes vršiti kot vohun, je epritnerno težavnejše kct je bilo pred v ojno. Cim bolj se bližamo bodoči voj-v , m težavnejše in nevarnejše je delo °huna. \z obsega dela. v posameznih Poročevalskih oddelkih evropskih držav, Ki epa ta stari nemški vohunski strokov-7 *?a .je b°doča vojna pred durmi. ?'m've so tudi njegove izjave o so-lesN Vo^unski delavnosti evropskih ve-10_ ' Seveda govori kot Nemec v pri-vioi v mč'ie. Trdi, da so v drugi polo-vlad ^“7’ J® prišla v Angliji na jj0 0 zopet konservativna stranka, in štab-?- v Franciji posrečilo Poincareju .igrati francosko valuto, posamezni ie vT* z°Pet začeli razširjati svo nov'! delovanje. Anglija je usta- ■fe«švojo posebno službo v sovjetski *'« Pozabila pa tudi ni na ostale ev- Potuioff Cagoplg u automobilu s.°vjetski Rusiji so ustvarili nov tip j °P!sa. Gre za časopise, ki lahko naglo Čen mene izhajanja, kar je omogo-Hnr * *Cm’ da ie uredništvo, tiskarna in PotT* V *zre<*no vel'kem avtomobilu, to h10^* ^as°P'si so bili ustanovljeni za-litik ^ajo propagando za vladno po-red V p°krajinah, kamor ne prihaja • J10 časopisje. Potujoči časopisi osta-nim V VSa^em kraju toliko časa, dokler Usn 1 p»0paganda za delo vlade popoln 'da st° Pa se izkaže tudi potreba, st»?Se po*ui°2a redakcija v kakem kraju naseli in nastane potem iz potuha časopisa redno izhajajoč list. Splošna šolska obueznost u Rusiji j0u°v^ska vlada v Rusiji je izdala od* 2a ‘ s katerim uvaja z oktobrom 1930 obve ° S0ViC*sk° Unijo splošno šolsko bilk °St* Yse vlade posameznih repu? PrCJSo dobile ukaz, da naj pripravijo do „ m V^ne Prostore, za katere bo-^abljali tudi zaplenjene hiše pre-^ kmetov. Do določenega roka beti da,*e mer°dajni Činitelji poskr-učno 23 pr*mPrna denarna sredstva in bavi Učitelji bodo uživali pri doto v **u *‘vil in industrijskih predme-Uvstvo Ugoc^nosti kakor industrijsko de- Zanimiuosti ŽivM ffsa "niškega cesarja Tiberija je ie Jeklar, ki je izročil cesarju čašo stekin j ga stekla. Cesarju tenko n‘ Ugajalo in je zato srdito vrgel Sa na 3 Slučaj pa je hotel, da se ča-vseniMrni0irnat,h'tleb nt izbila, kar tako ».f Presenetilo. Cesarja je to neSa sipu razkačilo, da je dal genijal-netkah ; . a us*Tirtiti. V muzeju v Be- cev, i(j !?}aj? s® dandanes nekaj kozarce razbit/6 ^ Z na^ve^° težavo mo- £*r * l6> ifcSfe -ie konstrii n' koncem eil03taven ei’ vendar je bil še zelo ropske države. Zlasti je vznemirjal Angleže napredek francoskega militarizma v tehničnem izpopolnjevanju vojnih sredstev. Trenutno, v 1. 1930, je angleško vohunstvo v Franciji doseglo takšno stopnjo, da se francoska javnost že zgraža nad angleškim postopanjem. Z drugo Macdonaldovo delavsko vlado ni nastopila v angleški vohunski službi v inozemstvu nobena izpremem-ba. Kdor pozna delovanje posameznih angleških poslaništev in konzulatov, ta ve, da dela angleška vohunska služba s polno paro in sicer v Franciji, Nemčiji in Italiji, se čuti v Varšavi in okolici ze- lo domačo, si v zadnjem času utrjuje tla v Pragi, deluje v Bukarešti in Angori ter je končno tudi za Balkan uredila na Dunaju svojo posebno pisarno za tajno službo. Vendar dela v$e to tako, da bi v vsakem slučaju lahko pokazala svoje čiste roke. Francija je I. 1927 začela s svojo vohunsko službo predvsem v Nemčiji in v Italiji. Ko sfr pričela pogajanja za izpraznitev Porenja, so dotedanjo vohunsko centralo v Mainzu premestili deloma v Švico, deloma na Nizozemsko. Vohunska služba proti sovjetski Rusiji ima svojo centralo v Varšavi. Ka Danskem, Švedskem in Češkoslovaškem ima Francija poleg svoje normalne službe tudi še posebne agente proti Nemčiji. Na podlagi političnih pogodb ima Francija svojo najboljšo pozicijo na Poljskem, pripravlja pa ši tla tudi v Jugoslaviji in podpira Bukarešto proti Italiji in sovjetski Rusiji. To kaze, da so že vidne nove bojne fronte. Poljska postane žrtev Francije in se bo morala boriti na dve fronti. Glavne vzroke za bodočo vojno pa je treba iskati v Sredozemskem moriu in se tičejo samo Jugoslavije, Italije in Francije. Tako nemški vohun! Ali ni morda to samo njegova fantazija, bo pokazala bodočnost! Pni uporabni toplomeri šb bili sestavljeni šele koncem 17. stoletja, živo srebro pa je prvi uporabljal za toplomere Anglež Fahrenheit. • Angleški zoološki vrt si je nabavil nedavno opico Lilo, ki pokadi dnevno 20 cigar in bi jih gotovo tudi 40, samo, če bi jih dobila. Razen tega zna ta opica pisati, to se pravi: trudi se, da posnema s svinčnikom na papir pismene poteze, katere ji predlože. 6račbena delaunost u Pragi Prva leta po prevratu je bilo v Pragi zgrajenih samo 23 novih hiš, kasneje na 100, od 1. 1927 dalje pa na 2.000 letno. L. 1929 je bilo zgrajenih 2406 novih hiš s 30.157 stanovanji. Tekom vse dobe od prevrata je dobila Praga 12.635 novih hiš in 144.806 stanovanjskih prostorov. Obenem so porušili v notranjosti mesta celo vrsto starih hiš, da so napravili prostor modernim zgradbam. Tako je bilo n. pr. 1. 1927 porušenih 215 starih hiš, 1. 1928 nad 400, lani nad 200 hiš. S porušertjem starih hiš se je mnogo pridobilo na razširjenju starih ozkih ulic. Dva nasprotnika. Pred sodiščem je imel zelo majhen odvetnik za nasprotnika zelo velikega. »Tako, vi ste odvetnik?« je vprašal velikan porogljivo. »Ali veste, da vas lahko vtaknem v svoj žep?« »To lahko storite,« je odgovoril drugi, »in ako to storite, boste imeli vsekakor v žepu več učenosti kakor v glavi!« V šbll. * * * — Kakšno spremembo opazimo, če se pretvori voda v led? — Spremembo v ceni! — Zakaj lažeš, Emil, Tl nisi bil z Joškom, kakor trdiš... =. Dokaži mi, da nisem bil, ljuba ženka! — To je zelo lahko, zakaj z Joškom sem bila jaz. Kongres čermatologou u Kopenhagenu O zdravljenju sifiiide. Pred kratkim se je vršil v Kopenhagenu mednarodni kongres dermatologov, na katerem je bila glavna tema o zdravljenju sifiiide. Oba glavna govornika prof. Truffi iz Padove in prof. Wade-Brown iz Newyorka sta povzročila živahno debato s svojimi dvomi nad modernim zdravljenjem sifiiide, ker sta trdila, da se v mnogih slučajih doseže samo trenutno nedelovanje povzročitelja bolezni. Proti tem pesimističnim sklepom je nastopila cela vrsta govornikov, ki so dokazovali popolno ozdravljivost sifiiide. Prof. dunajske klinike dr. Artzt je upr. predložil točno statistiko, ki nam dokazuje, da nudi pravočasna in energična uporaba modernih metod veliko sigurnost popolnega ozdravljenja in da ne deluje na živčevje nič motneje, kakor stara terapija z živim srebrom. Proti mnenju, da je Salvarzan škodljiv, so nastopili tudi prof. HOffmann iz Bonna, ki je sodeloval pri odkritju povzročitelja sifiiide, prof. Nekam iz Budimpešte in prof. Stokes iz Filadelfije, kakor tudi mnogi ruski in japonski zdravniki. Prof. Almquist iz Stockholma je razpravljal o kvarnih vplivih zdravljenja z živim srebrom. Mnogi govorniki pa so govorili o sijajnih uspehih, ki so bili doseženi v raznih stadijih paralize z — po Wagner-Jauregu — uvedenim — zdravljenjem potom malarije. Z velikim zanimanjem so sledili izvajanjem amerikanske zdravnice Luize Plane, kateri se je posrečilo dobiti na zajcih umetnim potem sifilido. Študirala je zdravljivost te exp. dobljene sifiiide in dokazala, da ima zmleta koža živali, kateri so zunanji znaki bolezni popolnoma izginili — možnost prenesti bolezen na drugo žival. Obširne debate sicer niso dovedla do edinosti v raznih nasprotujočih si vprašanjih, določile pa so tudi smer, v kateri se raziskavanja naj nadaljujejo, da pride končno do rešitve tega spornega vprašanja. v Sumarska in louska ražstaua Na šumarski in lovski razstavi na velesejmu v Ljubljani od 31. avgusta do 15. sep. bodo zbrane rastline, kojih čudovito moč so poznali že naši dedje, kakor tudi tiste, v katerih je odkrila zdravilne moči šele moderna farmakopeja. Prav tako, kakor zakladi flore-rastlin-stva, bodo prikazane na razstavi skrivnosti in tajne fauns-živalstva. Poleg gozdnih škodljivcev, komaj vidnih lubadarjev in trdokrilih rilčkarjev, bodo razstavljeni krešči in brzci, ki uničujejo gozdu škodljivo zalego. Tudi lovska razstava obeta, da bo prekrasna, V tem oddelku se bo skušala prikazati lepota pravega lovstva, katerega glavni namen je, divjad gojiti in šele, ko je je sorazmerno dosti, toliko odstreliti, kar ne škoduje nadaljnemu 'razvo:u. Zanimiv bo pregled razvoja orožja in sicer od kamenite dobe, ko je pračlovek povečini živel od divjadi, preko davne dobe brona, ko se je lovec podajal v nevarno borbo z zverjadjo in si pri tem čvrstil duha in telo, do današnje dobe, ko gojimo lovstvo kot zdrav, moderen šport in gledamo tudi na gospodarske koristi lova. Ker so pravi lovci kot prijatelji prirod-ne lepote tudi oboževalci umetnosti, bo poskrbljeno tudi za to. Razstavljenih bo mnogo lepih slik, izdelanih po priznanih umetnikih, predstavljajoče divjad, kakor tudi spominjajoče na razne dogodivščine in vzbujajoče lepe spomine. Namen razstave je, opozoriti obiskovalce na lepoto in zaklade gozda, posebno pa v prijateljih zelenih gajev vzbuditi še večje zanimanje za čare večno lepe prirode. » Zaklopne znamke v zelo lični izvedbi je izdala uprava Ljubljanskega velesejma v propagandne svrhe za šumarsko in lovsko razstavo, ki se bo vršila od 3i. avgusta do 15. septembra na velesejmu v Ljubljani- Znamke so brezplačno na razpolago in naj se zahtevajo od urada velesejma v Ljubljani, SohoUfm Sokol Maribor I. izleti, v nedeljo dne 24. t. m. v Jarenino, kjer priredi tamkajšnji Sokol skupno s prosvetnim društvom veselico z igroka-zom »Sirota Jerica«. Sokol bo izvajal pro ste vaje s spremljevanjem godbe iz Maribora. Kdor le more, naj je Sokol ali ne, pojdi v lepo Jarenino na prijeten izpre-hod in zabavo. Vlak iz Maribora ob 13.30, od Pesnice je po bližnjici samo % ure peš do Jarenine. Vrnitev z vlakom ob 20.25 uri iz Pesnice. Komur ni za vlak, rabi iz Maribora samo 2 uri peš. Ustanovitev 3 sokolskih čet v prodročju Sokola v Sv. Lenartu. Dne 15. avgusta je bila v področju agilnega šentknarškega Sokola ustanovljena sokolska četa v Zimici pri Sv. Barbari. Za starosto je predlagan Anton Hrastnik, kovaški mojster v Zimici, za načelnika Franc Sardinšek, posestnik v Jablancih, za namestnika Rudolf Ribič, kovaški vajenec v Zimici, za tajnika in blagajnika Adolf Savperl, posestniški sin v Zimici. Priglasilo se je takoj 24 krepkih kmečkih mladeničev, ki so sklenili, da bo telovadba vsako nedeljo ob 2. popoldne. Prostore je dal brezplačno na razpolago Alojz Savperl, trgovec v, Zimici. — V nedeljo, 24. t. m. pa poleti šentlenarški Sokol k Sv. Benediktu v Slov. goricah, kjer se bo konstruirala tamkajšnja sokolska četa. — v kratkem času so bile v področju Sokola v Sv. Lenartu ustanovljene že 3 sokolske čete, pripravlja pa se še ustanovitev sokolske čete pri Sv. Ani, ki se bo najbrže konstituirala prihodnji mesec. Spori ISSK Maribor, nogometni odsek. Vsi igralci prvega moštva naj oddajo potne liste najkasneje do jutri opoldne pri Sport-Rogliču. Načelnik. Zaključek teniškega turnirja za prvenstvo Slovenije. Včeraj popoldne se je na teniškem igrišču SK Rapida odigral finale v konkurenci gospodov v dvoje. Zmagala sta Hitzl - Holzinger nad parom Leyrer - Ga-, šperin s 2:6, 6:2, 6:3, 3:6, 8:6. Male športne vesti: V Parizu je Francozinja Jvonne John vi plavanju na 500 m postavila z 9:45 nov svetovni rekord. Dosedanji rekord je znašal 10:32.2. Hazenska družina Ilirije je v Vel. KI-kindi premagala SK Kosovo 7:0 (4:0). Dunajski WAC je .včeraj odigral v Splitu revanžno tekmo s Hajdukom. Tekma je končala neodločena 2:2 (1:1). Zagrebški tenisigralci so nastopili v Ka-pošvaru proti mestni reprezentanci Budimpešte in zmagali 3:2. Karel Koželuh, svetovni prvak profe-sijonalov v tenisu, je na potu v Ameriko, kjer bo sodeloval pri letošnjem svetovnem tekmovanju v tenisu profesijonalov. Turnir se bo vršil sredi septembra v Bostonu. Borza dela v Mariboru. Od 10. do 16. avgusta je iskalo dela 171 oseb in sicer 124 moških in 47 žensk, 133 službenih mest pa je bilo prostih. Delo je dobilo 46 moških in 33 žfensk, skupaj 79 oseb, odpotovali so 3, odpadlo jih je pa 52. Koncem tedna jih je ostalo še 663 v evidenci. Od 1. januarja do 16. avgusta je iskalo dela 3455 moških in 1748 žensk, tedaj 5203 oseb; 3903 službena mesta so bila prosta. Delo je pa dobilo 2779 oseb, in sicer 1526 moških in 1253 žensk. Živinski sejem. Na zadnji živinski sejem v Mariboru Je bilo prignanih 27 konj, 14 bikov, 197 volov, 412 krav in 21 telet, skupno 671 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 8.25—10 Din, poldebeli 7—7.50, plemenski 5.75—6.75, biki za klanje 6.50—10, klavne krave debele 7— 10, plemenske 5—5.25, klobasarice 4—5, molzne 5—6, breje 5—6.50, mlada živina 7—9 Din. Prodanih je bilo 390 glav živine, od teh za izvoz v Avstrijo 9, v Italijo Qa 16. K. M, Capek • Cbod: Jindri 41 Roman. — Is Češčino prevel dr. Pran Bradač. Treba io bo še tako odgrniti, da oče ne bo mogel tajiti. Kaplje, ki so delale na tlaku tu pa tam temne lise, so se izpremenile hipoma v silovito ploho, ki je sičala na žarečih hodnikih; zarjovel je grom tako besno, da je rjovenje preskočilo v treskanje in hreščanje, in zdajci je padlo z neba celo morje vode, da so Jindri izginili popolnoma obrisi trga kralja Jurija. V gošči zbesnelega naliva je pridrvel mimo tramvajev voz in njegova kolesa so bila že okrlljena od brizgajočih mlak, čeprav je trajalo doslej neurje komaj četrt minute. Jindra je skočil v tramvaj in bil je vesel. Pelje se, pelje, toda na Small Borer danes gotovo ce. Voz se je ustavil pri muzeju, in ker je dež nekoliko ponehal, se je Jindra nenadoma spomnil, da bi moral že davno pogledati v Matthioliju in Presslu neko botanično vprašanje; skočil je iz voza in hitel po rampi v knjižnico. Mudilo se mu je, da pride k vhodu, kajti v tem trenutku je udarila žareča šiba znova po trgu s strahovitim posmehom, in kdor se je domneval, da se je pred trenutkom že vse izlilo, je bil takoj najtemeljiteje prepričan, da se je motil. Le težki je našel mesto v čitalnici, ki je bila prenapolnjena pred bližajočimi se počitnicami; in takoj se je zagrebsl v svoje foliante. V tem hipu začuje v neposrednem sosedstvu suho behetanje in šepet — in isti šepet nadaljuj^ potem: »Izvrstna stvar tukajle v Chelčickem, vprašanje o vitezih: katere viteze menite? Tiste, ki jim pristoji boj? Te kasališke, ki so si na gradovih in trdnjavah odevali ramena z lasmi in imajo kratke suknje... To bo nekaj za našega stihotvorca, kakor nalašč!« »Kako to?« mu je odgovoril drugi ženski šepet, »gospod Kulif vendar ne nosi suknje In nima skoro nič las!« »To je res,« pravi občudovalec Chelčickega, »toda gospod Kullf sl izpodreca namesto suknje nogavice, vsaj za tri prste visoko. Torej je tudi vitez Kasališki'« Ženski glas se Je zabehetal, a ne več tako tiho. »Pst! Pst!« so se odzvali glasovi ostalih, ki so sede- li pri isti mizi. Jindra je odtrgal oči od svojega »Hypericum«-a v herbariju. Zagledal je na svoji strani faunskl profil doktorja — Cernega in za njim tejo z dvema belima listkoma na licih gospodične Jirjne, filozofke. Svarilni pst! ji je pognal vso kri v glavo; rdela je kakor Jagoda k tlom ... Kaj jo je tako vidno Izpremenilo? Ah, da, težkega predena zlatega lanu, ki ji je ta- fedaja Kon*owiJ »Jutra« v Ljubljani.; predatavnlk izdajatelja ta Rradalk; PRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariboraka tiskarna d. d, predstavnik STANKU DETELA 9. Maribor* krat ležalo med lopaticami in je svetilo tudi v temi onega večera, ni bilo več, in lasje kraljice Satavahane so bili danes in za vedno tako visoko pristriženi, da se je videla jamica na tilniku. Ah, da, ravno zasekani kakor v legendi o svetnici, ki ji Je rabljev meč presekal lase, a ni hotel čudežno dalj. Pa čemu »ah« in zakaj?! Kaj to briga Jindro in sploh cela ta filozofka, da zija nanjo, kakor cela ostala corona okoli mize, izvzemši starega gospoda, ki je izrekel oni »pst, pst!« Kaj, ko bi se Jindra sploh pobral In se kolikor mogoče tiho odstranil, preden ga spoznata. Kako neprijeten slučaj, ki ga je posadil zraven one, pred katero je bf,žal z doma?! Sedel je kakor na iglah, toda za zdaj se ni bilo treba bati; dr. černy je — popolnoma zaposlen z enim svojih najupornejših in najstrašnejših pogledov, s katerimi je baš fasciniral starega gospoda, ki mu je sedel nasproti, za njegov »pst! pst!« • Imel je najpopolnejši uspeh; staremu gospodu se je stresla gola glava v nemo, a vedno naglejšo negacijo, toda pogleda ni prenesel; povesil je oči in v njegovih drgetajočih rokah se je pojavil velik robec, v katerega se je stari gospod zelo skrbno odpljunil. Dr. čentf je upiral svoj zloglasni pogled v leske-čo lobanjo nasprotnikovo še potem, ko Je bila že davno sklonjena nad knjigo; potem je pogledal naokrog in pozival celo mizo za pričo svoje zmage; da, obrnil seje tudi k svojemu sosedu na desno, ali morda ugovarja temu, kar je pravkar storil. Njegov zmagoslavni pogled se Je takoj Izpremenil; sklerotične čeljusti so mu odstopile In dr. Černtf je živahno pograbil Jindro za roko. Samo to Je še manjkalo, da bi udaril v svoj rezgetajoči konjski smeh. Toda zadostovalo je; stari gospod je lopnil s svojim tenkim zvezkom »švabaha« ob mizo in ves razjarjen odšel. Dr. Čemy se ni dal motiti in se je pozdravljal z Jindro, kakor bi ga bil srečal zunaj na trgu. Jindro so igle dvignile s stola in najrajši bi kar zbežal. Mlečnozob gimnazijec, ki je doslej skozi prste, oprte na čelo, ves vnet opazoval Jlflno, je obrnil prestrašene oči k dru. Cernemu, na katerega so bili obrnjeni tudi sicer pogledi cele okolice; pri mizi je nekdo polglasno pripomnil: »To je pa vendar preveč U V bližini je bil star gospod tako razburjen, da ni mogel spraviti svojih očal v etui; razjezil se Je na knjižniškega slugo, ki je krčil z rameni. Zdajci se Je dvignila Jirina kakor soha s svojega sedeža, se dotaknila z vitkimi prsti doktorjeve rame in nemo pomignila z glavo: idimo! Dr. Centf je ubogal in vstal... In tudi Jindra, čeprav ga ni nič oviralo, da bi mirno ostal, Je bil pripravljen oditi, kar je smatral dr. Cerny za samo po sebi razumljivo. Juristi pozori liila sta Zbirke zakonov snopii 40 In 41: Konkursoi zakon ...... Din 36*—, vezan r platno .... Din 48*—“• Zakon o ustroju vojske .... Din 50*—, vezan v platno.....Din 62*-" j Naročite jih takoj prt 0 Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova 13. Prvotno je seveda vstal, da bi videl naslov knjig©* ki si jo je izbrala Jifina. Bila je to Svetovna knjižnica s prevodom Sakunta-le. Študiranje orientalne poezije je bilo torej resna stvar te filozofke. Toda tudi potem bi bil lahko ostal, a šel je vendar- Če tudi ni bilo v vedenju gospodične Jifine prav ničesar, kar bi ga vabilo: Doslej ga ni niti pogledala, kaj šele... In končno? Zakaj ne bi šel? Tudi on je šel v mu«) samo vedrit in dež je prenehal... »Ta je že znan!« je še čul Jindra, ki je odhajal kot tretji. To je veljalo seveda o dr. Černem. Vsi trije so molčali, čeprav so bili že na muzejsklli stopnicah. Zunaj je bilo zopet najkrasnejše vreme, kakor da strašna nevihta pred četrt ure sploh ni bila res. Strugi' ce v tramvajevlh tračnicah so se svetile kakor dolg« niti do semkaj gori; hodnike je bil pometel nanešeni ž°l* tl pesek, ki je sedaj nakopičen na oglu; potočki so Š® žuboreli po tlaku, toda od spodnjega konca trga so se že spenjale kvišku nežne pare, ki jih je dvigala nezlomljena vročina iz iste vlage, ki je še pred pol ure napol* njevala težke oblake, ki so bili sedaj porinjeni vstran io plavali nad Letno in se ondi valili kakor Izpraznjeni rujavi mehovi. Glej, celo doktorjev beli poletni suknjič je kazal temne sledove brizgajočega dežja, bilo je videti, da i® tudi on šel vedrit v knjižnico; ali pa hodi mar tja pra' viioma študirat In nabirat svoje satire in Invektive? Gospodična Jifina je šla torej v knjižnici po Kalida* so... Bogve, kaj bi Jindra za to dal... to je — kakor bi to bilo »bogve kaj«? In če ne, bi vendar rad vedel, ali sta se ta dva srečala v muzeju le po golem naključju* In da bi temu prišel do živega, zato gre z njima, aha! In ne samo zato, ampak zelo mu je bilo na teto da bi izvedel, kaj je z indijskimi legijami gospodiču* filozofke pri njegovem gospodu očetu. Imel jih je vsakr dan in danes je ena njegovih obeh slušateljic še tu? Bliža se ura, ko se vrača dr. Pavdk iz Vavarne, kamor je hodil v zadnjih dneh k zajtrku brez njega... ali P* se obrne gospodična filozofka na Vinohrade? Glej, koliko vzrokov ima na enkrat Jindra, da zakril pravega l In brž ko sl je Jindra tega priznal, Je Imenoval sa* mega sebe brezznačajnega bedaka, in sklenil je, da poj* de tako počasi, da nastane med njim in njima kollkof mogoče velika razdalja. Onadva bosta že doli pod stoP' nlščem in on bo še nekje na sredi. Dr. Cern^ se bo 02» po njem nazaj, in on doktorand Pavžlk bo dvigni! klobuk kar tako površno in: Naprej! Stopaj! Toda preden se je vse to zvijačno razmlšljevanJ* zvrstilo v Jindrovi glavi, se je obrnil dr. Čentf po Ji11' dii In je z gesto svojega blaznega temperamenta P°' kazal na hrbet gospodične Jifine. »Vidva se vendar tudi poznata? Ali morda ne?« (Nadaljevanje sledi-) I .Griffon* motorlll I 250—350 cm*. Blockmotor 4taktni. 1 Najpripravnejši za zletne vožnje v 1 dvoje. 2186 JUOU D. Z 0, Z. — MARIBOR. I XXIII Tattenbachova ul. 14. Oiicirsko pešadijsko uniformo kupim. Prodajalec naj pusti naslov v upravi lista. 2314 Šoferja sprejme takoj garaža VSlker, Kersnikova ulica 1. 2313 Lepo, 3 sobno moderno stanovanje s kopalnico In ostalimi pritiklinami se tako] odda. Uprava hiš Pokojninskega zavoda, Kralja Petra trg 1. 2316 Postrežnlco sprejmem. Zglasiti se v Tomšičevem drevoredu št. 225. 2312 Stanovanje lepo. Reflektant iz Studencev naj javi svoj naslov, ker pošta ne sprejema šifriranih pisem- 2311 ElektroinštaiacUe, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, po* pravila motorjev najcenejše Izvršuje JUč & Tlcby, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika Izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII Meyer»jev leksikon, 24 zvezkov, skoraj nov, originalna vezava, prodam ceneno. Naslov pove uprava. 2289 Prodajalko^ zmožno slovenščine in nemščine z lepo pisavo, sprejmem. Ponudbe pod »Zmožna« na upravo Večernika. 2292 MOŠKA ČRNA OBLEKA za srednjo postavo, skoro nova. se ceno proda. — Beograjska ulica 22, part., levo. Stavbeni prostori od 400—500 m* na prodaj. Vpraša se pri Občinskem uradu Studenci pri Ma-riboru. 2294 Sobo ta črkoslikanje, barvanje fasad Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astorla«. IX Zahvala Za izraze sočutja, ki smo Jih prejeli ob priliki Izgube nale predrage matere, tašče, stare matere, gospe Marije Živko vdove po nadučitelju, se najsrčneja zahvaljujemo. Zahvaljujemo se čestltim gg. duhovnikom, darovateljem krasnih vencev in šopkov, pevskemu društvu »Zarja«, glasbenemu društvu »Drava« in zastopnikom pevskega društva »Maribor«, pobrežkl požarni brambi In »Zenski zvezi« ter vsem, ki so predrago pokojnico v tako Obilnem številu spremili na njeni zadnji poti. Ker se nam Je nemogoče zahvaliti vsakemu posebej, Izrekamo vsem: Bog plačaj! 2310 Maribor, Slov. Bistrica, Poljčane, Studenic«, dne 18. avgusta 1930. ŽALUJOČI OSTALL