leto LXXV., St. 14* lt**f *T Ljahljana, torek 23* |tml}a 1942-XX Cena 40 cent. UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCLNUBVA (TUCA ft — TELEFON: 81-22, 31-23, 31-24, «1-23 ta 31-23 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kraljevine Italije In inozemstva ima Računi pn postno čekovnem i UNIOVE PUBBIJC1TA IT A LIAN A 8. A.. MILANO LJubljana ste*. 10-351 — Zahaja vsak dan opoldne — Meaeen a naročnina 6.— Dr, aa inozemstvo 15.20 Lir CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana cd estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A- MILANO. Ha libijsko egiptski meii ćete osi se na novo razvrščajo ob libijsko-egiptski meji, do kamor so pregnale bežečega sovražnika — Ogromen vojni plen v Tobrnku — Nad 25.CO0 ujetnikov, med njimi 6 generalov •favni stan Italijanskih Obornžrnih Sil }*j objavil T2. junija naslednje 755. vojno porodilo: Ko so zasedle in n<*ist!le tobmsko pokrajino, se sedaj čete osi na novo razvrščajo proti Ubijsko-Cgipt&Jd meji. Iz pr\»* površne eenitve v Tobrnku zajetega vojnega plena jo razvidno, da fe bilo zapl»n i«'nih vrč Sto topov, več sto motornih vozil, kakih 10?J tankov in ogromna skladišča streliva, živ*>r* in croriva. F*"trjuje se zajetje nad 25.000 ujetnikov, med njimi po- veljnika popadke in S drugih generalov. Let a Krv o je živahno obstreljevalo s strojnicami in razpršilo sovražne oddelke na umiku. »mSki lovei so sestrelili dve letali tipa ^Curt":s«. tretje letalo pa je sestrelila protiletalska obramba v Bcngaziju. Eno našo Irtalo se ni vrnilo. Skupili«* hombnikov so napadlo oporišče flalfar na otoku Malti. Nad Sredozemskim morjem je bilo v bojih un»eenih 6 torpednih letal tipa ^Besu- fisrhterc. Živahno letalsko udejstvovai*je rVleprestano zasledovanje bežečili sovražmh kolon — Bom* bar diran je letališč in zbirališč sovražnih čet Berlin. 23. junija. S. Doznava se iz vojaškega vira, dra so včeraj med zasledovanem britanskih čet na bojišču Severne Afriko nemška strmoglavna letala napadli avtomobilske kolone in zbirališča sovražnih tankov. Številni tanki so bili zadeti v pclno od bomb in so zgoreli. Posebno učinkovit je bil napad nemških bojnih letal tipa »JU 88«. ki je bil izvršen včeraj pozno popoldne na sovražne kolone v smeri proti EI Adenu Nad 20 popolnoma nato-vorjenih tovornih avtomobilov je bilo zažganih. Od tr.nkov v spremstvu sta bila zažgana dva. Po tem napadu je moglo nemško izvidniško letalstvo opaziti, da ni na tem bojnem odseku ostala nobena druga britanska kolona. Preteklo noč so nemška bojna letala bombardirala letališča in zbirališča sovražnih avtomobilskih vozil na obalnem področju zapadnega Egipta. Bombe so povzročile nevarne požare na letališčih in med letali na tleh. V istem času so druga nemška bojna letala bombardirala protiletalske baterije na sovražnih letališčih in mnoge izmed njih prisilila k molku. Tudi neko skladišča streliva na nekem letališču je zletelo v zrak. General Rommel povišan v Selđmaršala Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. ju-niza. s. V priznanje velikih zaslug, ki si jih je pridobil v bitki na afriškem bojišču, je Hitler imenoval vrho\7iega poveljnika afriške oklopne armade, polkovniškega generala Rommela za feldmaršala in mu je istočasno poslal prisrčno brzojavko s čestitkami. Nemški novinar o zavzetju Tobraka Berlin. 23. junija s. Posebni vojni dopisnik Lutz Koch. ki se fe še včeraj mudil v Tobruku. kakor je vkorakal skupno z italijanskimi in nemškimi četami, je z letalom prispel v Berlin in se je tekom dne razgovarjal z zastopnici nemških listov, nato pa z Inozemskimi novinarji. Koch je na kratko opisal tragične faze bitke, ki se je zaključila z b'iskovito zmago. Res se lahko reče, jo dejal, da je bil Tobruk osvojen z udarom pesti. Pripomnil ic nadalje, da so čete osi zaplenile v trdnjavi tolikšne količine vojnega gradiva, da zadostujejo za oskrbo cele armije. S posebnim poudarkom je Koch govoril o prispevanju italijanskih vojakov k zmagi. Uničen simbol Monakovo, 23. junija, s. Listi objavljajo navdušene komentarje o zasedbi Tobruka. List »MOnchener Neuste Nachrichten« piše: S Tobrukom so Angleži izgubili simbol svoje pretekle vztrajne odpornosti, v kateri so iskali tolažbo za vse druge izgube. Smatrali so odpor britanskih čet v Tcbruku zs. pogoj bodoče zavezniške ofenzive. Sedaj pa je ta simbol uničen za vedno. Zmeda v Londonu Do&isn so se prej hvalili z veliko premočjo, se zdaj izgovarjajo na slabšo kakovost materijala Stockholra, 23. junija, s. Padec Tobruka je pov-rročil v Londonu pravo zmedo. Čeprav ni prišel popolnoma nepričakovano, kakor pišejo švedski listi, je bil padec trdnjave vendarle tako nagel, da se v samih vojaških krogih niso takoj znašli, čeprav so priznali popolno taktično premoč Rom-mela. Opozarjajo pa na slabšo kakovost bojnega gradiva in omenjajo med drugim, da so se osne čete posluževale znameni:'h topov kalibra 88 mm, montiranih na težkih avtomobilih, kar daje opemtivnim edini-cam izredno hitrost manevriranja, med tem ko Zwo!fuhrb!att« in >M^ntang-postv*, ki se pečata z istim argumentom, navajata z ironijo nekatere nove;še trditve sovražne propagande g!ed*» faz vojnih one-racii v Libiji pred padcem Tobruka in jrle-de na izid, ki so ga anglosaški vojaški strokovnjakl napovedovali v svojih tolmačenjih. Agenci.a Reuter je na primer še včeraj trdila, da je Totmik postal za os nerešljiv problem, češ, da je moč Tobruka večja kakor kdajkoli prej in da bo poskus za njogovo zavzet;e pomenil popolno in dokončno uničenje oboroženih sil osi. Kaj bo sedaj k vsemu temu rekel Churchill, vprašuje Ust > Z^olfuhrblatt«, ki je tedaj, ko j* zvedel, da sile osi napadajo v smeri proti Tobruku. izjavil: >Dobro, saj prav to smo žvleli.'- Angleški premier, zaključuje ironično nemški list, je sedaj lahko zadovoljen. Odmev po svetu Tanker, 22. junija s. Padec Tobruka JC prišel kakor strela z jasnega ceba za angleško kolonijo v Tang-erju, saj je britanska propaganda celo včeraj skušala dokazati, da predstavlja tobruška trdnjava za OS nele nevarno grožnjo, temveč tudi smrtno past. Nasprotno pa je med tangerski-mi Italijani zbudil največje navdušenje. V župni cerkvi sv. Frančiška se je italijanska kolonija v navzočnosti Konzularnih oblasti, zastopstev faSija in drugih, odlicni-kov u-deležila svečanega Te Deuma v počastitev zmage italijanskega orožja. Poskusen umor generala Rommela Berlin, 23. jun. s. V ofieioznem komentarju o prijetju Hevdrichovih morilcev se prvič govori tudi o poskusu umora generale- Rommela. ki jra je pred kratkim poskušal izvršiti neki major 8. britanske armade. Poskus sirer ni uspel, vendar pa to visoko britansko poveljstvo ni motilo, da ne lx pokojnega odlikovalo z najvišjim odlikovanjem za vojaško hrabrost. Iz vsega poročila pa je razvidno, da se britansko poveljstvo poslužuje tudi najbolj nelojalnih načinov borle, ki so v nasprotju z najosnovnejšimi vojnimi pravili in ki so morda veTja?e v času trojanske voine. Napredovanje Japoncev na Kitajskem Tokio. 23. junija, s. Po informaciji lista »Ašahi« so japonski oddelki, ki operirajo v pokrajni Honan, dovršili zasedbo kraia Tijenesoni. ki leži 20 km južno od Linsana v severnem pasu pokrajine. Japonci so nato zasedli rudi neko višino velikega strateškega pomena na odseku pri Linšanu. Moskva odklonila penzoč čungkinšlti vladi ftanghaj, 23. jun. s. Listi objavljajo vest, da je Sovjetska vlada zavrnila nujni poziv čungkiriške vlade za pomoč v orožju s pripombo, da vojna z Nemčijo absorbira vso sovjetsko vojno proizvodnjo. Nova tajska prestolnica Bangfcofe, 23. jun. s. Tajska vlada je skl^-nita prc!< čiri prestolnico1 iz b\inc;Wo»Wa ▼ obmc;ni predel med pn krajinama Sraburi in Sri-Aiaufhiju. Nova prestolnica, ki bo do-b i novo iinc. bo imela neprimerno večjo p. vr';no od Banflkoka m bo /£r.iiena po zel< raconalncm regulacijskem načrtu. Kraljevi ukaz za iagcadUoi n< ve prestolmce bo v knatkcin izšel. 2c sedaj pa je prepovedana v Bangfa ! bilo zavrnjenih već sovražnikovih napadov. V za!edju je bilo uničenih več boljševičkih tolp in taborlftć. Na fronti pri Volhovn je sovražnik ponovno napadel z močnejšimi silami ob podpori tankov. Hudi bo^i se trajajo. V severni Afriki j> brodovje nemildh brzih čolnov izsledilo v jutranjih urah 21. junija pred tohrusko luko oddelek manjših angleških pomorskih edinic na begu in pa uničilo. K na straž, na ladja. 6 obalnih Ladij in transportna Ladja s 4500 tonami, ki je bila te prej poškodovana med letalskim na- padom, so bih- potopljene. Nadaljnje obalno ladje so bile saplenjrne in je bilo pri tem ujetih 165 ujetnikov. Nemfik« l»ri dovje si je Izsililo doho je povečalo na 28.000. Zaplenjenih ali uničenib je bHo nad 100 tankov. 1'jjotavljan |e plena topov in dragega težkega orožja še ni končano. Na Malti je bilo bombardirano letališč1 laieca. Pred nizozemsko obalo so minolovci potopili v nočni l»orbi S angleške tepničarko In poškodovali več druirih sovražnikovih edinic. Sovražnik je nato prekinil borbo. Mornariško topništvo je sestrelilo 2 nagle« ški letali. Letalske sile so v protekli noči napadi' luko in mesto Soutbampton. Z /a/i^alnimi In rušilnimi bombami j** bila povzročena velika škoda na vojaško važnih napravah. V oskrbovanju naših čet v Afriki, pri napadih na sovražnikove pomorske zveze in uničevanju sovražnika so se posebno odlikovale nemške pomorske sile, ki operirajo pod vodstvom viceadmirala VValdholda. V borbi pred nizozemsko obalo se je posebno odlikoval minoloveo pod vodstvom višjega krmilarja Oeserja. Pred Sevatostopoljem sta se odlikovala s posebnim junaštvom mešani oddelek pionirjev In pehote pod vodstvom kapetana \Valterja in pionirski bataljon pod vodstvom kapetana Graumanna. Trda borba od postojanke do postojanke Novi klini v sovražnem utrjenem področju — Učinkovita podpora letalstva Berlin. 23. junija, s. Kakor poroča nemško vrhovno poveljstvo, so nemške čete v razč išče valnih akcijah severno od Severna-je pognale sovražnika v srditih borbah, ki so se deloma vršile po cestah ladjedelni-škega dela mesta, z vseh postojank in ped za pedjo, od hiše do hiše, pridobile na terenu. Oddelki neke nemške divizije, ki so zlomili boljševiški odpor, so preko predmestij Severnaje dospeli do zaliva. Druge nemške čete so obkolile večje sovražne sile in jih uničile. Nemško topništvo je še nadalje srdito obstreljevalo sovražne postojanke in utrdbe ter uničilo mnoge obrambne naprave sovražnika. Na južnem odseku obkoljevalnega bojišča so rum unske ćete zavrnile neštete sovražne protinapade proti postojankam, osvojenih na višinah okoli mesta in so tudi same prešle v ponovni napad. Posrečilo se jim je prodreti globoko v sovražni obrambni sistem in zabiti nove kline v utrdbeni pas, s čemer so i ustvarile nove poboje za zmagovito končanje svojih napadalnih akcij. Nemške edinice so prav tako napredovale tudi na južnem odseku bojišča t«r s podporo topništva napadle nekatere hribovite postojanke, ki so bile močno utrjene. Ko so iztrgale sovražniku nekatere utrdbe, so obvladale neko večjo višavo. Tudi na tem odseku se napad še nadalje razvija. Nemško letalstvo je tudi včeraj s strmo- glavnimi letali napadalo utrdbe južno Sevaš t opol j a in povzroeilo novo škodo na utrd bah, ki so veliko trpele že zaradi prejšnjih bombardiranj. Prav tako so nemška letala bombardirala tudi pristaniško področje Sevastopolja in potopila neko trgovsko ladjo, zadele pa več drugih tovornih ladij in neko vojno ladjo. V letalskih dvobojih so nemški len ci sestrelili 8 sovražnih letaL Finski odsek Helsinki. 23. jun. s. Na zapadnem odseku bojišča na Karelijski ožini je biio v zadnjih 24 urah sovražno delevan te izredno rvahno. Nekemu sovjetskemu oddelku, ki ga je podpiralo topništvo se je posrečilo pnbli/ati se finski žični meji. a ;e bil tam deloma uničen in zavrnjen. Na bojišču pri ožini Aunu& je finsko topništvo razpršilo sovražne oddelke, ki so napredovali in se zbirali za nov napad, na kar so Finci v najjlem naskoku zopet osvojili prei.šnje položaje. Na bojišču v Vzhodni Kareliji. na južnem odseku, ;e bilo na obeh straneh živahne delovanje topništva. Fin>ko topništvo je zadelo dve skladišči sovjetskega streliva in ju pognalo v zrak, obenem pa uničilo več zaklonišč za čete. N'a tem oJ'vku boji'ćn je bilo živahno delovanje patrol. Dve sovjetski letu!; sta preleluli področje nad Fim. jun. i. Iz Londona poročaio, navadno jahal skozi mesto, kar je vzbudilo zaskrbljenost za njegovo zdravje. Izvedelo se je, da je vladar opustil dnevni spivhod na konju, ker je zbolel. Včeraj je bilo objavljeno uradno sporočilo zdravniškega kolegija, ki vladarja zdravi, in ki pravi, da bolezensko stanje ni re.«no. Kralj se zdravi t neki holandski bolnišnici, kjer mu o«ebno streže kraljica Aleksandrina. ki biva v sosednji sobi. Kralja so obiskali člani družine in se že nadalje bavi z državnimi p03li. Slovaški vo?ni minister zapustil Zagreb Zagreb, 23. jun. s. Po kratkem bivanju je zapustil Zagreb vrhovni poveljnik slovaške vojske in minister narodne obrambe Katlos. Dovoljena samo prodaja tipiziranih koles Rim, 23. junija, s. Ministrstvo za korporacije je že z ukrepom dne 30. marca t. L odredilo, da je prodaja eno aH dvosedež-nih koles, ki ne odgovarjajo trmi enotnim tipom z določenimi znnčiliv^mj in cenami, dovoliena samo do 30. junija t, L Po preteku te£a roka se ne bodo več smela prodajati kolesa, ki niso tipizirana v smislu zgoraj navedenega ukrepa. Jogurt iz rastlinskega mleka Barcelona, 23. junij. s. Neki kemik far- macist je pripravil nov jogurt iz rastlinskega namesto iz kravjega mleka. Novi preparat so preizkusili v različnih barcelonskih bolnišnicah z najboljšim uspehom. Po mnonju zdravniških izvedencev je v tem jogurtu več terapevtlčnih lastnosti kakor v običajnem in je tudi bolj redilen. Doprinos Riunumje v prvem letu vojne Rumtmi ja se bo borila do končne zmage Bukarešta, 23. junija, s. Sporočilo predsedstva vlade ugotavlja, da znašajo celokupne izgube svete vojne proti boljševizmu 5989 oficirjev, 2633 podoficirjev in 147.942 vojakov mrtvih ali izgubljeni. Bukarešta. 23. jun. s. Podpredsednik ru-munske vlade prof. Mihael Antoneseu je v navzočnosti ministra za narodno obrambo ter državnih podtaintkov za letalstvo m propagando osebno prečital inozemskim novinarjem poročilo o rumimskih izgubah v prvem letu vojne z boljševizmom. Pripomnil je, da je hotel osebno pročitati to sporočilo inozemskim novinarjem aato. da s tem poudari izgubo rumunske krvi m doprinos Ru muni je v 1. letu vojne proti boijšo- vizmu. Dejal je nadalje, da ne želi komentirati uradnega poročila, kajti v vo;nem času ima le orozie besedo. Poudaril je le. da se želi Rumunija boriti do konca za dosego vseh določenih ciljev m za maščevanje vseh onih. ki so padli zaradi so. je-tskega napada, kakor tudi za to, da brani zasebno lastnino, ki je osnova narodnega socialnega reda. Prav tako se Rumunija bori za večjo pravičnost in čast ter za rešitev Evrope pred komunistično nevarnostjo. Svoje izjave je podpredsednik v4ade zaključi* 9 sporočilom, da je rumunska vlada sklenila podel ki razna odlikovanja za vojaško hrabrost poveljnikom m borcem v Severni Afriki %z hvaležnosti m njihove junaške podvige. HarTčoy> oUmam »ajsk Kn iMiierovo Dniepro- Kramatoribj* Al ck *ari:te;npsovi skladbi Koncert v d-molu-. Stan čeva je ljubljanskemu glasbo ljubečemu občinstvu, ki redno poseča vsakoletne sklepne produkcije nadarjene glasbene mladine, že dobra znanka. Z zanimanjem je spremljalo njeno rast od prvega nastopa pa do snočnjega, ki nam jo je pokazal na visoki stopnji glasbenega dojemanja trr reproduktivnega oblikovanja. Stanl-Čeva združuje na zelo posrečen način artistično goslažko spretnost s poduhovljenost-jo umetniškega občutja. Občinstvo je pravilno doumelo njeno zrelost ter ji tako navdu- šeno vzklikalo, da je morala dvakrat na oder. E. Gablerjev iKoncert«, prvi stavek, je imenitno izvajal na rogu Janez 2nidar, gojenec petega letnika SGs. Tehnična spret-j nost ga usposablja za težje, napernejše skladbe, ki terjajo že primerno stopnjo rutine in temeljite izsolanosti. Staničevo in 2nidarja jc izpodbudno. vneto spremljala na klavirju Marta Bizjak-ValjaJo. V" tehtnih presledkih so si sledili gojenci pevskih šol. Sopianistka Marija Tiranova i VI. letnik SGS) je zapela učinkovito Beethovnovo koncertno arijo Podlež, ti! Izdajalec!« Pela jo je doživljeno, prisTčno. Njen sopran je obsežen, potrebuje pa se nege ter oblikovanja. Priporočljiva je večja pozornost izgovorjavi. Dobro pevko je skladno spremljal na klavirju Ciril Cvetko. Barito-nist Slavko štrukelj je tudi že dobro znan. Svoje izdatne pevske odlike je pokazal ob Renejevi ariji v prvem dejanju iz Verdijeve opere »Ples v maskah'. Njegov bariton je toplo barvit in prodoren v vseh legah izenačen. Smotrno izpopolnjevanje mu bo pripravilo pot k novim, še lepšim uspehom. V Samu Hubadu je imel odličnega spremljevalca na klavirju. Tudi Franc Langus (II. letnik SGS) razpolaga z močnim, polno zvenečim baritonom, ki pa Se ni dodobra izčiščen. Tudi Langus si bo s sistematičnim vežbaniem olajšal rahle n^do^tatke pri izgovorjavi. Vsi nastopajoči so navdušili ?tevilno občinstvo, ki je prihitelo z zanimanjem tudi k drugi sklepni produkciji in veliko fimar-monično dvorano dobro zasedlo. Pričakovanje občinstva je bilo bogato poplačano: menilo je. da gre k navadni šolski produkciji, pa je doživelo lep koncert. Prodoren uspeh obeh prvih sklepnih produkcij navedenih glasbenih zavodov bo tepođbuđl] ljubljansko glasbeno občinsto k častni udeležbi tudi na tretji sklepni produkciii. ki bo jutri v sredo 24. junija v m=»li filharmoničnl dvorani. Devet živilskih nakaznic so našli pri stanovalcu cukrarne Pred sDdnikcen poetiincem se je zagovarjal tudi zaradi prekupčevanja s kruhom — Bil je obsojen na tri mesece in 18 dni zapora Ljubljana. 23. junija Pred sodnikom pocdmcem okrožnega so-d šča s. o. s. Spornom so bile včeraj tri razprave zaradi prestopkov po uredbi o cenah in uredbi o pobijanju draginje in brezvestne spekulacije. Obtožnico jc zastopal državni to ilec Branko Goslar. V dolgi vrsti obtožencev, ki so sc doklej /c zagovarjali zaradi prestopkov po proti-dra£ini>kih uredbah, je bil včerajšnji ob-: .'icc aOletni mornariški mehanik Karel .Tohan^en na jnena vadne iši pojava Mo/ se jc r*>dil v Jassyiu v Rumuniji. pristojen ie v Trontheim na Norveškem, jc evangeljske vere in kakor je sam izjavil, dosle' še ni bil kaznovan. Pred sodnikom *c jc zagovarjal v srbskem jeziku. Moral je bržćkone del; časa živeti v Srbiji, saj se je civilno poročil tudi na norvekem konzulatu v Beogradu. Zdij se je znašel v Ljubljani in kakor mnogo. dni£:h njegove vrste, ea je sprejela P-^kI svojo >trcho cukrarna. Dne 11. maja ;e bil aretiran, ko se je vračal s trga v cukrar-no. Ovrf brc. Proti razsodbi se je zaradi kr'itvc zakona pritožil državni tožilec in ape'ac^fjko s^>dtS£e jc zahtevi državnega tožila ucjod.lo. Obtozcnka je bila spoznani za kriva vendar pa v smislu § 21. kaz. zak. ni bila izrcCcna nobena kazen, Le :-:ro Celovške ceste. Prodajal je ojiljc v vrečicah po 1.40 namesto po 1.20 lire. k^k^/r je bilo predpi«-."ino. Dejanje jc priznaval in trdil je. da je bil v «! -bri veri, da ravna p~av. Po trgovskih običajih je razlika med odprtim OEfliom in ogljem v vrečicah. Bil je zaradi tega prepričan, da cma v nv.tksima'ncm ce-niku ni bila mišljena za ojjI;e v vrečicah. Razliko med obema je priznal rudi kasnejši cenik, ki ic določal za navadno cjlje ceno 1.20, za oc?!je v vrečicah pa 1.60 lire. Sodnik pa je spoznal za krivega, prestopka, upošte- Osel in sedem ntedrijanov Sedem modrijanov iz El-G?.dha je stalo v krogu okrog starega osla. ki se je bil ustavil težko natovorjen z vrečami sredi kolovoza. V vrečah je bilo žito, ki naj bi ga odnesel v mlin Buškiru. O gonjaču pa ni bilo duha ne sluha. Prvi izmed pedmih modrijanov je ovil konec svoje dolge sive brade okrog palca, re\?ič: — Meni se zdi samo ob sebi umevno, da osel s tako smešno tenkimi nogami ne more nositi tako težkega bremena. Go-soodar tega osla je zelo nespameten. Osel ie njecov kapital, moral bi mu prizanašati, če bi hotel imeti kaj od njega. Zlasti bi ga pa moral pošteno nakrmiti. — Motiš se, Ben Jusuf. — je odgovoril drugi modrijan. — Tudi če bi bile njegove noge tako debele, kakor >o Hasanove ... — pri teh besedah je ošinil z zgovornim pogledom svojega soseda — bi osel na tako slabi cesti ne prišel naprej. Na vsakem koraku se človek do vratu pogrezne v blato. Allah naj razsvetli vsaj v sanjah um našega župana, da se bo končno tudi pri nas Storilo nekaj za vzdrževanje cest. — Allah, ki ga žališ s svojimi nesmiselnimi opazkami. — se je razvnel Hasan. ki je imel sam v občinskem svetu tehtno besedo. — nam pošilja po svojem nepojmljivem preudarku dež, ki razmehča poti do temeljev. Allah izliva tudi na naše glave ubijajočo solnčno vročino, v kateri se str-dijo globoke kolesnice v kamen. Vi b: radi vedeli, zakaj stoji osel tu liki steber? Po lahkomiselnem gonjaču, ki sedi zdaj morda v krčmi in pijančuje, pa nihče ne vpraša. — 0?el. — dragi Hasan, — se je oglasil četrti, — pozna pot v mlin prav tako dobro ali pa še bolje kakor njegov gospodar. Najbrž je sploh pametnejši od gonjača. In njegova pamet mu pravi, da je breme, na-tevorieno na njegov hrbet krivo. — Pri prerokovi bradi, prav praviš. Ali, — se je oglasil peti modrijan. — Vreče vise na eni strani do tal. Toda to bi še ne bila največja nesreča. Osel ima tehtnejši razlog, da se ne gane z mesta. V eni uri bo lilo. To osel čuti. In zato ga ne veseli nositi žito po dežju, da bi bila mokra on in žito. To je pravi vzrok. — Vi bi morali pomisliti, — je povzel besedo šesti modrijan. — kaj pomeni za osla nositi žito v mlin ob praznem vampu, v hudi vročini, soparici pred nevihto in po prašni cesti, dočim preže nanj od vseh strani izkušnjave. Mar ste kratkovidni, da ne vidite osata ob poti? — Vse, kar ste povedali, je pametno in tehtno, — je povedal še sedmi in zadnji modrijan svoje mnenje, — toda na najvažnejše in najenostavnejše ste v svoji preveliki modrosti pozabili, kakor je pač navada ... Ne smemo pozabiti, da imamo pred seboj osla. A osli so navadno leni. Po teh besedah je dregnil osla v rebra. Toda osel se še vedno ni ganil z mesta. Hotel ie sicer že ves Čas storiti svojo dolžnost in odnesti žito v mlin. pa tega ni mogel storiti. Sedem modrijanov iz El-Gadha mu je namreč stalo na porL ▼ajoč p« v«c oko4nofti, po $ 21. tri rzreke>l nobene kazni. Enaka sodb« je bHa izrečena tudi r»rot* Katarini S., trgovki v Klečah. ki je oglje prodajala po 1.50 lire. Oba obtoženca morata plačati stroške sodnega postopanja. Prisedniki sadiiSa delavskega zavarovanja v Ljubljani Visoki komisar za Ljubljansko pokraj:no f*\ede na zakon o zavarovanju delavcev 7 dne 14. maja 1^22 in »lede na predloge pristojnih sindikalnih organizacij odloča: Zaradi preteka njihove poslovne dobe so odpadli prisedniki in namestniki pri -cdmkov sodišča za delavsko zavarovanje v Ljubljani, ki jih je bilo imenovalo ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje bivše jugcslovanske države z odlokom z dne lo. marca 1937. št. 95.5o4. Imenujejo se za prisednike: Fubiani Pavel. Pavlin Franc. Laznik NVko, Turk Vlado. Naglas Viktor. Hrovatin Makso. inž. Zupančič Franc, ZnRtaršič Anton, Hribar Peter Pčmf.n Lovro. Praznik .f mez Jciovšek Josip. Jazbec Janko. dr. Skala Leon. Ofjrm Rajko. Majcen Franc. dr. Kopač Andrej, in/. Likar Ro'cs.lav, dr. 1'rbanc Anton, dr. Vrčcn Branko, Demšar Metod. Brice! 1 Nikola, Stefanič Franc, Erjavec Alojzij Oorin Leopold, Logar Filip Tratar Alojzij. Toni Peter. Jcmec Franc. Sitar Alojzij Bcc Josip, Likar Ciril. Cvetko K mest. dr. Loret-to Franc. Hartman Kamilo. Gerbec Bogomil, Vrečar Franc, Velkavrh Stanislav, Logar Rudolf. Vajd'č Janez. Imenujejo se za namestnike prisednikov: Moto-h Bogomir. Jeras Fijidii. Stepič Mirko Jurčič Simon. Kohi Srečko, ("emažar Josip. Slamič Franc. Kalin Savel, Govckar Karei, Otorcr>ec Jo*-!n. De/raan Josrp. Kaifež Anton. .Linkovie Alojzij. Plcničar Bc^c. Vrančić Ivan. Pivk Oskar, Brejc Ivan. dr. Kmet Stanko, Curk Matko. Radovan Ivan, MarkHj Ivan. Kcrn Ivan, Cej Leopold. Gus^na Aleksander. Ra/em Vladimir. Bizjak Henrik. Okretič Josip. Kerševan Stanislav. Gašpevčč Alojzij. Tavčar Leopold. Kattnuer Uršula, Blagovič Josip, Palir Franc, Milharčič Luka. Miklavčič Franc. Vrančić Vladimir. Krsul Jernej. Čarman Franc, Vrečko Ivan. Mi/.ina Mihael Ta odločba je takoj izvršna in 9t objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 16. junija 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Bodočnost črnogorskega gospodarstva Rim. 20. junija Črna gfora ;e na poti širokopotezne gospodarske obnove. Da se vrne Črnogorcu običajni utrip njeproveca življenja, je potrebno poskrbeti predvsem za okrepitev njegove družine, ki jo jc podtalno ščuvanje močno zrahljalo. Druga vzporedna nalopfa je reorganizacija Črnogorskih občin. Kmetu bo treba priskočiti na pomoč s primernim agranvm keditom. s katerim se mu bo priskrbelo predvsem potr*"t>no orodje ln semena. O gospodarski obnovi č*me gore je nedavno objavil tednik 5 Glas Črne £orer zanimive misli. Rekon?trukeiisko delo se bo nanaSalo na ozemlje med Cattarsko pokrajino, Cetinjem in STkadrom. To je stara Crna gora. polna slavnih spominov, toda uboga glede gospodarskih motnosti. Značaj Srnogorakega ljudstva je mil in prebivalstvo bo z lahkoto razumelo prednosti noro org-anizaere. Poljedelstvo je osnova življenja črnogorsko ara ljudstva: zemlja pa je zelo skopa. V Črni gori si mnogo obetajo cd oguSitve Skr.drskojra j-ezera. Z njim se bo pridobilo precej za poljedelstvo zelo primerne zeml'e. Obdelovanje zemlje pridobljene po osvišiivi bj dalo novih vzpodbud poljedelski industriji, pridelovanju po-vrtnine. ži\nn<~reji. pridelovanju masla, pridobivanj" Kož in volne. Znatno zmanjšano SkadrSko jezero bi postalo pristanišče Črne gore in bi posredovalo trgovino z Albanijo. Csušitvena dela bi zahtevala tudi regulacijo Drina in Bojane in ne bi bila pretežavna, saj imajo Italijani v teh delih bograte izkušnje. Stroški za ta dela, za katera je že izdelan načrt. 30 bili svoje-časno določeni na 200 milijonov dinarjev. Drugo nujno gospodarsko važno vprašanje črne g*ore je pogozditev. Obširne gozdove, 'k.i so pokrivali vso Črno groro. so uničili Turki v stoletnih krvavih borbah. Rudarska industrija bi mogla uspešno izkoriščati leži.šča smole in bauksita v An- tivarskem okrožju, lignit pa v Beranah in Plevlju. Krajevna obrt (preproge, pletenje iz šib) bo podprta z delovanjem obrtnih šol. Tudi tujski pomet, že znaten vir dohodkov pred vojno, bo obnovljen, ko se bodo po vo'ni razmere znova uredile. .Glede prometnih zvez bi bila koristna zlasti železniška proga, ki bi povezala Skadar-PCHlgorico-Danilovgrad in Nikšič. Ta pro-ga bi imela političen, gospodarski in vojaški pomen. Zelo kor;stna hi bila obnovitev žične vzpenjače Cattaro-Cetinje s podaljškom do Rjeke. Tako bi bilo zvezano Adri-atsko morje s Skadrskim jezerom. Žična vzpenjača je obratovala že od 1915 do 1918. petem pa so jo razdrli. Sedanjo cestno omrežje je potrebno preureditve in prilagoditve potrebam prevoza predvsem živine in lesa. k: sta najvažnejša izvozna predmeta (Agit) Naraščanje stroškov za itove ladje Vodilno glasilo francoske trgovinske i mornarice »Giornal de la Marine-Mar-ehand« poroča, da so narasli v Angliji od i začetka sedanje vojne stroški za gradnjo i ladij za 50 V Tona jeklene pločevine je I veljala leta 3 939. še 10 funtov, zdaj pa »tane 16 funtov. Poleg tega so »e zvišale j tudi mezde v ladjedelnicah za 60° o. V Ame-j riki se strokovnjaki vedno bolj zavzemajo i za gradnjo lesenih tovornih ladij. V pismu, ki ga je poslal nekdo listu *Daily News«, i se naglasa, dejstvo, da za zmago v sedanji j vojni ne bo zadostoval niti sedanji načrt gradnje novih ladij, tudi če bi se v polni meri uresničil. Zato bi bilo priporočljivo graditi napol lesene ladje. Toda temu se upirajo lastniki ladjedelnic in jeklaxn in sicer iz jtonkurenčnih ozirov. Obnovite naročnino! Novi strasni komunistični zločini Komunistični partizani so v fti. Rupertu na Dolenjskem ubili tamkajšnjega župnika 5. Franca Nahtlgala in kaplana g. Franca Cvara. V Hlnjah pri žniemberku Je enaka stra&na usoda zadela kaplana g. Hinka Novaka. V Prečni na Dolenjskem pa so komunistični partizani ubili župnika p. Kom-l janciv. * Nimamo še poJmbnejših vetti o krv&Vttn dogodku, ki je zahtevni živtien'a štirih $Tu žabnikov cerkw. Komunist: sn dvignili rofco ?oper đuhm'ščino in s tem zoper rimsko-':;:to!;ško cerkev, ki je bila tisoč let na; večja svetinja našega ljudstva, Brezbožne komunistične ktogjle tO podrle itiri oznan)e\'alce božje besede, štiri može. katerih naloga ie bila, da širijo med ljud stvom evangelij miru. spiavc in ljubezni Jo bližnjega. Xi dvoma, da so bili po^oin* predstavniki rimskokatoliške cerkve daleč od dnevne politike, kolikor jim tega ni velevala dolžnost, da branijo vero in ctrkevt da svoje vernike spominjajo na večno nespremenljive božje zapovedi in da ne c/ont/-Sčajo pustdšenja v vinogradu Gospodovem, Toda komunizem ne dnvoljuje duhen-nikom ra\wno tega. dohro wdb€j da so zaman V99 njegova prizadevanja tam, kjer je ljudstvo vdano duhovščini, cerkvi in ver i. Komunizem, k; poleg sebe ne trpi nobene druge a\ toritete, mr,ra po si'ofi prirodi po bijati cerke\\ med katere osn*~,\mnimi zakoni je tudi zapoved vernikom, da morajo spo-štovati oblast, kajti vsaka oblast je od Bjega \mer*kega prepričanja in duhovnega pastirstva. N I** lese "leoausce D n A M A Torek 23. junija, ob 17.30: Sola za žene. Red Torek. Sreda 24. junija, ob 17-30: Kralj na Betaj- novi. Red Sreda. Četrtek 25. junija, ob 17.30: Vdova Rošlin- ka. Red B. J. P. Moliere: »Sola za žene«. Dramatik je orisal v tej petdejanski komediji lik nekoliko patološkega meščana iz baroka, ki zasleduje fiksne i leje, da si hoče po sili vzgojiti popolno ženo, a je zaradi svoje nespametne metode ogoljufan, preden jo more poročati. Igrali bodo: Arnolpha-Gregorin, Agnezo-Levarjcva, Horaca- Nakrst. Chry-salda V. Skrbinšek, Oronta_M. Skrbinšek, Enriqua-Košuta. Alaina-Potokar, Georget-to-Kra'jeva. Režiser in inscenator: inž. B. Stupica. Muzikalne vložke igra pianist B. Adamič. Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovl«. Ta vsebinsko in odrsko učinkovita drama prikazuje borbo med Kantorjem, ki je na osnovi krivic, storjenih sosedom, povečal svoje imet-je, ter med študentom Maksom, ki ve za Kantorjeva nesicialna dejanja in prestopke zoper zakon. Moralni boj obeh daje najtehtnejše prizore v igri. Delo je zrežiral Jože Kovlč. Glavni vlogi igrata P. Kovic in V- Skrbinšek. OPEKA Torek 23. junija, ob 17: MadanM Butterflv. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Cene od 24 Ur navzdol. Sreda 24. junija, ob 17: Boccaecio. Opereta Izven. Znižane cene od 18 Ur navzdol. Četrtek 25. junija, ob 16.30; Faust. Red Četrtek. nogo. Rudar Ferdinand Brglez je pa padel z vagončka In se hudo pobil po glavi. V št. Janžu pri Radečah y padel Stanislav Kran;c z drevesa in si tfomil nogo. Na pošti v'Celju je prijela Ennli:a Jurič za cMektrično žico in so onesvestila. Alojzija Kranjc iz Nov Cukve je padla 9 čeAnjo in se močno pobila. Ana D rsak iz Spod-Hudn.e pri Celju .^i je zastrupila kri. V Rimskih toplicah je zavozil A v trust Perše s kolesom v tovorni avto in si pretresel ;ane. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico. — VpHko obrtniško tekmovanje. Da dobi jasen pregled *n vpogled v doK> spod-nještajerskih obrtnikov in da omogeči slehernemu obrtniku pomeriti moči z obrtniki v drugih pokrajinah Nemčije, priredi štajerski Heimatnund volk obrtniško tak« movan.e, na katero vabi vse Slajors'*© obrtnike. (Se/ Iz Spodnje Štaierske — Državni blagajnik NSDAF na Spod. Štajerskem. Državni blagajnik nemške na-rodncsocialistične delavske stranke Franc Xaver Sehvarz je prišel v nedeljo v Graz, da si ogleda strankine naprave na štajerskem. Danes bo govoril na velikem političnem zborovanju v Grazu, potem pa odpotuje na Spod. Štajersko. — Foroka V Mariboru se je poročil te dnj stavbenik dipl. inž. Ubalci Nassimbeni z gdč. Lir-.o Kosclek. — Vpisovanje v ljudsko solo. Včeraj je bilo v mariborski občini vpisovanje lota 1936 rojenih šoloobveznih ctrok v ljudsko šolo. — Sprejem v vrtnarsko In vinarsko solo v Mariboru. Pouk na vrtnarski ln vinarski šoli v Mariboru se prične letos sredi septembra. Vpisovanje bo 20. julija. — Delovanje štajerskega Heimatbunda v mariborskem okrožju. Tudi v okrožju M 1-ribor-mesto in Maribor-okolica je bilo delovanje štajerskega Heimatbunda tudi v maju uspešno. Skupaj z zdravstvenim uradom je bilo na njegovo pobudo zdravniško pregledanih 872 otrok. Zdravniki so ugotovili, da se je zdravstveno stanje otrok ponovno zboljšalo. Obiskov na domu pri porodnica^ ter bolnih in nosečih žena j«? bilo 353. Gospodarsko pomoč je dobilo 1197 revežev. 194 otrok je dobilo 2742 brezplačnih južin. Na kolodvorih so razdelili v maju okrog 24.600 južin. To so podatki za okrožje Maribor-mesto. V okrožju Mar-bor-okolica je znašal dnevni poset otroških vrtcev 421 «.n med 291 otrok je bilo razdeljenih 5S20 južin. Zdravniško je bilo preiskanih 1014 otrok, domačih obiskov je bilo 951, zdravniške nasvete je dobilo 1427 oseb. Število podpirancev se je znižalo na 1296. — Velika km oljska razstava. Od 27. junija do 1. julija bo prirejena v Nemškem domu v Celju že druga velika kmetijska razstava. Priredi jo državni prehranjevalni urad. Spod. štajerska tako velike kmetijske razstave še ni videla. Njena posebna privlačnost bo potujoča mlekarska razstava. Zveza kmetijskih zadrug bo pokazala na razstavi organizacijo te panoge zadružništva na Spod. štajerskem- Razstava bo obsegala vse oanoge kmetijstva in priključen ji bo tudi vaški kino, ki bo skrbel za propagando. — Nesreče, v neki celjski tovarn! je stroj odtrgal dva prsta delavki Hildi Schwegler. Rudar Alojz Kumer je padel v premogovniku PeČovnik v rov ln si zlomi* eznfca KOLEDAR Dtoaaa: Torek, 23. junija: Edoltruda. A gripi na. D A N A A VIF F KIR FI > 1T V F Rino Matica: Zavržena. Kino Fnion: Nesrečna ljubezen. Kino Slo«J : rn.-oiu roke. Rar«*tava GorAe-Male-A v *?itkopkc\em pa\1-ljonu. DEŽIRNE LEKARNE Dane*: Mr. Sušnik. Marijin trp: 5. Kurolt, Gospo.-'VPtska cesto. 4. Bohim-c d«M.. Co-sta -9. oktobra ol. Spo?tni pregled Veslaška tekmovanja v Nemčiji Vćeraj ic b lo na i /onimi ve jV :n nc.ihl motno prodnoal \"se do 500 m, ko jja ie dohitel OGOlCflneC SC Aniene xx Rima. IraliitvrKski < - r.crec si je ib> cili.i pridobil za voč dolžin no*koi;a in v lepem timsbu 7-ma^al. V soboto so se začela v Griinau v Nemčiji velika mednarodna veslaška tekmovanja. Sodeluje 300 veslačev, ki pripadajo 38 društvom raznib držav. Najzanimivejša točka sobotnega sporeda je bilo tekmovanje četvork brez krmarja. Lani so zmagali Nemci. Letos pa so mnogi njihovi najboljši veslači na fronti in tako so zasedli šele četrto mesto. Vratni red na cilju je bil: 1. R. C. Ziirich iz Curina, 2. Dopolavoro Moto Guizzani iz Milana, 3. R. C. Reuss \z Luzema in 4. Berlinsko veslaško društvo. Tenis: Italija—Madžarska 3:0 Po drugem dnevti ten Ifccaja dvoboja Ttalija-Madžarska xa »Rimski pokal* je vodila Italija 3:0. Druga igra dvojic se je končala ■ zrnato Cueellija in Del LVlla, ki sta premagala madžarski par Asboth-Mayer 6:1, 5:7, 12:10. Dvojici sta si bdi v kale o vos ti igre enakovredni, odloČila je ve^-ja borbenost Italijanov. Včeraj so oligrali bržkone tri Igre po-etlincev. Zmagali so vrejetno Italijani, Ki jLm je bčla po nedeljsUetTi stanj\i potX"el :n le se ena točka za zmago. Športno časopisje v Evropi 'Europa Sonderdiensf.r poroča, da izbijajo sedaj v Evropi naslednji «*pr>r:n. < >-pisi: iEI Mundo Deportivo* v Barceloni, 2>Idraetj5b]a!et^ v Kopenhafinu, »Gazzetta dello Sport t v Milanu, -1 Irottsbladet* v Stockhoin u. >Nemzeti Sport« v Budimpešti, >Urheile<- v Helsinkih, j L' AutOf v Parizu, *NS - Sport< v Parizu, ^Športi v Zagrebu, »Xorg-es Idrotbladt v Oslu, >Les Sports« v Briisselr.. K temu seznamu je treba pripomniti, da obsega samo tisto športno čniv>pisje, Id poroča in se bavi z vsemi športnimi panogami. Izhajajo pa celo dnevniki in te*iniki. ki so posvečeni na primer samo nogometu, lahkoatletiki in drugim športnim panogam. V nekaj vrstah Italijanska lahkoatletska zveza je določila naslednje rezultate kot pogoj za nastop na splošnem državnem lah/koatletskem prvenstvu: tek 100 m: 11 sek, tek 200 m: 23.1, tek 400 m: 518, tek 800 m: 2:00.7, tek 1500 m: 4:13, tek 5000 m: 15 59, tek 110 m čez zapreke: 16.5. tek 400 m čez zapreke: 59.6. Jfcfik v viSino: 1.80 m, skok v daljino: 6 60 m, skok 1 palico: 3.50 m, troskok: 13.14, met diska: 40 m, met krogle: 12.40 m, met kopja: 51.40 in met kladiva: 41.50 m. V Štajerskem nogometnem prvenstvu. M je tik pred zaključkom, je mariborski Ra-pld trenutno na četrtem mestu, Cel;e pa na šestem. Rapid si svojega položaja ne more več mnogo Izboljšatkvcjemu si ga lahko poslabša. Celje pa ima Se izglede, ker je doslej odigralo nekaj tekem manj. Rumunski nogometni prvak je postal Rapid, obenem pa si j« osvojil tudi besa-rabski pokal. Za vodjo nogometnih sodnikov Spodnje Štajerske je bil imenovan Hobacher. Radio Liufilfana SREDA, 24. JUNIJA 1942-XX 7.30: Poročila v s!ovcn\::n'.. 7.45: T.ahka £!a<-ba; v odmoru (S 00) nnp'.vc! čav_i. S.15: Poročila v italijan^ini. 12.15: KooccH N ■ linista Karla .Sancina. spremlja pian'st L. M. Škcrjanc. 12.40: Kvartet »Bclo^nese <1: V^-arnrniche). 13.00: Napoved Sata; poročila v tui:jan"č;ni 13.15: Pr^^?či!;> \*rho^,ncgn Poveljstva Oboroženih S:! v slovenščini. 13.20; Pisana glasba, votli dirigent Callino. 13.50: Komorna £!asba. 14.00: Poročila v ita-KjttOSČioi. 14.15: Koncert Adamičevega orkestra. 14.45: Pc:ini. 20.20: Komentar dnevnih d-egodkov v sloA*en§čini 20.30: Operna glasba. 50.40: Cctrt ure Alatija. 21.25: N j step novih pevcev v okviru pripravljalnega tečaja za radijsko petje. Orkester vodi dirigent Fragna. petje dirigent gurini. 21.50; Simfonični k^neort. Wfl dirigent Bela Dc Cs4Jlcry. 22.45: Poročile v italijanščini. 8tev. 142 »SLOVENSKI N A R O D«, Torek, 2S. junija 1942-XX Strti s 3 cenik za krojače iii šivilje je bil objavljen v wSftfžbctitni listu14 20. t. m. in je istega dne stcpil v veljavo ^ r? KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. tD 18 15. ob nedeljah in praznikih ob 1020. U.JO. 16.30 m IS 30 KINO MATICA — TELEFON 22-41 Vaj\e«?ji arRi»nt'n«:ki film! — Pretresljiva ljubezenska drama Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svojo naredbo z dne 9. maja 1941-XIX o predpisih gled<» cen blaga storitev in rabokupo? in smatrajoč za potrebno, urediti cene za izdelovanje moških in ženskih oblek ter perila, izdal maksimalni cenik va dela krojacev in krojaćic. k: je objavljen v »Službenem hstu< 20. t. m in je na dan objave stopil v veljavo. Najvišje cene so določene različno za posamezne razrede obratov in bo obrate uvrstilo mestno poglavarstvo v Ljubljani v razrede (L. II.. III. m IV. > po zaslišanju prizadetih strokovnih združenj, upoštevajoč zmogljivost obrata m kvalifikacijo osebja za bolj ah mam lično izdelavo. V naslednjem določene e^ne veljajo za območje mesta Ljubljane, okrajna načelstv; pa lahko za svoja območja določijo najvišje cene o vpostevanju krajevnih razmer. Moške obleke Najvšje cene za napravo molkih oblek so določene takole: (prva cena velja za obrate kategorije 1 a. druga za obrate kategorije I.. tretja za obrate kateg-rije 11 in četrta z;i obrate kat« g- več), površnik ali ra-glan 300. 325. 2S0. 245. raglan ali nlster 450. 355. 315. 2G5. zimska suknja 430 355. 315. 265. kratki zimski paleto 355. 295. 265, 215, potovalni plašč (trenchcoat) 430. 355. 315. 265 plašč Hul CTtus 295. 245. 215. 190 pelerina s kapuco 190. 155. 130. 100. plašč za prah 140. 130. 120. 90 površni lovski sako 440. 365. 325. 280. lovski kroj 585. 490. 410. 325, sako 260. 215. 200. 165 fdvovrstni ali športni 10^ vcč>. UstrastJ sako 240. 200. 175. 145 letni platneni sako 190. 155. 140. 120 pre] rost letni platneni sako 150. 125. lio. 95. hlače 115, 95. 80. 70. športne hlače 125. 105. 85, 70. telovnik 90. 75, 65, 35 lir (dvovrstni 10r'c več). Ženske obleke Najvišje cene za napravo ženskih oblek so naslednje (prva številka navaja ceno za cbrate I. kategoiije, druga za obrate II. kategorije, tretja za obrate III. kategorije in četrta za obrate IV. kategorije): damska obleka 170. 135. 95. 70 lir, damska dvodelna obleka 200. 155, 115, 85 lir, večerna obleka 3 tO. 255. 170. 125, angleška bluza 105, 75, 55, 45, frnneorka bluza 160. 95. 70. 50. kombineža kratka 50, 40. 30, 20, jutranja halja, dolga 160. 115. 85. 65, jutranja halja, kratka 125, S5, 55, 45. pidžama ali halja za delo (pisarniška) 85, 70, 55, 45. gladek plašč za prah 230. 200. 170. 130. težki športni plr.šč iz kamelje dlake ali raglan 32f>. 285 2-40, 1^0. srednje težki zimski plašč 285. 240, 170, 130. kompliciran moderni plaše 310. 275. 215. 165, angleški kostum 315. 255, 200, 150 (dvovrstni ali športni 10rJ- več), francoski kostum 255. 215. 115. 105. platneni kostum 200. 171. 145, 105 lovska ali športna jopica 255. 230 200. 150. težka jopica 220. 200. 170. 130. paleto navadni 255, 200. 170. 130. veterni jopič 115, 100. 85. 65, krilo 70. 55, 45. 35 lir Perilo Najvišje cene za napravo perila so naslednje (prva številka navaja ceno za obrate I. kategerije. druga pa ceno za obrate II. kategorije): moška srajca z ovratnikom 21.18 lir. moška spalna srajca 21. 18. moške spodnje hlače, kratke 18. 11, dolge 21. 13. moška pidžama 47. 4 1. zdravniška halja i7, 35. ženska pidžama ali nočna srajea 41 35. ženska dnevna srajca z naramnicami 15. 9. kombireža 23. IS. hlačke 19. 14. rjuhe 5 3. sladke blazine velike 16 12. male 15. 9 gladk e odejne prevloke t kapne) 29. 23 prti 5. 3 pitiči 3. 2. obrobljeni < entla nje) od metra 1.40. 1.40 lire. ♦ Stroški za običajne male potrebščine ( ju-Kanec, svila, navadni gumbi) so pri moških m ženskih oblekah zaračunam v cenah. PrJ napravi perila pa se smejo streški za navadne male potrebščine posebej računati po nabavni ceni Pri napravi obleke in perila za otroke do 10. leta se zgoraj naveden* cene znižajo za 50%, za otroke dc 15 leta pa do 259Ć- Imetniki obratov morajo imeti cenik iz-vešen v svojih obratovalnicah z označbo skupine. Kršitelji določb te naiedbe se kaznu je io upravno z zaporom do 2 mesecev ali v denarju do 5000 lir. Modistovska dela Najvišje cene za modi>tovt ks deia se določajo takole: Izdelava >z vciur tulce\ 50 lir, izdelava iz »hnr* ah »Hamo« tulcev 40 It. iz-dchiva a »vd« tulcev 30 lir. izdelava 'z noveC;i b:ir-/una 50 lir. izdelava iz svile ali vo-Inenccja b'aca 50 lir. pre« Miko-vanje vciur kio-lvjka 30 lir. preoblikovanje »vrni«, »har« ali »Mamo« klobuki, 30 lir. preoblikovanje baržuna-st;h ali svilemh klobukov 40 lir. izdelava žalnih klobukov iz žoržeta 50 do 00 lir. Za dela, ki tu niso navedena, se dolovi cena prosto po dogovoru med s-traakami. V cemku doloOene cene veljajo z-a ob movje mesta Ljubljane. Okrajna načdstva naj določijo najvišje cene /a svoje okraje. upoStevajoČ kra*cvne razmere okraja. Imetniki obratov morajo imeti cene v oblik: cenika izvesenc v svojih obra4 a'nicah na n;mi strastmi in prekipevajočimi čustvi; demoni j* mefa. ki se nc zmeni /a urejai«vi duh. je r pastHa, hrepenenje po harmoniji zmaga. »Vihar«, pravljica o otoku čudežev in njega gospodarju, je čudežno izražena strmmn pev-r:km-c dozorelosti, njcgcAre kasne ;e^eni, sklepni i bračun tega vesoljnega JMjeojsko-ga izkustva. V niem se je genialno cnimak-n;l od resničnosti, tu neumestne: Shake-«nearu jjrc za v;\in resnico, ki je naša srca ne smejo nikoli pozabiti. Njegov dozoreli genij jo jc ob>ij.i! s po'ctnim žarenjem. \" tem. da s: jo ohranimo Je naPc č-!-o-vc;ko dostojanstvo. In se neka i naj pripi'em tem bcfcdam hvaležnosti. Poznavanje tfsooobrazoe gmote — življenja, in spoznanje minljivosti. k; obide knc/:cea Sarovnika sredi najčistejšega veselja, ob uri, ko triumfira mlada ljubezen, potem ko odprejo vile in utihne muzika: ... in kakor rahla zgradba tega vida. kipeči stolpi, čarobne palače, slovesni templji, velika ta obla, da. vse. kar jo uživa, se razsuje in k<>t ;c zgin:l nvčni ta sijaj vse mine brez sledu. Tz take smo snovi ko-t sanje, in drobno to življenje < bkroženo je s spanjem. — To so misli, strašne fn otožno lepe. V>e kaže, da jc vc'ikemu človeku usojeno, občutiti njih čar šeie takrat, ko se ic že nevarno oddaliil od zemeljskega vrveža m zz sluti mirni zrak večnosti, ki mu prihaja naproti. Modrost, ki obsega ves svet. ne da bi ga hotela obvladati 1 Shake^pe-aru je bilo dano to predsmrtno doživetie razmeroma /Cc\!aj. umrl je d va in petdesetleten: Goethe se je moral zanj postarati, kajti Faust ga je predolgo vezal na ž-ivlienje. In: mar ne spominja poslednji Rembrandtov avtooortret prav tako na zgodbo in meditacijo Prospo-Wvo? Obličje, hrezsnov-no in "«--ečno onstran 7gr«Jo\-ine. in ki mu je komaj še megoče 1-XU F'ilm romantične ljubezni, opojnih melodij in ganljivih ljubavnih pesmi Pesem reke Irene Dune — A i! m Joncs pa 15. avgusta. Ugodnosti bo uživalo 240O otrok obojega spola v starosti od 6. do 13. let. Izbiro otrek so izvršila v sporazumu z župani krajevna poveljstva in pri tem skušala ugodit: čim bolj željam in pottebam delovnega ljudsva. — I tali i^r.^ko.špan^ki gOSpodATSk] odnosi. [taUjansko-spansld gospolarski odnosi postajajo vse bolj tesni in pi ijnte:jski. K takeniu razvoju doprinaša znaten • iel» ž zlasti italijanski kapital, ki se zanima za ozdravljenje in rekonstrukcijo španskega gospodarstva. Med tndustrdjaroi, hi jh smatra spar.ska vlada kot najvažnejše, je predvsem industrija umetnih tkanir.skih vlaken. V MirancH ob Ebru že gradijo tovarno za umetna tkaninska vlakna. Imela bo v začetku letno kapaciteto 9 do 10 n.ili-jonov kg. kasneje pa bo povišana na 27 milijonov kg. Investiranih bo v tovarno 100 m'lijonov pezet. Umetna tkaninska vlakna t>o proizvajala tudi tovarna »Sniace«, ki bo upeiabljala kot sirovino ekvaliptus, rastlino, ki v velikih množinah ras*e v pol:; a ji r i Santander, kakor tudi v A^turfl in pa v Hel\""i. Umetna tkaninska vlaJcna bo proizvajala tudi ^Sa.:pat, in sicer iz riževe s^-me. Tovarna bo zgrajena v Sueci blizu Va-lenze. torej sre'i riževih polj- Njena obratna glavn'Ca bo znašala 85 mSljonov pezet. L>rržoa bo proizvajala letno okoli 7 m l-jonov kg tkaninskih vlaken in fe znatne kolićne drug h stranskih lesnih proizve 1 ar. Italija se uleležuje razvoji španskega gospodarstva tako s svojim kapitalom kakor tudi po svojih tehnik h, patentih in org i-nizatorjih. — PogioMjeno sodelovanje med milansko in l»erlinsko politehniko. Direktor milanske politehnike prof. Azimonti je bil nedavno v Berlinu, kamor ga je bil povabil rektor berhnske politehnike. Oba rektorja sta bila sprejeta pri ministru Rustu. V svojih razgovorih sta se pogovorila glede znanstvenih izmenjav ter poglobljenem praktičnem sodelovanju med obema zavodoma. V kratkem sledi povratni obisk berlinskega rektorja v Milanu, kjer ce bodo razgovori nadaljevali — Zaklada] beni 1050. Izžrebane so b:le sledeče štev. za nagrade za zakladne bone, ki zapadejo 15. februarja 1050: V seri i XI- nagradi po 100.0^0 lir za ^tev. 1.016.269 in 924 95», f tiri nagrade po 50.C00 lir za Štev. 1.061.94S; 312421: 1 91 4 975 in 710 \ ' 5. V poriii XII. nagradi po 100.000 Ur za št. 1356.234 in 1,004 907. širi nagrade po 50 000 lir za *t. 1,504.312; 1,759.016; 1,680.175 in 614.143. — 19 vrst ženskih n«*ravir. 7 odlokom korporaeijskega ministra je določenih za prodajo 19 vrst nogavic, ki bodo izdelane teko. da bodo trpežne in močne. — Nov valutni dogovor med Italijo in Vatikanom. Te dni je bila pedpisana v kabinetu finančnega ministra v Rimu nova valutna pogodba med predstavniki Italije ter vatikanske države. VcTiivn'.st odgo- j vera t rala 10 let. — Obsodbo pn*d |HiwfImiin sodMžein v : ninni. Obsojeni so bili Romano Bozzeda i in me.-ar Angel De Guli zaradi odtegnitve I 200 m. stolov mesa redni potrošnji, prvi na 25 let ječe. drugi na 11 let. 7 mesecev in 20 dni ječe, nadalje mosar Festa Vincen-zo iz Palerma zaradi cdt^ernitve 130 m. sto-tov govedine redn: potrršnji na 21 let ječe, peka Pavel Giacche in Avgust Zoles: iz Sprzie r.rirrdi odtegnitve večje količine moke red~i potrc§n'i — prvi na 10 lrt j-^ee in 2H 000 lir globe, dugi na osem let ječe in 5009 lir rzlobe. — Bel je o^etu nanret*, pn jo nn§el smrt v jamb Ei'o je 28. aorila t. 1.. ko je šel osemletni Lauro San del iz apeninska naselbine Pianadetto di M^orehio pri Parmi naproti Svojemn oeetu. ki se je vračal z dela. Odtlej ni bilo za dečkom nobenega sledu. Seda- so naši' njegrve samske ostanke v reki jami. po*eg trupla dežnik in čepica. Domnevajo, da je d^ček v deževju in viharju zašel ter se nazadnje zr.tekel v bližnjo jamo. kjer ;e revček umrl zaradi mraza in lakote. — Poroka VOnega nSepca. V Certo?} pri Paviji je bila poroka votsega slepca Alfreda Maganze in gdč. Elze Razzni Pore čil ju je petkrat odlikovani mens. dilar-di iz MIlana. — Izvleček o prreesu Olordana Bruna. Veliko pozornost ie vzbudila po vsem kulturnem svotu nadba izvlečka, ki se nan?sa na proces Giordana Bruna. — Nobene zvišan ie cen šolskim knjigam. Korporacijski minister je odredil, da se v Sol. letu 1942-3 ne smejo napram certi 1941-2 zvišati cene srednješolskim jčnirn knjigam. — Loterijska sroča. Dne 20 juma so bile izžrebane sledeče Btev.: Milano 15. 83. 69, 59, 74; B3ri 74. 89. 46. 70. 79; Ca^liari 54, SS. 62. 81, 50: Firence 1. 7. 11. 65. 59; G3nova 76. 34. 65. 5. 50: Napoli 28. 26. 74, 35. 11: Palermo 11. 46* 20. 69. 23; Rim 15. 38, 28. 4. 84; Torino 60, 56. S5, 64, 62; Benetke 1. 11. 46. 64. 27. — Švedski prine Hvgen razstavlja na beneški Biennale. Med števil:..mi umetninami, ki so razstavljene na nevo otvorjeni umetnostni razstavi v Benetkah, ki je znana pod imenom »Biennale«, vzbujajo posebno pozornost slike 771etnega švedskega princa Evgena, brata šved?kega kralja Gustava. Njegovi umotvori kažejo, da je Častitljivi umetniški tvorec kraljevega rodu izvrsten opazovalec prirode in da ga odrnur'e izviren, samonikel umetniški občutek. Kakor znano, je del umetnšk- do- vršenih fresk, ki krasijj stockholmski ro-tovž, proizvod njegove umetniške sile, prav tako tudi načrti znamenite cerkve Kurune. — Iz trgovinskega registra*. Piut Anton in Kapž Ferdo, trgovina, prozvodnja in izvoz lesa in oglja na debelo, v Črnomlju: Vstopil je v družbo nov družbenik Eme?t Revelant. ti^govec v Ljubljani. Besedilo tvrdke se o.slej glasi: Plut & Rev elan t. Izr ; pil je pa Kapš Ferdo. a\tomehanik na Selih pri Vrčicah. — Golobica pregnala sovražnika njenega gnezda, ki se je pri padcu smrtno nevarno ponesrečil. Zanimiv dosrc-dek se je primeril v Benetkah na vrhu portala bazilike Slavne Matere božje. 141etnl Franc Toni-nato je že bil na te.n. da seže s svojo reko no mladičih v golob em gnezdu, ko je nenadoma priletela golobica mati in se s hudo s^i.o zaganjala v preplašenega dečka, ki je bil ves okljuvan po vratu. Pri tem se je deček brž umikal navzdol. d:kler nt pri sestopu zgrešil prijema in treščil višine šestih metrov na tla. Obležal ie pred cerkvenim vhodom nezavesten ter s smrtno nevarnimi poškodbami na spodnjem delu trebuha. Tudi desnico v zapestju ima zlomljeno. Zdravniki si zelo prizadeva "o. d;i bi '•mdo kaznovanemu dečka resib življenje. Ce mu bo rešer.o. ne bo najbrže nikdar več tvegal v blžino gol<"m;cga gnezda. — Na poT.in slave sta padla 271etni ber-sMjer Livio B/vgioli in 251etni Mano BCa-ganza, oba z Milana Oba sta bila pripadnika fašija. — Znan planinski smučar žrtev vtlUUrJA. Znanega planinca in smu^arsk°ea učitel'a Izidorja Mieheluzzija, starega 39 let. je doletela v dolomitski skupini ScllTar žalostna sonrtna nesreča. Bil ie v bližini planinske oestojanke >Citta di Bolzano*. ko ga je zajel besneči planinski vihar in mu zabrisal vid. K^rakaj>č proti planinski ko^i ie v nadč-ov-škem naporu kliib ^val sili viharja, dokler ni onem^ge! in se zgrudil na tla. Našli so ga mrtvega Njegova tmpio so prepe'j^li v Cascazei, kjer je bilo pokopano, — Razstava vojaškega obrtništva je bila otvorjena v Varesči Na r:iz"t ivi s zbra-na dela s podr°čja lesenih mozaikov. s'i-karstva. kiparstva, umetniškega rokodelstva in drugih veščin. — Mb-i-trvka k«»:nisi;n za nabavo bene-Iklh umetnin. Na beneški Pienr.ale se je sestala ministrska komisija, ki je pooblaščena za nabavo umetmn, razstavi jem h na omenjeni razstavi: nabava poide v prid rimski narodni galeriji sodobne umetnosti Ko-nvsiji predseduje akademik eksc. Ciprijan Opno. - I.^t-vlski -;o(!!h"ni zbor It; N"dM«f 1JC Uont-ort:r:i v Italiji. Te dni prispe v Rio1 godbenl zbor nemškega letalskega polka »Hermanu Goringc, Najprej bo koncertiral v Rimu, pr tem pa v Napoli JU, Firenz1.. Ge-novi, Torinu Milanu. Bologni. Benetkah in Veroni. Italijanski letalski godbenl zbor pa ho koncertiral po vseh večjih nemških me-sth. — Strankin Tajnik VMnSsoni je otvoril na tržiščih Mencati tra'anei v Rimu razstavo narodnega natečaja avtarkične obutve. — 1,445 920 ]»rebivaleev šteje Rim po statističn:'n podatkih, ki so bili zbrani ob koncu maja t. 1. — Sklepna produkcija Glasbene akademije. Na tret i sklepni produkciji se bodo zvijale skladbe lfarcella (sonata za čelo). CTelUjn (sonata za violino), Haydna (klavirski trio) in Dvofaka (klavirski kvartet >. Spored je na^tudiral priznani violinski pe-dagog J. šlais. Nastop se bo vrš'1 v sredo 24. t. m ob 18. url v mali filharmomeni dvorani. Sporedi po 3 lire (za dijake 1 »irol 90 na razpolago občinstvu v Mitični knjigami. — Vodnikova družba v Ljubljani bo Iz- jala za leto 19t2. 2 knjigi: Vcdntkovo pra-tiko za leto 1013. kot vsako leto bogato ilustrirano, s članki zanimive vsebine; in izredno globoko za''eto in krepko napisano povest iz kmetskega življenja »Na novi-nahe, znanega pripovednika Janka Kača. Obseg ov)«^h knjig bo znašal 20 tiskovnih pol. Članarina znaša 16 L. stroški eksp^di-eije 1 L., ako poverjenik odnosno član dvigne knjige v družbeni pisarni, al: pa se mu dostavijc na avtobus Ako nn prejme poverjenik za svoje člane, knjige po pesti ali po železnici, znašajo ek-spediciiski stroški za člana 2 L. Direktni člani pa plačajo 20 1^ za članarino in dkspedicljske stroške, ako se jim knjige pešijejo po pof'ti. Veziva zna^a za vsako kn igo 8 1^. Knjige bo družba pričela oddajati svojim poverjenikom r>. novembra t. 1. Prosimo vse f,g. poverje-nk^. da bhtfifOTrolijO pobrati nr; vrreh svojih članih članarino in ekspedlcijske stroške, obenem pa naj skušajo pridobiti družbi Se nove člane. Vse one člane, ki so došle;' naročali knjige direktno v pisarni Vcd-nkove družbe, v knjigarni Tiskovne zadruge in v knjigarni Učiteljske tiskarne proeimo. da obnovijo svojo članarino za leto 1942. čimprej. — Nesreče. Včeraj so nesreče zahtevale t:i Žrtve, k! so jih sprejeli v zdravljenje v ljubljansko bolnico. Julijana Mohorič, 8-letna hči delavca :z Ljubljane, je padla po stopnicah in si zlomila levico. — Jožetu Zajcu. 151etnemu brivskemu vajencu iz Ljubljane, je padla na prste levice opeka in mu jih zmečkala. — Stanislav Bergoč. 31Ietni elektrotehnični monter, je padel pri vožnji z motoc:kla in si poškodoval levo nogo. IZ LJUBLJANE —lj Zemlja .je že zoi>«et suha. Včeraj se je po več dneh zopet zjasnilo; burja je končno razgnala oblake in noč j« bila jasna. Ponoči se je nenavadno močno shladilo in davi jc polja in vrtove pojila obilna rosa. Sama rosa pa seveda ne more dovolj napojiti zemlje. Izkazalo se je, da je bilo prejšnji te len premalo dežja. Namočene so bile le višje plasti, tu in tam je pa zemlja ostala v globini še suha. Zadnje dni je ve- Raznašalca (-ko) za okraje ST02TCA. JE2ICA in SAVLJE sprejme takoj uprava »Slovenskega Naro-dac. — V poštev pridejo domačini iz omenjenih krajev. pohištvo po naročilu tn vse vrste stolov izoelujem Polttlram oprave tr •7vršuj*Fm vsa popra vila najeeneje. — «#o sip Zorman. Ldublja na. Breg 14 \06b SLABOTNE OTROKE OKREPITE in jim povečate telesno težo. če jim dajete dnevno krepllno Ambroževo metlico, ki jo dobite pristno le v — Medarni — Ljubljana, Židovska ulica 6. ter osušil tudi površino zemlje in napravila se je zopet trda skorja. Suš«, bo kmalu zopet zelo občutna. Kaze, da bo prihodnje dni ostalo vreme lepo in najbrž, bo kmalu zopet pritisnila vroč.na. —lj T/ t im"' *f II i nove r. k župnije v Zgornji š^ki. Visoki kom.s,n j.tt „e z odlokom z line 5 .ma.a t. 1. II. št. 1159 1 odobi d ustanovitev nove samostojne rimske kato-Uške župnije v Zgornji Šiški, odrejeno z razpisom škofijskega ottlmarfjata v Ljubljani z dne -7. aprila t I. št. 297. Ta žup-: . ObSOfcB okoliš bližnjih vasi m naselij: Tooško čelo, Ceplje. Glinica. Dolnice. Pod-ut k. Karana gorica, Psrtanj, Trata. Za- puže, Koreze, Zpornja S*aka, Dravlje in Pclana. Za območje nove župnije vodi matične knjige «rojstne. po:v>čne in mrliške) župni Uiad v Zgornji S.ški. iz nrjjkr^ii*ie Trieste — Neagodt. 321etna gospodinja Ivana aforatto iz Servole 14 je pr.^ia pod kolesje avtokarja in je dobila občutne poškodbe na zat miku. 2Uetna Amelija Steiner iz ulice Campanelle 11S je ranjena na levem saoestju. Obe sr zdravita v bolnici Kraljice Helene. — Trie->tin?*Ul slikar n:» b«'neš!;| blennall. Med razstavljenimi umetninami, ki so zbrane na beneški biennali, je tudi pomembna slika -Eroe- popularnega triestlnskega slikarja Oresta Poi hos. — Otvorit, v Peri//', jeve ra/Mave. V raz-Btavnih prostorih galerije na Corsu je bila otvorjena v soboto v navzočnosti Stevilnib prijateljev likovne nmetnoatl slikarska razstava mladega umetnika Nina Perizzi. — Padel med ^< '.u* i/ vlaka. Nepričakovana nesreča ie doletela 33 letnega Antona Marlota iz FHuma, ki se je vozil z vlakom Lz Udtna v Trieste. Pri Miramaiu so se vrata žehv.r.-.-k : vv.t na re nepojasnjen način odprla in ilaiiot, ki je bil oprt ob vrata, je padel iz drv> čega vlaka na progo, kjer je obležal s počeno lebanjo. Prepeljali so ga v bolnico Kraljice Helene v Trioste. vendar ie njegovo stanje zelo resno. — BOlctnicO UMpt ftnoj;a umetniškega delovanja slavi te dni priljubljena triestinska odrska umetnica, igralka Marcella Marcelli. — lOletule.a I>op»Livorove šole. \' veliki avli Dantejevega liceja je bilo zaključeno šolsko leto Dopolavorove lole, ki ima za seboj 10 let uspešnega razvoja. V teh 10 !«•- tih je posegalo soio 8765 gojencev, V 3.10 tečajih je bilo nbsolviranih 10 089 lekcij. Razdeljenih Je lulo nagrad v skupnem znesku 1Q.OOO hr. .— 18 nngrnd m ivltanje pvMrllRj kai asa, Pokrajinski korporacijski svot v Oorizii je razpisal 13 nagrad v skupnem znesku 7000 lir za one. ki bodo lahko izkazali povečani t pridelka koruze v letu lr» 12 Prva naerad.i ie 1000 lir, potem sle Hj 1 B00 lir hrt nagrade po 600 lir. tri nagrade po 500 lir, tri nagrade po 400 lir in ('ve nagradi po :iiS0 ir. Najmanjša površina s tsinkviintinom« poseinn^pa polja mora obsegati 5000 kv. m, da se bo lastnik lahko udeležil riMUJIIgl natečaja. — Nadškof k. afargottl v Gorlzti »e js vrnil iz Rima, kamor je odpotoval pred dnevi. — Za mesec dni Ustavljene poslo\anje. Kr. prefektura v OoiizU je za mesec dni ustavila poslovanje tvrdke Cnppellar, ki je prodala vefjo količino lesa neki drugi tvrdki. ki je kupila les za izvoz v drugo pokrajino. — Razstava aerattnsfce »Wk»rkc Znana sardinska umotniea Pina BeSOOB Figlior< razstavlja svoja slikaiska dela v prostorih častniškega krožka. Posebno zanimanje kulturnoga občinstva v Gorizii vzbujajo umetniško obdelani Bardlnakl motivi. — Obe bratca j»- rešil, aa nista utonila. V Dolegnl v Colliu je rešil oba mlajša bratra. l'i sta se potapljala v bližnjem potoku Julrio. 71etni Josip Buiatti. Njegovo zares bratsko dejanje je bilo deležno priznanja, — Nezgode. Dijak Btefaa Buterstc iz Sai-eana si je pri delu poškodoval levico; 9-letna Roza Mareangeli iz Oorlzie se je prevrnila in «1 zlomila d^sno nogo v kolenu; 36 letni Franc Lov rcieh iz Ossogliana pri Sambaesu je padel po stopnicah v bližnji Moneoroni in si zlomil levo nogo; hrbtenico si je nalomi] pri padcu v nekem gozdnem jarku 40 l^tni Josip Kenda iz Oblo.sre pi i Gracovi. Vsi ponesrečenci se zdravijo v go-riziiski bolnici. — Tatovi so ?e pojnvili v stanovanju Ane de Bartolomei v ulici Mnnzoni ter so ji odnesli r;'7.ne predmete, vredne 7000 hr Tatinskim zlikovcem so že na sledu. Z Gorenjske — Smrtmi nesreea. Na CCSti blizu Kr.;-n;a je povozil tovorni avto on» dan 71etnega Teodorja Strausa. Deček je tekel čez cesto in tako prišel pod avto. Kolesa so mu zdrobila g'avo in zlomila roko, tako da je obležal mrtev. — Tri velika zborovanja. V preteklem tednu so bila prirejena v Kamnku, Domžalah in Litiji velika zborovanja, na katerih so govorniki pojasnili zborovalcem politični položaj. Na vseh treh je govoril okrožni vodja Pilz. Zborovalcev je bilo no i 6 000. Vseh 7,ix>rovanj so se udeležili pielstavniki oblasti. PIJ MAT KIOSKI NASVET Mlad shkar je prišel k prof. D'ttmannu, ki je slovel po svojih krasnih slikah, pri-kazujočih naravne lepote Predložil mu je nekaj pokrajin in ga prosil, naj jih oceni. Mojster je debelo pogledal, ko je opazil, da slika mladi slikar nebo zeleno, pokrajino modro, živali pa rdeče, skratka vse v nemogočih barvah. — No. kaj pa naj pomeni ta nesmisel ? — je vprašal Dettmann začudeno. — Jaz slikam vse tako. kakor je v resnici — je odgovoril slikar nekoliko užaljeno. — Ce je tako, vam pa svetujem, da »e čimprej obrnete na specialista za očesne bolezni, ki naj vas temeljito preišče, mu je svetoval Dettmann. MORSKI PES IN ANGELI VVilhelm von Kaulbach je opazoval nekega dne soboslikarja. ki je slikal na strop razne živali. Med njimi je bil tudi morski pes. — Kakšna riba pa ie to? — je vprašal slavni slikar soboslikarja. — Morska pes, gospod, — re je glasil o 1 govor. — Cujte. dragi moj. ali ste že kdaj videli morskega psa? — je nadaljeval Kaulbach. — Ne, gospod, a vi tudi slikate angele, ne da bi jih bili kdaj videli. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«,ToreK. 23 ttmlja 1942-XX Stav. \42 SSjaJss; ahinova zmaga Solnogradu V zadnjem kolu je porazil Keresa — Bogoljubov in Stoltz sta popolnoma odpovedala Ljubljana. 23. junija. Zaključno kolo šahovskega turnirja v Solnogradu. ki je po ovojem napetem potekli vzbudil splošno zanimanje, je odločilo o zmagi. Na prvi deski sta se pc merila ponovno svetovni prvak dr. Aljehin in estonski šahovski mojster Keres, ki ima v mednarodnih Šahovskih prireditvah za seboj že vrsto lepih uspehov. Položaj Keresa je bil tak, da je moral zmagati, če je hotel biti prvi. Na drugi strani mujpa. drugega mesta nihče ni mogel odvzeti. Tako je že v začetku ostro napadel Al.ie-hinov položaj in v želji, da bi prišel do odločilnega napada, je žrtvoval dva kmeta. Svetovni prvak se je proti Keresovemu napadu dobro branil, čeprav ni vedno povsem korektno odgovarjal. Kores je imel dvakrat možnost doseči remis, ki mu pa ni zadostoval. Počasi se je Keresov man:.d razblinjal in v končnici je dr. Aljehin imel premoč dveh kmetov, ki sta zadostovala za zmago. Keres se je kmalu vdal. Na drugi in tretji šahovnici so medtem igrali v bolj mirnem tonu nemški šaribvski mojster Junge z Bogoljubovem in nemški šahovski prvak Schmidt s švedskim ša-hovskim mojstrom Stoltzem. Bogoljubovu je sicer uspelo odvzeti Jungu v srednjici kmeta, tc-da medtem si je Junge zgradil odličen položaj in Bogoljubovi izgledi so se naglo manjšali. Po 71. potezi se je Bogoljubov udal. Stoltz je v igri proti Schmidtu v začetku imel in: . Toda noben napad mu ni uspel in ker'je pri tem izgubil nekaj materiala, je Schmidt kmalu zavrnil vse njegove poizkuse. S precizno igro je Schmidt porazi! Stcltza v 51. potezi. S tem je bil turnir zaključen. Zmagal je dr. Aljehin s 7 in pol točke, sledijo mu Keres s 6, Junge in Schmidt s po 5. Bogoljubov s 3 in pol ter Stoltz s 3 točkami. Turnir je bil po svojem poteku izredno zanimiv Zlasti velja to zn zmagovalno pot svetovnega prvaka Aliehina. ki je v prvih štirih kolih ^ral izredno slabo in bil celo dvakrat porozen. Nato pa je. kakor da se je prebudi!, dosegel do konca šest zmag za-po\-rstjo. Aljchinova zmaga je nedvomno zaslužena. Porazila sta ga sicer po enkrat Bogoljubov in Junge. toda Aliehin je v obeh srečanjih porazil svojega najnevarnejšega nasprotnika Keresa. V drugem delu turnirja ie pokazal izredno borbenost, sijajne kombinacijske sposobnosti in, kar je najvažnejše, vzdržljivost zn napor. Do^e gel je 75 odstotkov dosegljivih točk. kar je glede na kakovost ostalih, zelo veliko in kaže. da je dr. Aljehin še danes nedvomno najmočnejši šahovski mojster na svetu. Drugo mesto je zasluženo zasedel Keres. Oba poraza, ki ju ie zabeležil v tabeli, sto ga doletela v igri z Aljehinem. Sam je obakrat porazi! Stoltza. medtem ko je z nemškimi mojstri bodisi romizira!, bodisi zmagal Veliko presenečenje je uvrstitev obeh mladih nemških šahovskih mojstrov Jun-ga in Schmidta na tretje oziroma četrto mesto. Oba nimata za seboj težke turnir-ske rutine in vendar sta se v borbi s štirimi pomembnimi šahovskimi mojstri izvrstno obnesla. Največji Jungov ucpeh je nedvomno zmaga nad Aljehinom v prvi polovici turnirja. Premagal pa ie tudi Stoltza in Bogoljubova. Tudi Schmid* je zabeležil v tabeli tri zmage in sicer dvakrat proti Stoltzu in enkrat proti Bogoljubovu. Za Bogoljubova trdo poročila, da ni bil več sposoben vzdržati fizičnega in miselnega napora, ki ga je zahteva] turnir od vseh udeležencev. Ta trditev bo odgovarjajo bržkone resnic; in je razvidna tudi iz tabele. Dokler jc bil Bogoljubov še pri močeh, je bil njegov položaj ugoden. Po prvi polovici je celo vodil, nato pa je vseh pet iger zapovrstjo izgubil. Stoltz na turnir najbrže ni prišel dovolj pripravljen. Očitno sta ga najbolj potrla oba poraza, ki ju petem in šestem kolu utrpel napram ' ".r; mladima nemškima šahovskima mojstroma. Turnir jc bil zelo borben, kar izhaja iz izredno nizkega števila neodločnih izidov. Skupno so igra!; 30 iger in od teh se je končalo le 8 neodločeno, vse ostale pa z zmagami oziroma porazi. V številkah je turnir poteka! takole* Aljehin 0 1 0 K 1 1 1 1 1 1 Keres Vt 1 1 % 0 "2 := 1 1 0 Junge lf* 0 1 % 0 1 0 % 1 Schmidt Hs 0 0 K 1 3^ 0 1 1 = 1 Bogoljubov 101% 100000 Stoltz 5* 1 0 l/i o o 1 o o o Igrali so: prvo in šesto kolo' Aljehin-Bogoljubov, Ker*-^ - Schmidt. Junge -Stoltz; drugo in sedma kolo: Junge - Keres. Aljehin - Schmidt, Bogoljubov - Stoltz; tretje in osmo kolo: Bogoliubov - Schmidt. Keres - Stoltz. Junge - Aljehin: četrto in deveto kolo: Keres - Bogoljubov. Stoltz -Aljehin. Junge - Schmidt: peto in deseto kolo: Bogoljubov - Junge, Aljehin - Keres, Schmidt - Stoltz. Najbolj napeta igra solnograškega šahovskega turnirja Najzanimivejša in na j razburi j i ve j šla igra pravkar končanega soinosra>kega šahovskega mrnirja je bila odigrana v petem kolu. in sicer med svetovnim prvakom dr. Aljehinom in Keresoro. Keres je moral po izgub; dveh kmetov v brezupnem položaju opustiti borbo. Beli: Aljehin. Crni' Keres. 1. e4. e5: 2. Sf3. Sc6; 3. Lb5. a6: 4. La4. Sf6: 5. 0—0. LeT; 6. De2. bo; 7. L'o3. d6; 8. c3, 0—0; 9. Tdl, Sa5; 10. Lc2. co: 11. d4. DcT; 12. Lg5, Lg4; 13. d X e5. dXe5; 14 SdŽ, Tfl—dR: 15. Sfl. Sh5; 16. h3. Le6; 17. Se3. f6; 18. Sh2. g6: 19. Lh6. Lf8; 20. L ■ \ KXf8; 21. g3. Tdl-r; 22. LXdl. Td8; 23. a4, Sc4. 24. a> bo, aXb5; 25. Sdo. DbT: 26. b3, Sdfi; 27. c4. b - c4; 28. b km- samo 11.000.000 prebivalcev ali 1.2 na 1 km-. Naseljena površna zemlje mori 134300.000 kv. kPomefrov in nn nji »vi kakor ročeno 2.216,000 000 ljud;. tako da i:h pride na cn kv. kilorneter 16.4. Triblizno pred 140 leti je živelo na zemlji samo 873.000.000 ljudi, leta 1010 pa že 1.686,000.000. To pomeni, da se je v 110 letih število ljudi na zemlji sko- raj podvojilo. Do leta 1°40 se jc pove:'0 se 7a 530,000.000 V Evropi se je povečalo številoprel>TvaIcov v tem času od 187*000.000 v letu 1800 IU 446.000.000 leta 1010 in na 534.000.000 v letu 1040. Amerika ie imela lete 1800 komaj 25.000.000 prebivalcev, feta 1010 že 187.OOn.tXM). leta 1 in 1.406.000.000 \ teta 1940. Po tc-h podatkih se je ?te\->!o prebivalstvu Amerike večinoma zaradi priseljevanja od k ta 1800 pocnajsrerilo. Prebivalstvo Evrope se j t- v istem času po t rojilo, prebivalstvo-v« jh drugih d«. !i. kjer ovu-znujojo v letu 1R0 praznikov seveda z nedeljami vred Tako gre 44° o dela v izgubo. Toda to število utegne biti znatno pretirano, saj bolgarski kmetje gotovo ne praznujejo toliko praznikov tako strogo, da bi vse delo počivalo. Sieer jih pa tudi ne morejo praznovati toliko, ker so kmetu setev, košnja in žetev važnejši od praznovanja. Deloma gre za datume novejšega datuma. Nekaj je pa tudi praznikov s staro tradicijo. Tako se praznujejo v Bolgariji žo dolga leta materinski dan. dan otrok, dan ljudskih svetnikov, narodnih budite-Ijev. praznil; treznosti, varčnosti, rož, zemlje, gozdov, zmag. ranjenih vojakov, slepcev, pokristj anj en j a, dela, zaščite pred kačami, mišmi, volkovi in močeradi, praz.n.k ohranitve dohodkov. zaščite posevkov, praznik ptic. čebel, ovac itd. Nekj hudo-mušnež jc sprožil predlog, naj bi se uvede! v Bolgariji še 161 praznik namreč praznik zaščite pred prazniki. Vlada ie pn 1^ ot rečeno odredila, da bo v bodoče odpadlo več pravih praznikov, k: jih je dosiej praznovalo vse bolgarsko prebivalstvo. Ta ukrep je omeii'n samo na čas do konca vojne. Po vojni bo pa bolgarsko ljudstvo lahko praznovalo svoje praznike kolikor in kakor bo hotelo, če bo še čutilo to potrebo. Gospodarski načrti Grčije Vedno bolj se kaže, da bo letošnja letina v Grčiji dokaj dobra. Poročali smo že, da »e obeta Grčiji dobra letma olja in rozin. Tudi stanje posevkov Je v nižin a a zadovoljivo. Ponekod se je ietov že pričela. Za začetek žetve je pa potivbno UTadnO d v ljenje. S tfmi hoče dobiti vlada kontrolo nad žitnim pridelkom. Grška vlada pripravlja poseben, na več let raztegnjen načrt povadige poljedelstva m reorganizacije iudustii e. Pri te» se hO vlada ravnala po nemški si.ri.eixi. Po "Ojnl se bi pričela v jugovzhodni Evropi splešna elektrifikacija. Grčija ima že pripravljene llsll Voa> llK načrte, ker je industrijalizacija delale zaradi poman.ikar.a slrovin sski neekonomična. Rasen At *n Ima Grćija samo manjše pretesno na kmetijske pridelke ncunnti Industrije, tovarna olia. "konzerv, predilniee in podobno Kjer je* vodna sila /e izkvnš.Vna. si bo lahko industrija se razvila, ne bodo ps ustanov« ljcna veliki industi ijaka podjetja. 6090 let stare grobnice V skii^jelomu pri kraju Schaker v po-goiju Karz so naleteli na pr igerniar.ske groonlce. Odkopali ta itUl grobove, V enesu izmed njih so našli poleg I are i pepelom lopo okrašene predmete. Okrog večje okrašene ročke ;'e stalo 6 manj dr Iz oblike in okraskov po«>d in iz načina kako so bili mrliči pokopani, sv je dalo og \ -x-da gre za grobsšce i/. pragerman*kih C i-sov. torej da so stare oVcrog aooo let Se prej so pa naleteli v teh krajih n » 6000 let it^rc errobaice. Angleške k?Icmie v AStiki bi rađa dobila Amerika Med tdi usentoti državami in \nglijo j« bila na ameriški pritisk ustanovile:, t d s 1 organ'zacija. ki naj omogoči Ameriki * ečji gospo*larski vpliv In razmah v sngle* h kolonijah. Nova organiSl r4j " i ' • to. da bodo naAte 25druženo drsava v SHgl -ških kolonijah v Atr.ki nadomei il-^ • vine in razno tadelke, Id SO ub kagubile v vzhodni Aziji. V ki t tkem bo r<>- i si j zi>eija storila \- bfj smeri vasne ul Amerie.inom gre v prvi VrSti H to. <\j v SVOJe roke velika '»zemlja z t i zemljo, ki -**o zdaj v angleški prisesti. Izumitelj nemške jeklene čelarle iz. t. ni. jo prosi.ivii v Hanovru ttvečl iz« umiielj nemške jeklene Čelade proC. dr. ;* K. Sehtwerd TOluliiRu tojatv i 1 ' t.ado )e izumil med ]uvo svetovno v jno h nem.ški vojaki so prvu' nosili i- k.l-n- i I i Is 13. novembra 1015. Po svojem izumu je postal prof. Bclivverd snan po vsej Nemčiji. V znak priznanja za zasluge, ki sj jih je pridobil za nemško vojsko, ruu j«« postaji H: • r 2.t. novembra 1039. svojo sliko /. lastaoi nim podpisom. Najstarejša ženitna pcnuđha Najstarejša ženitna ponudba je stara okrog lriO let. in ne IžV.ra od n temveč co* ženske, kar je nekoliko čudno. Ra?/leg ni bila njena želja di bi n■ ža. temveč je stori'.a t:i koreV BO ti t poslovnem preodarkn. Potreb vala v Sko moč 7.a ureditev svojih sspuii • zadev. Iz tega je razvidno, da so ljudje te pred 160 leti trezno presojali sakonsko zvcz\ Prva ž.T»nttna ponudba Je bila ra-čunamo. da živi človek povprečno N tet, pridemo do saJUjUČka, da prehodi v . jem življenju 175.0O0 km. To pa zopr** pomeni, da bi lahko obhodil zemljo petkrat, ali 30 krat pot od Pariza do New Yor±u. Inserirajte v MS1. Narodu41! D. Du Maurier: 26 K o m a n Tolikanj dolga je bila, da me je začenjala vznemirjati ; zdajie bo, sem si rekala, za tem ovinkom, ali nekoliko dalje, za onimle kolenom; in kolikor-krat sem se iztegnila naprej, tolikokrat sem se razočarana umaknila: nikjer nobene hiše, nikoder polj. nikoder velikih, prijaznih vrtov — ničesar ne. razen te goste goščave in tega globokega molka . .. Mrežna vrata pri vratarjevi hiši so že dobivala barvo spomina, in glavna cesta je spadala v drugo dobo, v drugačen svet. Tednjci se je mračno listje razmaknilo ter mi kazala jaso in kos neba. in kakor bi trenil, je neznano grmovje izginilo, in obakraj poti se je dvignil živobarven. krvavordet: zid. ki je segal drikaj više od najinih glav. Bila sva sredi rododendrov. To naglo odkritje je bilo zame tako nenadejano, da me je skoraj zabolelo. Gozdi me niso bili pripravili na ta pogled. Cveti so me begali s svojimi živorde-čimi obrazi, v neverjetnih množinah nakopičenimi drug vrhu drugega, tako da nisi videl ne posameznega lista ne posamezne vejice, ničesar ne, samo to krvavo, bujno fantastično rdečino, ki se je razlikovala od vseh drugih rdečih rododendrov, kar sem jih bila kdaj videla. Pogledala sem Maksima: smehljal se je. j So ti všeč?« je vprašal. Pogledala sem Maksima: smehljal se je. • Ti ugajajo? je vprašal. Komaj slišno sem odgovorila, da mi: vendar nisem zanesljivo vedela, ali govorim resnico. Zarne so bili rododendri skromne, domače, dokaj običajne rastline rožnate ali nebesnomodre barve, ki rasto druga ob drugi na ličnih okroglih gredah. Ti pa so bili pošasti, ki so kipeli v nebo, strnjeni kakor vojaško krdelo: bili so kar prelepi in presilni, ne bitja iz rastlinskega sveta . .. Bližala sva se hiši: videla sem, da se cesta širi in tvori ravni prostor, ki sem ga pričakovala; nene-homa spremljana oad krvave stene, sva zavila še enkrat in vendar že obstala v Manderievu. Da, tu je bil zdaj tolikanj zaželeni Manderlev, Manderlev moje razglednice. Ljubek in lep, neoporečen v svoji izbra-nosti, zalši, nego sem si ga zamišljala, je stal pred menoj, obdan od zelenih trat in travnatih teras, ki so se spuščale proti vrtovom, in vrtovi so se spuščali proti morju. Avtomobil se je vzpel po kamnitem privozu in obstal pred odprtim vhodom; skozi visoka okna sem videla, da je veža polna ljudi. Maksimu je ušla zamolkla kletvica. - Prekleta ženska! Ko ve, da ne maram teh stvari...« Nato je sunkoma zavrl. ^Kaj pa je?€ sem vprašala. >Kaj delajo vsi ti ljudje?« »Res se bojim, da jim boš zdaj morala stopiti nasproti,- mi je razburjen odvrnil. 1 Gospa Danvers, da bi jo strela ubila, je zbrala vso služinčad in vse ljudi s posestva, da naju pozdravijo. Nu, tebi tako ni treba govoriti, opravil bom sam za oba. < Malce omamljena, premražena od dolge vožnje, sem z drhtečo roko poiskala kljuko na vratcih; a v tem je že prišel po stopnicah dvornik, spremljan od sluge, ter mi odprl. Bil je prileten mož dobrodušnega obraza; nasmehnila sem se mu in mu pomolila roko; on pa tega menda ni opazil, kajti brez drugega je vzel potno odejo in mojo torbico, mi pomagal iz voza in se obrnil k Maksimu. -Torej, Frith, evo naju tu,« je rekel Maksim in slekel rokavice. - Iz Londona sva se odpeljala v dežju, a podoba je, aa ga tu niste imeli, kaj? Ste vsi zdravi ? > Da, gospod, hvala, gospod. Ne, v celoti je bil ta mesec bolj suh kot ne. Veseli me, da vas vidim spet doma. in upam, da ste se dobro imeli. Kakor tudi gospa.« *Da. obadva sva se dobro imela, hvala, Frith. Malce trudna sva od poti: komaj čakava, da se napijeva čaja. Nisem bil pripravljen na vse to...« Z obratom glave je pokazal na vežo. ; Po nalogu gospe Danversove, gospod,« je rekel mož, ne da bi treni] z obrazom. >Mislil sem si.« je Maksim suho odvrnil. Nato se je obrnil k meni. >Pojdiva, da brž opraviva, potem dobiš čaj.« Vštric sva se vzpela po kratkih stopnicah, za na- ma pa Frith in mladi sluga, ki sta nesla odejo in moj dežni plašč. Če zdaj zaprem oči in si v spominu obnovim ta prizor, se vidim, kakšna sem morala biti. ko sem stala n«t hišnem pragu, šibka, plaha postaviea v pleteni oblekci, stiskajoča visoke rokavice v mokrih rokah. Vidim veliko vežo s kamenitim tlakom, na stežaj odprta vrata v knjižnico. Petre Lelvje in Van Dvcke po stenah, in krasne stopnice, ki so vodile na galerijo za minstrele; in po vsej veži, vse tia do hodnikov, ki so vodili vanjo, morje obrazov, nagnetenih drug do drugega, radovednih obrnzov z odprtimi usti, bolščečih vame kakor množica, ki se zgrinja okrog krvavega odra, jaz pa stojim kakor obsojenka z rokami zvezanimi na hrbtu. Od morja obrazov se je ločila visoka, koščena postava v črni obleki, postava, ki so ji dajale štr^če ličnice in velike, vdrte oči turobno podobnost s pergamenasto-rumeno lobanjo, nasajeno na okostnjak. Ta ženska je stopila proti moni, in jaz sem ji ponudila roko, z občutkom, da ji zavidam njeno dostojanstveno zbranost; toda desnica, ki je segla v mojo, je bila mrtva in težka, hladna k3kor smrt, podobna, neživemu predmetu. »To je gospa Dan ve rs.« je rekel Maksim, in ona je jela govoriti, ne da bi umaknila tisto mrtvo roko: vdrte oči so ji nepremično zrle v moje. ki so blodil© sem ter tja in delale vse mogor-e, da bi ji ubežale; njena roka se je ta čas gibala v moji, drami!a se je v življenje, in čutila sem, kako me prevzemata zadrega in sram. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za tnsermtnl del lista: Ljubomir Volčič — Vsi t Ljubljani