128. številka.__Ljubljana, nedeljo 4. junija, IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. dA&n\l!zvzemSl ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejema* za a v s t r o - ogers k e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta H *ld ih ctrri leta 4 ghl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gkl 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na Aii T racV.na 10. kr- za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za aijako velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plat ujo do n . . . . četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. lJopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kolmanovej hiši št. 25—2t» poleg gledališča v .»zvezdi*. upravnistvo, na katero naj se hlngovolfjo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. četka hercegovske vstaje večkrat konfiscirali češ, da zoper legitimiteto pišemo. Murad ne zasluži cisto nič več vere kakor njegov prednik, tudi je ne bode našel in za to so bodo vse obljube, ki jih novi sultan dela ravno tako izjalovile in izpridilo kakor so se An-drassyjeve in berlinske, katerih zdaj niti ne bodo izročili Turčiji, ampak pustili najbrž, da turška mrhovina sama razgnjijo in razpade. Zrno orijentalnega vprašanja. Orijentalno ali vzhodnje vprašanjo nij le narodnostno, nij le religijozno, nego ono je uprav svetovno gospodarsko, in baš zato se vsa Evropa trese pred njim. Tu gre zato, da se trgovinski potje našega azijatsko-evropskega dela sveta, zraven pa tudi kulturno stanje, ki se s trgovinstvom zmirom ujema, zopet postavi v svoje staro pravo, katero je dosedaj, vsled pokončevanja in pustošenja turške sablje, v prid trgovine atlanskega morja izgubilo se bilo. Tu velja samo starodavne trgovinske luke in mesta srednjega morja,1 katere so od Turkov opustošene, in so morale svoj nekdanji cvet na severo-zahodnej periferiji Evropo ugodno ležečim otokom (Angliji) odstopiti, zopet privesti v naravno delovanje; tu gre za to: odpraviti žalostne nasledke, katero je prouzročilo usi-Ijenje turških, divjih, kulturno nezmožnih krdel uže več stoletij za naše evropsko-azijatske kulturna razcvetanja. Sedaj, ko izumira surova naravna moč turškega elementa, naj stopi na mesto bolebnega životarenja zdravi in življenja polni razcvet družili narodnostij. Avstrija nekdaj tako blizu uže udeležena cveta srednjemorskih Itrgovinskih krajev, ne bode ravno najmenj pri tej prekuciji pridobila. Rusija — naj se jej posmehuje nemška širokoustnost ali pa obžalovanja vredna francoska velikoslavnost, — Rusija je tista, kate-rej je odločil voditelj osode narodov ono ozdravljenje. Kozak jo kulturonosec v azijatskem vzhodu. Noben drug evropsk narod ne bi bil zmožem in pripravljen to teško civilizacijno delo notranje Azije prevzeti in dovršiti. Noben narod nij v tej kulturnej moči za tako nido-go; noben narod nij v istej mori notranjenega sorodstva z onim narodom, ki so mora kultivirati ; noben narod nema take velikanske moči v svojej roči*-, noben narod nij po svo-jej g«ografičnej legi zato tako pripraven kakor Rus. Ne bodimo zaradi tega nevoščljivi Rusiji;-noben drug evropski narod naj jej no bode zaviden, — najmenj pak angleški, kateri je za azijatske naselbine popolnem nepoklican, popolnem nezmožen. Angloška izkazala je občudovanja vredno moč o vladovanji tujih etničnih elementov, ali njena trda samovoljnost zadržuje jo od tega, da se nij vmešala ž njimir brez katerih srednja Azna za dolge čase še ostano odgovorna za barbarstvo in opustošenje. Za zahodnje-evropsko kulturo je lo sreča, da Rusija obrača svoj vid tudi v Azijo in svojo velikansko moč v daljnem vzhodu zvezati namerava. Francozje in Nemci. Kadar prido do svetovne vojske, bode francoski narod pomnil, kako se ima nasproti poprusenim Nemcem obrniti. Zastonj so skušali Nemci v svojem strahu vse dobro upanje v republiko staviti. Republika je narod, in narod ne bode nikdar pruskim Nemcem, ki so sedaj tako prevzetni, oni in njihove pritekline Zaradi binkoštnih praznikov izide prihodnji list v sredo. Turško poboljšanje. Še nij počila srbska ali črnogorska puška, a vendar ob jednem iz Carigrada in iz Londona Turki jako zajavkajo, da se jim hudo godi. Novi turški sultan, zarotnik Murad, ki je pred nekaj dnevi svojega strijca najbrž zadavil, izdal je v Carigradu pismo ali „hata v katerem priznava, da jo stanje turške države slabo in težavno; ali on obeta poboljšanje, obeta ravnopravnost vsem narodnostim in veram, obeta konstitucijo, ter da bode on sam 7 milijonov frankov menj potrosil kakor prejšnji sultan, in državi prepustil. V Londonu pak je minister Disraeli v parlamentu 2. junija dejal, da sicer je (za angleške koristi) sedaj v Carigradu boljše, vendar je položaj kritičen. Tedaj jadikujejo in tožijo uže Turki sami, in sicer zdaj, ko so novega sultana dobili po »božji milosti in po volji naroda", kakor se lopov lažno zove. In Angleži, naenkrat na Ruse zopet s staro sum-nostjo in zavidnostjo pikri, ki so srečno v Carigradu proti Ignatievu zarotovali, sedaj ne vidijo nič gotove koristi, ampak tudi javno zajamravajo. Turki obetajo pobohšati se. Ali to so obetali tudi pod Abdul-Azizom. In če njemu vstaši nij so nič verjeli, iz kakovega uzroka naj verjemo Muradu? Če so Srbi odločili se iztrgati legitimnemu sultanu Azizu srbske zemlje, da jih zjedinijo, zakaj jih ne bi tem bolj sultanu Muradu, ki je prost vstaš, upornik brez legitimnega prava, tako da bi ga morali konfiscirati, kakor so nas od po- Listek* Praznik dveh mohamedanskih mu-čencev. Na strmej, visokej, skalnatej planjavi ruske Transkavkazije leži mesto in tvrdnjava Žuža, 35 milj na južnej strani mesta Titiisa. Tukaj so gospodarili svojo dni kani Karabegi. Mesto šteje 21.000 prebivalcev, ki so po ve-roizpovedanji dele v kristijane, Armence in mo-hamedanske Tartare in ima široke, dobro tlakovane ceste, ob katerih velika, lepa poslopja stoje. Hiše transkavkaških mest se od onih v Ciskavkaziji le v tem razločevajo, da ne-i majo planih temveč strmo strehe. To uzro-čuje, da so ona mesta evropskim zelo podobna. Tii v Žožl obhaja mohamedansko prebivalstvo vsako leto deset dnij praznik mu-čencev Ilusuna in Hosaina, katera praznuje posebno šiitska sekta, h kateroj se ne malo žužiskih prebivalcev prišteva. Legenda je v kratkem naslednja: IIu-j sun pridene si kot peti neposredni naslednik Mahomeda (prvi bii je Abu Beker, drugi Omar, tretji Othmar, četrti Ali) čast in naslov kalifa. Kot potomca in namestnika ve-licega proroka imajo ga mohamedanski verniki zelo v čislih. A tudi njih ljubezen je zavzemal kot pravičen in dobrosrčen vladar. Ayzid, sirski kralj, hlepeč i>risvojiti si njegovih posestev v Arabiji, ga v Medini otrova. Ker jo Ilusunov sin še premlad za prestol, nasleduje mu v gospodarstvu in kraljestvu njegv (Ilusunov) mlajši brat, Hosain. S tem prične sjrski kralj vojsko. Pri reki Eufrati pride f1 bitke. Obojnih čete nijso o nikakovem razmerji. S Ilosainoui bojuje so valjda 72 vojakov, moj tem, ko šteje sirska armada 30.000 mož. Vendar traja bitka celih deset dnij. Konci desetega dno zmagani in pobiti so llosaiuovi vojaki popolnem. Hosain sam krvaveč iz množili ran zvrne se raz konja. Sirski kralj pošilja neprenehoma velike čete k njemu češ, da bi mu odsekale glavo. A vse se zbojo ter zbežo. Slednjič prispeta dva krvo-željnika, kojima je bila od kralja obljubljena plača velika briga. Hosain jima pravi: „Ča-kajto še vsaj nekaj hipov; denes je petek (nedelja Mohamedanov), deseti dan tuosećan meharema in Čas molitve. Pustita me za toliko pri miru, da opravim svojo molitev.*" Vrže so potem na obraz ter moli. Morilca upotrebita to priliko ter mu odsečeta g!avo~ Neseta jo potem na sulici skozi mesta; a povsod so čuda gode. Vse ljudstvo groza in strah prehaja. Spomin omenjenih mučeneev pak so sledečo praznuje. Deset dnij so pošlo Moha-medani od zoro do mraka. Valjda so je zmračilo, počno pojedine, ki trajajo do sebičnega vzhoda. Na večer skačejo in kričo Tartari kot besni po vsem mestu. Ob dnevi zbira se množica v mošejah. V prenočišč karavanov predstavlja se tudi igrokaz treplonja Ilusuna in Hosaina. Igrokaz stoje deset dejanj. V jednem dnevu so le jedno dajanje predstavi, v katerem žensko rolo preoblečeni pri nas, da so mu vzeli dve deželi, pofran-•coženi Kisa s in francosko Lotaringijo z Metzem. In to je jako izvrstno za bodočnost Slovan-stva, katerega glavni sovražnik je bas* prusi-Jansko Nemštvo. To se je zadnje dneve zopet pokazalo. V Parizu bo študentje snovali mejnarodni kongres študentov za občne svobode. Hoteli so Studente vseh narodov povabiti. Ali večina je to idejo zavrgla, ker študente vseh narodov bi sprejeli, samo nemških ne. ,,V Berlinu nemarno bratov" rekli so jedni. Drugi so pristavili: „Mi hočemo zvezo s tacimi narodi, s katerimi je Francozom mogoče bratiti se, a z Nemci ne.u Tretji so govorili: „Mi Fran-cozje ne moremo razumeti, kako bi nam mogočo bilo, prijateljsko občevati z ono nemško mladino, ki Še denes zmAgo sile in moči slavi nad pravico." Tako francoska mladina. Pojasnila k temu gotovo nij treba za slovanskega bralca. bojišči ter stopil v srbsko vojsko. Ruski oberst Izmaiiov je sfopif v srbski generalštab. Iz Ruščuka se dunajskemu vladnemu časniku o vstaji piše: Noben dan ne mini, da ne bi katera četa vstašev prišla v Bulgarijo črez mejo iz južne Rusije, Srbije aliRumu-nye. To so čete po 100 do 200 mož. Ti tudi druge mirne prebivalce k vstaji prisilijo. — Blizu Sofije so vstaši jeden tabor nizamov pretepli in v mesto nazaj zapodili. — 22. maja je bojevalo pri Sartovo 8000 mož, Turki nijso mogli vstašem vzeti šanc in so se umeknili. — Vodje vstajnikov so vsi vojaško izšolani, vstajniki imajo dobro orožje. , Jugoslovansko bojišče. Iz zgornje Bosne se poroča: Vsa turška posadka v mestu Bužim 2400 mož se je morala vstajnikom udati. Vstaši so Avstrijo prosili, naj te turške vojake vzame in kje zapre, če ne jih morajo poklati, ker jih nemajo kam deti, izpustiti jih pa tudi ne morejo, da bi .zopet proti njim vojevali. „Glas Crnogorca" od 1. junija prinaša jako bojevit članek, ki dokazuje, da Črna gora mora v boj. Na avstrijski parobrod „ltadeckyu, kije plovil po spodnji Donavi gori, nabralo se je v posameznih majhenih štacijah 300 Bulgarov in Srbov, ki so kot popotniki vstopili. Najeden-krat iz kofrov izvlečejo orožje in povedo, da so vstaši in so kapitana ter njegove ljudi prisilili, da jih je blizu Lompalanke na turško zemljo izbarkal. Iz Belgrada se piše nemškemu listu koncem maja. Dozdaj je poslanih 140 ka-nonov na mejo. Prisilno posojilo hitro v blagajnice prihaja. Pričakuje se ruski general Fadejev. Ob istem dnevi ko Srbija, maršira tudi Črna gora nad Turke. Obe kneginje bosta načelnici odbrov za oskrbovanje ranje-nikov. Črnogorska se torej sredi junija vrne iz Kotora v Cetinje. V Belgrad je prišel amerikanski general Charles Thewis, ki je uže 25 let na vsakem Politični razgled. IVotrMiiJ«* flcžele. V Ljubljani 3. junija. IPr Ifi'tif i i v so menda včeraj končale svoje seje. Obžaloval tega konca menda nihče ne bode ker so nerodoviten zavod v našem parlamentarizmu. Naslednik ./>#/#*#«, načelnik generalnega štaba postane baje general Pakenv, dozdaj komandant v Pressburgu. Po imenu soditi je Magjar in ga zlasti magjarski listi močno hvalijo. Mi se pa ne veselimo kaj posebno, da ta magjarska imena zasedajo čedalje več prvih mest. V ii &i ti J«» flržttT«*. Avstrijski poslanik v Hflf/fttrtu knez Wrede je svoje mesto zapustil. Kmalu se bode videlo, ali zato ker mej vojsko neče v Srbiji biti, ali pa le, da ustno poroča v Pešti o stanji v Srbiji, od koder vsa poročila samo vojno govore. Iz Ptiri&n se objavlja sledeči tele-legram: Angleški poslanik lord Lyors je prišel 31. maja k francoskemu ministru vnanjih zadev Decazesu in mu je rekel, da novi turški sultan hoče vsem narodnostim in veram stanje poboljšati in jim več dati nego more ruski narod kedaj od svoje vlade zahtevati. (Kako smešno to od Turka 1 Ur) Francoski minister Decazes je svojemu zastopniku v Carigrad baje telegrafiral, naj sultanu prizna potrjenje Francoske, ako novi sultan turški tako ustavo da, po katerej dobodo vstale provincije več, nego jim berlinski memorandum obeta. — Mi mislimo, da so to prazne besede. Wvnncosk€i flota v Tulonu je dobila ukaz pripraviti se, ker bi utegnila potrebna biti. — V zbornici je začela se debata o podeljevanji akademičnih gradov. št**It/ttnslit dve ladiji v Neapolju sta dobili ukaz, ploviti v Levante, ako bode treba, da se boja udeležita. Dopisi. 1k Tlaribora 2. jun. [Izv. dop.] (O volitvi v mariboski okrajni zašto p.) Mariborsko okrajno glavarstvo je prošnje več volilcev, da bi volitev v oddelku ve-licih posestnikov sistiralo tako dolgo, da se volilni zapisnik legalno popravi in dopolni, rešilo s tem odlokom, da ne more prošnji ustreči, ker je čas za reklamcije uže preSel. Vendar tisti volilci, ki so bili izpuščeni in so bili naznanjeni so vzeti po uradnem potu v zapisnik volilcev. Konrad Seidl pa nij izbrisan, ker je v davkovskem katastru kot davkoplačevalec z zemlji.-ćnim in hišnim davkom brez vojne doklade s 63 gld. C l1/« kr. zapisan in s tem ima v velikem posestvu volilno pravo. Zoper ta odlok so volilci vložili priziv ali rekurs, ker volilni zapisnik se po pretočenem Času za reklamacije v smislu §. 26. in 27. postave o okrajnih zastopih ne sme niti po uradnem potu izpreminjati ali korigirati. Ker je c. kr. okrajno glavarstvo samo konstatiralo, da je zapisnik volilcev vsled mnozih izpuščen) pomanjkljiv, ne more to napako popolnem popraviti z uradno korekturo, ostaje samo postavni pot odprt, zapisnik volilcev nanovo narediti po postavi in ga na reklamacijo položiti volilcem. Pogledali smo v davkarski kataster ros-baške občine in tam smo našli, da je gospa Katarina Seidl, rojena Gruber vpisana z 58 gld. 46 kr. davka brez vojne priklade, katera je res tudi posestnica teh realitet. Konrad Seidl je v tej davkarskej občini, katero okrajne glavarstvo imenuje, samo s 5 gold. 15 kr. davka vpisan in po §. 12. postave o okrajnem zastopu ne more imeti v velicem posestvu volilne pravice. Ker imata Katarina Seidl, rojena Gruber, in Konrad Seidl, ločena posestva, ne morejo se dati skupaj številiti po §. 13. omenjene postave, ker po tej postavi le imenje več nepremakljivih stvarij v jednej osobi le-to opravičuje do volitve. Če je Seidl napačne ali morda ponarejene davkarske bukve imel, to nič ne odloči, le kdor je res posestnik, ta ima pravico voliti. (Daljni komentar moramo zarad naših tiskovnih razmer izbrisati. Ured.) (Dalje v prilogi.) do očij zakriti možje igrajo. Deseti dan se predočuje smrt Hosaina na travniku zunaj mesta. Neštevilen sprevod, kojega se udeleži vsak prebivalec, pomiče se iz mesta. Podoba, ki sledi sedaj, nema nikjer jednacega, kar bi slep fanatizem ne bil mogel izvleči na svitlo. Sprevod se prične sč stotino mož, ki stopajo v dveh vrstah, v desnej roki držo nabru-šeno sabljo, koje rez je obrnena proti licu. Čelo ter lice si ti fanatiki se sabljami raz-seko. Krv jim brizglja iz ran. Obraz je pokrit se skorjo uže strknene krvi. Bela haljina, v kojo so zaviti, kaplja od krvi. V sredini na ta način razmesarjenih stopajo „mučenci". Ti so slavitelji dneva. .Njihove prsi so gole, v mesu pak tiče vsakovrstna rezala (noži, vilice, dolgi špičasti žreblji itd.) Obraz je prepoln micnih lesenih klinčkov, na kojih vise obešance ter mala migalna zrcala. Iste vrste zrcala vise tudi na ramah, prsih in trebuhu na skle pih medenih dret, ki tiče v životu. Preko prs in hrbtišča sta konca dveh hanžarov navskriž tik kože, ki se ubodeta v meso, kakor brž malo nerodno stopa. Na kvokih visite itak dve sablji, od kojih prvih koncev lete bakrene verige, ki tiče v mesu ran. Tem besneji je fanatik mučenec, tem težeje so verige, včasih nose tudi železne. Lehko umljivo je, da so takovi fanatiki redkost. Pri jednem sprevodu jih je največ po pet ali šest. Marsikateri se zgrudi na tla vsled slabosti ter bolečih ran. Neso ga potem kot mrtveca na stran. Tem brezumcem slede takozvani pokorjenci, ki se mej divjim krikom s pestmi ob golih prsih bijo. Pobožneji te vrste poslužujejo se v ta namen tudi kamnov. Ljudstvo pozdravlja ta ostudni igrokaz z neprenehljivimi klici: „Evo naše pravične, evo stebre naše pobožnosti!" Nepotrebno se mi dozdeva še natančneje opisavati krvavo podobo, akoravno je še dovolj posameznostij. Le-to še omenim, da se sprevod na travniku pred mestom na katerem so smrt Hosaina predstavlja, postavi v- okrog, okolo katerega se gnjete ljudstvo. Mej tem, ko se igra vrši, svira navadno godba katerega tam garnizujočega polka. Sledi še nekov drama, o kojem omenja tudi logenda, namreč boj pri Eufratu. Tega predstavljajo kot v boji najbolj vešči vojaci, donski kozaki. Hegerjeva slavnost. V Polički (na Češkem) 14. maja. [Izv. dop.] (PiSe Anton Bezonšek.) „Slovan povsod brate ima!" (Daljo.) Prihodnje jutro 14. maja zasvitalo je v celej krasoti nad Poličko. Še pred solnčnim izhodom zaslišala se je godba svirajoča po mestnih ulicah, in donenje topov oznanovalo je bližnjim in oddaljenim, da se denes slavi v Polički poseben praznik. Kakor sem uže od doma navajen ob velikih svetcih raneje vstajati, tako mi tudi tukaj radostna čutila, vzbujena v mojih prsih nijso dala v postelji Priloga „SZov. Naroda" k št. 128., 4. junija 1876. Iz JRttlte 31. maja. [Izv. dop.] Naš novoizvoljeni občinski zastop je imel včeraj 30. maja prvo redno sejo h katerej so došli skoraj vsi odborniki Na dnevnem redu so bile važne stvari v prvej vrsti pa strašno zanemarjeni občinski poti. Ta hvalevreden predlog gosp. Vehovca je bil rešen tako, da so se izvolili za vsako „davkarsko mero" po 4 možje, da bodo za popravljenje potov skrbeli in neinar-neže kaznovali. S tem nam je županstvo jako ustreglo kajti, poti sploh po vsem Dolenjskem so v najslabšem stanji, posebno vsled zadnjega deževnega vremena ; hvala pa g. Vehoveu za njegov predlog o popravljanji potov. Drugič se je jednoglasno sklenilo, spol njevati ostreje domačo policijo posebno ob nedeljah in praznikih se bodo gostilnice nadzorovale, kajti žalostno je za občino, kjer se pretepajo kakor se žalibog pri nas godi. Tedaj nadejamo se, da bode novoizvoljeni občinski zastop potrebne korake storil, ter zabranil pogosto pretepovanje s pomočjo si. c. kr. žen-darmerije. Tretja važna točka je bila, da se napravi prošnja do slavnega c. kr. okrajnega glavarstva, da ubogemu kmetu odpiše nekaj davkov vsled zadnje povodu j i in mraza. Nadejati se je, da bode ta prošnja usli šana, kajti zadnji mraz in povodenj sta nam strašansko škodo napravila tako, da brez upa gledamo v prihodnjost. Končno pa je posebno hvale vreden naš novoizvoljeni občinski zastop ker je začel v našem premilem slovenskem jeziku vse urado vati. Veselilo nas je ko smo zvedeli, da se je pri včerajšnjej seji prvi slovenski sejni zapisnik pisal. Slava vam občinski možje, da svetu pokažete, da ne zanietujete častnega jezika naših očetov Slovanov! i m, li f*%i+ 31, maja. [Izv. dop. No hvala bogu, zopet imamo po dolgem (leže vanji in mrazu lepo solnčno ter tople dneve. Zadnji mraz je po naših nogradih, sploh na Dolenjskem velikansko škodo napravil, posebno so trpelo trte in sadno drevje po nižavah, kjer se je bila megla vlegla. Žalostno je videti črno in velo cvetje in perje po trtah in sadnim drevji Jednaka se je godila nekaterim posestnikom t zboru „sl. dr. „Slov." popovalo po nemški. Za ob Savi ležeči nograd popolnem zmrznil tako, da se je zjokati; škode mu je kacih lno veder vina, tedaj up je šel po Savi, kjer sem se največ pridelati nadejal. Zraven mraza je pa še povodenj velikansko škodo napravila na polji. Dvakrat je Sava to Krka poplavila polje ter ga tako rekoč obrila. Samo v Krškem okraji je povodenj škode napravila črez 15.000 goldinarjev. Kaj naj počne kmet'.-' Za davke ga rubijo in gospodje ne verujejo, da čestokrat še za sol novcev nema, kaj pa bode v prihodnjem letu, če mu je užo zdaj ves up na dobro letino po vodi splaval. iz ifriiti <• j«i 31. maja | Izv. dop.j Do sedaj sem vam o našej „Sloveniji" vedno mnogo prijetnega imel poročati. Z radostjo sem pisal kako se imajo vseučiliščuiki združeni v slovenskem akademičnem društvu, ki si je pridejalo lepo ime „Slovenije" ; kako se daleč od domovine shajajo nje sinovi v blag namen: „svojo družabnike napeljevati k vednostni in zabavni omiki s predavanjem, pogovori in petjem". In vso to v miloj našej materinščini! Vsak slovensk rodoljub, ki je prišel v metropolo avstrijsko prizadejal si je ter prišel rad v zbor nadepoluih slovenskih mož tukajšnjega vseučilišča, v društvo za slovensko reč vnetih mla-denčev. In uverjen sem, da je vsak nesel prijeten vtis soboj domov, „o nadi boljše naše bodočnosti". „Slovenija" se je tudi pri marsikaterih prilikah vrlo oponesla i nikakor nij dvomiti, da so opisi slavnostnih besed, kakor i druzih zabavnih večerov našli prijeten odmev v dalj-nej našej domoviui. A zdaj se je uže pripetilo, da se je v „Sloveniji" popovalo — po š vab s k i, tu i tam švabsko-burševske pesni, ki ne ugajajo preveč estetičneinu okusu. V predzadnjem zboru „Slovenije", hitro po izvolitvi novega predsednika in novih odbornikrv za 2. tečaj, popovalo seje zopet po švabski. To jo napotilo v zadnjem zboru „Slovenije" uda, da si jo proti koncu zbora izprosil bes ode, ter zbor „Slovenije" ogovoril sledeče: „Čuje i govori se okrog, da se je v poslednjem Vrh tega imamo Slovenci toliko krasnih domačih pesnij, da nam res nij potreba nemških; in če bi nam uže slovenskih primanjkovalo, ali nam nijso na razpolaganje pesni slavjanske V Stavi torej predlog: „Naj /bor „Slovenije"' izreče svojo obžalovanje o tem činu, ter naj sklene, da se v prihodnje v slovenskih zborih nema več pope vati po nemški". — — — To so oni na pol-Slovenci, ki so brez vzvišenih principov, ki šo zdaj no vedo, kaj je glavno teženje Slovenstva. Da so celo nekateri odborniki toliko zabiti, da nemajo še pravega pojma o 'J. točki pravil „Slov.", ki se tako-le glasi: Redni shodi, < ki imajo biti vsak mesec vsaj dvakrat, imajo namen družabnike z ved-nostnim in beletrističnim predavanjem in s petjem domačih pesni j izobraževati in razveseljevati," je še čudneje. (Mi smo iz tega dopisa mnogo brisali, da no bo „hudo krvi". Dopisnik sicor gotovo prav in pošteno sodi, a zdi se nam, da morda malej stvari preveliko važnost daje. Sicor pa mladini in krepkim Slovencem toliko energije prisojamo, da bi nomškutarske elemente iz sebe vrgli, če so res mej njimi (iu če jih nij mogoče s prijateljstvom za narodno reč pridobiti, kar je še bolj in pri mladeži ne vselej nemogoče). Pozabiti pa nikdar ne smejo, da je treba mej soboj potrpljenja, prijateljskega razgovora, in — treba bati se malostne osobne prepirljivosti. Ur.) onkraj Save na Štajerskem. Po višavah nij mraz tolikanj škodil, kakor po dolinah. Te dnij mi je tožil jeden posestnik, da je njegov, ime „Slovenijo" je takovo počenjanjo sramotilno, ker je gotovo izven namena slovenskega društva v njem popovati nemške pesni Domače stvari. — (Slikar g. Ivan Franke) je izdelal in v čitalniškej bralnej sobi v Ljubljani razpostavil sliko pokojnega prvega urednika „Slovenskoga Naroda" Antona Tomšiča. Delo, naročeno od odbora za spominek Tomšičev, jo tako izvrstno in umetniško dovršeno, da ga smo gosp. Franke mej svoje prve šteti. Kdor je pokojnega slovenskega rodoljuba in novinarskega našega prvoborca poznal, meni, ko sliko zagleda, da ga ima živega pred soboj. Slikar je delal po fotografiji a pozna se, da mu je bil prijatelj Tomšič še tudi živo v spominu. Te slike nobeden umetnik bolje ne naredi. — („Slovenske knjižnice") četrta knjiga je od nas včeraj bila razposlana. Če bi je po kakšnej pomoti kdo izmej čč. naročni- pokoja nego sem vstal in počel svoj dnevnik pisati. Po dobrem zajutreku pri mojem gostoljubnem gospodarju, podal sem so v njegovem spremstvu, ogledati si s to no gr afi č n o razstavo. Čitatelje bodo sigurno zanimalo, ako jim tukaj v kratkem podam pregled te razstavo s posebnim obzirom na slovansko stenografijo. Na jodnoj velikej mizi bile so izložene naučne stenograličue knjigo v češkem in poljskem a tudi v ruskem jeziku pisane. Poleg njih razne stenograhćue čitanke in ste-nograhčni spisi znamenitega zadržaja (p. pr. Kraljedvorski rokopis, jako elogantno izdanje; — Češka čitanka tesnopismo od prof. Pražaka. prav lepa knjiga s krasno litogralijo; „Tosno-pis češki;" Steuograhčno pesni s slovanskimi napevi, mej kojimi na prvem mostu Naprejov napov i. t. d.) Na druzem prostoru češki in poljski stenogr. časopisi. Mej temi se posebno odlikujejo „Tesnopisni listv" v množili tečajih, i. t. d. Na posebnej mizi bila so ilegerjeva znamenita stenograhena dela. Nad njimi jo visela njegova slika; tudi neko njegovo v lastnoročno pismo v češkem jeziku pisano bilo je tamo videti. Vsaccga gledalca polastila so se pri ogledovanji teh relikvij našega mojstra neka sveta čutila. Meni se je vsaj zdelo, da se pri tem oddelku stenogr. razstave skoro vsakdo najdalje mudi iu da s se mu užo iz lica morajo citati čutila spoštovanja in zahvalnost nasproti temu možu, čutila občudovanja njegove vztrajnosti in marljivosti v delovanji. Krasni spol, ki si je se ve da tudi pazljivo razstavo ogledoval, našel je na tem predmet, ki ga je posebno zanimiva!. — Ako še nadalje o razstavi pripovedujem č. čitatelju, rekel bi mu, da so me posebno zanimale stenograličue zadače krasnega spola, katere je poslalo k razstavi sten. društvo v Toplim ; a iznenadila me je izvrstna kaligralija iu ortografija dijaških zadač, koje so napravili dijaki srednjih šol v Pragi! Iz teh stvari so dade prepoznati marljivost učencev, a ne manje marljivost iu sposobnost gg. učiteljev toga predmeta. — Ne bodem dalje govoril o tej razstavi, kajti moje pero nij sposobno vse to opisati, kar je bilo tukaj znamenitega, nego izrečem h koncu samo to, da si jaz nijsem mislil, da so naši severni bratje uže toliko storili na polji, da imajo takove proizvode stenografične, s kojimi bi se mogel ponositi vsak drug narod. Mi Jugoslovani imeli smo sicer pri razstavi tudi skoro vse, kar se je v tem pogledu pri nas storilo (Magdičeva) „Stenografija hrvatska," Bezenšekovo „Stenogr. Čitanko," „Jugoslavenski Stenograf".....) a vse to kaže samo na dober početek, ki se je pri nas storil; dok bodemo dosegli kaj znamenitega na tem polji, treba nam še mnogo mnogo raditi. Omeniti imam še — kar je osobite pozornost pri vseh navzočih vzbudilo — jeden od pisatelja teh vrstic, po njegovoj vlastnej metodi napisan Btenografičen tekst, pod katerim so sledili trije prevodi v navadnem pismu; istega stenogr, teksta: prvi v s oven-skeni, drugi v hrvatskem a tretji v srbskem jeziku i pismu. Tu sem javno pokazal, da je izvedljiva moja tvrdnja, kojo sem pregovoril v 1. br. „.lug. Stenografa," da se namreč dado prilično lopo spojiti jugoslovanska narečja v jeden stenogralični pismeni jezik. (liouoc prih.j kov ne bil dobil, naj izvoli s korespondenčno listnico reklamirati. — (Slovenska Talija), katero izdaje dramatično društvo v Ljubljani za tekoče leto, je uže v treh zvezkih dotiskana, četrti pak bode sigurno pred občnim zborom gotov, in v rokah gospodov društvenikov. Kakor čujemo, oziral se je odbor dramatičnega društva posebno na potrebe Čitalnic in jednacih društev po deželi, ter preskrbel izdajo jednacega zvezka samih manjših iger. Občni zbor bode 3. julija t. 1. — (Kranjsko planinsko društvo) je imelo predvčeranjem občni zbor. V odbor so voljeni: dr. Moše, Bamberg, Klauser, Wur-ner in Linhart. — (Imenovanje.) G. avskultant Jakob Munda v Novem mestu je imenovan za ad-junkta. — (V Postonjsko jamo) se pelje jutri zjutraj Če bode lepo vremo mnogo ljudi j iz Ljubljane, mej temi tudi več ljubljanskega Sokola. — (Ljubljanski fil harmonika rji) se denes odpeljejo v Beljak na Koroško, menda nemškutarsko petje širit, s katerim tukaj ne opravijo dosti. — (Ljubljanski škof) bode sv. birmo delil in kanonično obiskovanje opravljal: 17. junija do polu dne v Škocijanu pri Turjaku ; po polu dne v Turjaku; 18. do polu dne v Pmarji; 19. do polu dne v Borovnici; 20. do polu dne v Dolu; po polu dne v Št. Heleni; 21. do polu dne v Mengšu; 22. do polu dne v Dobu, in po polu dne v Ihanu. — (Iz Sele) se piše „Danici," da bodo tam 24. t. m. obhajali 400letnico, odkar je ustanovljena Selska fara. Povabljene so k tej slovesnosti vse nove iz naše izločene fare : št. Lenart, Dražgoše, Zali log, Bukovšica, S6-rica in Železnike, ki pridejo s procesijo posamezno vsaka jeden dan k stari materi fari. Povabljeni so tudi drugi, katere srce veže na to faro. — (Duhov en ske spremembe.) V ljubljanskej škofiji: Prestavljena sta gospoda: Ljudovik Škufca iz Polhovega gradca za duhovnega pomočnika v Radeče, in Fr. Avguštin za II. duh. pom. v Dobropolje. — (Od g. Fr. Kotnika) iz Vrhnike smo dobili sledeče pismo: ,, Pisatelj u dopisa iz Vrhnike v št. 124 od 31. maja „Slov. Naroda" dajem na znanje, da je jedini uzrok, zakaj jaz nijsem hotel več prevzeti zopet mi ponujeno volitev v cestni odbor samo ta, da mi moja druga opravila ne dopuščajo, toliko časa temu poslu žrtvovati, kolikor ga ta volovažna zadeva potrebuje, ne pa zarad kacih zaprok in nasprotovanj, bodi si od tc ali one strani. S odličnim spoštovanjem itd." — (Umrlo v Ljubljani) jo meseca maja t. 1. 92 osob, 47 moškega in 45 ženskega spola. — (Iz Žmarskega okraja pri C olji) se nam poroča, daje tudi tam mraz po dolinah uničil vinsko trto. — (Toča) je baje tudi pri Novem mestu pobila. — (V Kor oš kej beli) obhajajo 12. juu. obletnico po župnikom Plemoljom. — (Iz Gorice) poroča „Soča" mej družim: Naši Italijančiči se nas Slovencev strašno boje; iz gole bojazni so odrekli ljubljanskemu dram. društvu gledišče, drugače se ne more ta reč tolmačiti, če so pomisli, da vsacemu nemškemu ali druzemu šviudlerju radovoljvo odprojo prostoro goriškega muznega tempelja. S tem pa nam Slovencem prav malo škodujejo; in se smej amo takej otročjej politiki in bomo še dostikrat poiskali priliko, da osmešimo naše Italijančiče. — Vendar pa svetujemo gospodom, da ne posnemajo preveč Abderitov ampak da so odločni in dosledni do zadnjo pičice in za to bi jim svetovali, da bi tudi sklenili, da odslej ne bodo „per selaf" več prodajali, kajti čudno je, da ljudje, kateri nečejo poslušati slovenščine, sami cel ljubi dan slovensko govore po prodajalnicah in drugod. — Ubi consetmentia I To pa uže denes stavimo, da bo dramatično društvo čo ne letos, pa gotovo k letu igralo v Gorici na strah vsem Italijančičem. — (Velika nesreča) pripetila se je oni teden blizu Kobarida na Goriškem prav na laderskem mostu. Dva kmeta iz Drežnice napregla sta dva mlada konjiča v jeden voz poln slame, ter peljala sta se v Kobarid. Preko večera vrne se jeden iz mej u njih z vozom in nekoliko turšice na njem iz Kobarida v Drež-nico, mej tem ko se je drugi še nekaj časa v trgu obotavljal. Komaj iz Kobarida izšedši, s plašijo se na malem klančeku mladi konji in se v strašanski dir spuste;. kmet je še za Časa iz voza skočil in se le malo poškodoval, a konja došedša do mosta ovijeta jo nagloma na desno črez most, voz trešči strašansko ob močen zid, oje se zlomi in vrzi se strgajo, konja pak v tem hipu kakor dve lebki peresci črez ne visok zid v Sočo odletita. Našli so ju stoprav po par dnevih na idrskih prodih mrtva in naprežena še, kakor peprej. Jeden imel je vso črepinjo razbito, drugi pa nij bil čisto nič poškodovan. Razne vesti. * (Norec.) V Trstu so zaprli necega kranjskega kmeta iz postonjske okolice, ki jo po Trstu norel iu čudno knnulil svoje obraze mimogredočini spremljan od celo jato malih tržaških fakinčkov. * (Štirje ljudje zgoreli.) Na spodnjem Avstrijskem je 21). maja v vasi Stronses gorelo 18 hiš. Nek kmet je hotel svojega sina iz goreče hiše rešiti, a oba sta v plamenu zadušila se. Neka mati s svojimi hčerami nij mogla skozi gorečo vežo, bežala je v klet, a dve hčeri so bile zadušeni, mater so kasneje teško k življenju obudili. * (Psi so r aztrg al i) na Dunaji v predmestji Hernals po noči 1. junija neko jodnajst letno deklico, ki je, revica, po noči zašla v dvorišče ograjenega prostora. Deklica je bila zgubila 20 krajcerjev, bala domov iti in hotela prenočiti na tujem ograjenem zemljišči. Čuvaji psi so jo prijeli in razmesarili. * (Bobnov no bo več.) Vojno mini-nisterstvo je ukazalo, da se imajo pri pešpol-kih, ki imajo tamborjo, bobni odpraviti in sploh vpeljati rogovi. Razlogov za ta ukaz je več, mej temi tudi ta, da so ljudje, ki nijso dosti muzikalični, bobna teže nauče, ko roga. Glavni uzrok pa jo menda ta, da boben velja 22 gld., rog pa le 5 gold. 20 kr. iu vendar dalje trpi. S tem misli ministerstvo prihraniti po G8.500 gld. na leto. Umrli v I jultl pitni ml 30. maja do 1. junija: Gustav Kuda, 22 L, »in c. kr. uradnika, za jetiko. — Jarnej Maselj, 37 1 , sin posestnika, v bolnici za jetiko. — Jakob Burja, 63 I., za jotiko. — Ferdo Kopač, dete malarja, 1 dan. vsled slabosti zaradi prezgodnjega poroda. — Franjo Struna, dninar, 48 1., v bolnici, vsled vnetja možjau. — Bernarda Brus, 1 m., dete c. kr. uradnika, za božjastjo. — Petar Arko, dninar, 57 L, v bolnici vsled slabosti. — Franjo Koron, posestnik, 65 1, vsled slabosti. — Elizabeta Žlebnik, HO 1 , v bolnici vsled starosti. — Marija Tomec, delavka, 3H 1., v bulnici, za jetiko. — Marija Bi/.jak, 30 1., v bolnici, za jetiko. 1'riii«' ceue v Ljubljani 8, junija t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld. — kr.; — rež 6 gld. 40 kr.; — ječmen 4 gld. 80 kr.; — ovos 3 gld. 80 kr.; — ajda 6 gld. — kr.; — proso 4 gld. 80 kr.; — koruza 6 gold. — kr.; krompir 100 kilogramov 4 gld. 30 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 96 kr.; — mast — gld. 85 kr.; — speh frišen — gld. 70 kr.; — špeh povojen — gld. 76 kr.; jajce po la/s kr.; — mleka liter 8 kr.; govednine kilogram 48 kr.; — telotuine 42 kr.; — svinjsko meso 64 kr.; — Bena 100 kilogramov 3 gld. 85 kr.; — slame 3 gold. 50 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 9 gold. — kr.; — mehka 6 gld. — kr. Zahvala. Vsem prijateljem in znancem, kateri so nam svojo sočutje tako toplo izražali in se sprevoda nepozabljive sostr«, oziroma hčere Marije Zmerzlikar, v tako obilnem številu udeležili, izreka najsrčnejšo zahvalo žalujoča Rodbina Zmerzlikar. V Logatcu 1. junUa 1876. (168) Kažipot jo Ljubljani. Kdor Želi inserirati pod to rubriko svoj posel, Obrt itd. tak6, da ju oznanilo uvršteno skozi tri meseco vsako nedeljo, more to v 4 do 5 vrstah po jako znižanej ceni storiti, katera se izvč pri administraciji „Slovenski ga Naroda". Franjo Železnikar se je prosolil se svojo krojaHko dolavnico v poslopje L ubljanske čitalnice, ter so priporoča slav. p. n. občinstvu, posebno tudi Čest. duhovščini z obljubo, dt bode izročena mu dola vestno in točno izvrševal. (128—5) Kdor potrebuje iitetrične mere in uteže kuhinjsko ponoilo plehasto ali iz vlitega železa, kakor ko.šno orodje za pohištvo in za zidanje, potem orodje za mizarje, tesarje itd. vso to dobi po najnižjej ceni pri Franc Terčekm (prej Božiču) na glavnem trgu it. lo. (12) liliji£<>vez K. Ilohii ma starem trgu H, M.i7 JeHini v ijuhljami, prevzema in izdeluje najhitreje, najconejše vsako vrsto dela. Posebno so priporoča Č. gosp. *t—hov-nikom. (13) Oostiliiičar „pri Sokolu" na stolnem trgu, priporoča svojo užo staro gostilno. Daljo naznanja, da ima tudi letos izvrstna vina in vedno dobre jedila kakor klobaso itd. po nizkej ceni. (13) V Josi|> E,evceveJ speceriBkej štacuni na št. Peterskem predmestji št. 18 tik met irskega mosta dobi se najboljše blago potom staj. bruse, kupuje in prodaja na debelo poljsko pridelke ližol, krompir, črešplje, repo, ze^je, orehe itd. (18) ■m «5» S prf> T3 I g I, p 1 F — AS T r1 tL , izkušeni pripomoček zoper gušo (debel vrat), razpošilja z nakazanjem o rab!jenji po 1 gld. V. Franz in Holoubkaće a/d biihm. Westbahn. (134—7) (Češkem.) Radgostski in rožiovsti maho-rastlinski celtličli, priporoča se posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pijačah, za srčne, prmic in vratne bolečine, posebno za saSico, ŽelodeČevo slabost, za sploSno slabi st čutnic in začenjajočej se pljučnici! Veliko število priznanskih pisem razpolagajo so v prepričanje Javna zalivala. Vaše blagorodje! Vsled Vašega mi poslanega Radgostskoga univerzalnega čaja ozdravil sem popolnem v devetih dnevih moje trimesečne bolečine že-lodakcga katara, čutim se zdravega, imam dober tek in Vam izrekam zato gospod lckar, mojo najsrčnejšo zahvalo. Joftlp Kruiiiurlč, stotnik. Ogulin na Hrvatskem, 7. oktobra 1875. Gospodu lekarju Seichortu v kopelji Rožnov. Akoprem hvala bogu nijsem tako b->i!n Enotni dri. doig v barkovcih . 64 *!d 75 kr. Enotni drž. doi*> v srebru 68 20 1860 dri. ponoii!e . . 106 , 50 Akcije nArodrif! b»«iht. 804 . — . Kreditne akr-ije . . 134 , 10 London..... . 121 75 Napol........9 . 68*/, C. k. cekini ... . 6 76 Srebro 103 20 Anatherinova ustna voda ► in zobni prašek izdeljuje fmaftftei M* i r eni i, lekar na dtt-najskej cesti v Ljubljani. Tudi n-tjboljši in najcenejši pripomoček za čiščenje ust. ^ 1 škatljica zobnega praška . . 40 kr. r 1 steklenica ustne vode . . . 60 kr. m (?3-m L Mej mnogimi anonci, poBebno za uro in zlato blago jo mnogo tacih, ki prebivalci« po deželi samo sleparijo. Vsak naj bode svarjen za svojo lastno korist pred kupovanjem, kjer firma prodajalcev no garantira zadostno. Vse ure in drugo zlato blago, katero kdo pri meni kupi, izmenjam mn po volji vsak čas, ali pa tudi nazaj sprejmem, to je dokaz najostreje soliditete! Neverjetno, pa resnično! Zr * -t€\ | prava angleška fino ognjo-► 3flllHJ f*r\r O * pozlačena srebrna krono-motor-nra z dvojnim plaščem, fino emailirana, poleg tudi Še fina verižica, medailon iu garancijni list. Samo 18 ali 20 in 25 gl. najfinejša srebrna prava angleška anker-ura na 15 rubinov poleg verižica, medailon, usnjati etui in garancijni list. Samo 20 in 25 gl. SftSTSB kljućka EH naviti, poleg verižica in medailon. Samo 40, 50 in 60 gl. *g» za dame z dijamanti. Samo 30, 35 in 40 gl. 'JjgL srebrna remontir-ura z dvojnim plaščem, garantirana in patentirana. Samo 23, 25, 27 gl. j*-- rižico, medailonom in garancijniiu listom. Samo 35, 45, 50 gl. anker-ura s kristalnim steklom. Samo 60, 75, 100 gl. ura s kristalnim steklom. 105 in 115 gl. z dvojnim plaščem. Samo 200-300 gl. JjSJg; nonieter z remontimim dvojtiim plaščem iu kristalnim steklom. Razun tega pak še vsake vrste drugod od ka-cega druzega anoncirane ure iu gotovo cenejši. Atelier za popravljanje. Stare ure, dostakrat preljubi družhinski spomeniki popravljajo se, ter oriove. Cene popravljanja s petlotuo garancij o J gld. 1.50, 3, 5 do 10 gld. Zlatnina. Od c. kr. kovničnega urada na Dunaji kot pravo izkušeno. Prstani. Prstani za dame gl. 6, 7, 8, 9, 10, 12, 14, 15. Prstani s pečatnikom za gospode gl. 8, 10, 11, 12 do 20. Poročni prstani gl. 5, 6, 7, 8. Zlate verižice za ure. Verižice, kratke s kij nekom gld. 1 , 20, 25, 30, 35 do 80 v vsakej obliki. Verižice, dolge z gladkim ali facijoniranim puhačem z biseri gl. 28, 30, 35, 40, 50, 55, 60, 65, 70, 80 do 150. Zlati meclatlout za gospodo in dame. S pravimi kamenji gl. 14, 16, 18, 20, 24, 30, 35, 40, 45, 50. Zlate {garniture. Itrože in uhani gl. 18, 20, 24, 30, 35, 40. S pravimi kamenji ali biseri gl. 36, 40, 45, 50 do 20 . Z dijamanti in brilanti gl. 60, 80, 90, 100 do 200 Klati uhani. bečneči za otroko gl. 1.25, 1.50, 1.75, 2, 3 sč ali lire/. kamenjČkev. Uhani, dolgi ali okrogli sč aH brez kinča, gladki ali pa so pravim kamenjčkem ali pa v obliki suli e gl. 12, 15. 18. 20 do 30. Bontoni z dijamanti ali brilanti gl. 50, 55, 90, 100 do 500. Zlate gumbe za Kcmisetc Iu manšetc. Z dragocenimi kamenjčki gl. 6, 7, 8, 10, 12, 14, 18, 20. . Zlate brože. Enojno najnovejšo obliko gl. 12, 15, 20 do 25. S slikami gl. 12, 15, 16 do 40. Zlati Križići. gl. 6, 7, 8, 9, 10, 12. Se biseri ali dragocenimi kamenjčki gl. 8, 9, 10, 12 do 25. Zlate prsne Igle. V različnih oblikah, Jokoy, Sport itd. od gld. 5 do 30. Se dragocenimi kamenjčki od gl. 5 do 30. So brilanti gl. 15 do 150, Zlati brazletl. (iladki obročki, različne širokosti gld. 18, 20, 26, 30 do 60. Se pravim knmenjčkom ali biseri gld. 30, 36, 40, 50 do 80. Se brilanti od gl. 80 do 500. ZF'isz^en.st m.£iročilsi izvrše so v 24 arah proti poštnem povzetka ali pripošiljatvi novcev. Na zahtevunje razpošiljajo so tudi uro in zlatnina proti poštnem povzetku za izbiranje, ter so za noobdržano vrača denar nazaj. IHHH Mojc cene so vedno nižje, kakor najnižje povsod, ter zahtevam dobička lo sedanjemu času primerno. Vsi, kateri žele nove uro in zlatnino naroČiti, Vsi, kateri stare ure ali staro zlatnino za novo izmenjati želč, se uljudno prosijo, da so obrnejo iia mojo firmo. (26—17) Philipp Fromm, fahrikant ur in zlatnine, Rothenthurmstrasse štev. 9, nasproti Wollzeile, DUNAJ. Naj se ue uozabi naslov. Štaeuna ▼ sredini most«, pripravna za ati klotrice. oddaje so k sv. Mihaelu. Več se iive v 4in*mren ttureau-u Wlr\ JMiillei-Ja t- IJultljtini. (148—3) Dramatična šola, katero je ustanovilo „dramatično društvo v Ljubljani", se prične I. Junija t. I. — Poduk v deklamaciji, mimiki, petji in v družili k dramatiki spadajočih predmetih bode brezplačen. Oglasi se sprejemajo v dramatičnej pisarni (v L nadstropji čitalnice) v uradnih urah od 2.-4. ure po polu dne. V Ljubljani 25. maja 1876. Odbor tlramat. društva. Slovenske lepoznanske knjige. V založbi „Narodno tiskarne" v Ljubljani so izšle in se morejo dobiti sledeče slovensko knjige: Eomani i:n povesti: 1. Erazem Tatenbab. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja . .... 50 kr. 2. 9Ieta Holdenls. Roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Jlostnik 50 kr. 3. Kantoreica. Koman s pohorskega zakotja, Oeški spisala Karlina Sv&tla ; poslovenil Franjo Tomšič. velja........50 kr. 4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalee. — JVa črni zemlji. Novela, spis. J. Skalee, velja 25 kr. 5. Kazen. Novela, francoski spisal J/. Riviere, poslovenil Davorin Jlostnik. — Cerkev In «lržava ▼ Ameriki. Francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin llostnik, velja . . . 25 kr. 33. Listlsi v zvezkih: I. zvezek, ki obsega: Stcnogralija, sp. dr. Ribiči — Životopisje, sp. Rajć Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Mac hiavelli, sp. dr. ltibič. — Pisma ii Rnsije, sp. dr. Celestin. — TrStvo z grozdjem na Ruskem, sp. dr. J. Vošnjak. — Ć3gava bode ? Novelica, sp J. Ogrinec. Velja . . . . 25 kr. IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulus. — Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr. Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Narodnoj tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vse skup se dajo za znižano ceno 2 gold. 55 Prava Franck-kava" i najliolji, najfinejši pridatek k indijskoj kavi *\ Henrik Francka sinov v Ludwigsburgu. i l*o»t-Muik peterih fabrik v Ludn IgaburKU, Rleth, Bretteu, MeiniMhcin lu ' (jiroMMgartacha. , Zaloga v vseh boljših špecerijskih stacunah tu in v okolici. Mnogo fabrikantov ponareja ime Franck na način, da morejo prodajati svoj fabrikat povsodi za pravo Franok-ovo. Jedino zunanje izpoznevalno znamenje „prave'* Frauck-kave jo podpis Henrik Francka sinov. Vsi zaboji, paketi, na katerih nij pisava ^Henrik Francka sinovi" je ponarejen fabrikat. Prosimo tedaj nujno, pri kupovanji vedno natanko na podpis, kot jedino zunanje znamenje za „pravo" Franck-kavo paziti. V Ljubljani, meseca maja 1876. (149-5) yj Zastopnik Henrik Francka sinov v Ludwigsburgn: w Ivan Uiilnger v IJulilJanl. on "C &. a> +-> Gostilnica pri Virantu (Sternwarte). cd rti o P. n. občinstvu zahvaljujem se za dosedanjo mnogobrojno obiskovanje, ter ob jednem naznanjam, da sem denes odprl popolnem novo urod j oni in sedaj senčnati vred. — Točim izvrstno *m»\j7o v ledenici shranjeno Kaxtev Miii-z-fn-itifH in okusna dolenjska * inu. Tudi vedno skrbim za dobre jedila, za zjutraj, o polu dne in na večer. Na dobri in ceni obeti sprejemam vsak dan goste. Z najodličnojšim spoštovanjem (154~3) Tine Grčar, gostilničar. Gostilnica pri Virantu (Sternvvarte). nikdar tako po ceni! WmW Kdor želi imeti prav cene, jako lepe in dobre reči, ta naj naroči brzo, dokler je še kaj v zalogi, v našom odlikovanom Bazaru » .u. cen,, samo gl. 5.90, $$%3g%*± reči in sicer: 1 okusno ogno-pozlačeno romontoir uro z verižico in urnim etuijem. 1 elegantni angot sol urnik za dame 2 japan. vazi za cvetlice, bogato z zlatom okinčani. 2 salonska svečniku v obliki podob iz vlitega brona. 1 kompletna nnion garnitura za kaditi, pri katorej je vse, kar potrebuje tobak ar in za darila jako pripravno. 1 žepni telegraf, popolnem novo iznaj-den in patentiran aparat, s katerim s je mogočo ustno depešo v najdaljši kraje pošiljati. ■■■■ Vso tu navedene jako" ceno darila veljajo vkupaj 5.90 in se dobivajo v velikej zalogi 1 k o nre rt i na. skušeni muzikalni instrument z nebeškimi glasovi, na katerem je mogočo po kratkoj vaji najlepše komade igrati. 1 lini Viktoriji pas za dnine. 1 album za fotografije, bogato z zlatom okinčan, in končno 1 jako lepa shrumbicu, v katerej jo vso, kar poželi srce mlade damo ■i To krasno darilo okinea vsako salonsko mizo in jo ta darilo posebno pripravno. (135-5) Blati & Kann-a, Dunaj I., Babcnbergerstrasse štev. 1. Naročila iz dežolo oskrbe se točno proti poštnem povzetku. 210> &irj<*ni&ttt, tic nocb nt ter auf btn 14. & 15. Juni d. J. amtlich ftfijjefrprcn lften 3tc$ung ter »m Staate genehmlgten intfc garan-tlrten 270»*«* Hamburger (vtctbucrloofmiff, Or*isfinnllooKO nun nnserer = uom ©luđe kflftnfllfltcn Collocte = Sit bcjtebcu tcunfcbni, Lu-ticbcn um ibrc flrfafliq(lcn 2luftr5ge mntmtbr fcalbigft lirect ptgeben ju Iaffen, ba imfcr Sorratb turd; tic jaMrcicb tlnlaufenbcii s8e-flcUuna.en balb »trajiffen frin tiirftr. » Kin viertel OrigiuullooM » 1% * > > Die 9luftraqc tocrten ^ftim tSiufcutuiiii eter Nachnahme ttđ ^etraacd prompt auđflffiibrt unb bic arhtlichen ^lane gratis beiflefuat. Amtllohe ®e»trtnlijlm unb Auszahlung ter ©ctoinue fofort nad) entfćbeibung. S. Sacks & Co., Hamburg, StuutM-FJlecteii-Ilamllung. ZESesta/u-ra/tiora. "^šTš^eToer I Podpisani usoja so p. n. občinstvu ujudno naznaniti, da jo z denašnjim dnevom otvoril restavracijo na starem trgu Ii. iUv. 14(7. Ustrozal bodo čestitim gostom z izvrstnim »lolonj-sKini -vinom in ICoskIoi'Io'vIih. pivom. Ravno tako bodo ustrozal gostom z okusnim zajutrkom in dobro večerjo, tudi sprejema goste nu. ol>o(l, ter se vsak dan lehko abonira. Prav obilnega obiskovanja nadejajo priporoča se z odličnim spoštovanjem (150—3) VVeber, rostavrant. ZESesta/uura/tlon. "^J7"eloer I k) (D rt P I rt H« O i (D D1 (D H cr ♦ fl) i Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Laštiuna in tisk .Narodne tiskarne".