384
Splošni pregled.
glasbena produkcija in je bil torej Dvorak hkratu pionir dobrega imena češke muzike, v kateri se je razkrilo vedno širšim krogom osupljivo bogastvo čistega dobrega zlata.
V  najraznejših strokah glasbenega ustvarjanja je deloval Dvorak: v pesmi, v zborih, oratorijih, operah in simfoniških skladbah. Najuglednejši je v svojih orkestralnih skladbah, kajti bil je mojster pred vsem kot skladatelj absolutne muzike in je v le-tej ustvaril dela klasiske veljave. Taka dela so njegove simfonije Es-dur (1874), F-dur (1875), D-dur (1881), D-moll (1885), G-moll (1889) in ameriška simfonija „Iz novega sveta" (1894), dalje njegove simfoniške balade „Povodnji mož", „Gozdni golob", „Polednice", „Zlato vreteno" (1895), ali njegove uverture „Jan Kajetan Tyl" (1881), »Husitska" (1883) in »Narava", »Življenje" in „Ljubezen" (1892), tri slovanske rapsodije (1878), »Slovanski plesi" (1878), »Simfoniške variacije" (1877), »Scherzo capriecioso" (1884), „Nottumo" (1875), »Suita" (1878), »Legende" (1880), „Dumky" (1891), dalje več triov in kvartetov, kvintetov in sekstetov za komorno glasbo.
Velik uspeh je dosegel Dvorak s svojimi oratoriji: »Stabat mater" (1876) in »Sv. Ljudmila" (1886), »Mrtvaški ženin" (1884), z mašo (1888), z rekviemom (1890), in dramatsko kantato „Hymnus" iz Halekovih »Dedičev Bele Gore" (1873). Opere njegove so: »Kralj in oglar", »Tvrdoglavci" (1874), »Vanda" (1875), »Šelma sedlak" (1877), »Dimitri" (1882), »Jakobin" (1888), »Rusalka" (1901) in zadnje njegovo delo »Armida" (1903).
V  Slovencih je Dvorak dobro znan, saj je »Glasbena Matica" v Ljubljani proizvajala na svojih koncertih že nekaj Dvorakovih del, tako razen drobnejših zborov in ljubeznivih moravskih dvospevov njegovo simfonijo v D-duru, njegove oratorije »Stabat mater", »Mrtvaški ženin" in »Sveta Ljudmila" (I. del), dalje »Slovanske plese" ter simfoniške skladbe »Karneval", »Povodnji mož", »Gozdni golob" i. dr. »Glasbeni Matici" je bil Dvorak častni član v spomin na njen dunajski koncert dne 26. marca 1896. leta, na katerem je proizvajala Dvofakovega »Mrtvaškega ženina" pod osebnim vodstvom skladateljevim. Bil je to edini koncert, na katerem se je predstavil Dvorak osebno dunajskemu občinstvu, pa tudi edina prilika, ki je zbližala Dvoraka in Slovence k osebnemu občevanju. Vsem članom takratnega Matičnega zbora ostane pač ta koncert v nepozabnem spominu.
—ter.
Mavricij Jokai f. Dne 5. maja je umrl v 80. letu svoje dobe Maurus Jokai, ne največji, pač pa najpopolnejši in v inozemstvu najbolj poznani pisatelj madjarski.
Alfred Jensen, znani slavist švedski, o čigar zaslužnem delovanju je že večkrat poročal „Zvon", je izdal pred kratkim v Stockholmu znamenito študijo o češkem pesniku Jaroslavu Vrchlickem. Knjiga obsega 21 pol in tretjino zavzemajo prevodi del Vrchlickega. Študija spada med najboljše, kar se jih je dosedaj napisalo o tem češkem velikanu, in v kratkem izide prevod, ki ga izda Otto v Pragi.
J. P.