aev. 265. V LMao!, Y srede, Joe 19. rovemora 1924. Posamezna Ma slane 1*50 Ofii Le!o LIL Naročnina za državo SHS: . . Din 20 . . .120 . . .240 nn mesec . . a pol leta . i, celo leto za inozemstvo: I,.t sečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno , Din 40 60 * jufloslavijl b nozemstvu. . . . j Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi ' se ne vračajo; neirankirana pisma se ne spre-Jemalo. Uredništva teleton 50, upravništva 328. L Cene Inseralom: Enostolpna petitna vrsta mali oglusi po Din t'50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3 — in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. PGSinlm pitana v gotovini. Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni ro5 LJubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) S« Javo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. iin: ira- I .1 Sodba zunanjega sveta. Inozemstvo ni bilo še nobenega dogodka v naši državi zabeležilo s tolikimi simpatijami kakor nastop vlade g. Davidoviča pred tremi meseci. Ves svet je sprejel z veseljem vest, da se je strmoglavil eden najbolj nasilnih in pokvarjenih režimov v Evropi, ki je pomenil trajno nevarnost za mednarodni mir in red. Pod vlado g. Davidoviča se je ugled naše države naenkrat dvignil, ker so vprvič sodelovali z njo Slovenci in Hrvati kot enakopravna naroda na temelju one demokracije, ki razun v Italiji, vlada danes po celem svetu, potem ko so se vsi restavracijski poizkusi reakcije izjalovili. Beseda naših državnikov se je v Društvu narodov uva-ževala, ker so se smernice Davidovičeve vlade popolnoma skladale z onimi, ki jo zasledujejo demokracije velikih držav. Tem večje je bilo presenečenje zunanjega sveta, ko se je izvedelo, da je po znanih intrigah prišel zopet na krmilo Nikola Pašič, ld je vsled nepoštenih metod svoje politike med vsemi državniki na najslabšem glasu. P.-P. režim je izpočetka mislil, da bo zmaga konservativne stranke na Angleškem njegovo reakcionarno smer moralično okrepila, pa se je ravno tako kakor Mussolini pri tem hudo uračunal. Angleški konservativci z enakim prezira-njem gledajo na Pašiča in Mussolinija kakor bivša delavska vlada ali pa liberalna stranka. Angleški konservativci so veko-viti borci' za parlamentarizem in njegove demokratične tradicije in nimajo nič skupnega z ljudmi, ld so se dokopali do oblasti ali po surovi sili in revoluciji ali pa po protiustavnih intrigah in ki vrhtega niso čistih rok. To nam dokazuje angleško časopisje, ki enodušno beleži povratek P.-P. režima v Jugoslaviji kot veliko nesrečo in mu napovedujejo bližnji konec, ker je — kakor pišejo — popolnoma izključeno, da bi peščica velesrbske oligarhije mogla s silo pokoriti dva tako demokratična, za-padno orientirana in napredna naroda kakor sta hrvatski in slovenski. Francosld narod, ki ima izmed vseh največje simpatije za Jugoslavijo in je tudi izmed vseh največ zanjo žrtvoval, pa je izpočetka tudi največ veroval v vodivne srbske državnike, da bodo kos svoji novi nalogi v povojni Evropi — se je danes nad njimi popolnoma razočaral. To nikakor ne velja samo za levičarsko usmerjeno Francijo, marveč v enaki meri za konservativne francoske kroge, med katerimi se nahajajo nekdanji največji Pašičevi prijatelji. Francosko časopisje — naj spomnimo samo na veleugledni »Journal de Genove« — čisto pravilno gleda v naši krizi narodno krizo, povzročeno po trmi osem-desetletnega starca, ki je proti volji Hrvatov in Slovencev izsilil centralistično državo in Srbom naprtil breme nadvlade, ki mu niso in ne morejo biti kos, in ki ga demokratični del srbskega ljudstva sam noče, ker njega samega upropašča. Izredno točno sodbo izreka o P.-P. režimu tudi najbolj razširjeni in najbolj upoštevani nemški list »Frankfurter Zeitung« 11. novembra t. 1.. Čudi se, kako da je mogel priti zopet na oblast »stari radikalni režim, ki je notranjo že popolnoma izrabljen in je dogospodaril.« Pravi, da se bo mogel držati seveda samo s »svojimi starimi metodami«. Primerja ga z nekdanjo prusko junkersko stranko, »ki se jo tudi imela za državotvorno, pa je državo upropastila«. Slepa za novo življenje in vrednote, ne vidi, da je problem države v tem, da »stoji odrevenelemu centralizmu nepoboljšljivega starca, velesrba Pašiča nasproti federalizem mlade Jugoslavije, ki more le v tej obliki ohraniti in zasigurati svoje edinstvo.« Pašič more začasno zmago samo izsiliti, trajati pa ne more, »ker politika Pašiča sloni samo na njem in na njegovih kreaturah in jo sama sebe že davno preživela.« Jako značilen pojav pa je, da je tudi češka javnost soglasno zavzela proti P.-P. režimu stališče, ki ga ji narekuje njeno odnekdaj visoko razvito demokratično čustvo. To je tem večje vrednosti, ker je bil dosedaj izvesten del češkega časopisja glede Pašiča v veliki zmoti in napačno informiran. Danes ne obsoja velesrbske de-spotije samo katoliški »Čeh«, ki piše 14. t. m. v uvodniku, da >je propad države gotov, ako bo Pašič preganjal Hrvate«, marveč tudi glasilo dr. Kramafa, »Narodni Demokracie«. ki kliče Belgradu sledeči opomin: »Treba je pomisliti, da ni več Srbije, marveč da obstoja država Srbov, Hrvatov in Slovencev, v kateri morajo biti vsi rav-nopravni!« Enako sodi o položaju med drugimi tudi organ čehoslovaških obrtnikov »Reforma«, ki ob imenovanju P.-P. režima vzklika: »Quo vadiš Jugoslavia?«... Ves kulturni svet je edin v obsodbi koruptnega, nasilnega, protidemokratične-ga P.-P. režima. Hvalijo ga in podpirajo samo izrodki slovenskega naroda, tako-zvani samostalni demokrati z Žerjavom na čelu, ker so za to od Pašiča plačani na stroške slovenskega ljudstva. To ljudstvo jim bo zato ob volitvah pokazalo, ktfi sodi o izdajavcih slovenstva. Krm v Belgrad, 18. nov. (Izv.) Razsipavanje denarja v umazane svrhe se nadaljujejo na najbolj očiten način. V proračunu določene in odobrene vsote se no trosijo v določene svrhe, marveč pod nepravo firmo za režimsko časopisje in za dnevnice režimskim agentom. Velik del ostane v prvih rokah, kajti v glavnem agitacijskem odboru ima vodilno besedo dr. Markovič. Navajen na velike vsote, mu v proračunu odobreni krediti za nujne potrebe niso zadoščali in tako je pričela vlada trositi denar izven proračuna na lastno pest v svojo strankarske korupci.jske namene. Isto se je dogajalo tudi za časa radikalne homogene volivne vlade 1023-24, ko je ista vlacla pozneje predložila narodni skupščini v naknadno odobritev nad eno in pol milijarde potrošenih dinarjev, ki so med volivno borbo izginili kdo ve kam. Sedanji režim narodne sramote gre isto pot, samo da bo ta naknaden kredit še večji, če sklepamo po prejšnjih volitvah in če upoštevamo, da mora odpasti precejšen del na Markoviča ter na Pribičeviča in Agromorkurja, ki nista ravno skromna. Tako je vlada sklenila, da se odobri za 25 milijonov dinarjev v proračunu nedoločenih kreditov in naroči finančnemu ministru Stojadinoviču, da ta kredit čim preje stavi na razpolago. Teh 100 milijonov kron je odobrenih pod firmo, da se popravi cesta Belgrad— Boka Koiorska. Če bi se ta kredit res porabil za to, moramo proti takemu favoriziranju odločno nastopiti in delati na to, da se Slovenija in druge pokrajine ne zapostavljajo, kajti za popravo te potne zveze je določena itak že precejšnja vsota in odobritev no^ih kreditov znači, da namerava sedanji režim tudi že odobrene kredite porabiti v volivne svrhe, kar je jasno kot beli dan. Kajti po zimi se ceste ne popravljajo, posebno ne v pokrajinah, kakršne so omenjene. Če niso popravljali cest v letnem času, se bo v snegu storilo še menj. Taki krediti se bodo odobravali odslej vsak dan, samo če jih bo parlament naknadno potrdil. Zato pomeni vsak glas, oddan strankama narodne sramote, že vnaprej odobravanje tatvine državnega denarja na debelo. Ves ta primanjkljaj mora plačali ljudstvo z davki. Zato znači vsak glas, oddan strankama korupcije in na-" sil ja, da volivci vnaprej odobravajo povišanje davkov. Takih pa je malo, ki bi hoteli škodovati sebi in zato mora priti v parlament večina, ki takega odiranja ne bo dopustila, marveč krivce postavila pred sodišče. Drug sklep, ki je storjen, je približno enak. Prične se namreč kovati denar in sicer nikljasti novci po dva, eden in pol dinarja v višini 200 milijonov dinarjev. Tak sklep je bil storjen pod radikalno homogeno volivno vlado. Do izvršitve pa ni prišlo, dasiravno je bilo vse pripravljeno. Tudi za tem se najbrž skriva atentat na državni denar, ker je jasno, da more povečanje za 200 milijonov odobriti samo parlament. — Tako vlada dokazuje, kako je zmešano njeno državno gospodarstvo. Ker je njeno delovanje škodljivo, jo bo ljudstvo obsodilo in postavilo na prvo mesto v državi ljudi, katerim jc blagor ljudstva na srcu, ne pa samo na jeziku. t* ivi ilrimmm DR. HOHNJEC ZA DOLOČITEV ŠTEVILA POSLANCEV NA PODLAGI LJUDSKEGA ŠTETJA IZ LETA 1921. - VEČINA GLASOVALA ZA PRIVILEGIJ PREBIVALSTVU BIVŠE KR ALJEVINE SRBIJE. Belgrad, 18. nov. (Izv.) Danes dopoldne se je sestal državni odbor na prvo sejo. Prisotni so bili vsi člani in sicer Lj. Jovanovič, dr. Maček, dr. Hohnjec od predsedništva skupščine, državni svetnik Alavpovič kot zastopnik predsednika državnega sveta, Mihajlo Jovanovič kot predsednik kasacijskega sodišča, dr. Farkaš kot predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu, dr. Badaj kot predsednik stola sedmo-rice v Zagrebu, dr. Verona kot zastopnik podpredsednika stola sedmorice v Zagrebu, oddelka za Slovenijo in Dalmacijo, Ra-duiovič kot predsednik velikega sodišča v Podgorici in Stojkovič kot predsednik sodišča v Novem Sadu. Jovanovič je otvoril razpravo s predlogom, da so doleči število poslancev za posamezna volivna okrožja na podlagi statistiko prebivalstva iz leta 1010, kakor to določa volivni zakon. Proti so govorili dr. Maček, dr. Hohnjec, dr. Badaj in dr. Verona. Dr. Hohnjec je poudarjal, da edino tako tolmačenje volivnega zakona, da se kot podlaga za odločitev o številu prebivalstva vzame ljudsko štetje iz 1. 1921, odgovarja duhu ustave. Vsak drug temelj je v protislovju z določili ustave. Ako bi se število poslancev določilo po ljudskem štetju iz L 1910., bi bila pogažena določba ustave o enakosti volivne pravice, ker bi tehtnost glasovanja ne bila v vsej državi enaka. Ljudsko štetje iz L 1910. izkazuje v Srbiji in Črnigori več prebivalstva kakor 1. 1921. Ako bi se vzelo za podlago ljudsko štetje 1. 1910., bi Srbija in Črnagora imeli 20 poslancev več, nego jim pripada po štetju i7. 1. 1921. Vse kulturne državo polagajo največjo pažnjo na to, da so šte- vilo poslancev določa po dejanskem številu prebivalstva ter strogo prepovedujejo, da bi se kakšnim pokrajinam dal tak privilegij, da bi mrtvi glasovali pri volitvah. Naša država ne sme delati izjeme med kulturnimi državami Evrope. Ljudsko zastopstvo mora biti točen in jasen izraz ljudskega mišljenja, zato se gotovim skupinam prebivalstva ali narodom ne sme dati privilegij večjega števila poslancev, kakor mu pripada po številu in to na škodo drugih narodov v državi. Z juridičnega stališča sta to tezo precizno in lepo branila dr. Badaj, ki se je skliceval na znanega pisatelja in strokovnjaka Slobodana Jovanoviča, ki zastopa isto stališče, in dr. Verona. Mihajlo Jovanovič je trdil, da je podlaga ljudskega štetja iz 1. 1910. dopustna. Isto mnenje je zastopal predsednik Jovanovič, ki jc poudarjal, da je narodna skupščina v istem smislu tolmačila ustavo, ko je 1. 1922 sklenila novelo k volivnem zakonu in sklenila nekatere spremembe, določil o ljudskem štetju kot podlage pa ni spremenila. Zato državni odbor za tako spremembo ni kompetenten. Dr. Hohnjec je odgovoril Jovanoviču, da je državni odbor za to merodajen. Člen 7. volivnega zakona pravi, da državni odbor določi število poslancev v posameznih okrožjih po celokupnem številu prebivalstva vsakega okrožja na podlagi uradne statistike. Državni odbor je kompetenten in dolžan, da določi število poslancev z ozirom na število prebivalstva po uradni statistiki. Edina resnična uradna statistika je le ljudsko štetje iz 1. 1921, katero je izvedeno na temelju istih načel v vsej državi. Ljudsko štetje 1. 1910 pa je bilo izvršeno od raznih držav; Turčije, Srbije, Avstrije, Ogrske in Črne gore, O teh naredbah je državna kontrola onemogočena. Kar se tiče novele k volivnem zakonu, ki jo je skupščina 1922. 1. sprejela, je dr. Hohnjec omenil, da je znano, da jc bila ta novela izvedena in sprejeta na hitro roko ter večinoma namenjena samo za to, da uredi okrožja in okrožne kandidature. Da se leta 1922. ni moglo vzeti za podlago ljudsko štetje iz leta 1921, je razlagati iz tega, ker po priznani počasnosti naših statističnih uradov še ni bilo definilivno ugotovljeno stanje v državi. Jovanovič je postal tekom debate zelo nervozen in se jo končno skliceval na številne grobove v Srbiji in Črni gori. Kot odgovor je dr. Maček izjavil, da gre grobovom vsa čast, da pa mrtvi ne morejo glasovali, zato nc odločajo števila poslancev. Nato se je prešlo na glasovanje. Proti so glasovali dr. Maček, dr. Hohnjec, dr. Badaj, in dr.Verona, ostalih šest, med njimi Hrvat Alavpovič in Farkaš iz Sarajeva, pa je glasovalo za to, da se pri določitvi števila poslancev vzame kot podlaga ljudsko štetje iz 1. 1910. Po izvršenem glasovanju je predlagal Jovanovič po starem zapisniku zapisano število prebivalstva v posameznih okrožjih po ljudskem štetju iz 1. 1910. 1. in število poslancev. V nekaterih okrožjih v južni Srbiji in Vojvodini je prišlo v zadnjem času nekaj vasi pod našo državo, katerih prebivalstvo je treba še prišteti. Isti slučaj je v Sloveniji z vasjo Črnuče. Vendar ta prirastek ne bo imel odločilnega pomena pri spremembi števila prebivalstva. Prihodnja seja državnega odbora se bo vršila v četrtek ob pol 10 dopoldne. KOMUNIKE ŠIRŠEGA ELOK.A O VOLIVNI KOOPERACIJI. Belgrad, 18. nov. (Izv.) Danes popoldne od 4. do 7. ure se je vršila seja vodite-jov parlamentarne večine, o kateri se jo izdalo sledeče obvestilo: »Na seii voditeljev širšega bloka se jc ugotovilo, da je volivni položaj na podlagi poročil, ki so jih dobili voditelji iz vseh krajev države, zelo povoljen za stranke sporazuma. Jeniajoč v obzir, da se sedaj vodi volivni boj na temelju, ki gre za zmago principa parlamentarizma in spoštovanja ljudske volje za zmago narodnega sporazuma in boja proti korupciji in v soglasju z željo prijateljev iz vse države, so voditelji sporazumnih strank sklenili, da priporočajo svojim prijateljem, kjerkoli je to z ozirom na lokalne razmere mogoče izvesti, da kooperirajo in skupaj nastopajo. Kjer to ni mogoče in radi lokalnih razmer ne bi bilo koristno, se razume, da so člani sporazumnih strank obvezani, da si kolikor mogoče medseboj pomagajo.« Davidovič, Korošec, Maček, Petrovič, Spaho. VOLIVNA TAKTIKA HRSS. Belgrad, 18. nov. (Izv.) Na podlagi pisma Stjepana Radiča iz inozemstva, je po informacijah Vašega dopisnika vodstvo HRSS storilo danes sledeče sklepe: V severni Dalmaciji bo nosiicc liste HRSS Pavao Radič, v južni Dalmaciji pa splitski zastopnik Avgust Košutič. Sklenilo se je, da HRSS v Dalmaciji ne stopi v kooperacijo z nobeno stranko parlamentarne večine, pa tudi nc s Trumbičem in z zemljoradniki, ker slednji po besedah Radičevega pisma niso niti seljačka nili republikanska stranka in so po svojih zadnjih nastopih dejansko prešli v radi-kalski blok. V Besni bo v travniškem okrožju nosilec liste HRSS Ivo Selan, v banjaluškem Pavao Radič, v tuzlanskem pa dr. Krnjevič. Tudi za Bosno se je sklenilo, da HRSS ne bo sklepala nobenih kompromisov z JMO in to zato, ker Radič v svojem pismu piše, da dr. Spaho ni niti za republikev, nili za kmečko pravo, vendar se pa proti JMO ne sme nastopati sovražno. HRSS upa dobiti v Bosni absolutno, ali pa vsaj relativno večino. Vodilni krogi HRSS mislijo, da bodo dobili v Bosni 20, a JMO 10 mandatov, tako da bi pristaši bloka parlamentarne večine dobili od 48 mandatov v Bosni najmanj 30. — Kar se tiče Slovenije, vodstvo HRSS še ni storilo glede postavljanja kandidatov definitivnih sklepov. Kandidati sc bodo postavili v sporazumu s slovensko republikansko stranko in siccr sc bodo postavile liste tako v Prekmurju in na Štajerskem kakor Kranjskem. S SLS ne bo stopila republikanska stranka v noben volivni sporazum. Tako se glasi pismo Radiča vodstvu HRSS, ker da SLS ni republikanska, toda HRSS ne sme voditi proti SLS borbe, to je ne sme napadalno nastopati, ker SLS odkrito, pošteno in odločno zastopa samoodločitev slovenskega naroda, nedeljivost in samostalnost Slovenije, kakor se nadalje glasi v Radiče-vem pismu. — HRSS nadalje tudi ni še postavila kandidatov za Vojvodino, toda po informacijah Vašega dopisnika, bodo nosilci list tudi tam predstavniki HRSS. Vodstvo HRSS je zajamčilo narodnim manjšinam v Vojvodini, da se bo v onih okrajih in župnijah, kjer imajo večino, uvedel njihov jezik v upravi, pravosodju in šolstvu, ter da dobe avtonomijo, kakor jc imajo neruski narodi v sovjetski Rusiji. — V Hercegovini bo nosilec liste sam Stjepan Radič. Glede Črne gore, Srbije, Šumadije je vodstvo sklenilo, da spričo izrednih razmer v teh pokrajinah ne postavi HRSS niti svojih list, niti svojih kandidatov, ampak prepušča teren popolnoma demokratski stranki g. Davidoviča in zemljoradnikom oziroma strankam parlamentarne večine in onim strankam, ki so sicer v opoziciji proti režimu korupcije in nasilja. SUMLJIVI OBISKI ITALIJANSKEGA POSLANIKA. Belgrad, 18. nov. (Izv.) Danes .je italijanski poslanik Bodrero obiskal zunanjega ministra Nineica in ministrskega podpredsednika Triikoviča. Z obema se je razgovarjal, kakor je izjavil, o razmejitvi v Sloveniji. Kljub takim izjavam Bodrera so obiski italijanskega poslanika v predsedništvu in zunanjem ministrstvu zelo sumljivi. PAŠIČ INTRIGIRA PROTI NINČIČU. Belgrad, 18. nov. (Izv.) Pašič nadaljuje boj proti Ninčiču in proti nekaterim ministrom, ki mu niso po volji. Ra-ditega se še ni izvršila niti rekonstrukcija niti izpopolnitev vlade. MINISTER ZA ŠUME IN RUDE DOBI ZLATE MARKE. Belgrad, 18. nov. (Izv.) Na današnji seji vlade se je razpravljalo o razdelitvi kvote iz reparacij za november. Ta kvota znaša 2,750.000 zlatih mark. Največji del tega denarja dobi minister za šume in rude, da z njimi kupčuje. TUDI STEBER »NACIONALNEGA« REŽIMA! Belgrad, 18. nov. (Izv.) Sem je prispel k delitvi dispozicijskega fonda in k vsem soudeležbam pri takih in slienih transakcijah tudi dr. Ivan Š u š t e r -š i č. Z ozirom na velik uspeh njegove plačane akcije pri zadnjih volitvah bo gotovo dobil še večjo vsoto. Takoj se je prijavil v avdienco Pašiču, potem pa je počakal na dr. Žerjava. Sestanek obeh ^nacionalnih radnikov« za razbitje Slovenije je bil prisrčen in se je nacionalna ideja in boj za nacionalna načela na najbolj očiten način manifestiral, ko sta se oba skupaj peljala v Žerjavovem avtomobilu po ulicah prestolice. NOVI UKAZI GLEDE URADNIKOV V SLOVENIJI. Belgrad, 18. nov. (Izv.) Notranji minister Maksimovič je bil danes na dvoru in predložil kralju v podpis več ukazov o novih okrajnih glavarjih v Sloveniji in nekaterih manjših imenovanjih v policijski stroki, PRED SEJO HRVATSKE ZAJEDNICE. Zagreb, 18. nov. (Izv.) V nedeljo se vrši seja HZ, na kateri bo vodstvo debatiralo o mišljenju krajevnih organizacij, ki so se pozvale, da izrazijo svoje stališče glede vprašanja republike ali monarhije. Zdi se, da bo vodstvo HZ v tem oziru iz-premenilo ono točko v svojem programu, ki se izraža za morarhijo, in se izjavilo za republikansko obliko vladavine. DR. RAME K — BODOČI AVSTRIJSKI KANCLER. Dunaj, 18. novembra. (Izv.) Zvezni svet je designiral za kanclerja dr. Rudolfa Ramok-a in mu poveril sestavo nove vlade. Na seji zveznega sveta, ki bo v četrtek, bo dr. Ramek poročal o svojih poskusih, sestaviti vlado. GIOLITTI. Rim, 18. novembra. (Izv.) Prolifaši-stovski krogi z velikim zanimanjem zasledujejo razvoj akcije, ki jo je razvil stari Giolitti proti sedanjemu režimu. Prepričani so, da je bila Giolitlijeva izjava v sobotni seji samo začetek te akcije. Giolitti, ki je že štirikrat v težkih časih vodil državno krmilo, tudi topot ni stopil iz svoje rezerve brez trdno določenih ciljev. Da v poslanski zbornici nc bn mogel razbiti večine, je pač dobro ved;l. Toda s svojim odkritim na- Br. OETKLR-Jev w Dobi 89 poy3od ali pa ▼ ,c .i > tovarni (Svetla glava.) Jos. Reich, Maribor stopom proti vladi je dal mogočen poudarek težnji ogromne večine prebivalstva, da se upostavi v deželi politična svoboda in demokracija. Razen tega ima Giolitti velik upliv v senatu in ni izključeno, da Mussolini topot doživi v senatu presenečenje. Sicer pa Giolitti z Orlandom pripravlja režimu še drugo mino: V primernem tre-, notku naj reši položaj krona. MINISTRSKI SVET. Rim, 18. novembra. (Izv.) Ministrski svet je imel včeraj pod Mussolinijevim predsedstvom sejo v kateri je odobril zakonski načrt o ureditvi armade. Notranjega ministra je ministrski svet pooblastil, da predloži parlamentu zakonska načrta o varstvu mater in otrok in o ženski volivni pravici v upravne zastope. ITALIJA ZA OBČINSKO ŽENSKO V0-LIVNO PRAVICO. Rim, 18. novembra. (Izv.) Ministrski svet se je danes posvetoval o zakonskem načrtu za reorganizacijo armade. Ministru za notranje zadeve pa je naročeno, naj izdela zakonski načrt o ženski volivni pravici v občinah. NOVI IZSTOPI IZ FAŠISTOVSKE STRANKE. Rim. 18. novembra. (Izv.) Iz fašistovske strapke je izstopil poslanec Lanza di Trabia, zastopnik umbrijskih kombatentov. — Posl. Paolettija je fašistovski pokrajinski odbor v Perugiji izključil iz stranke, ker je bil Paoletlo še vedno član prostozidarske lože. NOVA PROTIFAŠISTOVSICA SKUPINA. Rim, 18. nov. (Izv.) Pod predsedstvom senatorja Fatta se je ustanovila nova anti-fašistovska skupina pod naslovom »Narodna zveza«. Skupina izda proglas na deželo. BOMBE. Livorno, 18. novembra. (Izv.) Minolo noč je v poslopju tukajšnje framazonske lože eksplodirala bomba, ki je celo poslopje zelo poškodovala. Prostori lože so opustošeni. Forli, 18. novembra. (Izv.) Snoči je doslej neznan storilec vrgel bombo v prostore kombatentskega društva. Človeških žrtev ni bilo. HERRIOTOVE IZJAVE. Pariz, 18. novembra. (Izv.) Herriot je izjavil v senatu, da Nemčija od uve-ljavljenja Dawcsovega načrta dalje redno plačuje dolžne zneske. Razorožitey Nemčije še ni končana. Glede vstopa Nemčije v Društvo narodov je izjavil, da Francija vstopu ne nasprotuje, ne srne pa uživati Nemčija nikakih pred-pravic. Priznanje sovjetske Rusije je bilo iz gospodarskih razlogov potrebno. CAILLAUX POMILOŠČEN. Pariz, 18. novembra. (Izv.) Senat je danes sprejel predlog o pomiloščenju političnih obsojencev s 176 proti 104 glasovom. Pomiloščen je tudi Caillaux s 160 proti 4 glasovom, Maloy pa s 193 proti 62 glasovom. NEMČIJA IN BELGIJA. Berlin, 18. novembra. (Izv.) »Vcssi-sche Zeitung« poroča iz Bruslja, da je Belgija sklenila priznati nemški trgovini princip največje ugodnosti. ŠPANCI ZOPET TEPENI. Madrid, 18. nov. (Izv.) Uradno poročajo, da so se španske čete z veliko težavo umaknile iz šešuana do Darkobbe. STALNOST AMERIŠKE VNANJE POLITIKE. Pariz, 18. nov. (Izv.) Iz Washingtona poročajo, da državni tajnik za vnanje zadeve Hughes ne bo odstopil, ampak da ostane še 1 leto v službi v kabinetu Coo-lidge-jevem. NEMIRI NA KITAJSKEM. Shanghai, 18. nov. (Izv. Vojaški guvernerji na plavi in na rmeni reki so se sporazumeli z Vu-pei-fu-jem, da ustanove za svoje ozemlje novo vlado, ki vlade v Pekingu ne bo priznala. RUDARSKI ŠTRAJK V ŠPANIJI. Pariz, 18. nov. (Izv.) Po vesteh iz Asturije so sklenili tamošnji rudarji stopiti v štrajk. Prizadetih je 12.000 rudarjev. SKLADATELJ PUCCINI V BOLNIŠNICI. Bruselj, 18. novembra. (Tzv.) Znani skladatelj Puccini leži v bolnišnici. Operirati mu bodo morali grlo. žerjavove žrtve. Z gnevom v srcu je vsak pošten človek obsojal nezaslišanosti, o katerih smo brali v nedeljskem «Jutru«. Ustave ni več, zakonov ni več! Na šolskem polju je zavladala brezpravna anarhija. Čujte in strmite: opi, ki so bili pred dobrim mesecem s kraljevim ukazom imenovani za okraj. šol. nadzornike, šol. upravitelje ali tudi učitelje — so po »Jutrovem« poročilu črez noč ob vso, dasi so bili imenovani na popolnoma postaven način, ker so bile službe za šol. upravitelje in učna mesta pravilno razpisana in kompe-tenčnim potom oddana! Pogazili so stalnost in s tem odprli vrata na stežaj grdi korupciji tudi ua šolskem polju. Ali ti ljudje kaj mislijo v bodočnost? Prav nič! Nam je dobro znano, je ravno »Slomškova zveza pod Koroščevim ministrovanjem varovala definitivnost ter ni bil vsled tega brez svoje volje niti eden de Fin itivnih učiteljev prestavljen od svojega definitivnega službenega mesta, izvzemši eno učiteljico, ki pa jo teži težka disciplinarna »adeva. In kako je zagovarjal «Učit. Tovariš« definitivnost prej, ko je bil še dr. Korošec prosvetni minister, naj pričajo te-le vrstice: Preganjanje je pa tudi s pravnega stališča nemogoče. Po členu 221. in 71. uradniškega zakona je učiteljstvu zajamčena stalnost tn nepremestnost ter se ne more premeščati učiteljstva brez njegove volje na željo duhovščino, kakor je bilo nekdaj.« Kako brezmi-selno pa delajo sedaj, smo brali v »Jutru«. Kaj takega so zmožni samo kakšni brezsrčni upokojenci. Skrajno zlobnošt pa uam najbolj razodeva Štrukljev slučaj. Mož inm 24 službenih let in služj sedaj šest definitiv-nih let na Viču. Po njegovem prizadevanju se je šola razširila v osemrazrcdnieo in dobila za časa njegovega službovanja še1 10 vzporednic, tako, da je imela lansko leto 8 razredov in 16 vzporednic. Poleg tega je ustanovil obrtno nadaljevalno šolo in veliko delal tudi za meščansko šolo, ki bi bila že otvorjena, ako bi zadevo pospeševali tudi drugi. In kaj smo brali v »Jutru«? Prvič so mu vzeli nadzoruištvo, ki mu je bilo podeljeno s kraljevim ukazom, kar pa brezsrčne-žem še ni bilo dovolj. Vzeli so mu tudi defi-nitivno mesto in ga degradirali za upravitelja enorazredne šole na Krtini. Tako je tedaj plačilo možu, ki živi v prvi vrsti za prospeh šolstva. In kakšen socialni čut morajo imeti ti ljudje, na razvidite iz nastopnega: Štrukelj ima še 8 živih otrok, eden je dal svoje mlado življenje za domovino, 7 nepreskrbljenih in od teh 5 v šolah, dva pa še čakata na šole. Doslej so učitelji ravno radi šolo-obveznih otrok dobivali službe v mestu ali vsaj poleg mesta. Štruklja pa vržejo brez vsakega količkaj utemeljenega vzroka daleč od železnice, botee s tem njega samega in vso njegovo družino moralno in materijalno uničiti! Doslej še nismo doživeli tako škandalozne obžalovanja vredne brez-srenosti! Pa ko bi bil Štrukelj naredil komu kakšno krivico! Naj mu jo dokažejo, če mu jo morejo. Mi vemo, da Ima Štrukelj na viški šoli več političnih nasprotnikov, pa niti proti enemu ni nastopil in ga pregnal s šole, dasi bi kaj takega morda le bilo mogoče za časa prejšnje vlade. In vendar se maščujejo nad njim. In zakaj? Nič za drugaga, kakor za to, ker je od prevrata sem vodil «Slomškovo zvezo« in jo rešil, da je niso zatrli. To je tisti trn, ki jih bode, česar pa naše krščansko ljudstvo ne sme pozabiti, za kar bomo tudi skrbeli in ob priliki vrnili, ako se ta gorostasna krivica ne popravi — Pa z obrestmi vred! Druga žrtev je nadučitelj Štrekelj na Vrhniki. Pred dvema mesecema popolnoma postavno imenovan kot tjden izmed najstarejših prosilcev. Bil je že več let začasni vodja, kt je bil prevzel šolo v zalo zanemarjenem stanju, a jo je z velikim trudom krasno uredil, a za plačilo so ga degradirali za učitelja na isti šoli, kar je tudi protipostavno, mu s tem vzeli tudi stanovanje, ilasi ima družino, iu upraviteljstvo šole izročili 1 leto mlajšemu samcu! Krasno ravnanje! Kam jadrajo — o tem ne mislijo prav nič zmago pijani! Tretja žrtev! Alfred Vodopivec, nadučitelj v Begunjah pri Cerknici, kamor je bil nedavno tega imenovan, je miren in izbo-ren učitelj, oženjen ter ima edino to «napa-ko«, da zgledno krščansko živi in z njim vsa njegova družina, je preme?,con v hribe, a v Begunje je nameščen Doljak Valentin s 15 službenimi leti, Vodopivec pa jih ima 26! Ali bodo to tamkajšnjo ljudstvo mirno preneslo?! Četrta žrtev je Pleničar Josip, šol. upravitelj v Radovljici, ki mora v Kropo, dasi je izboren učitelj, voditelj, česar mu niti njegovi palit. in osebni nasprotniki ne morejo odrekati in ni nič drugega zakrivil, kakor to, da je bil prevzel okr. šol. nadzor-ništvo po upokojenem in dosluženem gosp. Turku. Umakniti se mora 7. večjo družino mlajšemu. V Radovljico je bil prod loti pri-deljen za to, da so mu je bilo dalo malo zadoščenja, ker so ga bili njegovi politični nasprotniki po nodolžnem Rpravili celo v ječo za nekaj dni. Ali si morete predstavljati še večjo hudobijo! In Srečko Borštnik, ki ni član »Slomš K-nvo zveze« pa ima menda le ta »greh« na sebi, da je bil imenovan po ministra dr. Korošcu stalnim učiteljem v Novem mestu, mora za to v zapuščeno ler-teljevo. Ali boste UJU-jarji tudi v tem slučaju molčali? Pa šesta žrtev! Slavko Čei\i-goj, ki je bil imenovan za šol. upravitelja v Sv. Križu pri Rogaški Slatini in niti n!i hotel sprejeti mesta okraj. šol. nadzornika v Litiji in je nemoteno lahko še dalje na zoroval JDS nadzornik Bezeljak, moi > v Stoprce, dasi ni zagrešil pod milim c'bor. prav ničesar in bil imenovan okr. šol. r -zornikom celo proti svoji volji. In v< Jt-.r ga je zadela dolga Jelenčeva šiba! Za i prenehamo in pokažemo samo še na 110 čin korupcije: Janko Bajec v Št. Vi< 1 > upokojen, a z istim duem je na nji ,ovt mesto imenovan Šmajtlak brez vsakegi. 1 pisal Tako tedaj: črez noč upokojeni, prt; stavljeni, na njih mesta pa stalno imem van drugi brez vsakih< razpisov. Nadučitelj Ferin Štefan in njegova soproga, ki sta že dolgo službovala v oddaljenem Olimlju, odkoder se morata voziti po pet ur do železnice in sta radi šolo-obveznih otrok že leta iu leta prosila radi šolanja otrok v Maribor ali vsaj v bližino Maribora — seveda do Korošcevega ministrovanja vedno zaman, sta bila veudar končno imenovana v Hoče pri Mariboru, odkoder jima je bilo omogočeno lažje šolanje treh gimnazijcev. In glej jih sociahio-čutečih ljudi! Čez 110Č je njuno imenovanje, ki jo bilo izvršeno s kraljevim ukazom, anulirano tn vrniti se morata aopet nazaj v prognanstvo zgolj zato, ker sta člana »Slomškove zveze«. — Ambrozija Rusjana preganjajo po Prekmurju že uekaj let. S kraljevim ukazom je bil imenovan za upravitelja na Dob pri Domžalah. Mož si je mislil, da bo imel v Dobu lepši mir, pa dva dečka bi z Doba pošiljal v ljubljanske šole. Nič! Ostati mora v Prekmurju, njegovo službeno mesto pa se meni nič tebi nič odda 9 let mlajšemu. — Pa Vidrov slučaj v Tržiču! 12 let že deluje tam. Ima pet otrok. Stanovanje v šoli. Kam naj gre sedaj? Res, da je bil njegov konkurent starejši, ali socialne razmero Vidrove so bile težje kakor njegovih konkurentov, bodisi Mahkote ali Paternosta. Za Mahkoto so naši ljudje že tudi imeli prav pripraven kraj v mislih, tov. Paternost pa bi bil tudi nekam imenovan, da bi bil vzel k sebi upokojenega očeta, ki kot upokojenec ne more dobiti stanovanja. Toda v Tržiču hočejo imeti sokola, zato se kratkomalo anulira Vidrova definitivnost, pa na njegovo mesto imenuje de-finitivno drugo. Kdo bo pa razpisaval — saj gre tudi brez razpisa lahko. Prav, da vemo. — In Silvester! Imenovan je bil v Ljubljano. Prosil je zanjo in plačal drage kolke. Ne, ta ne sme v Ljubljano, četudi ima več deklic za šole. Čemu bi pa deklice klerikalnih staršev študirale, vsaj gredo lahko na planine za pastarico, si menda misli Jelenčeva družba — brez srčne kulture! Sedaj šele razumemo, kaj se pravi: ho-mo homini lupus! Zdi se mi, kakor bi plesali kolo; kar vrti se mi v glavi: Trampuš nazaj na Dobrovo, Kaligar nazaj na Vič, Zamejic v £užemberk, Šterk Jprca nazaj v Radeče itd., itd. Kolo časa pa se hitro vrti, zdaj sem, zdaj tja. 8. februarja pa bo steklo ravno črez Jelenca, ako se že do takrat ne skrije kam na varno. In koliko trpi pri taki vrtoglavi Jelenčevi šolski politiki šola, si lahko vsakdo misli. Za državne finance seveda tej gospodi tudi nič ni, ker ne gre lz njihovih žepov, a kaj bodo rekli davkoplačevalci, je drugo vprašanje. To pa bodo izrekli po naših političnih shodih! * Politična kriza v Avstriji. Slično krizo, kakršno prebolevamo mi v Jugoslaviji, preboleva tudi Avstrija. Nedavno je Sei-plova vlada odstopila in prvi znaki so govorili za to, da je Seipel odstopil zaradi železničarskega štrajka. Danes pa vidimo vzroke avstrijske krize jasnejše. Pravi vzrok avstrijske krize je borba med centralizmom in federalizmom. Po dosedanji ustavi je bila Avstrija zvezna država, kjer so imele dežele pač precej pravic, v glavnih zadevah pa je odločevala centrala. Dežele pa so postale s sedanjo dvotirno upravo nezadovoljne in danes je v Avstriji na dnevnem redu vprašanje: Ali zvezna država ali zveza držav? Dežele hočejo prepustiti centrali samo še finance, pošto in žan-darmerijo, vse drugo pa zahtevajo dežele zase. Federalizaciji se upira posebno Dunaj, ki bi bil finančno zelo prizadet. j- Radikalski očitki Davidoviču in dr. Korošcu. Radikalska »Samouprava« je dne 14. t. m. objavila sledečo »obtožbo« proti Korošcu: Korošcev proglas začenja z besedami: »Korakali smo po potu do samostojne Slovenije ...« »Zares, to priznanje je točno. Desna roka g. Davidoviča, ki je imela v njegovi vladi štiri ministre in pet portfeljev, je umerila vse svoje delo v pravcu, da postane Slovenija samostojna, t. j. da se odcepi od svoje matice. Kaj pomeni danes za našo državo to dragoceno priznanje, bo razumel vsak — razen g. Davidoviča.« — G. Davidovič je odgovoril na to v svojem zadnjem govoru: »I Srbi i Hrvati i Slovenci morajo biti enrkopravni v tej deželi.« Navedel je pa tudi sledeča dva slučaja Pašičeve neiskrenosti v razmerju do Slovencev in Hrvatov: »Pašič me je neki dan pozval na političen razgovor. V tem razgovoru, ki je bil izrazito političen razgovor, so bile značilne te-le besede: govorilo se je o vstopu naše stranke v vlado. Razumljivo in naravno je, da sem vprašal, kaj da misli s Hrvati. G. Pašič mi je odgovoril: »Poizkusili bomo s silo vladati to državo, ako tega ne bomo mogli, naj gredo.« Nato je citiral Pašičevo pismo meseca junija 1920 Milenku Vesniču, tedanjemu predsedniku vlade. En odstavek tega pisma se glasi: »Pri razpravi vprašanja, ali je treba obrazovati našo državo na edinstveni osnovi ali federaciji posameznih edipic, sem izjavil in tudi sedaj ostanem pri tem, da morem sprejeti tudi drugo, federativno osnovo, da se na plemenski osnovi cbrazujejo srbska, hrvatska in slovenska skupina in da te tri skupine tvorijo federativno državo.« Pašič je torej 1. 1920 pristal na federacijo. Kadar pa razgovarja demokratska stranka s kom, ki misli o tej državi kakor je mislil g. Pašič, tedaj nas imenuje izdajalce. — Glede amputacije je pa g. Davidovič izjavil, da ostane pri tem, da ne dopusti nadvlade nobenega naroda nad drugim, ker hoče njegova stranka enakopravnost, ne pristane pa tudi na nobeno amputacijo. »Mi smo«, je dejal, »proti hegemoniji in proti amputaciji.« — Pašičeva izjava iz 1. 1920 je pa poučna tudi še z druge strani, ker osvetljuje politiko SLS od 1. 1918 do 1. 1920, ker so razni demagogi, med njimi »Avtonomist« iz nepoštenih namenov lagali, da SLS tedaj ni bila na istem stališču kakor je danes. Dokumenta-rično je ugotovljeno, da je dr. Korošec že 1, 1918 zahteval isto, kar zahteva še danes in je tedaj Pašič na njegove zahteve pismeno pristal, torej v času, ko se politikom, ki iščejo pod različnimi gesli le sami sebe, niti še sanjalo ni o državnopravnem stališču, ki ga sedaj tudi oni zastopajo z neresno kričavostjo, kakor da bi bili oni odkrili drugo Ameriko. -f Reško vprašanje na beneški konferenci. »Piccolo« z dne 18. t. m. se peča z »Obzorovim« člankom z dne 17. t. m. o italijanskih zahtevah glede Zadra in Reke, s katerimi so Italijani presenetili našo delegacijo na beneški konferenci. »Piccolo« pravi, da te zahteve, ki naj omogočijo Reki in Zadru gospodasko življenje, nikakor niso nove in so že vse bile na dnevnem redu na belgrajskih pogajanjih za italijansko-jugoslovansko trgovinsko pogodbo. Ravno tako ni novo, če se vračajo italijanski delegati na beneški konferenci, ako ni najti drugega izhoda k načrtu pristaniškega konzorcija na Reki. Ako Jugoslavija ne stremi za tem, da Reko kaznuje za to, ker se je odločila za Italijo, ta načrt ne more naleteti na nikake ovire. Velika železniška nesreča trn Pragerskem. Maribor, 18. nov. V noči od 17. na 18. novembra se je rgodila na postaji Pragersko velika železniška nesreča, ki je zahtevala tudi človeške žrtve. Na Pragersko je privozil okoli polnoči mešani vlak iz Ptuja. V trenotku, ko je mešani vlak zavil v postajo Pragersko, je privozil z druge strani tovorni vlak iz Maribora, ki se je na ovinku zaletel z vso silo v mešani vlak. Oba strojevodja sta sicer opazila prclečo nevarnost, toda bilo je prepozno, da bi mogla vsak svoj vlak ustaviti. Lokomotiva tovornega vlaka je vrgla s tira zadnji — osebni — vagon mešanega vlaka in razbila nekaj tovornih vagonov. Pod razvalinami je obležal mrtev doslej neznan spremljevalec konj, ki je spremljal konje iz Medjimurja v Avstrijo. Tudi več konj je težko poškodovanih. Med potniki mešanega vlaka je nastopila velika panika, vendar ni nihče težko ranjen, lahko ranjenih je več. Mešani vlak je z dve-urno zamudo pripeljal v Maribor. Posebna komisija je danes na licu mesta ugotovila, da je zakrivil nesrečo prometni uradnik v Pragerskem. Materijalna škoda je zelo velika. — Napad na avtonomijo občin. S Štajerskega nam poročajo, da so okrajna glavarstva poslala malim občinam pozive, da se strnejo v večje občine, ki bi imele po 2—5 tisoč prebivalcev. Odlok pravi, da je to neobhodno potrebno, ker tako želi vlada, ki že izdeluje tozadevni zakonski načrt. — Varstvo najemnikov po 1. januarja 1925. Belgrajska Zveza najemnikov naznanja, da so bili njeni zastopniki mlnolo soboto pri ministru za narodno zdravje kot zastopniku ministrstva za socialno politiko, rta posredujejo v vprašanju o varstvu najemnikov. Minister jo izjavil, da se vlada i doslej s tem vprašanjem šo ni pečala, da se je pa v pogovorih s posameznimi ministri prepričal, da vsi zastopajo mnenje, da mora ministrski svet poskrbeti, da ostanejo stanovanja še za noki čas neodpovedljiva. V 10— 12 dneh bo minister vladi predložil svoje konkretno oficieluo stališče v tom vprašanju. j — Varstvo delavcev, »Industrija plat-nenth Izdelkov« v Jaršah, okraj Kamnik ima , zaposlenih nad 200 delavk. V tednu od 10. I novembra do 16. novembra t. L so dalale v dveh skupinah. Nekatere so delale od šestih zjutraj do šestih zvečer, nekatere pa od šestih zvečer do šestih zjutraj — celo noč. O polnoči so imele pol ure časa, da so povžile jed, ki so jo seboj prinesle. Mod delom ne morejo jesti, da se platno ne omaže. V soboto 15. novembra so prosile, naj jih v nedeljo zjutraj izpuste domov ob petih namesto ob šestih- To so jim dovolili, zato pa o polnoči ni nič odmora, torej delo enajst ur in pol, brez oddihljaja. Ali se to ujema z naredbami za varstvo delavcev? Ali so v naši državi obrtni nadzorniki? — Razpisane službe. Pri okrožnem sodišču v Celju je razpisana služba vodje zemljiške knjige. Prošnje naj prosilci vlagajo do 1. januarja I. 1925 pri okrožnem sodišču v Celju. — Pri moški kaznilnici v Mariboru sta razpisani dve mesti višjih paznikov. Prošnje do 3. decembra t. 1. pri ravnateljstvu moške kaznilnice v Mariboru, — Razpis. Državni zavod za socialno-higlensko zaščito dece v Ljubljani razpisuje natečaj za deset štipendialnih mest v šoli za dispanzerske sestre, ki sa prične 3. februarja 1925. Opozarja se na «Uradui list«, v katerem so pogoji objavljeni. — Izpremeinbo v imeniku zdravniške zbornice. Iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo sta izločena: dr. Adolf Klein, bivši trahomski zdravnik v Prekmnrju, ki je umrl, in dr. Rudolf Kobal, sanitetni podpolkovnik v Ljubljani, ki se je preselil v Skoplje. Vpisala sta se v imenik dr. Alfonz Honigmann, sekuudarij v splošni bolnici v Mariboru in dr. Aleksander N. Milanovič, sanitetni kapetan IL razreda v Ljubljani. — Carinska afera v Zagreba. Zagrebška tvrdka Nafusi-Halparn je dobila te dni 24 zabojev manufakturnega blaga, za katerega jo plačala 39.000 Din carine in ga prepeljala v svojo prostore. Kasneje se je izkazalo, da je bila teža blaga prenizko jav-ljena in da bi bila morala tvrdka plačati 89.000 Din carine. Poklicana oblast je po temeljiti preiskavi obsodila tvrdko na desetkratni znesek, za katerega je bila oškodovana država, to je na pol milijona dinarjev globe. — Italijanski konzulati v Dalmaciji. Rimska »Gazzetla Ufficiale« objavlja odlok, s katerim ee italijanski generalni konzulat v Šibe-niku ukinja ter se Sibenik z okolišem podredi generalnemu konzulatu v Splitu. V Sibeni-ku se ustanovi podkonzulaL — Rop v zagrebški okolici. Zagrebškega starhiarja Larka Mihaličeka je minolo soboto pri Granešu v zagrebški okolici napadel neznan moški, ga pobil na tla iu ga nato oropaL — Cerkven, steklen lestenec (bister) kupi >Naša sloga«, Ljubljana, Poljanski nasip št. 10. Lestenec se rabi za cerkev srednje veličine, za 12 sveč, pa tudi več. Najcenejše ln najnovejše obleke ?.a dorue iu gospode dobite samo: Selenb. ul. 3. Gričar & Mo-jač. p Sramotne soeijalne razmere. Poslanec Besednjak poroča v >Gor. Straži« o strašuih razmerah v kolouski kolibarski naselbini v Števerjanu pri GoricL Nad 90 kolenskih družin živi že 6 let v lesenih kolibah. Stene so polne razpokliu in širokih špranj, da brije mrzli veter naravnost v kuhinjo in na postelje, kjer spijo otroci, starčki in bolniki. Leseni temelji so že vsi trhleni in kadar pride vihar, so nesrečni stanovalci v večnem strahu, da se njihovo domovanje ne zruši nad njimi. Mnogi beže v hleve ali na piano. Eni baraki je vihar že odnesel streho. Strehe v kolibah puščajo in dež curkoma teče v stanovanja, hleve in shrambe. Pozimi je v barakah neznosen mraz, poleti neznosna vročina. Razen tega mučijo prebivalce poleti stenico in drugi mrčes, ki se ne da iztrebiti. Celo kače nadlegujejo ljudi v teh stanovališčih. V lesenih shrambah se kvarijo kolonom s težko muko pridobljeni pridelki; pozimi zrnrzuje krompir in druga okopavina, živina hira od mraza in pogi nja, poleti pa se v vročini kvari vino. Za to nevzdržne razmere ubogih števerjansluh ko-lonov vlada dobro ve, a še vedno odlaša z izplačilom odškodnine za v vojni porušene hiše. Posl. Besednjak poziva vlado, naj se končno zgane in napravi sramoti kolonskega kolibar-stva konec. p Smrtna kosa. V Gorici je umrl ravnatelj tamkajšnje podružnice Ljubljanske kreditne banke g. Ivan Kačič, star 89 let. Pokojnik je kot plemenit in delaven mož vžival splošno spoštovanje. Po rodu je bil iz Šoštanja na Stejerskem. p Slovonski fašizem propada. Zadnja »Goriška Straža« poroča: »Slovenski snoparji odpadajo trumoma od svoje stranke po vsej deželi. Zdi se, kakor bi kopnel sneg. »Era Nuo-va« samo toži, da so se šibkejši individui res povrnili v hlev 6vojih prejšnjih gospodarjev-Danes, ko vse zopet sili v naše vrste, pa povemo, da si bomo natančno ogledali od nog do glave, preden ga pustimo k sebi. Za nekatere je vrnitev nemogoča, nosili bodo pečat, dokler živijo.« p Odlikovanje Reki. Vojvoda d* Aosta je 17. t m. izročil Reki zlato medaljo za me- ščanske zasluge. Tem povodom so se vršile j običajno slavnostne prireditve. Vojvoda d' Ao- ! sta so imenovali za častnega meščana mesta i Reke. LJolilJansIče novice. lj »Krekova prosveta« bo obhajala v nedeljo dne 23. novembra tridesetletnico. V začetku je imela ime »Društvo za katoliške delavke«. L. 1919. si je privzela sedanje ime, ker je združila v sebi zvezo delavk, zvezo uradnic in trgovskih nastavljenk ter zvezo služkinj. Ustanovitelj tega društva je bil dr. Janez Evangelist Krek. Proslava tridesetletnice se bo vršila tako: Ob pol 4. uri popoldne bo v stolnici pridiga, ki jo bo imel g. Janko Cegnar, uršulinski špiritual; potem pete litanije. Ob 5. uri bo v Rokodelskem domu (Ko-menskega ulica) prireditev: Petje, tamburica, govori, igra: »Demantno srce« in veseloigra: »Tri nečakinjo«. Prijatelji delavskega stanu in društva povabljeni. lj ila fcežlčnico revnih otrok so darovali mestnemu magistratu (socijalno političnemu uradu): Tvrdka »Elite«, Prešernova ulica, blago za 5 oblek, tvrdka Snoj blago za oblek-ce, tvrdka Cešnik nekaj blaga, tvrdka Magdič več kosov otroškega perila, tvrdka Bonač različne pisalne potrebščine, g. Stupica več kosov oblek in čevljev, Pomladak rdečega križa iz zbirke 1. in 2. novembra 6928 Din, čisli dobiček pri prodaji sveč Iste dni pa znaša 7340 Din. Iskrena hvala vsem darovalcem in nabiralcem! Število revnih oirok znaša ca 1000, za kar jc potreba še mnogo sredstev, da se nabavi najpotrebnejše stvari. Beda v nekaterih rodbinah je velika, vsled česar apeliramo na vsa dobra srca, da prispevajo po možnosti za to božičnico. Vsako darilce je dobrodošlo. Ne odklanjajte nabiralk, temveč pomagajte kolikor je mogoče. Darovi se lahko oddajo tudi na mestnem magistratu, socijalno politični urad. 3j Versko-snanstvcno predavanje ra izobražence je danes ob pol 8. uri zvečer v dvorani pri sv. Jožefu. Predava preč. g. vseučil. prof. dr. Ehrlich: »Inteligenca in misijoni.« ij Ljubljanske Prosreto se opozarjajo na I. Prosvetni večer, ki so vrši v petek 21. nov. ob osmih zvečer v Ljudskem domu. Spored je zelo zanimiv. Skioptične slike so krasne. Iz prijaznosti sodeluje tudi godba Mladinskega doma. Zaio pridno agitirajte za obilno udeležbo. Dvorana bo dobro kurjena! lj Razpis gradbenik de!. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo del za napravo treh lesenih in ometanih barak na betonskem podstavku, za skupno 12 zasilnih stanovanj po 1 sobo in kuhinjo s pritiklina-mL Vsi potrebni podatki se dobe mod uradnimi urami v mestnem stavbnem uradu, Lingarjeva ulica št. 1. Ponudbe bode vložiti najkasneje do 22. novembra 1921 opoldne pri imenovanem uradu. lj Umrli so v Ljubljani: Alojzij Reitz, urar in hišni posestnik, 58 let. — Andrej Stuppan, hišni posestnik in bivši kavarnar, 82 let. — Alojzij Račič, nadučitelj v p., 76 let. — Peter Krvi na. hlapec, 54 let. — Ana Slivar, kočari-ca, 37 let. — Boris Ažman, rejenec, 10 mesecev. — S. Ana Udovič. bolniška sesira, 37 let. lj Tedenski zdravstveni pregled. V času od 9. do 15. novembra 1924 je bilo v Ljubljani rojenih 22, naknadno prijavljena so bila tri rojstva; umrlo je v tem času 13 oseb, cd tega 7 tujcev. Vzrok smrti v 1 slučaju življenska slabost, v .1 srčna hiba, v 1 rak; ostali drugi naravni smrtni vzroki. lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 9. do 15. t. m. so bili v Ljubljani naznanjeni sledeči slučaji nalezljivih bolezni: t davka, 3 škrlati-ce, 1 paratifusa, 1 ošpic, 4 dušljivega kaši j a. pr »Doba upadanja r.ašo srednje šole.« Dne 16. decembra bo minulo leto dni, odkar je predaval višji šolski nadzornik Westcr na ljudski visoki šoli o naši srednji šoli. Tsm je izrokel nekaj trditev, ki se d »ne s berejo — predavanje je izšlo namreč tudi v iisku v Žari: •užui knjigarni v Ljubljani — tako, kakor bi bil predavatelj prerokovat opustošenje, ki ga pripravlja sedanji prosvetni minister našim srednjim šolani. Wester pravi namreč o pouku latinščine nastopno: »Jaz zagovarjam slej kakor prej umestnost pouka vsaj v euem klasičnem jeziku — latinščini — že v nižji srednji šoli... Nisem prvi, a tudi zadnji nc, ki poudarja važnost latinskega pouka za formalno in intelektualno izobrazbo. Poprašajte resne inteligente: univerzitetne profesorje, sodnike, odvetnike, zdravnike itd. za njih mnenje v tem pogledu, in Culi boste iste ali slično razloge, kakor jih navajam jaz za ohranitev latinščine. Pri nobenem drugem jezikovnem pouku so miselno delo učenca nc goji, vežba iti uredi v taki meri, kakor baš s pomočjo latinščine. Mladi človek zadobi s tem discipliniran intelekt, kar ga imenitno usposablja za vse nadaljnjo znanstvene študije; z latinščino se mu vtisne v metodo njegovega miselnega dola neizbrisen pečat, ki mu ostane skoraj vse življenje.« Zato zagovarja pisatelj stališče, da naj se uvede latinščina po vseh srednjih šolali — če se bo srednje šolstvo poenotilo — vsaj od drugega razreda dalje. Po našem mnenju naj ostane kar pri dosedanji praksi: latinščina naj se prično poučevali v L razredu gimnazije. Mirno lahko rečemo, da učcuec, ki no iz- haja z latinščino v I. razredu, tudi ne bo uspeval, če se prične s poukom šele v II. razredu. Ni pač vsak učenec za gimnazijo; kdor ni zanjo, naj jo pusti, saj dobi drugod prej kruha in dostikrat tudi boljši kruh. Predvsem pa pride v poklic, ki je primeren njegovim zmožnostim in kjer bo lahko svoje mesto tudi popolnoma izpolnil. — Glede nemščine pove Wester brez ovinkov, da ji gre pri nas prednost pred francoščino. Zato naj bi se pričel pouk nemščine »že v I. razredu (podčrtal \yoster) srednje šolo in naj bi se v vseh štirih nižjih razredih gojila (nemščina) v prav, izdatni meri«. »Tako bi tisti, ki završe svoje srednješolske študije z nižjim tečajnim izpitom (malo maturo), znal uporabljati vsaj najbližji nam ku'turni jezik.« Seveda naj bi se v višjih razredih poučevala tudi francoščina. — Tako govori šolnik, ki presoja stvar samo s stališča »slovenskega kulturnega človeka«, kakor satu pravi. Nam je njegovo mnenje v tem oziru posebno dragoceno, ker ga je izrekel že pred letom dni brez ozira na katastrofo, ki grozi sedaj našemu šolstvu. Ze pred letom dni se je Wester bal, da univerzo drugih kulturnih držav sploh no bodo priznavale veljavnosti zrelostnih izpričeval tuzemskih srednjih Sol, če se i)o njih nivfl znižal v zmislu takrat šele nameravanega euotnega učnega načrta. »Ce pa obvelja zakonski načrt, ...se bojim, da se z njegovo uvedbo prične doba upadanja naš» srednje š«!e. Falsus vates siml O da bi bil kriv prerok! c — Prepričani smo, | da sa ogromna večina slovenskih profesorjev j strinja v navedenih točkah z Westrom. Ne samo profesorji: tudi plebiscit vseh slovenskih inteligentov bi izkazal veliko večino za pridržanje sedanjo srednje šole v vseh njenih bistvenih točkah. Če se tudi Pribičevičev učni načrt začasno uveljavi, ga bo smatral naš narod 74i nasilje, ki ga bo popravil, kadar se mu prvič da možnost, da se bo upošteval tudi njegov glas, kadar se bo odločalo o njegovih kul-i turnih potrebah. pr Zakon za volitve narodnih poslan-j cev za narodno skupščino. Zbirka zakonov, j XVI. snopič. V Ljubljani, 1925. Založila Ti-| skovna zadruga v Ljubljani. Cena s poštni-| no vred 12.50 Din. Pravkar je izAli Vam je kdo za vaše delo kaj dal?« Stanovnik: »Nihče nič.« Po izjavah obtožencev prečita predsednik dr. Mladič pismene izjave raznih prič. Ravnatelj Jugoslovanske tiskarne g. Čeč opisuje v svoji izjavi natančno ves proces, ki se vrši od prinosa rokopisa v tiskarno do izročitve tiskovin naročniku. Med drugim pove, da ni navada na vseh tiskovinah označevati tiskarne. Mnogi naročniki to sicer izrecno žele, mnogi pa tudi navedbo tiskarne odločno odklanjajo. Faktor iste tiskarne g. Černe izjavlja, da faktorji stavcem nikdar ne omenjajo izrečno, da mora biti ime tvrdke dostavljeno. To tudi ni njegova stvar. Stavec g. Josip Gmajnar priznava, da je letak stavil, izjavlja pa, da mu ni nihče naročil, naj tudi tvrdko pristavi, ravno tako pa tudi ne, naj je ne tiska. Ekspeditorica gdč. Eržen izjavlja, da pošilja izgotovljene tiskovine sama v cenzuro, omenjene tiskovine pa ni odposlala, ker jo je smatrala za navadno okrožnico. Onžniški slražmojster g. Bončina Izjavlja kot priča, da je videl obteženega Stanovuika, knko nekaj lepi. Ko je vsebino prebral, se mu je zdelo, da nekaj mogoče ni prav in je plakat odtrgal, da ga predloži svoji oblasti. Šel Je za Stanovnikom v gostilno, kjer ga je ta vprašal, »če je kaj hudega?« On mu je odgovoril, da tega ne ve, pač pa mora stvar prijaviti. Stanovnika opisuje priča kot mirnega človeka. Po zaslišanju prič je utemeljeval obtožbo namestnik državnega pravdnika u- dr. Mast-njak stvarno in mirno. Zagovor dr. Brejca. Za državnim pravdnikom je povzel besedo zagovornik g. Kramariča g. dr. Brejc, ki je izvajal sledeče: »Javni obtožitelj bi bil moral dokazati, da se je obtoženi g. Kramarič res pregrešil proti členu 1. zak< na o zaščiti države in proti § 9. tiskovnega zakona. On tega ni dokazal. Cela obtožnica sloni na samih domnevah. Obtožitelj bi moral dokazati, da je obtoženec inkriminirani letak bral. Kako naj to dokaže? Saj ni niti ene priče, ki bi bila obtoženca v kritičnem trenotku natančno opazovala, ali bere rokopis, ali bere le njega prvi del, aH pa ga bere do konca. Tu manjka vsako dokazilno gradivo. V obtožnici omenja g. državni pravdnik, da je moralo obtoženčevo pozornost vzbudili že dejstvo, da prinašajo k njemu v natis ljudje, ki imnjo svojo tiskarno, in že iz tega bi bil moml obtfženec sklepati, da nekaj nI v redu, zlasti še, ko je moral videti v letaku imena Fakin. dr. Lemež itd. Ja;. pa mislim, da bi bila la imena mogoče vzbudila po- > sebno pozornost gospoda državnega pravdnika, ki še danes zasleduje morilce Fakiuove in mučilce Juvanove, nikakor pa ni treba, da vzbuja pozornost tiskarniškega faktorja. Kar se tiče natisa imena tvrdke, je stvar tudi popolnoma jasna. Mnogi naročniki tiskovin iz raznih vzrokov naravnost žele, da se ime tiskarne na njihovih naročilih ne natisne. Tudi ni stvar faktorjeva, da kaj takega stavcem izrečno naroča, kakor je to že čisto pravilno omenila priča g. Gmajnar. Iz izjav vseh prič pa je razvidno, da obtoženec tudi ni nikomur prepovedal firme natisniti. S cenzuro pa faktor sploh nima nikakega posla. To je stvar drugih organov. Če bi faktor imel nalogo, vse njemu izročene rokopise prebirati in jih ocenjevati, bi tiskarnlško de-lo popolnoma zastalo. Kako pa naj faktor presoja visokoznanstvena dela na kaznivost ene-ga ali drugega stavka v njih? To ni stvar faktorjev, ampak stvar posebnih cenzorjev. Tudi v objektivnem oziru je obtožba popolnoma pogrešena. Kaj pravi § 1. zakona o zaščiti države? Ta paragraf pravi, da morajo imeti namen izzvati nemire. Inkriminirani letak pa tega namena nima, ker poziva samo na samoobrambo pred onimi, ki so obstoječi državni red že rušili! Zaradi poziva na samoobrambo pa še nikdar nobeno sodišče ni nikogar obsodilo in zalo je oprostitev neizogibna. Zagovor dr. Adlcšica. Dr. Juro Adlešič izvaja: Obtožba se mi zdi nepopolna, ker ni vpoštevala vzrokov in okolnosti, v katerih je inkriminirani letak izšel. Letak Je Izšel po žalostnih dogodkih v Trbovljah, po surovem nasilstvu nad Juvanom in po slovesni zaprisegi voditeljev »Orjune« na grobu trboveljskih žrtev. Kaj stoji v tej za prisegi? (Bere): »Osvetlčemo vas i van pozitivnih zakona ove zemlje!« To je javen poziv na nasilje in na protizakonitost Zakon prepoveduje koga napasti, zakon prepoveduje koga ubiti. Omenjeni poziv pa kliče privatne ljudi, da postopajo »van zakona«, to je proti zakonu. Takrat se ni našla nobena oblast, ki bi bila proti temu pozivu nastopila in zato je v vsi javnosti zavladal silen strah pred neznanimi dogodki, omenjena prisega pa še ni bila dovelj, ampak tej prisegi so sledila tudi dejanja, ki so dokazala, da ta prisega niso prazne besede, dokazala pa so tudi, da se zakoni ne spoštujejo in da jim javna oblast ne more pomoči do veljave. Vsled tega je bila vera v pravni red omajana, zaupanje do oblasti je izginilo in zato ni čuda, da se je takrat pojavil klic po samoobrambL Mi se vsi spominjamo, kako je klicala takrat SLS svoje fante na pomoč v varstvo svojih predstavnikov, socijalist dr. Korun je predložil vladi pravila za zaščitno organizacijo svojih »udarnikov«, ki jih je vlada tudi odobrila, neodvisna delavska stranka pp je izdala inkriminirani letak, ne z namenom, da napada in da ruši javni red in mir, ampak za svojo samoobrambo. Pripravljati se na obrambo pa ne more biti kaznivo. Glede obtoženega Stanovnika naj omenjam le, da on ni bežal pred orožnikom, ampak je šel mirno v gostilno, kjer je sam orožnika vprašal, če kaj ni prav. Zako o zaščiti države ne določa nobene kazni za samoobrambo, ampak hoče v prvi vrsti zadeti one, ki poskušajo namenoma rušiti obstoječi red. Taki ljudje pa ne delajo javno, ampak tajno. Obtoženci pa so nastopali vedno in povsod javno. Zato prosi za oprostilno razsodbo. Razsodba. Po kratkem posvetovanju razglasi predsednik sednega senata razsodbo, s katero se vsi obtoženci o p r o s t e vsake krivde po § 1. zakona za zaščito države, obtoženi g. Kramarič pa se obsodi zuradi prestopka proti § 0. tisk. zakona na 200 Din globe. Izkoriščanje zemeljske toplote. V dobi, ko skuša človek izkoristiti vsak del svoje okolice v praktične namene, se je pojavilo tudi vprašanje, kaj bo, ko bodo izčrpani premogovniki. Daleč so še U časi, a človek re že briga zanje. Do tedaj bodo gotovo že znali neposredno izkoriščati solčno toploto kakor tudi silo, ki jo povzročil je gibajoče se morje, t j. plimo in oseko. Vendar se misli še na tretji izvor sil. namreč na ogromno množino toplote, ki jo krije zemeljska skorja. Kako izkoristili to toploto? Za Flammarion je predlagal izkopati In napeljati ogromne rove z velikim premerom v globine, kjer vlada večja toplota kot ua zemeljskem površju. Na ta način bi dobili takorekoč vedno zgreto ploščo, katere izkoriščanje bi ne bilo težko. Poglejmo nekoliko, s kakšnimi težkočami bi bilo združeno izkoriščanje toplote! Po omenjenem načrtu bi speljali v globine 6, 8, 10 km rove kakor predlaga Flammarion. Prvo vprašanje je, kako daleč bi bilo treba kopati, da se doseže gotova temperatura. Na to nam odgovarja geologija, seveda ne natančno. Zakaj ako naraste temperatura na nekaterih krajih šele pri 100 m, se zgodi to na drugih že pri 10 m. Povprečno pa računamo 30 do 40 m za stopinjo. Da dosežemo vročino 100 stopinj, b! bilo treba Izkopati rov, globok tri da Štiri kilometre. V globini 10 km bi mogli računati s toploto 250 stopinj. Kako bi se delalo ob taki vročini, je sauioposebi skoro nereS- ljivo vprašanje. Morda bi izumili stroje, ki bi s pogonom na elektriko s površja doli delali v globini. Zgradnja rova s premerom na desetine ali celo stotine metrov pa bi bila že radi vročine same izključena. Ostala bi torej možna le gradnja z majhnimi premeri. V to svrho je predlagal Aratinov posebne vrtalne stroje, ki bi se vložili v rov. Zgradnja širokega rova je že zato manj praktična kakor zgradnja ozkih rovov, ker bi bilo treba iz enega samega širokega rova iz-grebsti več kamenja, kakor iz cele vrste ozkih rovov. Zakaj vročina bi prihajala v prvi vrsti od sten, ker bi bila njih ploščina mnogo večja od osnovne ploskve luknje, ki bi bila seveda najbolj vroča. Iz tega sledi: najbolje bi bilo zgraditi ne-Stevilno finih rovičev, kjer je potrebno malo vrtanja. Zemeljska skorja bi bila, da se tako izrazimo, prebodena s tenkimi znojnicami. Ker pa bi bilo vsekakor treba kopati več kilometrov, prihaja v poštev še drugo vprašanje. Teža, ki obremenja skalno gmoto v globini, je ogromna. Povprečna teža kamenja je približno poltretja od teže vode. V morski globini 1000 m teži na vsak kvadratni centimeter telesa okroglo 100 kg. V isti globini zemeljske skorje bi znašal ta pritisk 250 kg, pri 3 km 750, pri 4 km 1000 kg. To bi bilo pri točki, ko voda zavre, in tako globoko bi gotovo morali kopati. Ali bi kamenje vzdržalo tak pritisk? Ne, to se pravi, le, ako bi bilo stiskano enakomerno z vseh strani. Ako pa se lahko v eno stran umakne, ga teža potisne in stre v isto stran. Roviči bi se tako v gotovi globini najprej polagoma, nato pa vedno brže stiskali in stene bi zmečkale vrtalni stroj. Tega so pričakovali že v globini 2000 m. Pa ni čisto tako. Rov pri Parušovicah je globok 2000 m. To prihaja od tega, da s© gornjo zemeljske plasti tudi s strani vzdrže, s čimer se povzroči velika razbremenitev in se pritisk nizdol znatno zmanjša. Vendar je v večji globini stisnenje rova in zmečkanje strojev neizogibno, ker višja toplota in vlaga zmnnjSujeta odpornost sten. Morda ni izključeno prodreti do temperature nekaj nad 100 stopinj? Pote m. bi se dala napeljati v cevi voda do one globine. Voda bi se tam zgrela do nad vrelišča. Potem bi se dvigala k površju, ker bi jo dvignila mrzla voda, ki bi jo spuščali v globino. V paro bi se ne iz-premenila, ker bi to preprečal nad njo viseči vodni steber. Šele v razmeroma majhni globini pod površjem bi bil pritisk tako majhen, da bi prišlo do izparivanja, tako da hi prišla iz rova razen vrele vode še gotova količina pare. Kako je to dalje izkoriščati, je jasno. Ujeli bi vodo in paro v en kotel, kjer bi dobili nekaj več vode z višjo temperaturo .— 120 stopinj pri dveh, 180 stopinj pri desetih atmosferah — in nekaj manj paro z isto temperaturo. To že nekaj pomeni. Potem bi laliko na umeten način pridobivali silo, kakor so to dosegli pri pari, ki uhaja iz naravnih razpok pri Lardello v Italiji. Tam so bile med vojno naprave, ki so dobavljale nad 10 000 konjskih sil in zalagale z električnim tokom Piso, Livorno, Cecino in Siono ter celo vse cestne železnice v Firenci. Izkoriščanje zemeljske toplote pa ima, izvzemši navedeni slučaj z vodo, še drugo tež-kočo. Kamenje je tako slab prevodnik toplote, da bi se zgradnja tako globokih rovov ne obnesla. Bila bi tudi mnogo predraga. Tozadevne naprave bi mogle uspešno delovati le na tleh, do tik katerih sega vulkanski ogenj. Turfstika in šport. S. K. Ilirija. Rodni občni zbor so vrši dno 5. decembra 1924 z običajnim dnevnim redom. Čas in kraj objavimo naknadno. Odbor. Naznanila. «Ijjul»ljana«. V četrtek 20. t. m. ob 8. nri skupna pevska vaja moškega in ženskega zbora. Udeležba vseh članic in članov nujno potrebna in obvezna. — Predsednik. Občni 7bor Leonove družbe se vrši v četrtek dne 20. t. m. oh pol 4. uri pop. v Jugoslovanski tiskarni. Dnevni red: Poročila odbornikov, volitev 7 odbornikov, razno. — Odbor. Društvo policijskih nameščencev v Ljubljani priredi dne 3. januarja 1925. v hotelu »Union« običajno letno veselico z bogatim srečolovom. Sorodna društva se naprošajo, da bi na ta dan ne prirejala svojih veselic. — Veselični odsek. Poizvedovanja. Našel se je nahrbtnik z čevlji ln perilom. Dobi se ga v pisniouoški dvorani pošte Ljubljana 1. Izgubil se jo medaljonček na kratki verižici, v njem riajhen rožnivenec. Ker je spominsko vrednosti, prosi se najditelj, da ga proti nagradi odda pri upravništvu »Slovenca«. ' 1 JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA1 V LJUBLJANI priporoča sledeče igrokaze: Srenja. Drama v štirih dejanjih. Spisal J. Ja- len. Din 25.—. Dom. Drama v štirih dejanjih. Spisal J. Jalen< Din 22.—. Miklova Zala. Igra v petih dejanjih. Po Sko-tovi povesti priredil M. Bajuk. Din 22.—< Tihotapec. Ljudska igra v petih dejanjih. Po Jurčiču priredil M, Bajuk. Din 22.—. Zo dvanajstih lotih. Ljudska igra v štirih dejanjih. Po Schrottenbachu priredil Fr. Ko-blar. Din 22,—. Dalje za vsakega režišerja in igralca no-obhodno potrebna knjiga je: Diletantski oder. Navodila za režišerje. Din 16.—. Lepa maska. Navodila za šminkanje ln ma-skiranje. Din 6.—. Naročila sprejema Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Meteoroiogično poročilo. Ljubljana 300 m n. m. vlš. Normalna barometerska višina 73(5 mm. Neprenosljivi s>u le MmM stroji. Nedotelni ▼ konstrukciji in mtt-terijalu. Izredno nizke cenc; Oglelte sl prod nakupom. J. GOREČ. Mufcljosia Palača Ljubljastke kreditne bank« Vsaka drobna vrstica FT/ra S'50 ali vsoka toeseiSei SO par. Naj-menjši S O5iT. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! UMIVALNIK t marmor, ploščo in ogledalom, še dobro ohranjen, poceni naprodaj. — Naslov pri upravi iista pod štev. 7159. Pozor, KMETOVALCI, obrtniki! Prevozni mlini za domače mletje (pogon 3 KS) s6=-na ošled in naprodaj pri: PODBOJ, Sv. Petra cesta it. 95, Ljubljano. 7142 Iščemo mojstra za jarmenik (Gattenncister), dobro moč, ki je obenem ključavničar ter se razume na stroje in izkoriščanje lesa. Stanovanje in kurjava brezplačno. — Ostalo po dogovoru. Ponudbe na: Brača Madunič, Bugojno, Bosna. 7235 NAPRODAJ so novi ŽENSKI ČEVLJI št. 37 radi velikosti po zmerni cenL Naslov v upravi. 7268 slabotne, krvi potrebne in ner-vozne osebe, bledične in šibke otroke. — Dobi se v lekarn! dr.G.Piccoli, Ljublana, Dunajska cesta. □EST- LEPA, VELIKA (Edeltanne) se proda pri R. ANDRETTO — VIČ. 7113 Za Miklavža in božič. Mamice, razveselite otroke in kupite igračne vozičke in mala dvokolesa, tricikelne, holenderje, stolice, zložljive tudi za mizice, šivalne stroie itd. najceneje TRIBUNA F. B. L., Tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. 7001 POTMIKA za vsno poštenega in dobro uvedenega, iščem. Ponudbe z zahtevki in referencami pod »Vestno in pošteno« upravi. MLADENIČ brez sredstev, želi službo vzgojitelja, dom. učitelja ali oskrbnika-delovodje na večjem posestvu ali župnišču, kjer bi bila hrana in stanovanje in bi se mogel posvetiti priv. študijam. Ponudbe v upravi pod Mladenič 7221. naprodaj. Za izsekati ca. 300 sežnjev drv. Lepi plohi tudi za drugo porabni. Eno uro od kolodv. Laško. Lepa ccsta, Ponudbe na odvetniško pisarno g. dr. AL. RAKUN, Celje. 7231 Stanovanje V novi hiši SE odda — 2 sobi in pritikllne. Naslov se izve ▼ npravništvu »Slovenca« pod Številko 7264. Ca« o pasovni. A IIRIO-mete ■ v mm 1 ur.jto-mete. * C . 11 iu ruu on v V Nebo, vetru* t^Auftvmv v min 17./11. 21 li 712-3 — C-9 1-2 obl. 8. V. 18./11. 7 b 740-6 - 1-2 10 obl. s. v. OH) 18./11. 14 li 740-1 o-i 0-5 jaj. 8. V. Za razširjenje dobroidoče trgovine na sijajnem prostora SE IŠČE s kapitalom 150 — 200.C00 Dir. — Cenj. ponudbe pod »Zelo rentabilno«, na Aloma Company, Ljubljana. 7253 ŠKORNJE in vse vrste ČEVLJEV izdeiuje po meri Kolodvorska ulica 18. naprodaj amerikanske PISALNA miza in OMARA in nekaj popolnoma novih, svetlih svilenih TOALET po ca. 500 Din. — Naslov pri upravi pod številko 7262. SlužIle Išče pridna in poštena PRODAJALKA mešane stroke. Gre tudi na deželo. Poizve se v trgovini A, ŽIBERT, Ljubljano, Prešernova ulica. " VAJENEC se sprejme v TRGOVINO mešanega blaga. Biti mora zdrav, krepak deček s primerno šolsko izobrazbo. — Prednost iz Stajer. ali Dolenjske. Ponudbe na upravo pod št. 7240. Poslati je dopisnico za odgovor. 7240 Tri dijake se sprejme na hrano in stan. Scparirana soba. - Rimska cesta 10, II. nadstropje. DOBRO IDOČA gostilna se takoj ODDA v sredini mesta Ljubljane, najraje tistemu, ki plača nekaj let naprej. Ponudbe na upravo pod šifro »PRILOŽNOST«. "prodajalko"-" vsaj s petletno prakso, za vodstvo podružnice in DRUŽABNIKA ati DRUŽABNtCO z gotovino 20—25 tisoč Din, tudi brez trg. izobrazbe, se sprejme takoj. - Ponudbe na upravo lista pod štev. 7267. otroški voziček dobro ohranjen, se prav ugodno proda na Aleksandrovi cesti št. 15. 7269 Odda se srednjevelik trgovski lokal Naslov pri upravi pod 7263. tel .Sppshi Hj' v Beogradu se odda v najem od 1. aprila 1925 s celim inventarjem. Za ccno in pogoje je vprašati pismeno ali ustmeno pri Vračarski zadrugi v Beogradu. a a si £3 a b Sr a a H M ia a H H S * UBaBBBBBiaBaBiSBBBIBgBBBBgBBBBBBBBBBBBBa šlllEIIIElliEiBIEH6EI8iEni=83il^ni= za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverien, da je temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato je neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češče večje škode. '111=111=111! iHi=ii!=!i!=iiiE!ii=i jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj. (Dalje.) 25 >0,< ]e odgovorila Asti in mu je pozorno pogledala oči, »torej se ti je nekaj sanjalo? Ali morda takrat, ko ti je Amenova hči, moja rejenka, dajala nocoj skrivne ukaze?« »Darilo!« je rekel Rames in je iztegnil roko. Nato je mati, mirno se smehljaje kakor običajno, vzela iz nedrija svoje obleke nekaj v platno zavitega; pritisnila je kraljevski pečat, s katerim je bilo zaprto, na čelo ter je ovitek izročila Ramesu. S trepetajočimi prsti jc razlomil pečat; v platnu je bil prstan, ki ga je Tua, kakor je Rames vedel, nosila mnoga leta na kazavcu desnice. Bil je debel in iz čistega zlata, na obroču je bil vrezan znak solnca, ob njem pa sta na obeh straneh klečala mož in ženska, kronana z dvojno egipčansko krono, in sta držala v desnici zapleteno znamenje življenja ter ga dvigala k žarečemu solncu. »Ali veš, kdo je nosil ta prstan v davnih dneh?« je vprašala Asli Ramesa, ki ga je pritiskal na ustnice. On se je spominjal samo, da ga je nosila Tua, in je odkimal. »Tvoj praded in moj, Rames, zadnji vladar naše krvi, ki je vladal v Egiptu pa tudi v deželi Keš. Pred kratkim so precb-leldi njegovo božansko truplo v grobu, in princesa, ki jc bila tamkaj navzoča s tvojim očetom in menoj, je potegnila ta prstan z njegove mrtve roke ter ga ponudila Mer-mesu, ki ga ni hotel sprejeti, češ. da je kraljevski pečatnik. Tako ga je nosila sama in ga pošilja sedaj iz razlogov, ki jih le ona pozna, tebi, morda zato, da ti da več veljave v Kešu, kjer je ta mogočni pečat znan.« »Hvala kraljici,« je zamrmral. »Nosil ga bom vedno.« »Naj li počiva na prsih, dokler ne prekoračiš meje, ker te sicer utegne kdo po njem povpraševati in boš težko odgovarjal. »Sin moj,« je nadaljevala naglo, »ti se drzneš ljubiti to našo kraljico?« »Res je, mati. Ali ti, ki vse veš, tega nisi vedela? Ti si kriva, ki si naju skupaj vzredila.« »Ne, moj sin, krivi so bogovi, ki so tako sklenili. Toda — ali tudi ona tebe ljubi?« »Vedno si pri njej, mati, in jo povprašaj sama, če še ne veš. Vsaj to je gotovo, da mi je poslala svoj lastni prstan. O mati, mati, čuvaj jo dan in noč, zakaj če se ji zgodi kaj hudega, umrjem. Mati, kraljice no morejo odločevati same o sebi, kakor druge ženske; politika jim izbira soproge. Čuvaj jo neomoženo, mati. Tudi če zapravi prestol, ne pusti, da pride v roke možu, ki ga sovraži. Ščiti jo v preizkušnji, če jo zadene; in če jo moč zapusti in jo bogovi pozabijo, tedaj jo skrij v tkanino svojega čara in jo ohrani neoskrunjeno, da bom mogel blagoslavljati tvoje ime na veke.« »Za redko ptico si se pognal, Ramos, toda tod letajo močnejši jastrebi, nego je bil tisti, ki si ga ubil; kraljevski orli ti utegnejo ugrabiti družico. Pa storila bom, kar morem, saj sem že davn&j prej gledala io uro in vedno molim, naj bi te moje oči, preden jih smrt zapre, videle na prestolu tvojih dedov, ovenčanega s toliko močjo in tako ljubeznijo ter lepoto, kakršna ni biln še nikoli dodeljena nobenemu možu. Sedaj pa skrij ta prstan na svojih prsih in z niim svojo skrivnost, kakor jo bom skrila jaz, drugače se no vrneš nikoli več v Egipt Sledi svoji kraljevski zvezdi in nikomur dru- gemu. Naj ti je svetovala karkoli, stori tako in se ne oziraj na desLo ali levo, zafkaj pravim ti, v teh dekliških prsih prebiva božja modrost.« Nato mu je položila roke na glavo, kakor d aga blagoslavlja, in se je obrnila ter odšla. Tako je Rames odpotoval in nihče ga ni več videl. Počasi so govorice o njegovi zmagi nad princem iz Keša in o muhastem ukazu dekliške kraljice, ki ga je postavila za poveljnika sijajnega spravnega odposlanstva staremu kralju, očetu umorjenega princa, zamrle, ker niso več imele hrane. Tua je dobro čuvala svojo skrivnost in nihče ni ničesar zvedel o njenem nočnem sestanku z mladim grofom. Napata je bila daleč, tako da se odposlanstvo, ki je odrinilo ob takem letnem času, vsaj dve leti ni moglo vrniti, če- se je sploh imelo kdaj vrniti. Le malokdo je verjel, da bo Rames med tistimi, ki pridejo še domov, ker so javno govorili, da je vojakom ukazano, naj ga ubijejo, brž ko bodo onostran egipčanske meje, in naj izroče njegovo truplo kot spravni dar. Vsi so slavili umnost in modrost kraljice, ki se je s tem zvijačnim ukrepom brez zgledovanja rešila iz težavnega položaja in si ni oskrunila rok s krvjo svojega brata po mleku. Če bi ga bila dala takoj umoriti, so pravili, bi ljudje mislili, da ga je odstranila, ker je bil kraljevskega rodu, kor bi ji v bodoče mogel postati tekmec ali vsaj zanetiti upor. Medtem so imeli možje druge skrbi. Ali bo faraon umrl in zapustil mlado in lju-bezniivo Neter-Tuo na prestolu, ih če se to zgodi, kaj bo tedaj? Minilo je tisoč let, odkar ni ženska vladala v Egiptu in nobena še ni kraljevala brez moža. Zdelo se je torej potrebno, da ii najdejo soproga čim nrej mogoče. Toda faraon ni umrl. Nasprotno, okreval je, čeprav zelo počasi, in je bil močnejši nego prejšnja leta, zakaj napad je bil izčistil njegovo kri, kakor se je zdelo. Kake tri mesece je ležal nemočen kakor otrok in se zabaval kakor otrok z malenkostmi ter je govoril o otrocih, ki jih je poznal v mladosti; če ga je kateri izmed njih slučajno obiskal kot star mož, ga je prosil, naj bi se igral z njim z vrtavko ali žogo. Nato pa se je nekega dne nenadoma spremenil, vstal je s postelje in dal poklicati svoje svetovavce. Ko so prišli, jih jo vprašal, kaj se je bilo zgodilo in zakaj se izza slavnosti ne more ničesar spominjati. Z obzirnimi besedami so mu odgovarjali, toda faraon se je kmalu utrudil in jih je odslovil. Ko so pa odšli in se je okrepčal s hrano, je dal poklicati Mermesa, kapitana Amenove straže in svojega prijatelja, ter je izpraševal njega. »Spominjam se še,s: je rekel, »da sem videl pijanega princa iz Keša, kako se bori s tvojim sinom, tem lepim, žarkookim grofom Ramesom, ki ga je ali norec, ali so-vražni\k odločil, da streže princu pri mizi. Bil je to pasji ukaz, Mcrmes, saj je vaša kri čistejša in starodavnejša, nego kri sedanjih kraljev v Kešu. Ko sem torej videl, da se moj kraljevski gost, snubec moje hčere, bori s častnikom moje lastne straže in pri moji lastni mizi, me je ta strašni pogled zadel, kakor mesar zadene vola, in zmračilo se ml jo pred očmi. Kaj se je zgodilo potem, Mermcs?« »Tole, faraon: Moj sin je ubil Amathe-la v poštenem boju, nato pa so črni nubij-ski velikani besno napadli tvojo stražo, toda Egipčani so jih pod Ramesovim vodstvom, čeprav jih je bilo manj, premagali in skoraj vse pobili. Star vojak sem, toda ni kol nisem videl lepšega boja--< t Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša predobra mati, oziroma stara mati in tašča, gospa Ana Marija Jug, roj. Šuligof danes, dne 17. novembra po dolgi mučni bolezni, y starosti 66 let, previ-dena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 19. novembra ob 3. uri popoldne na Pobreškem pokopališču. Zadušnica se bo brala v stolni cerkvi dne 20. novembra ob 7. ari. MARIBOR — TRST, dne 17. novembra 1924. Žalujoči: ANDREJ, soprog. — RUDOLF, JOSIP, sinova. — ANGELA poročena KLEMENC, hči. — MILAN, zet. — INES, MARIJA, snahi. — VALLY in DUŠAN, vnuka. Trbovellshl drva pren,(* KOKS angieSKi premog slezlisKe BrtKele dobavlja ILIRIJA tu Kralja Petra trg 8. i«l aio PlafiUo tnal na ohrok«. Kdor pride v Maribor, naj ne zamudi obiskati mojo trgovino z najboljšo eraajli-rano - pločevinasto POSODO, kakor tudi porcelanasto in stekleno robo. • Cene zelo ugodne — prepričajte se! A. VICEL — Maribor, Glavni trg št 5. t Neizprosna smrt mi |e danes ugrabila mojega ljubljenega soproga, očeta, strica in zeta, gospoda Alojzija šinigoj bivšega trgovca po dolgi mukepolni bolezni, prevldenega s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Stari trg St 28 na pokopališče k Sv Križu Blagega rajnika priporočam v pobožno molitev in prijazen spomin. Ljubljana, dne 18. novembra 1924. Žalujoča SOPROGA in SINČEK. Tovarna vijakov Splošne stavbene družbe MARIBOR Aleksandrova cesta U. 12 Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino, iz medenine, železa, bakra in aluminija itd. r Teleu št. 3 Žarnice Osram kupite rta/ceneje pri Ivan Bogataj, JSSStSFm Liabl/ana, Kongresni trg 19 poleg Nunske cerkve Trgovina in zatona inštalacijskega materijala, telefonskih aparatov, modernih lestencev in svetilk, ter moaernih signalnih naprav oroti vlcmu fleltasfco zalogo blago najdete za moške in ženske obleke v obče znani trgovini - H. Miklauc Ljubljana, Lin^arieva ulica In Pred škofijo (zraven knezoškofijske palače). Zanesljivo poštena in prijazna postrežba. - Tvrdka prodaja samo ▼ tej hiši (v lastnih prostorih). <9MHBBBB9BBflBflBBEBBB3!BBBBBBflBB „ Vin ari a" ^dS?/ v Ptuju priporoča vinslHag!BSIiaBBBBBBa št Vid n. Ljubljano Natečaj. »DRUŠTVO ZA ZIDANJE NOVE ŽUPNIJSKE CERKVE SV. MAGDALENE V MARIBORU« razpisuje v dosego črtežev (skic) za nameravano novo župnijsko cerkev SPLOŠEN NATEČAJ, katerega se morejo udeležiti osebno oni inženjerji in arhitekti, kateri stalno prebivajo v kraljevini SHS, Določene so sledeče nagrade: I. nagrada 15.000 Din, II. nagrada 10.000 Din, III. nagrada 7500 Din. Razpiso-valec si pridržuje pravico do nakupa nenagrajenih projektov po 5000 Din za vsakega. Prcsojcvalno razsodišče obstoji iz gospodov: inženjer Jaroslav Foerster, univerzitetni profespr v Ljubljani, načelnik; inženjer Adolf Baumel, gradb. nadsvetnik mestnega magistrata v Mariboru, namestnik načelnika; inženjer Anton Dolenc, šef okrožne gradb. sekcije v Mariboru; inženjer Miroslav Hengerer, ravnatelj jugoslov. inženjerskega podjetja v Mariboru; kaplan Pavel Holc-man, Sv. Magdalena v Mariboru; dr. Franc Kovačij, profesor bogoslovja in umetnostne zgodovine v Mariboru; dekan in župnik Anton Stergar, Sv. Magdalena v Mariboru. Natečajne izdelke je poslati na »Društvo za zidanje nove župnijske cerkve Sv. Magdalene ▼ Mariboru« do dne 28. februarja 1925 ob 12. uri. Za zasnovo potrebne določbe in načrte dobe kon-kurentje pri zgoraj navedenem društvu proti plačilu zneska 30 Din. DRUŠTVO ZA ZIDANJE NOVE ŽUPNIJSKE CERKVE SV. MAGDALENE V MARIBORU. dne 30. oktobra 1924. Pavel Holcman, Anton Stergar, tajnik. načelnik.